Poštnina plačana t gotovini. ;
Posamema številka t Din. *
Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
................ i     ■■■■m......mu.....II i HllllIMIIHIMfMTIIl PTTItTIITTfiriTririTT-
m
V
Uredništvo in uprava, Strosimajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXI. a4>
Kranj, 12. junija 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletna 20.- Din, četrtletno 10 Din.
Prosvetni dan v Kranju
11. julija bo praznik vse naše dekani-je. Vsa naša prosvetna društva bodo tedaj priredila Prosvetni dan, kjer bodo pokazala uspehe svojega dolgotrajnega in požrtvovalnega dela za katoliško prosveto v našem velikem okraju. Dopoldne bo tabor s službo božjo na prostem. K taboril pridejo udeleženci v sprevodu, v katerem nastopijo naši konjeniki, kolesarji, okrašeni vozovi (kmečka ohcet!), narodne noše; ostali moški žene in mladina sledi za prej omenjenimi. Popoldne bo na našem Stadionu nastop naše mladine, ki nam bo pokazala, kaj zna, na pevskem in gimnastično-šport-nem polju.
Posebna točka tega dne bo razstava. Na njej bomo videli v tekstu, slikah in statistiki ogromno delo, ki so ga naša društva izvršila vsako za se od ustanovitve preko svetovne vojne in temnih dni naše kulturne zapore do danes.
Za to prireditev je treba ogromno priprav in dobre volje, če hočemo, da bo ta dan uspel tako, kakor pričakujemo in kakor nam to narekuje katoliška zavest. Pripravljalni odbor ne bo zmogel sam vsega dela. Zato prosimo vse naše prijatelje, moške in ženske, da nas pri tem podpro s svojo pomočjo in delom. Naj ne bo nikogar, ki bi odklonil podporo, kadar ga bo odbor prosil. Le s skupnimi močmi bomo izpolnili svojo dolžnost in mogočno ter spodobno manifestirali za svoje vzvišene k itoliške ideale.
Zavedajmo se, da je vse človekovo delo podrejeno božji volji, da je najboljša vzgoja tista, ki jo preveva versko načelo. In kakor imajo naša društva v prvi vrsti namen, da med svoje člane vlivajo duha katoliških načel, tako imajo tudi nalogo, da mladino vzgajajo v tem duhu. Veliki Slomšek nam je začrtal program z besedami: „Le tisto omiko, jaz štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo." Tako tudi po naših društvih ne nudimo svojim članom le puste izobrazbe, ampak jim skušajmo vzgojiti zlasti srce in voljo. Srce v ljubezni do svoje katoliške vere, ki nas je rešila pred pozabo v zgodovini in v ljubezni do svojega slovenskega jezika in slovenske zemlje. Hočemo pa v svojem članstvu zbuditi tudi
Kompromis dosežen
Za občinske volitve v Kranju se je Karol. Sporazum je vsa javnost sprejela
dosegel včeraj sporazum med vsemi važ- z mnogimi simpatijami. S tem je odprta
nejšimi skupinami. Nosilec skupne liste pot za plodonosno skupno gospodarsko
je predsednik začasne uprave g. Češenj delo v korist mesta Kranja.
Slovesna blagoslovitev
nadvoza pri Okroglem
voljo, da se nikdar ne ustraši s svojim programom, da gre z njim pogumno skozi življenje in da ga hoče braniti pred vsakomur.
Vse naše delo po tem programu mora pokazati Prosvetni dan 11. julija. Da pa bo tudi zunanje slavje odgovarjalo naši notranji moči in zavesti, bo treba posebnega dela, ki nuj ga izvrše fantovski in dekliški odseki po svojih vaseh in fa-rah, Takoj morate pričeti prvič v agitacijo doma! Določite enega, ki bo v vsaki vasi oziroma fari organiziral konjenike, kolesarje, eventuelno vozove in narodne noše. Prijavljence za to je treba zapisati, jih bodriti po potrebi dajati navodila za okrasitev in vse to brez odlašanja in brez pretiravanja javiti Dekanijskemu prosvetnemu odboru. Ker v Kranju samem ne rasto gozdovi ponosnih lip in smrek, so se fantje sami odločili, da bodo preskrbeli potrebne mlaje. To naj po vaseh organizira zopet kdo drugi z vednostjo prosvetnega odbora v tistem kraju. Čimveč mlajev bo stalo, bolj bo odgovarjalo naši možatosti. — Dekleta pa naj urede pletenje vencev za mlaje pred kranjsko cerkvijo, pred prostorom za svečani oltar na prostem za vhode v mesto in za telovadišče. Odločite se, koliko ste pripravljene teh vencev naplesti in nam poročajte takoj.
Fantje in dekleta! Vidite, da vas čaka mnogo dela samo za zunanjo okrasitev. Ne odlašajte, ne oklevajte! Energično takoj na delo in ko ga v tem oziru zaključite, nas takoj obvestite. Niso tu mišljene samo najbližje vasi, ampak' tudi one, ki ne leže v neposredni bližini Kranja. Prav vsaka vas se bo, to smo prepričani, hotela izkazati. In tako je prav. Le v skupnosti je moč.
Poročila o delovanju društev morate takoj odposlali. V tiskarni že čakajo in nus priganjajo, da izročimo potrebno snov zu brošuro. Polovica društev j*> že izvršila svojo dolžnost in reči moramo, da so se ponekod zelo potrudili. Čast jim! Kjer pa tega še niste izvršili, prosimo, da to nemudoma storite. Naj to velja kot zadnje vabilo v tem oziru. Predajte poročilo o delovanju in tudi seznani predmetov za razstavo.
vsem kateri so na kakršenkoli način pripomogli, da se je želja Okroglancev izpolnila. Cg. kanonik Šimenc je pred blagoslovitvijo v lepem in jasnem govoru razložil tudi s stališča vere pojm mostu. Saj se je v prvih časih krščanstva vrhovni glavar cerkve imenoval „pontifex maximus''
— največji graditelj mostov —, mostu, ki naj združuje kristjane tudi po smrti. Povdarjal je pomen velike skupnosti vaščanov, ki so bili v svojem nastopu tako edini, da se niso strašili pred težavami in trudom.
Po izvršeni blagoslovitvi nadvoza je sreski načelnik g. Lipovšek v imenu našega bana oddal cesto javnemu prometu, nakar je ravnatelj g. Fatur v svojem govoru pojasnil, na kakšno razumevanje je pri upravi državnih železnic prišlo prizadevanje soseske Okroglo za tako potrebni nadvoz. Na koncu svojega govora je prerezal državni trak, ki je bil razpet čez nadvoz in slednjega izročil njegovemu namenu, vse navzoče pa pozval, da si novo gradnjo ogledajo. Po ogledu nadvoza je spregovoril tudi narodni poslanec dr. Šemrov, ki je predvsem povdaril veliko zavest skupnosti soseske Okroglo, obenem pa tudi orisal potek intervencij s svoje strani, da se je stvar tako lepo izpeljala. Govoril je tudi naš župan, ki se je tudi v imenu občine zahvalil vsem, ki so sodelovali.
Po končanem oficielnem delu se je v gozdu tik nadvoza razvila prijetna zabava, saj so okrogknci pripravili vse, samo da gostom postrežejo. ,
Tabor slovenskih fantov in mož v Celju
V dneh 28. in 29. junija 1937 se bo vršil v Celju pod visokim pokroviteljstvom prevzviše-nega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča tabor slovenskih fantov in mož.
