rut bodo kmslu potlačeni. ^KUnov UMAKNIL PROÉ ZA DRŽAVLJANSTVO. J.^cago, m-^Prošnja sa dr-J*nskl popir ns ime slovitega P^ves Geo. Itak la nova, f * ' Potila L 1921. deporta-ni K.rll^fi obdollb, ki jih je proti njema ruska sopra ' , Klv'ra Amszsr, je bila v J*k umaknjena s privolje- umakojena "» n^neft aodnika pri volje Csrpen-u korak ni nobenega '» Hsklanov je raprosil ""«li/seijo L I«!., ko je ; ' ' » A mazar preklicala svoje K.v /» * gov. mvcray obsojen na deset let ječe. Trancoz je prvi v poletu okoli eveta. franooskl letalee Doiay ju prispel v Indijo, kjer mora Angle! čakati dva tedna. Pašič zagrozil Hrva torn in Slovencem. majske manifestacije. MacDonaldova nota delavstvu. London, 1. maja. — Ministrski predsednik MacDonald jc v 4 Chigniku. Sneženi viharji nočejo prenehati. Tornado uamrtil sto oseb. samo. Nekdo je v zbrani množici zaploskal, ko je šel MeCray mimo, ali tega ploskanja jc bilo kaj kmalu konec. In po dvoranah državne hiše je zavladala grobna tišina. McCrayjcva resignaeija je bila vpričo državnega tajnika Ed. JacksAia zelo kratka, Glasila se jej "S tem podsjam svojo resig nacijo ter sc odpovedujem službi držsvnega govemerja. Resignaeija «topi v veljavo ob desetih dopoldne dne 30. aprila." To je tisti Čas, ko jc imel obsojenec priti pred zveznega sodnika, da izve od njega, koliko let mu bo odsedeti v zvezni ječi v Atlanti, Os. Ko jc bil podgoverner Emmett Forest JJramh iz Martinsviila ob veščšen o McCrsyjevi rcsignaciji, je sporočil, ds sc pripelje na poulični železnici s svojo Ženo v sredo ob desetih dopojdne ter pojde naravnost v državno hišo, kjer *s Dejal jo v Bosni, do bo gibonjo slovenskih in knralkih avtonomiatov zadušeno i orožjem, ¿o nt pronohajo. On do jo Todjo arbakih braniteljov jugoslovanske kraljevine in absoluten naaprotnik avtonomija sa Slovence in Hrvate. Njegov govor priiona kriso do vrhunca. Atlanta, Oa. — 10S oseb je uir tvih, 20 pogrešanih in okrog 500 ranjenih, mnogo mest je v razva linah. To so posledico strašnega tornada, ki. je v sredo divjal preko šest držav na jugu. ftkoda se ceni na $10,000,000. Najbolj je tr pela fiouth Carolina, kjer je po prvem poročilu 6G mrtvih. Dunaj, 30. npr. — Is Belgrada poročajo, da je ministrski predsednik Nikola Pašič ssgrosil hrvaškim in slovenskim avtonomistom, da bo njihovo gibanje sn avtonomno republiko v okvirju kraljevino Srbov, Hrvatov in 81o-vencev potlačeno s orožjem, če so ne "poboljšajo", PaŠič je izrekel omenjeuo groi-njo v lijelini, Bosna, kjer jc govo ril. Pašič je rekel ,da bo belgradska vlada branila s orožjem edinstvu jugoslovanske unije, kstero je do-segla Srbija s prelivanjem krvi v svetovni vojni. Izjavil Je, da je on voditelj srbskih braniteljov jugo-slovenskega kraljestva in neomajno uasproton avtonomiji Hrvatov in Slovencev, PaŠičev govor najbrž prižene do akutnoati aedanjo krizo, katera se vleče, odkar so hrvsški poslanci (Ksdičcvi republikanci) bojkoti rali jugoslovanski parlament. Hrvatje in Slovenci, ki ao hiH prej podaniki Avstro-Ograke, se čutijo po kulturi višji nad Srbi. Od leta 1020. se je med njimi pojavilo gibanje za avtonomijo v vseh notranjih zadevah, ssmo zunanjo sadove naj bi bile akupne a Srbi. (Gornje brzojavno poročilo je poslal čikaški "Tribuni" njen po ročovalaa na Dunaju.) Jugoalavija sprejela Dawesov načrt. Coolidge ee je potegnil za Japonce. Toda senatorji s sapada ao sa hi tro uval j avl jonja iskljuôltva-naga saltona. Waahington, D. O. — Poroča se, da je predsednik Coolidge pridobil konferenčni odsek obeh zbornic za odgoditev datuma, na katerega postane novi priselniški sa-jtinja Belgradska vlsda sahteva s&stop-nika v transfernem odboru. kon veljaven, do 1. jufTja. Cool d je imel zspriseči kot govemerja upa, da sc do tega časa porov-tozadevni uradnik tisti hip, ko je|na konflikt z Japonsko diploma stopila McCrayjeva resignaeija v t i ^ n i }j potom. v,!,i*vo- Senstorji iz Govorjenje o javni obtožbi, ki ga je bilo prvič Čuti, ko sc jc rs* nesel glss o McCrajjevih finančnih, škripcih koncem lanskega leta, je zopet oživelo, ko j« bil na znanjen porotni pravorek. Ali takoj pa je utihnilo, ko je javnost zaznala, da je MeCray podal rc-signacijo. McC'ray je dobil navaden in o bičajen zajutrek, ko se je v torek prebudil v obrajni ječi. Zaju t rek je sestojsl iz rila, kruha, ka v« in sadja. Čeprav je jetnikom dovoljeno, da si smejo dati priue sti hrano odzunaj, se governer ni poalužil te pravlee. pAris, jg) apr. - Iz Bukarešto Ko je governer stopil v veliko j.vljajo, ds je bila te dni podpl sobo, kjer je bil večje število zve defenziviis slljanea med Ku- znih jetnikov, ga je eden pozdrs „„„¡jo, Pojjsko in Turčijo. Po vil tskole: "O, hslo, governer l"i rKlht i>BJ# g|a.,( da bodo vse In ko ae je governer obrnil tja,[(rl dri,ve skupno brsnile M«dsnj* odkoder je prihajal glaa, je ogle M()J„ ,„( Jf. v ¿lučaju sunsojega zapsdnih držav, zlasti iz Kslifornije in VVaahlrig tons, so pa proti takemu zaključku in izjavljajo, da bodo pobijali vaako izpremembo, ko se predloga vrne v senat v končno odobritev. Kenktn. zbornica je že zaključila, da priselniška predloga postane zakon takoj, ko je sprejeta. Po-alanska zbornica je sklenila, da zakon stopi v veljavo šele tedaj, ko potege stsra postava, to je 1. ju hjs. Pariš, 30. apr. — Japonska in Jugoslavija sta sprejeli Datvcs-MeKennovo poročilo in načrte re-paraeijskih zvedencev. Reparacij-ska komisija je včeraj objsvils odgovora omenjenih drŽav, Obe državi sta sprejeli zaključke v celoti. Jugoslavija še posebej oinenjs, da nI zsstopans v nobeni organi-zaciji, ki so predvidene v l)awe-sovlh načrtih, dasi ima pet odstotkov interesov v plačilih nemške odškodnine. Jugoslavijs zahteva svojega zastopniku v predlaganem transfernem odbocu. Poljsko turško rumu neka ali-janoa. dal indianopolskega lekarnarja Joaepha T. Stokesa, ki ima prese deti šeat meseeev v ječi, ker je kršil zvezno prohibično postavo. "Hslo, Joe," mu je odgovoril governer z zamolklim glasom. nspsds na kaflero teh držav. Ali jsnes jo očlvidno nsperjena proti sovjetski Rusiji. 