Spored tabora:
V ponedeljek, dne 28. junija: Ob 20. uri v mestnem gledališču športno-gimnastična akademija z naslednjim sporedom: i. Državna himna, 2. Mi vstajamo, a) Naprej zastava slave, b) Lepa naša domovina, 3. Mladci, proste vaje, 4. Konj, 5. Mali harmonikarji, 6. Oktet, 7. Nagovor,
— odmor. S. Skupinske vaje, 9. Otroško rajanje, 10. Bradlja, 11. Gor čez izaro, 12. Vrhunska gimnastika, 13. Tri dobe češke zemlje, 14. drog, 15. Pevski zbor, i6. Himna slovenskih fantov. Ob 21.30 baklada po mestu in podoknica pokrovitelju tabora, prevzvišenemu gospodu nadškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, in lavantinskemu vladiki, prevzvišenemu gospodu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču.
V torek, dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla: Ob "5.30 in 6 uri v vseh celjskih cerkvah sv. maše in sv. obhajilo fantov in mož. Ob S. sprevod po mestu. Ob 9.30 pred Marijino cerkvijo pridiga in sv. maša lavantinskega vla-dike, prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča.
Ob 10.30 na istem prostoru slavnostno zboro-vunje fantov in mož s tem sporedom: 1. državna himna. 2. Pozdravni govor predsednika pri-
V nedeljo popoldne je hitelo mnogo Kranjčanov skozi prijazno vas Struževo proti Okroglem. Pa tudi iz ostalih vasi od Podbrezij, Dupelj in Predoselj so mnogi v lepem popoldanskem soncu hiteli proti Okroglem. Vsi so namreč hoteli prisostvovati prazniku soseske Okroglo, ki je tega dne blagoslavljala novozgrajen nud-voz. v Temniku čez železniško progo Kranj — Tržič. Stari prehod čez progo je bil namreč prej med dvema klancema, poleg tegu pa je Še bila vedna nevarnost, da se zgodi velika nesreča vsled vlaka ker se ta ni mogel prej videti radi hadega ovinka.
Okroglunci so sedaj napravili lepo pot od državne ceste Kranj -Bled pri Polici, napravili lep lesen nadvoz čez progo in tudi vas zvezali z lepo cesto. Vaščani so vse to naredili z lastnimi sredstvi, sami so preskrbeli material, delali kuluk, dovajali gramoz in pesek, sploh vsa dela so izvršili z lastnimi sredstvi. Delalo je
vse: staro in mlado, vsak ima svoj delež pri Um delu. Seveda ne smemo pri tem pozabiti podpore, ki jo je naklonila banska uprava v znesku Din 10.000.—, in pa velikega razumevanja za stvar od strani Direkcije drž. žel. v Ljubljani, ki je dovolila gradnjo, obenem pu tudi dale svoje delavcu', da so oni postavili
nadvoz,
Popoldne se je ob 3. uri zbrala velika množica ljudi iz bližnjih in daljnih vasi. Prišel je tudi zastopnik bana g. dr. Marka Natlačena, ki je bil pokrovitelj slovesne blagoslovitve, sreski načelnik g. Lipovšek iz Kranja V spremstvu ruv-natelja direkcije drž. železnic g. Katarja, narodnega poslanca g. dr. Semrovu in čg. kunoniku Šimenca, ki je ob asistenci kaplana g. Pogačnika izvršil blagoslovitev.
Slovesnost je otvoril predsednik odbora g. Križnar, ki je toplo pozdravil vse navzoče in se še enkrut zahvalil   v   InMntl  soseske Okroglo
pravijainega odbora. 3. Govori: a) Viri naše moči, b) Naša domovinska zavest, c) Naše socialne naloge. 4. Nagovor pokrovitelja tabora, prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča. 5. Zaključni govor predsednika pripravljalnega odbora. 6. Himna »Povsod Boga".
Ob 16 na Glaziji javen nastop fantov. Spored: 1. Državna himna, 2. Proste vaje mladcev, 3. Valandove proste vaje. 4. Bradlja, 5. Rimske vaje, 6, Dre,; 7. Krogi, 8. Razdelitev nagrad zmagovalcem pri tekmah, 9. Rajalni pohod, 10. Proste vaje članov, 11. Državna himna, 12. Himna slovenskih fantov.
Udeleženci tabora imajo v dneh od 26. junija do 2. julija na vseh železnicah 50% popust
Preskrbljeno bo za ceneno prehrano in skupna pa tudi privatna prenočišča.
Župnijskim pripravljalnim odborom smo poslali potrebna navodila in tiskovine že pred dnevi. Ponovno prosimo, naj člani pripravljalnih odborov agitirajo od osebe do osebe za čim-večjo udeležbo na taboru. Posamezne župnije morajo tekmovati med seboj, katera bo poslala več udeležencev v Celje. Čas za predpripravo je že kratek, zato hitite s prijavami — pošljite nam točno izpolnjene tiskovine čimprej!
Te dni bomo poslali župnijskim pripravljalnim odborom lepake. Prosimo, da jih razobesite na vidnih mestih.
Župnijske pripravlja le odbore nujno prosimo, naj nam takoj sporočijo vsaj približno število udeležencev tabora, ker bomo pričeli razpošiljati legitimacije in taborne znake. Pripominjamo, da uživajo ugodnost polovične vožnje samo posestniki legitimacij. Cena legitimacije je Din 2.— in prav toliko bodo stali taborni znaki.
Pri skupni sveti maši se bodo pele te-le pesmi: ..Kraljevo znamnje križ stoji", .,Lepa si, roža Marija", ..Presveto Srce, slavo naj poje ti srce", „Ti, o Marija" in »Povsod Boga". Te pesmi naj cerkveni moški zbori in fantje fantovskih odsekov pridno vežbajo. Poleg teh pesmi naj se fantje dobro naučijo tudi „Himne slovanskih fantov", ki se bo na taboru večkrat pela.
Odbore tudi prosimo, da povabijo na celjski tabor godbe naših prosvetnih in drugih društev. Udeležbo godbe nam blagovolite predhodno javiti.
Fantje! Možje! Tabor slovenskih fantov in mož v Celju bo naš prvi naste,; po težkih in temnih dneh one dobe, ko so morali biti naši domovi, domovi, kjer se je naSa mladina učila ljubiti svoj narod in svojo državo, zaprti. Pokažimo vsej slovenski in jugoslovanski javnosti, da so se vrste naše mladine sedaj še bolj razgibale, da je vzklilo v njej novo življenje, da so mlade moči znova začele z delom Bogu v čast, domovini v korist in napredek, da je v naših domovih zopet zapela pesem, pesem ljubezni do domovine in naroda.
Vse informacije in navodila o celjskem taboru dobite pri župnijskih pripravljalnih odborih in pri odborih fantovskih odsekov.
Fantje! Možje! Na plani
Pripravljalni odbor.
Tedenske novice
KRANJ
Zivžav se je na kranjskih ulicah precej unesel. Dijaki naše gimnazije so odšli že po večini domov, kjer l>odo čakali do Vidovega dneva svojih uspehov. Edini, kateri zdaj delajo, so maturantje, kateri so te dni pričeli svoj zadnji izpit. Ministrski odposlanec je letos g. dr. Lovro Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka na hunski upravi.