43 vstaiev VREME Chicago in okoliea: V soboto aksakatlrsnb hi ki v Me M^si«) Cíty. — General Juan Alonso in 41 njegovih lastnikov, ki »o bili ujeti zadnjo aolxrfo v jasno Ubki eapadni vetrv»vi Chiefooa, jr bilo 7M. spr Is o%oo Temperatara v zadnj h 24. urah J'nib na smrt pred vojnim aodl najvišja M, n.jaižja W. Holaee fc'ein m takoj po obsodW oatreljo-Izide ob ft 44. «aida ob ^ 40. |n»b radi vstaékega gibanja AmeHeke univerze v mil.jonarskih rokah. —i— Csmbridge, Msss — Angleške visoke šole unsjo veš aksdeinične svobode kakor ameriški gosjaški zavodi, je odgovoril angleški soei-jalist in profesor lit rtrsnd Rusaell univerzitetnemu predsedniku A. Lswrenru Lowellu. Prepir se je prič«! rsdi v univerzitetnem listu nriobč« nega razgovora z Rosaal-| lom, ki j" dej«), ds je kontrola odstrani kspltslutičnih poverjeni-kov odgovorna za to, ds niso smeli na univerzi govoriti radikalni govorniki, n pr. Del», Koster in Kroti NVaring "Vsakdo, ki mu je več za aka demiČne smotre in napredek v uče n ju kakor ps cs pol tičrio propagando, bi rad vwle|, da bt bila vlada ameriških visokih šol \ rokah učrnih mož, ne pa pod kontro I» neijudiraži-nih milijonarjev," je rekel Ruastll. Laboritska vlada je ugnala nasprotnike. Predložila js najbolj! bodgst, kar jih ja imela Anglija po dolgih Istih. London. 30, apr. — Socialist Philip Snowden, teleano pohabijo-nI bivši civilni uradnik, se jo včeraj proslavil kot najbolji finančni minister, kar jih ja šo imela Velika Britanija. Snowdcn Je predložil parlamentu prvi budgot laboritska vlado, budgot, v katerem bodo tudi največji nasprotniki laborltov teiko našli povod sa kritiko. Najmanjšega dvoma ni, da bo hudget sprejet. Snouden je v poldrugo uro trajajočem govoru rasobloiil finančno načrte laboritska vlade. Jsdatkl države, navedeni v budgetu, sua-šajo 700,000,000 sterUngsklh funtov ($3,476,000,000) za prihodnjo fiskaluo loto | tako nizke vsote is-datkov šo ui imela Anglija Issa prvih ha vojne. Davki ao sniftanl za 40 miljonov funtov ($176,000,. 000) in to snilanje jo porasdslje-no na vse sloje, tako da se ne moro nihče pritožiti, Kduia dlaka v jajcu, sa katero se bodo lovili kon-aorvativei, ja odprav» MeKennovo earlns ua avtomobile, ¿spe« in stenske ure, filme In nekatere drugo lukourije. Carina preneha šele 1, avguata t, I. Laboritska vlada je io'!ala davčne pristojbine na živila in druge potrebščine, ki jih mora imeti delavski racred. Zn žane so pristojbine ns sladkor, kavo, čaj, suho sadje ,razne sladke pijače, daljo na vstopnice za kino in športne igre, Trgoveen» je nekoliko znižan korporaeljskl profitni davek. Dohodninski davek nI ml* žali, odpravljen pa J« davek na obljudena stanovanja, ki isvlra le iz tistih stsrih Čssov, ko so morali hišni posestniki plačevati davek od dimnikov. Snowden je tudi naznanil, da aa vlada pripravlja na uvedbo Lloyd Georgevega zemljiškega davka in v ta noineu izvrši novo ocenitev semljišč. Delavski poalanei in liberalci so pozdravili nov budgot s aplavzom, ki je trajal 15 minut \ eelo nekateri konservativci so aplavdirall. Hir Herbert Horoe, bivši finančni uiiuisier v Baftlwinovl torijaki vladi, je dejal, ko je otvoril debato opozielje, da je budget, izvzemši nekaterih podrobnosti, tako zadovoljiv, da tudi on bi ne mogel predložiti Mjšrga Herbert II. As<|uilh je v imenu I i bera Id O v izjavil, da budget je tak. da mora /snj glssovstl sleherni liberalk. S atališ^s radikalnih socialistov je budget kompromis s kspilslisti. Delavci so dobiil znižane davke, kar pomeni znižana cene za najnujnejše potrebščin«, kapitalisti so pa dobili znižanje davka no profit, kar j »omeni, da ostane okrog 50 miljonov dolsrjev letno v njihovih lepih, PRISPEVKI MESARSKIH KRALJEV. Ekspedlcija na Mt Everest Kbsmliadfong, Tibet, 30. spr.— Angleška ekspeybija (tretja), ki skuša priti na vrli najvišja gore as svetu Mount Everest In dos«éi t ri um f, ki j« ifpodletel dvoma prejšnjima ekspedieijama, ae nahaja na višinah gorovja Donkalo, kjer je ž» mrsz blizu ničle, Plezanj» se nadaljuje bres ovir. General Bruee, vodja ekspedieija, ja sbob-l za malarijo In Phari. Magnus Johnson ho«a vedeti, koli ko ja mesarski trust dal sa kampanjo Waahington, II. i'. — Senator Magnus Johnson, farair-rlahorit Is Minnaaute, jo včeraj predložil reaolucijo v «matu, ki določa, da mora John T Adsms, predsednik narodnega odbora republikansko stranke, Izročiti »eznnm vseh da* narulh prispevkov, ki jlb ja d la petoriea mesarskih kraljav za vrnil v'republikanske volilne kompanj« I od leto 1K0 prosveta PROSVETA CLAMO »LOVENftCE N ■.a biÁEMM&Í rtu* 'dogovoru. KoU^toi ■» M TfUaU. ""' NsmIbUu: Z*nj«i>« državejisvea ttkage) fS.M m K $IA# M Dol i«U »n »116 so tri misci; Cbl«« $¡37M leto, $845 sa pol Uta. fl.if ae irt maoace, 1« M 1mss«S»W1>,H. HHBBHIHBmSHHHMH NmI«v SB fM, hsr TROJVETA" ca "THE ENL1GHTEWMENT" Qpf »♦ *. Wwnl» H.ili.il «y»' i "*TwST>XTíiiii »nt»! fcLo i______ I.UU», pmSLZ /.'^"aZZrS GsnaSni^fS? PREM" D.tu« v «kUMi« ». pr. (Moj. 81.14) p*U« »mmsI da *»■ j« s Uns dmmwmtm patslü* unti lese* dm m »•■ mm wUri l|«4. »Sl«|s Ismss m ss«kfs slss. P»s«»iU jo prav*. MUSSOLINI NORI. Mussolini m je pričel obnašati, kakor so se dozdaj ie vai samodržci, kadar je pričela temneti njih samodržka zvezda. Njegov najnovejši čin dokazuje, da boleha na domišljavosti, da ga ves «vet preganja. Taka znamenja bolezni na možganih se prikažejo pri ljudeh, ki si nekaj časa domišljajo, da ni tako mogočnih ljudi na svetu, kot so sami, ko opazijo, da se njih mogočnost krha. 4 Mussolini je pripovedoval italijanskemu ljudstvu, da iz sedanje zadolžene in revne Italije napravi nekdaj mogočno rimsko državo. V ta namen je obudil v življenje fašizem, ki je dozdaj pokazal, da nima na sebi prav nič plemenitega, ampak veliko grdega in nizkotnega. Bodala, samokresi in požigi so napravili Mussoliniju pot do samo-držtva. Nasilje je bilo orožje, katerega so se fašisti po-služili proti opozicijonalnim strankam, da je bilo lahko italijansko ljudstvo oropati volilne pravice in priboriti zmago fašizmu, ki nima drugega namena kot obdržati italijansko delovno ljudstvo v mizeriji in uboštvu in ohraniti predpravice italijanskim privilegiranim slojem. Ampak vrč hodi le toliko časa po vodo, da se ubije. Pri zadnjih volitvah so sicer zmagali fašisti, toda zmagali so s pomočjo najbrutalnejšega terorja. Zunanji svet je izvedel, kakšnih brutalnosti so se fašisti poslužili pri zadnjih volitvah. Ali zunanji svet je obenem izvedel s tem faktom, da so fašisti v resnici v manjšini in če bi se ne poslužili skrajnega terorja, da bi prišli tepeni iz volilnega boja. Resnica pa v oči kolje posebno samodržce, če jim naznanja, da je pričel začetek njih konca. Take stvari samodržci neradi slišijo in se radi znosijo nsd tistimi, ki razširijo resnico. Mussolini pa ni izjema med samodržci. In razsrdil se je nad poročevalcem londonskega dnevnika "Daily Heralda," glasila angleške delavske stranke. Mussolini je izdal ferman, da mora poročevalec takoj zapustiti Italijo, ker so njegova poročila "škodljiva interesom Italije". Dovolil mu ni stopiti v zvezo z angleškim poslanikom in tudi ne