„Jutro" je prineslo te dni poročilo o nastopu Primorskega emigrantskega društva Slogu iz Krunju v Zirch. Društvo je namreč zadnjo nedeljo napravilo izlet s koncertom, ki ga je priredilo v Sokolskem domu. Dopisniku „Jutra" pa ni bilo všeč, da je ravno to nedeljo nastopilo v isti vnsi tudi ..neko prosvetno društvo iz Kranja. Tako daleč se celo spozablj«. da očita temu „ne
kemu prosvetnemu drušivu" še poseben namen, namreč ta, da je s svojim gostovanjem hotelo škodovati moralnemu in gmotnemu uspehu „Slo-ge". Toliko resnicoljubnosti bi pač moral imeti dopisnik, da resnice ne bi obračal kot veter listje. Znano je namreč, da se je krščanska delavska mladina že nekaj mesecev pripravljala ze to gostovanje, ko nihče še slutil ni o izletu „Slo-ge". Zelo se čudimo takemu dopisovanju, kate-regu namen je popolnoma jasen kakor tudi izvir.
Gradnja šole. Kakor smo že v zadnji številki poročali, se bo due 1*. t. m. začelo z gradnjo nove šole. Krujevni šolski odbor jo odobril licitacijo in oddal dela tvrdki Emil Tomažič, gradbenemu podjetju iz Ljubljane. Imenovano podjetje je tudi gradilo bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani.
STRAN ž
t MIlanu Rozmanu
v slovo
Veselo so pritrkavali ivom>v\ primskovske cerkve v nedelji, in vabili k svečani procesiji Rešnjega Telesa. Visoko v zvoniku si opazoval g tovariši svečano procesijo. Nisi slutil Milan, da gledaš procesijo zadnjikrat in da zadnjikrat vršiš veselo fantovsko opravilo.
Danes ležiš miren in pokojen sredi cvetočih nageljnov in vencev na mrtvaškem odru. Pri beli krsti gore sveče in vroči vzdihi ivojib najbližjih se dvigajo k nebu. Tako mlad, šele usmeril si svoje prve korake v življenje, si se že poslovil s prebujajočim dnevom od nas.
V Prosvetne«, društvu na Primskovem si bil vnet in delavn član. Pogrešali bodo tvoji sovrstniki tebe in tvoje požrtvovalno delo.
Veselo in z vsem navdušenjem si se posvetil svojemu poklicu. Priljubljen si bil pri svojih stanovskih tovariših in tvoji predstojniki so te ljubili.
Danes tudi zvone zvonovi priniskovske cerkve toda ne tako veselo kot takrat, ko si s tovariši razgledoval procesijo — danes žalostno pojo svojo pogrebno pesem tebi — Milan.
Ob preranem s cvetjem pokritem grobu se bodo zadnjič poslavljali od tebe tvoji potrti starši, bratje, sestra lin žalostni tovariši. V tem težkem trenutku izrekamo žalujoči rodbini naše iskreno sožalje. Tebe, Milan, pa tvoji tovariši ne bomo pozabili.
Nesreča pri delu — škrat. V zadnji številki se je pri obilni zaposlenosti zgodila tiskovna napaka. Mojster Pogačnik Alojzij je strugal pri stroju, ki rnu je vsled nopornosti delu odtrgal nekaj prstov na levi roki.
Iz kranjske okolice so te dni prepeljali v Ljubljansko bolnišnico dva ranjenca, ki sta popivala na Zg. Brniku in s katerimi je obračunal oče enega izmed njih.
Opozarjamo cenj. čitatelje ..Gorenjca" na današnji oglas Restavracije Slavec, Struževo prt Kranju.
Sreski cestni odbor v Radovljici razglaša, da se bo v dneh od 14. do 2t. junija 1937 popravljal most v Lipnici pod Dobravo poleg Pirčeve tovarne žičnikov na banovinski cesti. Ves ta čas bo tam cesta zaprta za vsak promet.
Ker se opaža da mnogoštevilne osebe, ki po-sečajo planine, vršijo razne nerednosti, ter trgajo zaščitene cvetlice v velikih množinah, se
opozarjajo turisti na zakon, po katerem se ne smejo trgati in ruvati ali proc>»jati ali ponujati v nakup te-le redke rastline:
Košutnik ali rumeni svišč, Florihov svederc, panonski svišč, kluzijev svišč, Sternbergov klin-ček, btrupena zlatica, murka ali zamorček lepi čevelc, Blagajev voičin, dišeči volčin, volčji koren, planinska možina, kranjski jeglič, avri-kel, Cojzova vijolica, cesarski silj, Cojzova zvončica, rogata vijolica, božje drevce ter pla-ninka.
Proti vsem osebam, ki bi se pregrešile proti tem predpisu, se bo najstrožje postopalo (denarna kazen od 5.— do 1000.— dinarjev ali zapor do 15 dni). Zandarmerijske stanice imajo nalog, da ovadijo take osebe.
Vsa društva in ustanove, ki se bavijo z dramskimi, dramsko glasbenimi, kinematografskimi, pant<,minskimi in stičnimi prireditvami, morajo prošnji, v kateri prosijo za dovolitev take prireditve, priložiti v izvirniku ali overjenim prepisu dovolitev avtorskopravnega posredništva za prikazovanje dotičnega dela igre ali filma, glas tična glasbena dela.
Nadalje morajo vsi, ki prosijo za plesne prireditve, priložiti prošnji za dovolilo take prireditve dovolitev avtorskopravnega posredništva, da se smejo izvajati pri plesni veselici do-tična glosbena dela.
Vse zgoraj navedene korporacije, društva itd. morajo v smislu zakona o zaščiti avtorskih pravic zaprositi za dovoljenje, da se smejo na prireditvah izvajati dotična dela, polnomoČne-ga in edinega zastopnika Centrale jugoslovanskih avtorjev, gospoda Tavčarja Cirila, Ljubljana, Livada št. 29.
Požar. V četrtek po noči. nekaj pred polnočjo, je orožniška patrola na mostu v Kokrici opazila plamen na skednju posestnika Fede Jožefa, po domače Boštjana. Takoj so alarmirali gasilce, ki so res hitro prišli na gorišče. Tudi kranjski gasilci so pohiteli z avtomobilom na pomoč ter so mnogo pripomogli, da se je ogenj že v eni uri skoraj popolnoma pogasil. Na pogorišču je ostala straža, ki je varovala, da se ne bi ponovno pojavil ogenj. Pod in skedenj je popolnoma zgorel.
K tej nesreči se je pridružilo še dejstvo, da ni bilo ne gospodarje in ne gospodinje doma. Gospodar se nuttireč nahaja v Karlovcu po opravkih, gospodinja pa v Tržiču. Doma so bili le otroci ter hlapec in dekla. V začetku je padel sum na nekega 12 letnega fanta, ki je prenočeval v svislili. Doma je nekje pod Ljubljano ter je bil do sedaj v službi na Pivki, od koder je menda pobegnil. Pri zasliševanju pa
se je izkazalo, da so fanta pregledali, predno je šel spat, če slučajno nima vžigalic, pa jih ni imel. Posestnik trpi precej veliko škodo. Orožniki preiskujejo, da izslede krivca.
Državna tekstilna šola v Kranju razpisuje dobavo 40.000 kg suhih, zdravih, kratko žaganih bukovi^ drv. Ponudbe, opremljene po predpisih za državne dobave naj se vložijo pri ravnateljstvu do 25. julija 1937.
Sprejemni izpit za vpis v I. razred gimnazije se vrši na drž. realni gimnaziji v Kranju dne 25. junija ob 8. uri. Prijave, koikovane z 10 Din, se oddajo ravnateljstvu gimnazije do 20. junija in se obenem priloži krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemajo se učenci, ki so se rodili v 1. 1924., 1925., 1926. in 1927. Prijave dobite pri gimn. slugi.