posloviti se od žene in otroka. Poleg je Mussolini zagrozil, da bo deportiran vsak član delavske stranke, če pride v Italijo, ako je tudi poslanec v angleškem parlamentu, na povabilo italijanske socialistične stranke. Take grožnje seveda potrdijo, da Mussolini boleha res na domišljavosti, kakeršna se oprijemlje le tiranov. Crispí je bil svojecasno kot italijanski ministrski predsednik še bolj gobezdav kot je Mussolini. Domišljal si je, da je ni sile na svetu, ki ga strmoglavi. Ali je prišel čas, ko ga je italijansko ljudstvo vrglo in danes je pozabljen med italijanskim ljudstvom, kakor da ni bil nikdar ministrski predsednik. Proti italijanskemu ljudstvu se je poslužil celo prisilnih naselišč (domicilio coat-tivo), pa tudi ta ga niso rešila, ampak so le pospešila njegov padec. Mussolini se zdaj nahaja na ravno tistem potu, kot se je nekoč njegov prednik Crispi. Domišljuje si. da se je poveličal in proslavil pred vsem svetom, ker je izgnal iz Italije poročevalca glasila angleške delavske stranke. V resnici je pokazal, kako je malenkosten, ker se je znosil nad časnikarskim poročevalcem, ki ji pisal resnico o italijanskem fašizmu. Mussolini je dalje s tem izgonom dokazal, da ne prenese resnice in da mu Je resnica najbolj zoperna reč na svetu. In kadar se samodržec prične tresti pred resnico, so tukaj znamenja, da ga zapušča tista treznost v mišljenju, ki mu je takorekoč pripomogla do samodržke oblasti. Kadar pa človeka zapušča treznost v mišljenju, tedaj se mu možgani mehčajo ali pa trde. Po domače pravimo, da človek nori. In tako je tudi z Mussolini jem. Njegovi fašistični oboževalci ga lahko smatrajo še za veliko luč pameti, pametni ljudje pa vidijo v njem človeka, kateremu se pamet krha. Vodje fašizma v Italiji lahko vidijo v Mus-solinovem zadnjem činu za potlačenje tiskovne svobode v Italiji trdno voljo, pametni ljudje ne vidijo v tem dejanju drugega kot nasilje, kakeršnega je zmožen človek, pri katerem ni več vse v redu v zgornji iibi. Z drugimi besedami to pomeni, da pametni ljudje pravijo, da Mussolini nori. SLIKE IZ NASELIM. Is okolice Finlejvilla, Pa. — Rojaki bi morila mislili, kako ze-lo sem zaposlen, ker se nič ne o-glaalm. Zato pa sem se odločil m& lo poropottU, kot je It moja navada. Samo ne vam, na katerem konau bi pridal, kar na najboljšem koncu ni nič vredno. Z delom je skoraj enako povsod. V tej okolici so semo tri velike jama, ki ie nekaj obratujejo, druge pa ao vse uprta ta nedoločen ¿aa, da jc večina ljudi brez dela. Takoj v pr vem letu nove pogodbe ao nas pri ieli pritiskati, kaj bo 8e, predno bodo potekla tri letat Tudi k nam ae je prikazala težko pričakovana spomlad. Staro in mlado, vse ae veseli spomladi. Zopet sem imel priliko, obiskati svoje stare tnance in prijatelje v Indiani co. Pa. tibiakal sem Franke Zajca in njegovo ieno ter te pri njima nastanil kar za celi te den. Manjkalo nI ne tega ne one fe, kar po gtarokrajeko smo ie zabavali. Za kranjakiml klobaaa mi, kekorinc amo imeli tedaj, ie danes vzdihujem. Fr. Zajcu in nje fovi ženi se lepo tahvalim za naklonjenost. Seveda tudi niaem pozabil obiakati svojih atarih pri 'jateljev pečlarskega kluba is ln ciuakoroike vati, Vze mi je ie u gajalo, le neka reč ne, ker aem ju našel, da sta kar po kolenih kodi la po hiii. O napredku v tej okolici ni posebnega; Z druitvom precej dobro napredujejo, za kar ae ja za hvaliti članstvu za njega delo in trud. Kakor je bilo ie razvidno j veselice dne 22. marca, ao ae tu kajinji rojaki zedlnill in priapeva 11 vsak po svoji moči, tako, da je bilo nekako $260 čiatega dobička, kar vse je bilo darovano za zgra ditev S. N. D. v Hackettu. Tako je treba, da nadaljujemo z delom. Znano ja pač vsakemu, da je te ževen začetek, posebno v aedanjem času, a vseeno se ne ustrašimo. De-lujmo skupno in premagali bomo zapreke ter dospeli do končnega cilja. Ko enkrat zgradimo avoj skupni tlom v Hackettu, bomo ime li v njem dosti ugodnosti. Priliko bomo imeli v njem dobivati razvedrila. Rojaki v bližini in oddaljeni, ne ustrašite se torej odbora ea dom, če bo priiel k vam z bondom ali delnico. Kar kupite ga in brez skrbi bodite, ker to ne bo nikaka delnica ta zlat rudnik brez slata. Rojaki so naproieni, da gredo na roke našemu za to izvoljenemu odboru. — Frank Par-niiek. raj za vsako podjetje posebej, da, skoraj aa vaak rudnik posebej, e premogarji pa apadamo vai k eni organizaciji. Ako pride šas, za aklepenje pogodbe ne polju trde ge premoge, aklenejo pogodbo po tebej, na polju mehkega premoge pe zpet Ase. Ako bi se pogodbe za premoga rje po vseh Združenih državah aklepale ob ietem času, potem bi ae nam ne rogali premo-garski magnatje v obrat, kakor ae nam danca. Na konvenciji v Indianopoliau jc bilo sklenjeno, da se v alučaju stavke v našem 17. diatriktu, po maga stavkarjem. AU kaj to pomaga I Samo iz dežja pod kap gre me. Ako premogarske družbe ho če jo izrabiti priliko, lahko tdrobi jo 17. distrikt do tadnjega orga nitiranega rudarja, kakor ao na redili a šestnajetim distriktom. Ali v IS. diatriktu je bila ttivka skoraj dve leti in nasadnje je pro padel cel diatrikt. To jc zapadni Marjrland. Premogarake družbe imajo prav dobro preračunjeno, kaj lahko ato-rljo y bodočnosti, ali premogarji, to ae pravi vsaj voditelji premo garskih organizacij, to lahkomiselni o celi etvari. Dokler ne bo večje sloge v naši organizaciji, ne »orno uživali doitl dobrot. U. M W. of A. bi morala leto za le4om napredovati, pa je ravno narobe. Očividno gremo z organizacijo vedno bolj navtdol. Ako je napre dan rudar U. M. W. of A., ta kma u ogrne plašč premogareke družbe, da potem nima nobene besede več reči v koriat rudarske orga-nitacije. V sllčnem položaju aem >11 že sam. Ko sem ae z drugimi boril ta pravico vseh in tem bil doma ter to drugi pridno delali vtaki dan, ker nito gnali pokazati tložnotti, da moramo biti vae ta enega in eden ta vse, so dobro vedeli, kaj bi bilo treba atoritl. Stra-hopetnost, to je le puhla frata, tložnotti je treba, bret katere nima nobena organizacija prave podlage. Kjer ni edlnstva nI napredke. Dokazov imamo zato dovolj. V Prosveti z dne 23. aprila tem čital it Clevelanda, Ohio, dopit, v katerem pojaanjuje bivši zdru-ževslni odbornik brat Ivan Prostor, kako potrebna je sloga pri tdružitvi. Prav strinjam te t njegovim itvajanjem za združitev, i )a bi bile naše želje enkrat izpol njene 1 Bratje, le v združenju išči mo moči in odpora proti sovrbž nlm navalom. Naša bodočnost je 8prin0tield, 111, — Dne 19. a- prila se je devetletni sin ustrelil z očetovo puško, ko sta šla oče in mati v mesto in eo oatall doma