Sknpno združenje obrtnikov v Kranju obvešča svoje člane, da bo imelo poleti uradne ure vsak dan razen ob nedeljah in praznikih dopoldan od 8. do 12. ure, popoldan od 2 do 4 ure, ob ponedeljkih in petkih pa dopoldan od S do 12 popoldan od i do 4 ure.
Vsled odredbe poštne direkcije se bodo od prihodnje nedelje dalje izdajali na tukajšnji pošti ob nedeljah samo časopisi. Vso ostalo pošto pa bodo stranke prejemale sledečega dne po raznašalcih.
Umrl je v četrtek na opeklinah graf. vajenec Rozman Milan, o katerem smo poročali, da se je ponesrečil pri streljanju z možnarjem ob priliki procesije na Primskovem. Fant je trpel velike bolečine. Kljub močni konstrukciji se mu je zdravje toliko poslabšalo, da so ga prepeljali iz ljubljanske bolnice domov, kjer je podlegel poškodbam. Naj v miru počiva, ostalim pa naše sožalje!
Restavracija »Slavec"
v Struževem
se toplo priporoča cenjenemu občinstvu. Toči najboljša vina!
Vsa okrepčila so vedno sveža ter skrbno izbrana! Ob nedeljah in praznikih mrzlo pivo iz sodčka! Veliki, lepi, novi restavracijski prostori! Vedno zadosti različne zabave! Krasen vrt ob Savi!
Najlepši izprehod v okolici Kranja!
»GORENJEC«
Na postaji pri blagajni je V nedeljo, dne 6. junija 1937 zmanjkala denarnica s 500 Din in odrezek položnice o plačanem davku. Rozman Jožef iz Stražišča, 126. Pošten najditelj se naproša, da vrne najdeno prizadetemu.
SKOFJA LOKA
Zvesti so svojemu „firerjn". Pred kratkim smo poročali o skrunjenju binkoštne nedelje. Ker pa je dotični duša in telo nekoga društva, smo ga na koncu vprašali, če v istem trenutku vzgaja svojo zvesto čredo. Ce jo, mu čestitamo! Pa čreda se je kmalu vredna izkazala svojega pastirja. Zegminje na Osojniku je pokazalo vso gnilobo te družbe. Ples, harmonika in tamburice pred cerkvijo med službo božjo to so njih vzori.
Nam vsem pa je jasno, da v taka društva, naša mladina ne more! Društva, ki vzgajajo take ljudi nimajo prave vrednosti, ker zastrupljajo naše ljudstvo, mladino in ves narod, zato tudi niso ..nacionalna".
Sedaj se jim pa že tresejo hlače!" namreč klerikalcem, tako se je izrazila neka nadebudna JNSarka v ponedeljek okoli 10 ure dop. ko smo imeli Ločani „čast" sprejeti kanone JNS. Sam gospod Zivkovir, ki mu je naše ljudstvo dalo ime živ....ič, zaradi njegove res blage, mile in ..demokratske" vlade, je v spremstvu g. Banja-nina in slovenskih JNS ..generalov" in dravo-banskih senatorjev počastil Loko. Ločani, oziroma JNSarji so gospode ..narodne voditelje" ..veličastno sprejeli". Celo mestj je bilo okin-čano z piši in beri eno zastavo, ki je visela na kraju ..veličastnega zborovanja, na poslopju gostilne pri „Cenetu". Prihod je bil napovedan za deveto uro. Pa se je nabralo toliko „nu-cionalno" ljudi, da je bil prostor med sodnim poslopjem in Mestno hišo nabito — prazen. Prostor pred ..Cenetom", kjer se je nabralo kakih 40 „naprf dnjakov", pa je bil tako natlačen, da je .moral policaj delati gospodom prostor", da so mogli k ..Cenetu". Res taka ogromna množica! Zato se morajo ..klerikalci" bati, zato se jim hlačke -rukajo". Pa Ločani nismo tako hudi. kot Ljubljančan', ki so ga pozdravili z jajci tuko, da se mu je še v Loki poznalo, ne. pustili smo gospodo kar pri miru, ko se je v petih avtomobilih ..prifurnla" k nam. ..Zdravo Pero" in ..zdravo Banjanin" ob sprejemu, nato oficielni pozdrav strankarjev. pa so zginili povabljenci v gostilniške prostore. Mislili smo pa, da bomo imeli kaj dalj časa čast imeti v svoji sredi tako ..gospodo". Pa so jo že po 20 minutah odkurili naprej po Gorenjskem. „Država je v nevarnosti"! JNSarji nšite jo!
Skerbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Edini tak zapor v državi je pri okrožnem sodišču v Srcmski Mitrovici, kjer odslužijo svojo kazen oni politični kaznjenci, kateri m je sodišče prisodilo to olajšavo. \ Sremski Mitrovici je še iz časov Avstrije velika nova kaznilnica za takozva-ne ..kriminalce" Tu zavod leži severno od mesta preko železnice in ima prostora za nad en tisoč jetnikov, njena poslopja tvorijo kar celo mesto zase. Ko so podrli staro kaznilnico, so na vrtu ohranili še njeno bolnišnico in to poslopje sedaj služi kot Custodia honesta. ki leži skoro sredi mesta, pri okrožnem sodišču, blizu Save, ki teče leno in umazana mimo. Kustodija je sicer staro poslopje, pa vendar še dokaj snažno; v njej so 4 sobe za jetnike, ena za stražo in kuhinja s kopalnico. Okrog hiše pa se razprostira velik vrt z vinogradom, ki meri blizu en hektar. Tu se jetniki smejo ob določenem času gibati na prostem. Ves vrt pa je obdan z nad tri metre visokim zidom.
V Kuj t odi jo se pride skozi poslopje okrajnega sodišča, na to čez vrt do železnih vrat, kjer vedno stoji straža, ki odpira in zapira železna vrata in pa tudi vrata jetniških celic.
V Kustodiji se je nahajalo že nekaj naših znancev iz belgrajske ječe. ki so pazno po časopisih zasledovali naš proces in so nas isti dan že pričakovali.
Ko pride naša skupina do okrožnega sodišča, nas žandarji oddajo poveljniku jetniških stražnikov, starejšemu in prijaznemu gospodu. Ta nas v pisarni, ki je pri zaporih okrožnega sodišča, točno popiše in sprejme v varstvo ves naš denar, na to pa nas popelje v Kustodijo. Pred poslopjem našega novega neprostovoljnega doma nas je že čakala vsa njegova družina z dr. Dragoljubom Jovanovičem in advokatom Pavičem na čelu. Pri-
srčno nas pozdravijo in zakličejo vsi: „Živijo Slovenci"!
Dr. Jovanovie nam predstavi vse svoje kolege v Kustodiji. kolikor jih še nismo poznali. Sprejem je bil kar prisrčen, poln humorja, tako da skoro nismo čutili, da smo prišli v ječo.
Poveljnik straže nam določi posebno sobo. ki je bila do tedaj prazna in je takoj dobila ime »slovenska soba", ker smo bili v začetku v njej sami Slovenci.