trije otroci. Starejšega sina, ki je tudi oatal doma, ao videli okoli treh popoldne, ko je tekel iz kla-nice za premog, na stopnicah pred porčem pa padel na tla. Pritekli so drugi otroci in dečki v starosti 10 let, ki so ga hoteli pobrati, a so opazili, da je mrtev. Klicali so policijo in prišel jc pogrebnik. Drugi so nalili puiko sedem čevljev od tal obešeno na cveku, radi oesar sodijo, da je deček obešal gori puško, pri čemur ae mu je izprožila ter ga tadela revno v srcc. Na rokah ae mu je poznal sled od smodnika, ko je držal puško /.n cA, Čakali so staršev, da ao prišli iz mosta in V žalosti in joku našli mrtvega aina. Truplo dečka je ležalo na tleh, dokler ni prišla ko-miaije. Oče trdi, da je bila puška nabaaana a 15 O. 22. Našli ao tri polne naboje, enega pa pratnega. Itam so Šli drugi, ae ne ve. V tem slučaju se je zgodila ne sreča radi neprevidnosti ateršev, ki hi morali vedeti, da ni puščati orožja pri hiii. kjer ga lahko do-Hožejo 9troci. Ta družina ni pri društvu 8. N. P. J., temveč pri S Z. P. Z. Tu je topet lep vzgled, kako potrebna je podporna organizacija za člane. Štorklja se tudi potika tod okoli. Prinesla je družini Joa. Ovca nežno hčerko. — F. R , naročnik. Pline iz Noaiije. (Piše Louis Lochner aa Press,) Fed. Berlin. — V dnevnik poliüénih konvencij tmo. Stranka ta stran, ko tboruje, da izdela tvojo^lal-formo in ae dogovori radi kmtefvi datov ta poslanako zbornico (Reiehttag)., Samo soelalitti ne tboruje jo." Odložili ao ttrankino konvencijo na po volitvah 4. ma ja- Sumljiva te tdi ta odložitev, ki jc priila radi zmešnjav v stranki Socialistična stranka je namreč ratbita v razne stranke in stran-člce, radi četar se voditelji boji-jo, da bi jih konvencija šele bolj ratcepila. Unija med večinskimi in neodvisnimi socialisti, kl to jo pri čeli septembra 1922 v Nuevenber-gu, te je iakatala kot poneerečena reč. Razlika med tema dvema tku pinama je pottala še večja. Radi tega jc centralni itvrševalni od bor aocialiatične stranke uvidel, da ja pametnejše, ako odloži konvencijo na dobo po volitvah. Ako bi se z zborovanjem pokazalo, kako velik razdor je v atranki, bi to namreč še toliko alabše vplivalo na prittaše socialistične stranke. Socialisti nito edina stranka, v katere vrstah jc razdor. Nemška ljudtka ttranka, atranfe velikega bizneaa in telepodjetnikov ima tudi velik ratkol v tvoji tredi. Demokratsko ttranko tvorita liberalno in konaervativno krilo. Katoliški cfntrumaši so čudna zmes, ki se sestoja is delavskih vrtt, ka tere zastopa prejšnji kancclar Wirth, in it natadnjakov, velikih industrijalcev, katerim načeljuje Kloeckner. V komunistični atranki je po težkem boju prešlo vod stvo stranke v roke skrajnih levi čar jo v. Celo ekstremnl nacljonall ati so razdeljeni v narodno-socia istično skupino, katera te delo ma nagiblje k delavstvu, in pa vi soko aristokracijo. Edina tkupisa, katera je obdr žcvala konvencijo redno, je nem ška narodna stranka. Pratnovali to rojatno obletnico nemškega dr iavnlka BUmarcka in za to prili co to dobili Bitmarckovega vnu ka, ki to ga porinili v politiko ra di slavnega imena, kakor to ne wyorški mogotci dobili Ropeevel ta mlajšega, da itrabijo njega i me. Ta stranka ja odločno izjavi la, da te prizadeva zopet vpostavl PETEK, 2. MAJA. MeteoriUa Governer Indiene je bil obsok v zapor kot eleper. Zlorabil pošto v goljufive namno >1 atrah." Skoda, da nimajo v Jug še "tvetih akakačev". I T. S et "Jtantfa Kiggina" je dtièe ameriškega pro let s url Knjifttvni & V. ». J. nki. Čikaške vesti. — Nenavadno naključje j« I» telo, de ata dve aestn, umrli istega dne in ekoraj v uri tadnjo aredo, ia sicer vssU drugi bolnišnici Mr» Katam Brine, stara 2« let, je aa.na St. Joeeph bolnišnici na parj« Zdravniki pravijo, da otrok bo » vel. Miss Marie Cregori*, sestra, stera 23 let, je P« «®^ jetiko v Municipsl Tubereu!*-senitariju, kjer ae je aaksj šest mesecev. Izkopani »u denes zjutraj druga pol'* sls gliaf Seatri, ki sta bili rojeni v zapuščata eUriše, žive* na * W. 23rd 8t, štiri bret« ia ^ Vere. omožene Ferkul. 2. MAJA, 1924. n.Uu«kP novici. Ni. podanega v tujino po DelaVSKB mednarodnih denarnih nakazni cab, ki predat avl ja jo ta lansko (PVUrated Pr«*«.) lete veelem $34.118,000. Po de —— narnih nakaznicah, poslanih i* tu radarjev «daril tolsawioe jine v Združene držsve, je bilo ELund - ri» *Prl" L jc bilo odšlo vljenih 1271 de-krdev. Železniška družba ima fie aposlenih 211,782 delavcev, kar * 20,936 manj ko pred enim le. t»«j". Delavci na progah ao najbolj prizadeti. * „ fjnnarji organizirali mlekarno. Bonton. — Farmarji v Novi liji ko ustanovili kooperatlv-mlekarno. Kapital tnaia 1^,000.000. Organizacija uključu-je 50,000 mlekarjev, ki bodo od-¿j prodajali mleko potom svoje irftniiacije.' Obratovanje^ zvezne pošte. Vuko leto ima poita Združe-lih driav posla b 23 milijardami predmetov. Vsako, leto ae poni noti »tevilo tistih predmetov več kakor za eno milijardo. Med te-ai je 12.000,000,000 pieem. Vuko leto doatavi poŠta po-rprrino 112 pisem vsakemu Člo-teku v Združenih državah. Atlas bi imel zadoati težke Salt, ¿e bi mu bilo treba dvigati ktao breme samih pieem, kolikor jih pride zvezni polti eno leto v nkt. Preračunjeno je, da bi ti- 110 breme tehtalo najmanj 133,-150 ton. Vaiko minuto tekom vaakih iti-riindvajietih uf je vrženih 389 pi-Ktn v poitne nabiralnike aa plana. vsako minuto 23,354, vsako «ro 1,400,000. Priblilno 44,000 pisemskih ras-tthleev, ki so člani največjega posamičnega podjetja, doatavlja Mtne pošiljatve milijonom in lilijonoin domov in trgovaktn 111 po ameriških mestih. Ali tudi ■eta ne zanemarja «vezna polu Dandanes dostavlja 44,532 Milnih raznaialcev poitne poii-Mtre 6,504,392 družinam, ali 29,-61.123 posameznikom. J>ne 25. februarja 1924, je imel Nni departmeut več kakor 351-m ljudi v svoji službi. Poleg poštnih raznaialcev je 8e «.