Prvi vtisi v Kustodiji so bili kar prijetni, bili smo skoro iznenadeni. Od zunanjega sveta nas je ločilo sicer visoko zidov je, toda v okrilju jetniških zidov je vladal v začetku še kar zelo liberalen režim. Imeli smo komaj dva stražarja, ki sta pri vratih lahko dremala. Jetniki smo smeli iz ene celice v drugo, na vrtu smo se lahko gibali po 4 ure na dan. za Kustodijo je bila trava, kjer smo mogli igrati celo nogobrc. Stražarji prijazni in vljudni, če bi bili jetniki hoteli, bi bili lahko vsak trenutek ušli iz zapora. Hrano smo dobivali na svoj račun iz hotela ..Jelen", bila je še primerno dobra, časopise smo takoj naročili in dobili. Tako smo bili prve dni kar prijetno iznenadeni nad življenjem v Kustodiji. No. to pa ne bo tako hudo. smo si mislili. Žal tako ni ostalo.
Tovariši v Kustodiji.
kakor sem omenil, smo našli v Kustodiji že nekaj znancev in sicer dr. Drago! juha Jovanovičn, ki se je že skoro pripravljal, da odide na svobodo, advokata Jefto Paviča, s katerim smo bili skupaj v belgrajski ječi in pa madžarskega kapetana Majtana Andraža, ki še sedaj sedi v Kustodiji, da odsluži osem letno ječo.
Izmed Hrvatov so bili že iukrat v Kustodiji: lladžia Cvetko, advokatski pripravnik, ki je dobil 5 let ječe. Štefanac Anton, mislim 4 leta ječe, Pera Bakovič je odslnževnl triletni kadarski rok, Kemfelja Jurij, bivši Radicev poslanec, sedaj tajnik dr. Mačka in dr. Rudolf Bičanič.
Hadžia Cvetko, advokatski pripravnik, je sodeloval pri poiskusu antentata na vlak, ki je vozil poklonitveno deputacijo zagrebškega župnika Rittiga. Napravili so peklenski stroj, ki bi bil pognal v zrak ves vlak. pa je policija odkrila njih načrte in vse udeležence pozaprla. Hadžia je doma iz Podravine, idealist, ekstremen Hrvat in borben do skrajnosti.
Zelo zanimiv človek je bil Pera Bakovič, ab-solvirani agronom. Pravi Bosanec: otroško veren, zaupljiv, srčno dober, preprost, kakor so slikali včasih oficirji Bosance. Če pa mu ni bilo kaj prav. pa je vzrojil, da nisi več mogel spoznati onega dobrega Perota. Bil je dolgo Časa moj ministrant in pa cerkveni pevec v naši ..katedrali". Zelo rad se je produciral s svojim močnim glasom vsem kolegom večkrat v veliko zabavo.
Dr. Rudolf Bičanič je bil tajnik portugalskega konzulata v Zagrebu, navdušen Sokol in izvrsten telovadec. Ob priliki sokolskega izleta v Prago je prinesel iz Prage hrvaške letake, pa so ga zalotili in zaprli. Dobil je 3 leta. v zaporu je postal popoln pristaš dr. Mačka in danes vodi njegovo »Gospodarsko Slogo". Bičanič je v gospodarskih vedah velik strokovnjak in je tudi v ječi vedno študiral in pisal znanstvene članke. Z njim je bilo v sacialnih in gospodarskih vprašanjih kar zanimivo debatirati.
Poleg Hrvatov smo našli v Kustodiji še nekega mornariškega kapetana Franja Sogliana, kakih 55 let star gospod, ki je dobil 5 let ječe radi špijonuže ob dalmatinski obali. Srčno zelo dober in globoko veren mož, ki je redno opravljal svoje molitve tudi v sobi, prihajal vsak dan k sv. maši in mi dalj časa pred odhodom iz Mitrovice tudi stregel pri sv. maši. Njegov proces ga je stal celega pol milijona Din. Kolikor je bilo mogoče razbrati iz njegovega pripovedovanja, je prišel v ječo le radi osebnega maščevanja nekega mornarja, ki ga je obdolžil špijonaže ...
»GORENJEC
STRAN 3
Pero, Jovo, Albert in Ivan stočejo in jočejo, ker ■e morejo več rezati kože iz narodovega hrbta, in na ta način reševati države!
Hočemo vlado! Ta pobožna želja jih vodi iz kraja v kraj, da s hinavskim zavijanjem narod zapeljujejo. A odklenkalo jim je!
Javna dela. Ta teden delavci podirajo zid med mlekarno in podom Mihaela Kraševca. /gradili bodo nov lepše oblikovan zid, ki ne bo kvaril lica okolice. Drugi teden pa se začne z deli pri škarpi pri Kapucinskem mostu, kjer se vrše že pripravljalna dela.
Nevihta. Po silno vroči in soparni nedelji je nastopila noč, ki je bila polna bliska, groma, treskanja in nalivov. Ponedeljkovo dopoldne je bilo sicer sončno a silno soparno. Popoldne pa je nad Škof jo Loko in okolico razdivjala nevihta s točo, ki pa ni napravila škode v naši okolici.
„Kaj znancev že zasula je lopata". Pri sv. Duhu je umrl 56 letni Jugovič Janez, vulgo „Voje". Umrl je za vodenico. V Starem Dvoru pa je izdihnil za kapjo glavnikar „Jernejček". Obema naj sveti večna luč!
Prav lepo prosimo! Mostiček, ki drži čez strugo, ki teče od tovarne „Šešit" do žage se nahaja v silno žalostnem stanju. Most je poln velikih lukenj, tako da je vsak, ki gre čez v največji nevarnosti, da si ziomi nogo ali se kako drugače poškoduje. Perice, ki hodijo prat noseč na glavi težko perilo, so v nevarnosti, da s plohom vred ne padejo v strugo. Kdo bo potem povrnil škodo na perilu, ki bi ga voda odnesla in plačal bolečine. Tudi tovarniški delavci, ki vozijo leš čez mostiček, so v nevarnosti. Zato prosimo lastnika mostička, da ga popravi ali pa naredi novega. Prosimo!
Občinske volitve: Škofjeloški okraj, ki je znan, da je edeu med tistimi, kjer je JNS za časa svoje diktature najbolj vihtela svoj režimski bič, ker je okraj znan po zvestobi dr. Korošcu, je imel v nedeljo zopet enkrat priliko, da manifestira svojo voljo in zvestobo slovenskemu voditelju. V treh občinah našega sreza so se vršile občinske volitve v Poljanah, javorju in Trati. V vseh treh občinah je bila vložena samo lista JRZ, ker nasprotniki niti svoje liste sestaviti niso mogli! Tako je dobila lista JRZ na Javorju 80°/« vseh upravičencev, na Trati 65"/o in Poljanah 53"/o. Tako so bile zaključene zadnje volilne borbe v našem srezu. Od približno 7000 volilcev v našem okraju jih je JRZ dobila ca 4000, združena opozicija pa 219. Opozicija je zmogla komaj eno kandidatno listo in to v Stari Loki. JRZ pa je vložila 11 kandidatnih list. Mislim, da so to zadosti prepričevalne številke, ki dajo tudi našim ..nacionalistom" misliti.
PREDOSLJE
Delavsko slavje na Krvavcu. Preteki« nedeljo so delavci tovarne Zabret & Ko, svečano proslavili ustanovitev svoje pomožne blagajne z izletom na Krvavec. Z njimi je šel tudi njihov šef g. Jožko Zabret in čg. kaplan Jeglič, ki je v kapelici daroval sveto mašo. Delavci so med sv. mašo prepevali, da je bilo veselje. Po sveti maši je g. Zabret pogostil delavce in jim izprego-voril lepe besede, ki so na vse napravile globok vtis. Videlo se je. da vsi delavci znajo ceniti naklonjenost in dobroto, ki so jo deležni s strani tvrdke. Po kosilu so se delavci prijetno zabavali pred kočo. Popoldne so bile v kapelici pete litanije, pri katerih so zopet prepevali delavci. Po litanijnh so se delavci z g. tovarnarjem odpravili v dolino, ter so svoje veselje zaključili pri g. Kristancu na Jami.