♦00 uradnikov, 44,417 jftdežel-poštnih slov, 51,393 poitar-'» 21,316 železniških poitnih »»¿►kov. M3 poštarjev vodi ravno to-Mtnik uradov. En tak n-glriJe na vsakih 58 itirjaikih ozemlja. ■3")1,000 popolnih in delnih u-aiizl., rn-r-v (]ol)i priblilno $441,-F"l- *« »»voje delo na leto. I * so poslužuje vseh mogo-lü prevoznih sredstev, da preva-P poštne pošiljatve po deželi. Po-Fjjjjj^«_železriic, parnikov, av-zračnik ladij, motor- lk<. g tolnov, voz, konj, pni vina tič-» WVJ. motornih koles, bielklov, »i na severa in 'paaje kočije1. ''a*ja kočija' je iznajdba za A-i»ko. Opuščen železniški tir drli Fjoma do rudniškega taboriiča. Jitni Poitar pripreie svojo JXJ0 vprego k ročnemu vozičku Hearstovo časopisje presedlalo. Ws*hingtou, D. C. — (Feder. Press.) — To, da je zavaelo Hearstovo časopisje v zadnjih tednih nadvae prijazno stališče napram Mellon-Coolidgevi administraciji, je predmet tajnostnemu šepetanju po tem mestu. V kolonah llesrsto-vega časopisja in Briabanovem kotičku jc polno slavospevov finančnemu tajniku in predaedniku in vsem njunim dejanjem pa stremljenjem, kar je v čudovitem nasprotju in protislovju a tonom, ki ga je bilo opažati v Hearstovom časopisu dobrino vrsto let. Nekateri opazovalci ao celo tako priproati, da govore o Hearatu čudno reči. Pravijo, da ae je v zadnjem času hudo zadollil v raznih bankah, in da je njegovo predlagano isdsnje- bondov nc-kakino pripoznanje bremena, ki ga ima noaiti. Ko ao bankirji mi-•lili, da ao vjeli v svoje mreže Henrjrja Forda, ao aa kmalu uve-rili, da je mogel Satianiti iz avojih trgovcev $40,000,000 v par tednih. Hearat ne mora dobiti denarja na tak način. Polegtega pa je ltie sanj trditi, da je Coolidg« plemenitejši državnik kakor Abraham Lineoln, in da je Hellon največji Slovekljub na svtta. Le pasite, kako a« bo njegovo čaaopiaje med kampanjo potilo sa Mellona, Coolidga, Perahinga, Da-weaa, Weekaa, Nawa, Daugherty-ja, Smoota, detektiva Burnaa in drugo vodilne junake v posebni priviligirani komediji v Washing-tonu. Ustrelil je ženo In sebe. Springfield, X1L^ — Charles Mayerhofer je izatrelil na svojo ženo itlrikrat, ko je le|ala na postelji v 8t. John bolnUniei, nato pa pomeril ie sebe v glavo, a si rsdi skvarjene patrone ni prisa-djsl nevsrne rane, dt bo živel. Vzeli ao ga na policijsko postajo, kjer je podpisal izjavo, zakaj je ustrelilsvojo ženo. Njegova žens, s katere sta bila poročena šele tri leta, ne bo Živela. V evoji iajavi Mayerhofer zna-ia krivdo na svojo tsičo, da je iuntala avojo hčer proti njemu. V soboto popoldne, ko je priiel Mayerhofer obiskat svojo po ope-raeiji okrevajočo ženo, mu je ona očitala, da medtem, ko ona leži težko bolna v bolnišnici, on prireja partije na domu. Mož je zavrnil, da to ni res in dolžil njeno mater, mrs Short, da ji je povedala. Prepirala ata ae, nakar se je mož poslovil. Zvečer je zopet prišel in ji prineael eelo hruške is trgovine. Bedel je ns eno stran poatelje, njegov prijatelj llerr pa na drugo stran. Menijo, da sta bila oba nekoliko vinjena. Žena se je zopet razdražila v postelji in prepir je sopet nsatal med zakon- B________ ________skima. Bolnica ae je v razburja- ^ J" obriši preko dolin in gor nosti dvignila v postelji, nakar •l*«'". ¡ja prav v tistem trenutku Mayer- 1 hni m prelete]*, poštna letala *of«T potegnil eamokres, nagnil milj ter prenesla 65,295,- w j« posteljo in nameril cev O hi^ lprofi štirikrat zaporedoma pisem. Poit,, fhtiW I želeaniiki v»zovi ao pre-«i 219,171,224 milj. Ta rXf,T i« veljal $83,194,239. Po-« nas ,ed«j 5.096 poštnih voz. Avtomobili tekmujejo a železni-P P^hrt vozovi za itevilč-^'»«v*. Sedaj je v poštnem •jHu 4.930 avtomobilov, ki pre-i vj ® T,"é,ni Pošiljatve. , »J^čjemu posamičnemu pod IU ^ 'udi največja hranilna i.* «vetu. Njeni vloiki ao x znašali $184.458,105 29. ^ImfeaiJ» driav je zadaj k ^ »»snko. iffiT^H ^'r.ško ljudstvo ae tudi prav JX'slüiuje sistema poétaih Pj1 fc "«kazale. L. 1922. je ' '•"'»ar, po.|«ri po poétaih C*Jr,'h "«kazaieah. $IJT«,OUO,- ftii ^ W,° t9i kak#r 172 ''*»»aral|i aakazaie. i " »>vdiit j* M okljaèajejo je sproiil smrtonosne krogi je v telo svoje žene. Bolnica je nezmoi-na vzkliknila na pomoč. Mayer hofer je skočil k oknu, ga akuial odpreti, Herr, trenutno aeamožen, ga je akuial pograbiti in nato skotil k vratom ter klical priče Sestre ao hitele v sobo in ravne videle, kako ae je Maycrhofer po meril samega sebe. Neaaveeten se je zgrudil na tla. Zdravnik je do gnal. da je njegova raaa ssmo praska na glavi in da radi pokvarjenega naboja ni imela krog-Ija «oči prebiti črepinjo glave. Na policijski postaji je Ma>er-hofer prosil pol»"*je. naj mn dajo Tsmaaltje se si izbrali novega kralja. Po smrti glavarja Murphyja, ki js bil tako vplivna in mogočna o-sebnoat med demokrati, si ja poliUftna demokracija isbrals Brennana sa basa. pravijo, da bo brbickan si voooöirmjli od muk PHYJA. New York, N. T. — Krslj jc mrtev! Živel novi kralj! Tako ne-kako je zaklicala naia politična demokracija, ko je pokopala avo-jega političnega bosa Murphyja ter si izbrala novega, zakaj, biti brez bosa je demokraciji toliko kakor ne biti. Urez bosa ui prave-ga življenja, da, sploh nobenega življenja. In naii demokratski ka-kortudl republikanski gosjaki ho-čejo ie živeti. Vprašanje je le, ali jim bodo zavedne delavske mase se dovolile politično življenje, ali ne. To se bo pokazalo v bližnji bodočnosti, saj do prihodnjih pred-sedniikih volitev ni več posebno daleč. V nekolikih besedah, v pičlih in skopih beacdah, ali a tem po-membnejio akcijo so dali demokratski voditelji vedeti, da je pravkar izumrla stara politična dinastija in nastopila za njo nova. "Boa" Murphy, ki jo bil pogla-var znamenite in odločujoče Tammany Hall četrt atoletja in igral cel ta čas veliko vlogo med Jack-sonovimi priataši, je mrtev in pokopan. Ni ga več med živimi in demokratako gosjaiko gospodo, ki ne more biti brez tskegs "bosa". In sedaj je atopil na njegovo meato George B. Brennen is IUli-noias. On je poveljnik bojevite in neuatrainc demokratake gospode. Vaskdo ae je zsvedsl tegs znamenitega dogodke. Vsi ao ae pomenkovali o tem. Govorica se jc vils po stopnicah dragih newyor-iklh hotelov tar se raznesla po vseh sobsh, kjerkoli je bivsl ksk demokrst. Posebno« ao ae zavedali tega dejatva v hotejlih Waldorf in Baltimore vai pomembni in nepomembni demokratje' — vsi razen enega razen Brennana, ki je ponovno odklonil demokratsko krono a pripombo, M, da mu ni kakor ne prlpuiča borba za vaak danje življenjske potrebščine pre vzeti čaati, ki mu jo ponuja ame riika demokracija. Toda kljub temu ao vsi enega duha in ene misli, da je Brennen aedaj veliki poglavar vse demokratske gospode v New Yorku in drugod. Da, Brennen bo ie večja demokratska zvezda, kakor pa je bil Murphy aam, menijo vai pravoverni tammanitje. Od njega pričakujejo tako vplivnega in ailne-ga vodstva, kakor ga je svojčas izvajal Gorman is Marylands. In v nsdi ao ti ljudje, da bo Brennen imenoval prihodnjega predsedniškega kandidata na narodni demokratski konvenciji, ki se ima vršiti meseca junija v New Yorku. velnikov in sodiič. Če pa je manj iina airomafcna, nima nikakinlh pravic, ki bi jih morali ljudje vpoitevatl To smo videli tedaj, ko so Pal mer, Daughcrty, Burle-son lu drugI taki tiči preganjali I. W. \V., komuniste in druge ra dikalcc. Berger je dejal: "Mi sooijalisti hočemo ustavo, ki sc jo da popra j viti in prenarediti s večino vsega I ljudstva. In vsaka poatava, ki jo Sprejmejo naši zastopniki, ki mo-rala biti veljavna, dokler je ne pre k liée jo naši itostavodajalel, ali dokler je ne zavrže večina našega ua rod a." Berger je končal svoj govor z močnim pozivom, naj kongres sprejme rvaoluoljo ra amendment P lede otroikega dela. zakaj, kongres lii naj pritegnil zahtevam človeštva in drmokraUkemu duhu te dobe. Sleveaska Narriaa UeSaaoe^jM t. april« Podperaa Jeéseta Ubtep. 