Lepo je bilo videti to veliko družino, ki se je okrog svojega gospodarja zbrala kakor okrog svojega očeta. Gotovo so bili vsi enih misli in enih želja, da bi Bog blagoslovil delo tvrdke pa tudi novo delavsko ustanovo.
PREDDVOR
Prostovoljna gasilska četa v Preddvoru priredi na sv. Petra in Pavla veliko javno tombolo, ki bo ena največjih nu deželi. Glavni dobitek je krasna spalna oprava. Tudi moško kolo bo mladina rada vzela. Preskrbljeno je tudi za našega kmeta, plug itd. Cena za tablice se je znižala in st<mc ena tablica Din 2.50 ali za Din 10.— 4 tablice. Tablice prodajajo vsi gasilci čete, kakor se tudi dobijo v vseh trgovinah v Preddvoru in Tupaličah. Po tomboli se Ik> vršila tradicionalna vsakoletna veselica s plesom v prostorih občinske hiše.
STRAZlšCE
Govori se po naši vasi, da se na županstvo v Stružišču gode čudne reči. V ponedeljek je zasedel županski stolec „kar pod roko" zopet dični in ..priljubljeni" Anton Križnar, kateremu se je umaknil sedanji župan Ješe Franc. Seveda so bili njegovi ožji pristaši zelo navdušeni m so kakor brez glave letali okoli. Vse to pa je trajalo samo par dni, ker je moral v sredo Križnar županski prestol zopet zapustiti.
Vidi se, da se g. Križnur z vsemi silami upiral da bi igral vlogo slamnatega moža.
PODBREZJE
Veliko tombolo v korist zgradbe prosvetnega domu priredi naše Prosvetno društvo 18. julija 1937 (glavni dobitek krasna spalnu oprava). Priporočamo varn nakup tablic, ki se dobe v pred-prodaji po Din 2.—. Sosedna društva prosimo, da ta dan ne prirejajo podobnih prireditev.
KRIZE
Na ogledih so bili. Naši Janezki so se čutili dolžne udeležiti se zaupnega sestanka JNS ki ga je preteklo nedeljo napovedal v Ljubljani Ziv-kovič. Ne vemo do dobra ali so šli iz politične zagrizenosti, eli so si hoteli tega ^narodnega rodoljuba" bolj od blizu ogledati? Vsekakor pa jim je moral biti g. Zivkovič zelo všeč, ker so ga potem še v ponedeljek šli gledat v Kranj. Veseli nas le, da so bili naši nacionalisti priča, kako narod pozdravlja on \ ki so nas zupirali zato, ker smo Slovenci. Ta pričujočnost v Ljubljani kot v Kranju, je bila gotovo tudi vzrok, da so se obakrat Janezki vračali domov s podolgovatim obrazom. Kajne gospodje, niste mogli verjeti, da vas narod res tako sovraži in da je JNS odklenkalo? Pa je le res!
KOVOR
Za prireditev ob priliki blagoslovitve nove prve društvene zastave vlada doma in med prijateljskimi društvi veliko zanimanje. Ponovno vabimo, da nas počastite s svojim obiskom in da daste poguma mlademu prosvetnemu društvu. Začetek v nedeljo 13. t. m. ob 2. uri popoldne ob vsakem vremenu.
Kmetijstvo
Banovinska kmetijska šola sv. Jurij ob Juž. žel. prične 15. septembra novo .šolsko leto 1937-38. ki bo trajilo 11 in pol meseca, končalo torej 31. avgusta 1938 Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vposlati na upravo šole. Prošnji, opremljeni z banovinskim kolekom Din 10.— je priložiti: Krstni list, do-movnico. nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, z banovinskim kolekom za Din 4.—, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo; ter izjave, da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa, da pernejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti najmanj 16, največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredili zavodovim predpisom. Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskr-bovalnina znaša Din 50.— do 300.— mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini Din 300.— prispeva kraljevska banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpore. Sprejeti bodo v prvi vrsti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji.
Uprava.
Peter Rešetar rešetari
Majniška deklaracija. ..Jutro" in seveda tudi njegova večerna pišula v Mariboru sta pisalu o majniški deklaraciji takole: Prvi članek, da je bila deklaracija proti jugoslovanska; drugi članek, da je bilu sicer jugoslovanska, da pa je bila v habsburškem okviru: tretji člarek, da je bila sicer v habsburškem okviru, da pa je bil velik pokret za prebujenje jugoslovanske državljanske zavesti; četrti članek, da je majniška deklaracija prav za prav samo delo njihovih ljudi, in sedaj po proslavi pa pride članek, da so klerikalci bili proti majniški deklaraciji. Čitatelji teb časopisov so res ubogi backi.
Slov. gospodar.
DELAVSTVO
ZAVAROVANJA DELAVSTVA PRI POLJEDELSKIH STROJIH.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja nu sledeče:
Zavarovanje delavcev pri poljedelskih strojih je važno vprašanje za vsakega kmečkega gospodarja. Vendar pa prizadeti posestniki z ne-voljq plačujejo zavarovalne prispevke. Posebno se sklicujejo, da delavci pri kmečkih strojih niso v nobeni nevarnosti in du pri strojih najnevarnejša dela opravijo posestniki sami. Istočasno se pritožujejo, da so pri strojih zaposleni največ družinski člani gospodarja, kakor žena, otroci in drugi sorodniki.
Doslej izdani plačilni nalogi so pravomočni in so pritožbe proti tem plač. nalogom odveč in
si pritožitelji nalagajo le nepotrebne stroške
s poštnino.
Ker je urad radi krize v kmečkem gospodarstvu pri izterjatvi zelo milo postopal, so ostali posestniki na dolgu še precejšen znesek na prispevkih.
Urad pa teh prispevkov ne more odpisati ali zbrisati. Zato naproša vse posestnike, da v svojem lastnem interesu čimprej plačajo vse zaostale prispevke za poljedelske stroje, da se izognejo prisilnim terjatvam, katere bo moral urad v doglednem času izvesti.
Novih prispevkov za bodočih pet let pa urad ne bo predpisoval onim, ki nimajo strojev z nad 15 HP in onim, ki stroje rabijo le za lastno porabo, ker je kraljevska banska uprava prevzela plačilo zavarovalnih prispevkov mesto lastnikov strojev.
Zavarovani pa bodo v bodoče poleg delavcev pri strojih tudi gospodarji sami; otroci do 14. leta starosti niso zavarovani.
Posestnike prosimo, da uvidijo, kako jim bo koristil nov način ureditve zavarovanja pri poljedelskih strojih, katerega se je posrečilo doseči le njim v korist.
ZAVAROVANJE DELAVCEV PRI JAVNIH DELIH.
O zavarovanju delavcev, ki so zaposleni po uredbi o javnih delih, je min. za soc. politiko in narodno zdravje izdalo nova določila, ki so važna za delodajalce in prizadete ustanove.
Glavna določilo so ta-le:
Delavci, ki so zaposleni pri javnih delih po uiedbi o javnih delih se ne zavarujejo za bolezen in se zanje ne plačajo prispevki za borzo dela in delavsko zbornico, temveč samo za nezgodo. To ugodnost pa uživajo samo država, banovina ali javna samoupravna telesa, ki izvajajo javna dela. pa še ti samo tedaj, če se ta dela opravljajo brez licitacije v lastni ali mešani režiji, torej le takrat, kadar delavce plačajo iz kreditov za javna dela neposredno one javne oblasti, ki dela vrše.
Kadarkoli pa se javna dela oddajo potom licitacije drugemu, tedaj je ta prevzemnik delodajalec in mora prijaviti vse delavce za bolezen in nezgodo, kakor ostale delavce ter zanje plačati prispevke.
Občine, ki izvajajo javna dela iz svojih sredstev, so dolžna prijaviti vse delavce tako za bolezen kot nezgodo, kei so iz bolniškega zavarovanja izvzeti samo oni delavci pri javnih delih, ki so plačani iz državnega ali ba-novinskega fonda za javna dela.
Vse delodajalce opozarja urad, da upoštevajo gornja navodila in prijavijo v zavarovanje tudi one delavce pri javnih delih, katere so prevzeli v izvršitev kot samostojni podjetniki.
Preskrba delavcev tovarne Zabret & Ko., Britof
Pod gornjim imenom je bila dne 1. maja t. 1. Ustanovljena nova registrirana pomožna blagajna. Iz pravil posnemamo, da je namen te blagajne starostna, invalidska preskrba članov, ter pogrebnina ob njihovi smrti. Dalje obstoji po pravilih tudi vdovska in otroška preskrba svojcev umrlih članov. Blagajno upravlja upravni odbor, ki gu tvorijo po članstvu izvoljeni odborniki, ter zastopniki tvrdke Zabret & Ko. Tvrdka tudi sama imenuje enega člana v nadzorni odbor.
S tem so dobili delavci tvrdke Zabret & Ko., vužno delavsko ustanovo, katera bo donašala njim in njih svojcem velike koristi. Da pa se je mogla tu pomožna blagajna ustanoviti gre v prvi vrsti zahvala tvrdki sami, ki se že itak odlikuje po svojem velikem socialnem čutu do svojih delavcev in ki je kot temelj tej ustanovi naklonila lepo vsoto Din 232.000.—. Ta znesek predstavlja za vse delavce tvrdke vplačane premije, za ves čas njihove službe pri tvrdki. Tako že danes ta ustanova razpolaga z lepo vsoto potrebnih denarnih sredstev, ki se bo lahko porabila v razne koristne namene kot zidanje delavskih hišic itd.
Tvrdku Zabret & Ko., je pač najlepši vzgled, kako je treba reševati delavsko vprašanje. Ta vzgled jasno priča, da delavsko vprašanje lahko in najlažje reši podjetnik sam, ?ii potrebno, da se delavci v borbi za svoje pravice ogorčeno bore proti svojemu gospodarju. Gospodar str^ naj od svoje polne mize odstopi potreben kos kruha svojemu delaven, naj skrbi, du ne bo delavčeva družina stradala in preklinjala kapitalista, naj se zaveda, da je tudi delavec človek, ki je po božji volji postavljen na svoje mesto, da sebi služi svoj kruh in množi gospodarjevo premoženje. Zuto je pač iskreno želeti, da bi tudi ostule tovurne v Kranju in okolici sledile vzgledu in plemenitemu dejanju tvrdke Zabret & Ko. To je nujmočuejše orožje proti komunizmu in kdor se s tem orožjem s socialnim
B. Rangus
zlatar in sodni cenilec v KRANJU;
Vpogled i . ..sineobvezen I I
Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno iz-vrše. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte cenik!
umevanjem, z ljubeznijo in naklonjenostjo do dela vca izkaže, ta je najzaslužnejši borec proti prevratnim idejam tistih ljudi, ki jim ni namen dobrobit delavca, niti harmonično sožitje podjetnika in delavca, ampak jim je delavsko vprašanje le moten ribnik, kjer skušajo ribariti in iščejo svoje osebne koristi. Naj bi se vsi podjetniki, ki zaposlujejo večje število delavcev začeii baviti z mislijo, kako bi ustanovili nekaj podobnega v svojem podjetju, kakor je ustanovila svojim delavcem tvrdka Zabret & Ko. Plemenit vzgled naj dobi obilo posnemovalcev. Tovarne v Kranju vidno rastejo in se razširjajo. Naj sedaj tovarne del tega božjega blagoslova darujejo svojim delavcem, da bodo na stare dni, ko obnemorejo, imeli vsaj za boren kruhek. Potem se nam ne bo treba bati bodočnosti in se s skrbjo spraševati kaj bo s to delavsko maso, ko ji njene moči poidejo, ko ne bo mogla več delati
Iz pisarne Kmečke zveze
PLENARNA SEJA GLAVNEGA ODBORA V CELJU.
V nedeljo, dne 6. junija se je vršila v Celju plenarna seja glavnega odbora Kmečke zveze, katere se je udeležila večina odbornikov. Vse točke dnevnega reda so bile izčrpno obravnavane in sprejeti so bili nekateri sklepi, s katerimi bo glavni odbor nastopil pri oblastvih za zboljšanje kmečkega gospodarstva. Poročilo predsedstva izkazuje, da se je organizacija v zadnjem času zopet močno razmahnila in šteje sedaj že preko 40.000 članov, ki so organizirani v 234 Krajevnih kmečkih zvezah. Za povezanost z glavnim odborom je ustanovljenih že 13 krajevnih odborov. Vsi krajevni odbori so vedno v tesnih stikih z vodstvom, ki daje navodila v strokovnih in organizatoričnih vprašanjih. V smislu spremenjenih pravil, ki predvidevajo 30 odbornikov in 15 namestnikov, tako, da je vsak okraj zastopan vsaj z enim odbornikom je odbor koaptiral sledeče člane: Bogovič Štefan, Loče. p. Dobova; Zolnir Henrik, Orla vas pri Celju; Šoti Ferdo, Šmartno pri Slovenjgradcu; Smodiš Štefan, Beltinci; kot odbornike, Mežan Ludvik, Zg. Ponikve pri Trebnjem; Stritar Jožef, Velike Lašče; Simončič Aleksander, Sevnica; Sevčnikar Stanko, Velenje in Šifrer Janez Zabnica kot namestnike.
Obširna je bili debata o likvidnosti denarnih zavodov, o čemer je poročal min. dr. Kulovec iu dr. Basaj dalje o kmetijskih zbornicah, v katere so razpisane volitve za 27. t. m., o vprašanju lastnega glasila, ki bo rešen* koncem letošnjega leta in o vseh organizacijskih zadevah, predvsem o taborih, ki se bodo vršili v poletnih mesecih.
Iz poročil odbornikov se je ugotovilo, da zanimanje za Kmečko zvezo postaja vsak dan večje, da s? je že oklepajo tudi tisti, ki so do sedaj s črnimi očmi gledali nanjo in da jo smatra danes večina slovenskega kmečkega ljudstva za svojo pravo stanovsko organizacijo. Energija, s katero so se lotili krajevni odbori dela za prospeh Kmečke zveze je močna garancija, da bo mogla izvršiti svoje naloge in uspešno nastopati za kmečke interese. Ideja ustanoviti Mladinsko kmečko zvezo je že dobila izraza v praktičnem udejstvovanju, saj se že povsod ustanavljujo mladinski odseki, v katere so pritegnjeni kmečki sinovi, ki jim je strokovno delo največje veselje.
OKROŽNICA.