1?. tmmk* ttOT e drfari IIIImU. GLAVNI STAN, ggSTdW KX LA WHO ALB AVI.. CHICAGO, ILLINOIS. Irvrievalai odbori UPPRAVNI OMtKt . Peadeodaili VIsMeat Calnhne. »e»eek An*«» Vldehk. X f. p. T, POROTNI OOStlti «•ivniklr^si« sri^^i^OkS!FÜJA! vü.iTiiIi'tifc Kr,Ä*»" BOLNIŠKI ODSBKi OSKLONJX OK KO tJ Ki Blas N«v.b. «eeS^ntk. ISST-SS S«. Uw«4ale Av^ CMiue, III. VIHOONO OKBOKJKi V«kr«tU. B.i SSS. Miss, B«su Pe. ^ --Gr«i«li, tail f•««•» Avsu. Oev«U«dt O. CAPAONO OKROtJBi A.i*. ft«Ur, ■•« 104. Cr*M, B«ae., sa M«a Mar«, B«a ISS. BnM, Mtaa^ a« «ad. Mibe t«aet, MBS S Wln«kl.i«e St.. Mwreay. Uub Nadiomi odbor t < ______ ______________ ... ____ St.. CliU«««, III., Pennb iomr«k. SSI? Pfmnt A»«.. CI.v.U.J, O . Willi«» SiM«e. I4N St. Cl«lv St., Poslanec Ber-gar o ustavi. Washingten, D. C. — Kcd. Press. — »ocijaliatični poslanec Viktor Bergcr je povedal poalan-skl zbornici, da je prav tako lahko predelati zvezno ustavo kakor vpiaatl vanjo poseben amendment, ki prepoveduje zaposlovati otrolt v industriji. Važnejše je tole: £ae zahteva, da popolnoma prere. ietarno ustavo, zakaj, vsak neznaten amendment zavleče aamo to, da ne popravimo krivie, ki ao čedalje večja nevarnost za delavce. "Poetov« se morsjo opirati na običaja in navade." je rekel mil-wauiki kongre«nik. "In ustava mora izražati politične ideje, ki s«« naslanjajo na ekonomske razmere te ali on« dobe. Ko je bila 1. 17*9 uatava sprejeta, nismo Imeli pro-ietarijata v sedanjem smislu. Danes imamo silno nagrmadenje ka-pitals. velike železniike družbe, pohlepne in lakomne trusle, grabežljive kombinacije vsakršne aorta. Kkonomske razmere so ae popolnoma predrugs^ile, In vendar je danes neustavno, ds bi kongres ursvnsvsl delova** ure za ženske in otroke. AU je pa ustavno apr«. jeti post s vo, ki bo poslsla moAke-gs ali Žensko v dvajsetletno ječo, če ne govori spoitljivo o vojsiki uniformi. To posneaasm in ns«a-jam is takozvane ipijonaine po-stave, ki je ie vedno v tisš«m ss* Na pogrebu ».„¡¿•¡i,,1*;:'' »•» » Vande Stopa. 0k" Chicago, IU. — Nad 10,000 ljudi se je vdeležilo pogreba, »a katerem so odvedli mlado samomo rllko Vando Stopa k zadnjemu počitku. Kakor že vemo, je bila Vanda stara komaj 23 let in odvetnica. Vdala se je bila veseljai ki družbi ter v tej iskalu ohladila in tolažila svoji žejni duii. Za svojega tovariia si je bila Izbrala človeka, ki je bil zanjo prestar po letih in mišljenju. In tsko je prišlo do te tragedije. Razočarana se je Vauda hotela maščevali ter Ustrelila namesto Hmi-tha starega vrtnarja. Nato je pobelila pred pravico v Detroit, kjer ai je a strupom pretrgala nit mladega življenja. Po rodu je bila Vanda Poljakinja. Ob njenem grobu je govoril baptiatovski avečenik in pa profesor Kdward T. Lee, ki je dekan večerno pravne fakultete John Marshall Law Hehool. Ta je rekel: "Prišel sem seuikaj, da izpričam nred svetom o njenem lepem značaju, o njeni sijajni razumnosti, o njeni pridnosti ln o njenih, vzviienih in plemenitih smotrih, V svojem petindvajset-Iftnem poučevanju nisem nikoli imel učenca, ki bi bil toliko obetal, kakor je ona (Vanda Hto-P#)/' (.Profesor je govoril potem o n-morit in samomoru ter dejal, da je oboje velika nesreča, ra kar pa ne more podati nikakšnega pojasnil«. "Postavi js zadoščeno. Ona nc more iti za mrtvimi. Moralne kriv-de no moremo soditi mi. ftamo Krist bi mogel govoriti o taki priliki. In rekel Id: 'Naj vrže tisti, ki misli, da je brez greha, prvi kamen name!" Na najlažja, a edina pat. Berlin. (Louis Lochner za Fed. Press.) — Zdravnica dr. Mlnna Flake je predavala v tem meatu pod pokroviteljstvom Mednarodne delavske pomožne lige pred krajevno zvezo učiteljev o vprašanju, zakaj dekleta postanejo prostitutke. V lepie umsvanje predavanja je razgrinjala neilste dogodke, ki jih ima po ivkuinjsh kol zdravnica. Dognala je, ds sls-be gospodarske razmere silijo dekleta v sramotne hiie lu med via čuge na cesto. Pri predavanju je prešla na do> godkr, slučaje, ki jih je doživela in proučevala. Zdravnica dr. Flake nI prav nič komentirala slučajev, ki jih je povedals, saj to bi bilo tudi nepotrebno Bilo je to ivo. jc vrste predavanje, kakorinega še niso slišali člani učiteljske zveze v Berlinu. Tu ao trije slučaji, ki jih je navedla, ksko dekleta zahajajo na slaba pota: Zdvuiforoai odbor: Pr«d*«dnlki Ptsnk AUI. 8114 S«. Cr.wf.rJ A v«., CW««a«. III. J«1 k« Ov«n, SSSS W. SSik Si.. Cklcg., III. J«e. Skuk. «404 Orlo« C»., Clevel««d. OM«. VRHOVNI SDBAVNIKi De. P. J. Kova,MSI St.CUlr A«., CU««I««4,0. POZOR I—K«re*p»«d.Bc. a fl. •Aeralkl, lil rfelaj« « al«vn«ae «r«4«, s« vrli l*k«l«i VSA PISMA, ki s« nan«i«j« m ««•>• §1 »»•4e«d«lk« m nasUvai P~4-4mH*— S. N. P. J« SSST4MI S«. U««d«U A««.. CfcUea*. IU. VIB ZADKVB BOLNISKB PODPORE SB NASLOVBi BriaNM Uj-alšlva S. N. P. J« SSST.SS S«. Uvndal« Av«, CMe«««. IU. OBNABNB POŠILJATVE IN STVARI, U e« ilšej« gl. tovr««ealae^ adb«r« ln j«dn.|« wmkU s« ««el«ve> T«j«ll(v« S. N. P. J., ISST SS S«. Uem-d«l« Av«„ CkUaf«, III. VSB ZADKVE V ZVgZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI m aošlljaja oa «asfcvi BUgaJfllte« S. N. P. J., SSS7-SS S«. Usrndal« Aea« Ck^ag«, IU. Va« nrlUib« gl«d« nesl«v«aja v gl. Umrievakseea «Sbena s« aaj pa|RJ«J« Frank Zalua* peeaeedalk« uda«rn«g« tAsn, liga v naal«e je agoraj. Vsi nelalri na gl. p«eMni «ds«k s« aaj gellljej« aa «asi«vi J«kn U«4er 40t W. H»y Si., Sgringfuid. III. Vel d«alsl la dmgl egltl, «««Mnll«, «gl«sl, nar«lnln« la s izve-deli o nji, zakaj Je bils odslovi je na s prejšnjega mosts, jo Je vod-•>tvo takoj o^lslovilo tudi z nove. ga me.ia. Dela ni našla in doma I j« bila samo v nadlego veliki dru-zini, ker nt nič««ar rasltilila. O l#U|M>vala je, alednjič pa jo j« Washington, D O. Kotvgroa- nik Cable, republikanec iz Otiija, je v sr«-do oredložU oanovo /ako na, na temelju katerega morajo vse politične stranke v Združenih državah podati kongreau poročilo o svojem fi»ianén»m atanju najmanj èeeihrst v letu Nam*-!! pred |<»g« je, preprečiti Migate priepev zmanjkalo. Ko so prvi/« na to sli : k'* za volilne ksmpanje, o katerih žali o nji, «o izvedeli, da je pro-l javnost ne ve, kdo jih je |M>kloail stitulka. | Predloga se gla»l, da morajo t. slu^bj. A. K. )* stara 17 let. IhiČM stranke fioročsti o v«*h Ka/.mere doma s« neznoane. Ml« vaotah prispevkov g Imeni ia na do«t ji j« zagrtnlla radi strada- slovi prispevaleljevf nobea kan strùpa. Kakor izjavljajo sorodni ki In dragi ata mlada aakonska kaniku. fttrela vedno v mira in slogi. On je! "Cetsvs bi morala biti instru-sur šele 27 lei. njegova žena pe ment, ki bi zagotavljal, da ima 2«. 06« Msv.rhoferja j« Slovo- m*ojiiea zadoeti bogata, da uv«. I Ija vi tiste pravio« s nja in neprerianega prepire«ja v družini, k )»r z vračajo krivdo drug didat za senatorja ne amr potroii ti več ko $10.000 a svojo kampe oa dmgege Do novembra 1921 je, njo, kand dat za kongresnika pa lekle služila kot d«kla, toda aa ne ve4 ko rJ500 Za križaj« teh j tem je aast on j poiakulala dobili točk je predpisana d'nama kasea drugo delo. Neke noAi j« prebila do $10,000 ia aaporna kazen do -lilnl postaji, kjer ao jI bikldveh 1st. » t m* Tu jo Gramofon VICTOR NejgUe««jll I« »eJIUteMI Ur jNi e«Uk «vel la4«U. IMK VICTOB POVB VSB. Cen« aa prav« glasne Vlctrol« s rogom «11 br«s rvg« Jet ltt.40 de Mao oo Prave VieUr p\oU» HI, torej nepreči-tan«>. od nje ui bilo nobene vrste. Težak ksmen je bil, ki so je nesrečnemu sar iu odvalil od sres. "No. to je lepše, nefo «*m m».ld." re^e brat "Vsaj 0j*> opravičuje. a sleperja nr, ki gostoljub-nost tvojo tako povrala Tega poišJevs, ljubi prijatelj moj! A zato je treba, da prečitava, kaj li molek h*v* pravzaprav ** "Jši gs ne bom čital." rrče starejši brat. "Ja« pač Tako hlsdnrpa mota nuten ša našel Ti %i Uep." reče mla;Ai. m h.potna odpe-čatl pismo fitajoč viš* brk»», graščak mu iztrga pre+ttaoe pi««o črta. in — naposled naglo rm» ne papis» v klopčič. Barvo irgubi z lica. Nekaj čas« oe i/pregov«ri nobeden. Potem sede*graščak na kup zloienih hrastov, obraz skri-je v dlani m joka "Ne bodi baba! &taj je treba delati, precej, dokler ai prepoano Pojdi, pobit iva še danea v mesto. Hodim, da ga dobova ie. — A »o se mora shraniti, to je dekar. ' reki: pobere zgneteno pismo. Kkorsj potem ata se s počasnim korakom bližala gradu. "Morebiti vendar sodiva napačno," reše graščak. "Morebiti — morebiti! Izkaže a«. Malo tredmk vendar ai tako brez varga poguma, da nama ne bi odgovoril, odločno odgovoril kako je in odkod, da s* js predrami tvoji geni tako pi-asti in meriti na stvgri, katerih n« vemo, s jih vendar slutimo." ' Moj Bog! Ke samo sramoto, oečaat io .. ' Zdaj molči! Storiš. kar ti veli tvoje »ase in kar mlajši brat!** "!a kaj hotsoi pešeti I njo T zavpijt oba pas nesrečni "NiŠ ne počneš sds j, prav niš! Pred no se ne vrnees, je niti videti ne smeš. Tako bodi! Pojdi v svojo sobo, preskrbi, kar veš, da je treba, če a« ne vrnet. Jas bodem skrbel, da te ona tačas ns bode nadlegovala, in da ne najdeš prilike prenagliti ae." Uro posa«jo j« vos z obema zapustil dvorišče. Goapa js videla vos odhajati in vprašala, o nihče ji ni mogel povedati, kam greata. Kočija ž je pred odbodog* rekel, da ga več dni nc bo nazaj, sicer nié. ... . Za veš dni odhajati in ničcaar povedati ! Ženi js bilo ttma pri aren, glava jo je začela boleti; mislila ai aišessr — s slutila je, da je nesreča in gorje utaborilo ae v hišo in vanjo. Lepi ôgai sreče -r- prešli so bili, ona jih ai več vredna, zaupanja ni —. niti ga ni vredna. • > iït - x » r ■ ' ' vm. * Pet dni je bilo minilo, pet dni akrbi in straha. Niti gospodarja niti brata ni bilo domov, niti nobenega poročila. Sesti dsn je bilo deievno. Kakor izpod kopa js lilo s nCba, ko je snana grajska kočija pri-drdrslo na dvoriščs. Gospa js tekls doli. Koči-jsž odpre vratca, s voza stopi ssmo brst Nenavadno resno liee ima, temno gleda, gospe ne pozdravi Moralo se je nekaj zgoditi, neksj strašnega. "Zo božji čaa! Kje je moj mož?" "Z menoj pojdite gori!" reče svak njen. V sobi gre trikrat semtertja, v tU groč,. o naposled se postavi pred njo in rešc: "Povem vam vse obenem. Ne boste imeli veš prilika, so hrbtom svojegs moža prejemati piama, niti ne mladik častnikov prenočevati tiato noč, ko as srsmoi« Vol soprog. Obs sta —" 1 " Mrtev r zavpije žens. "Brst moj Jo umrl as svojo čast, in poUet niku, ki mu je vzel srečo in življenje, sem jas pomagal do pravice . .." Hotel js še prlitoviti: "A Vsm Bog odpnsti, jss ne P vendsr ni gs imel kdo poslušati, ker žena je omedlela in leiala na divana. Pogleda po njej, pogled bres usmiljenja, no ustnih zaničevanje. Potem pokliče slušebne ljudi ter odide. IX. Na črno pogrnjenem vozu so bili dan potem pripeljali mrtvega grajakega goapodarja na njegov dom. K pogrebu je bilo privrelo mnogo ljudstva Smrt, in zlasti tako nesrečns, js bils spravi'a vse njegovo nasprotnike I njim, val prijatelji in ne» prijstdji so se zbrsli ns malem pokopališču vaške cerkve, kjer je imela grajska rodovina svojo rako. Njegove smrti vzrok ni bil še znan, vsaj gotovega nihče ni vedel, torej so se govorile čudne stvori. Kmetje, ki o dvoboju niso imeli priliko kdaj slišati in jim je nedoatajalo razuma do tsgs obiêojs, so sodili po svoje in rekli : "Stepel se je bil s drugim gospodom, in ta ga je ubil ** AU s glavo so msjsli in govorili: "Čc so nss kdo pi-jsn spoprime, ni da bi dejal; a do nčena gospoda ai pametnejša .. .V* Vendar danea ao bili vsi enih misli : da js rsjnegs gospoda "škoda". "Ali gospa, ta se mi ssnili," reče dobrodušna pogrebka svoji družbi, gredoc domov. " Ni je bilo pri pogrebu, gdvore, da js zbolela na smrt." "A, kakšna aila ji js. Babe je bobe! Molila se bo so pet Čez leto in dsn. kskor vsaka,' za-mrmra poataren mož. Veodar je bil ta mol slab prerok. Stoprv čez veš tednov vse je čulo. da goapa ne umrje, nego da ozdravijo. Vaška cerkev je bila na samoti. Cerkovnik jo je obisk s vsi samo po trikrat na dan, kadar js bilo treba zvoniti. V mraku oekega dne je videl pri gralčakovem grobu aedeti žensko, in ustrašil ae je, da je odskoči). Počasi In molče ae je zopet blilal, pazil in pod ušel Spoznal je grajsko goapo j govorila je sama med seboj, sdaj tiho. zdaj naglaa, sdaj hitro, sdaj počasi. Pod pazduho ja imela rdeč dežaik in v roki velike brojanice. "Gospa! mrači ae." jo ogovori "Be«. dež gre in v dežju ga peljejo," odgovarja goapa. veodar ne pogleda mola. Govori še veš, čudne etvari ; cerkovnik ni razumel vaega. Zbal aa js in hitro odšel v zvonik. A videl jo j« pozneje še mnogokrat tu. rselej enako. • • • la ko «ena bil aujhen deček, sem poznal to goapo is grada Kadar *a*> otroci pekli od blata hl«bet, v sami jo hišice delali ia muriasf boljegs volka, zvali "sejat pro«o* pod veliko češnje, js korakala proti večera mim« naa. tiho kakor «eo-ea. a rdečim dežnikom pod paadubo ia z velikimi brojaaiaami aa paaom , "Oespe. del gre!" saao vpili, kadar ja najlepše zahajalo jasno aolnee. "Del gre. o tre«, det" js odgovonls ia šla dalja pro«i cerkvi »oht. A mi ssso mislili, svetnice v nebesih, o katerih aa nam pripovedoval« matrre. ao asemda taka» kakor ja grajska js pihala iz meča v« in šumela v rjavih hraatovih listih, ostankih lanske jeseni ... Nad jarkom je čakal čuk; "KuvH! Puhu, pu bal" "Ob, goapod, vaša —" "Kaj sem vam rekel. Pokali eaf ss je otrescl gospod Pubek na. čuva ja. "Kaj govorite zasc-raj. kako» cigan na sejma! Go-*p .d. gospod! Molčite vendar enkrat! Kljunači niso gluhi, kakor ae zdi nemara vam. Kakšen mož in lovec ste pa, da venomer klepetate kakor atara baba. Pojdite rajai regrat nabirat!" Lorenček js debelo gledal in se v mučni zadregi popraskal za u- "Tudi frizirati se vam ni treba zdaj!" ga je nahrulil razjarjeni gospod, od jeze ves zardel "ftko-ia, da niate prinesli še velikonočne raglje a sabo in velike metle, da bi lsgljs odganjali kljunače! Bodite no pametni" Težko je zadrževal Lorenček ameb; brki ao mn lezli vedno bolj vsaksebi Zopet je bilo vae tiho . .. 2e ae je gospod Duhek nsveličal čakat: in hotel oditi, ksr sta ae pojavila dva kljunača, ai nagajala, koketirala. Vneti lovec Duhek je naglo dvignil puško in pritisnil ns oba petelina zaporedoma. Cek! Cek! "Kaj je to t" je začudeno vprašal gospod ======== leta m .too. počasi, naravnost PETEK. Ž. SAJA. EJB «2 BAHaJA m j Ali danes je pihal preeej aaočan1 Antoa a, veter in aloke so švigal« naglo, nc- pa^j u_ «. mo in prenizko. Tedaj zadene' dolgo kljuna le malo kateri atre les." : Tudi gospe Olga ja čestitsfc spretnemu loveu. Kar je prišla hišna in prinesla bal listek. Oo-spod Dohek ni slatil nič dobre l< "Gospod, tale papir je psdel Iz suknje!" Srečni lovec je hlastnil po listu, sli le gs je prestregla gospe 01 gs, mignila hišni, naj gre, in brala na glaa: "Račun. Dva kljunača po 2 kroni ... 4 K. Plača- HA " no . .. Goapod Duhek js bil poražen. Nsjrsjši bi se bil pogreznil skozi r 1 ¡is med rojakov «, za^jj slov, se prosi, da ga .Ji, 'Ossenjem ima do^ > m *e svojim brata« Mx.-M kom, ako bade po sar usijudnop^da« na naslov: Carl Der^-- p bo* 2C, Itcfis» Olbs ^ts Br j Naznanilo Slovencem m Hm _ Združenih driav kut ti* j, le parkrst poroéar : svets, ds jaz m mo.i nameravamo «Ua-:. UT| ___j*tje, TO «w^en sno revstavracijo. * Davila ga je »et>» : taka zadrega, da je kar gagal... Milosrčna soproga mn je obljubila rečno molčanje o računu. Že drugi dan je imela goapa Olga eleganten nov klobuk, da so od zavisti pojemale vae njene najboljše prijateljice. Goapod Igor Duhek pa jc poslej aaptegoma se Igal vsak račun o divjačini, ki jo jc ustrelil v prodajalaici. fiunrvuA PONUDBA ''Samec, atar 55 let, se želim seznaniti v svrho ženitve z Sloven ds lahko pristopi v u» I vsak rojak, ki je prmijjl s voto 1500.00 Re* se jt e-! jakov prijavile. dx ide r nešo družbo, pofe« ^ . vestil kedsj aaj fndejo k na Cesselmaji. Pa^ ia bo vaak sam videl, ks j j* aa« i napraviti. Stroj m aeka>i pri meni in ravantaki tadi patentne listine m vae dm|« trebno, ki se rabi za vrste a tek rojakov p« fe En rojak, ki se zaa^&a a te je po ker poslal —i aa?3 ko, Hrvatico ali Poljakinjo v sta-' ,roto in tema rojaku fartkaa rosti 35 do 45 let, ki je 'dobrega za našo zsnno.-«- lo^rka^oTmum^r " ^ ^ ^^ ^ " ^^ ^ ^ molčal kakor mumija. resno, naj pošlje avojo sliko in jaz pristopiti k Osupli strelec jc pregledal po- j ^m poalal mojo. Vae ponudbe ako in razkačen zamahnil s ro- j ^ p^j^jo na -SA ko. "Zakaj me nista opozorili, ds sem pozabil zopet nabiti puško TT" se js zadri nad Pokalico. "I, saj aem hotel, gospod! jc brsnil Lorenček. "Gospod, trikrst sem se zaletel, ds bi vsm povedsl r Gospod, pušks jc prazna! Pa kaj, ko mi niate dali do beaede!" Nočilo se jc. Vea upehan, za-sopen in blaten se je vrnil žlahtni pes Lsjoš, kskor bi bil pritekel za ekspresnim vlakom iz Carigrada. Bližal se jc a pohlevno privitim repom in milo cvflil že vnaprej, da bi zbudil usmiljenje in zi ublažil kazen. "Kakšen je 'okoli gobca!" js dejsl bistrooki Pokslics. "Gospod, pohrustsl gs js, zsjčks I Zažvižgal je Duhkov pasji bič in Lajoš js pope vsi žaloatinke. "Nate dve kroni, PokaUca!" jc i/pregovoril gospod Duhek po kratkem, toda mučnem premišljevanju. "Ako vas vpraša kdo izmed naše družbe, mu pa recite, da aem ustrelil dva kljunača. Z Bo gom!" "Hvala lepa, gospod, hvala lepa! O, gospod, za dvoje kron se zlažem tudi za štiri kljunače!" Ko se je pripeljal gospod Du hek v predmestje, je plsčsl tiskarju in šel peš dalje. Na ogalu je mignil podvorniku v modri blu zi in rdeči kapi "Nate pet kron in oprtnik! Ku pite dva lepa kljunača in mi ju \ oprtniku prineaite v onole gostil nico. Pa le hitro!" Podvoraik jc odhitel, pribite! prinesel kljunača, račun in en krono v zapuščeno prazno krčmo \jer je čakal goapod Duhek. "Tukaj imate dve kroni. Pa molčite!" Gospod Duhek je izpulil kiju načema belorjava perea iz peruti, ai zataknil to lovzko trofejo za klobuk in obesil obs ptičs v usnja te vislice nahrbtnikove. Moško je atopal triumfator po ljuhljanekih ulicah in se šel kazat avojim pri jateljem. stalnim gostom večje gomilniee. Tovariši ao mu čeatl-tali. ga občadovali in mu zavidali lovsko srečo. Plečal je tri bute- U« Doma je vrgel kljunača v ku hfaji na mizo in se preselil v dru go obleko. Ko je hišna odnesla umazano lovsko opravo, je jel pri povedo vat i gospe Olgi na dolgo in široko, koliko je trpil v trnju in , blatu. "!o pm, M te te m potita b*usl te ^liOii Um. Mite m tate »nI temar)«, kl «M« k* vvvrail nI 4o«r. f »l ilOJI VteS-Ti _ ■___ « teaMtte m tete te pwfr inw, «• te-M» mi,j*i*L rrte mi / «MS Mimk. lo ia ^fifo pošlo nvrio)off,<> FRANK SAKSER STATE BANK 82 CortlnzMh Street, I Now York, N. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BAMEf mMMOOM Y. PoSaMbi Mddafek kaaOaB Uim EMIL KISSA. IU — Z*d A«o.. Km T«i PRODAJA parobroda« b«tk« aa potovanje v dum«vto« p« «Vt-ftnalni f«L Vam urudi v« potrebna listin«, potni Ost. vi-m. lti brvspladno. Vnn-gm počakam« lakaj »a poataji. DOPREMA SVOJCE Is sUrvga kraja ' AFTIDAVIT- HRANIU NI ODDELKE. POŠILJA DENAR V DOLARJIH — DINA-BOL Opravlja «aa «itsrifa pa sls. POtta sa pojava ila: POTNIŠKI OOOELEK RANČ-NE NISC EMIL K1SS 1M — Zad Am. Hm Vavb. veliki izlet S SVETOVNO SLAVNO Odpluje b New Yorfcm 7 S i«l« ■ te> «te aa MMja Jtetefte. — tetesates Mi mm Utel* « T«tte. Saute te »-MSB * Sm Tate — O Vite roi CUNARD UNE