Pred kratkim je bila poslana vsem krajevnim kmečkim zvezum in okrajnim odborom okrožnica. Na tem mestu opozarjamo vse odbore, da se dobro pogovorijo zlasti o prireditvi tabora in zimskih tečajih, ter pravočasno sporočijo glavnemu odboru svoje predloge. Tudi na ostale točke okrožnice se ne sme pozabiti ali zavlačevati s poročili. Vse delo pri glavnem odboru je zavrto, če krajevni odbori točno ne izvršujejo vsa navodila in se ne ravnajo po smernicah, ki se jim dajejo. Pravočasno poročilo o taborih je važno zlasti radi govornikov, da se jih more pravilno razvrstiti.
ZBOROVANJA.
Preteklo nedeljo se je vrši! ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze v Kozjem in Št. JanŽa na Dol. Udeležba je bila nn obeh velika, kar je glavno, bila sta oba zelo živahna. Z navdušenjem so pristopili v Kmečko zvezo tisti, ki so se hoteli najpreje prepričati, kakšne cilje zasleduje in kako svoje naloge izvršuje. Zastopnik glavnega odbora je vse to temeljito razjasnil, povdaril pa tudi potrebo za tako stanovsko organizacijo. Sčasoma res ne bo kazalo nobenemu kmetu biti izven organizacije, če bo hotel nekaj prispevati k izboljšanju položaja, proti kateremu vedno godrnja.
Istočasno se je vršilo zborovunje tudi v Bučah pri Kozjem. Oblika tega zborovanja je bila prav kmečka in prisrčna. Pod lipo se je po večernicah zbralo okoli 200 kmečkih mož in žena, katerim je zastopnik glavnega odbora razložil pomen in potrebo stanovske organizacije in začrtal napake, ki našega kmeta razdružujejo in mu onemogočajo enotno nastopanje pri reševanju vprašanj, ki so nujna za rešitev. Vsi navzoči so se strinjali z njegovimi mislimi in odobravali način, c katerim stopa Kmečka zve-
STRAN 4
»GORENJEC«
za med ljudstvo, pa dasi v prvi vrsti kaže samo napake in opozarja na rane, katere bo treba predvsem, odprcviti. živahna debata se je razvila po predavanju in se nadaljevala po grupah vse do doma, kajti v živo so občutili važnost poslanstva, katerega vrši Kmečka zveza.
Enako navdušenje je vladalo pri zborovaleih v Davčah, Bilo je to na ponedeljek, zadnjegu majnika, ko se zbere ljudstvo iz vseh okoliških krajev, da še zadnjikrat počasti Majniško Kraljico. Po opravljeni pobožnosti so namenili prosti čas za svoje stanovsko zborovanje. Za ta-mošnje prilike je bila udeležba ogromna, zato pa tudi zborovanje živahno. Vse besede, ki jih je polagal predavatelj na srce so . poslušalci »prejeli z velikim razumevanjem in izjavljali, da jim je Kmečka zveza potrebna, da že danes čutijo, koliko dobrega se more doseči, če so strnjeni v enotni organizaciji. In res je, da je njihova krajevna edinica močan člen v verigi Kmečke zveze. Posnemanja je vredna, kdor pa pozna njene življenjske in terenske prilike bi dejal občudovanja vredna.
Berite in širite
»Gorenjca"
ŠPORT
Ker je v nekem dnevniku izšla pred krutkim notica, da bodo letošnje državne strelske tekme dne 5. septembra t. 1. v Belgrudu, objavljamo vsem interesentom, da bo tega dne nagradna strelska tekma tukajšnje družine, kakor je označeno tudi na lepakih. Datum strelskih tekem v Belgrudu še ni znan. Ve se samo toliko, da bodo v mesecu septembru, ob sodelovanju vseh članov strelskih družin naše države in da bodo ob tej priliki velike svečanosti v čast pruznovanja 50 letnice strelske zveze v Belgrudu. Za državne tekme, h katerim bo, kakor se čuje, brezplačna vožnju. se nuši člani in nečlani strelci prav marljivo vežbajo, saj se je v kratkem času postrelilo okrog 4000 nabojev. Zelo zanimivo sliko nnm nudijo na strelišču v Struževem ob nedeljskih popoldnevih naše cenjene dame, ki prav močno parirajo kratke sunke težkih pušk, a nad vse zanimivo je opazovati naš naraščaj, našo mladino, ki utrjuje svoje rahle živce s ..centriranjem" svinčenih izstrelkov v razmeroma majhne tarče, s prav lepimi rezultati. Pridite in prepričajte se!
Prijave za vstop v člunstvo strelske družine se sprejemajo nu strelišču od navzočega odborniku. Letna člunurina Din 25.— se lahko vplača v celoti uli v obrokih istotam.
Za košnjo in žetev
je potrebna krepilna pijača! KMETJE nabavite si potrebno vino samo pri Zadružni zalogi vina (Ovsenik Janez) v Predosljuh prt Kranju, ki ima samo izvirna vina in po nizki ceni. Puskusite!
Klet. dr. v Ormožu.
IZJAVA.
Podpisani jeglič Lovro iz Praproš štev. o preklicujem, kar sem trdil o dr. Smajdu Albinu, odvetniku v Radovljici, da bi držal s Cvenkljem in du inia zveze z njim. C. Cvenkelj Pavel je sicer pravil v Ljubnem, da dela skupaj z dr. Smajdom in zanj, vendar so te izjave g. Cven-klja Pavla neresnične.
Ker take izjave Cvenklja Pavlu škodujejo odvetniški pisarni dr. Smajdu, izjavljam, du nimu g. Cvenkelj Pavel nobenega naročila, da bi delal za pisurno dr. Šmajda in du takega naročila tudi ni nikoli imel ter, da je vse neresnično, kur v tej zvezi pripoveduje po Ljubnem ali drugod. Kur dela Cvenkelj Pavel sodnih poslov, vrši iste nu svojo odgovornost in morebitno na svoj račun.
Praproše, dne 7. 6. 1957.
Jeglič Lovro.
Iščem stanovanje z eno sobo in kuhinjo za avgust ali september. Ponudbe na upravo lista pod „Točen plačnik".
Odda se družinsko stanovanje (soba, kuhinja, shramba). Poizve se v upravi lista.
Službo dobi starejša 40 do 50 let stara ženska poštena in varčna, ki se razume tudi na gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista.
Družine! Ne odlašajte, izkoristite lepo vreme in pokličite, da Vas na domu fotografira za spominsko družinsko sliko
fotograf JUG Kranj
(Sedaj nasproti trgovine [, Savnik.)
Kdor zida hišo,
sebi ali drugim mu zasteklim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se - prihranili boste t
Hlebš - Kranj
Vina
iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj!
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši, znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skaii 5 (v hiši g. Šipica).
Oddam nova stanovanja z 2 ali 3 sobama. Pri pravno za šivilje. Poizve se v upravi lista.
Kupim močno železno blagajno ali omaro. Po nudbe nu upruvo ..Gorenjca".
Večni Bog - gospodar življenja in smrti je dopustil - da je naš ljubljeni
RUDOLF  D O L I N A R
CAND. PHIL.
moral izdihniti dne 8. junija svojo mlado dušo pod surovimi udarci zločincev katerih roko je vodilo sovraštvo DO SLOVENSKIH SVETINJ
Pogreb bo v soboto ob 9. uri izpred Akademskega doma v Ljubljani - Miklošičeva c. 5
Padel je za sveto slovensko zemljo, v kateri naj mirno počiva
„Mea est ultlo - moje |e maščevanje" pravi Gospe d I
Ljubljana - dne 8. Junija 1937
NARODNI ODBOR
Pozor!
Kdor zida hišo ali preureja stanovanje!
Svetujem Vam, da se obrnete, če rabite in želite biti res dobro postreženi v pečarski stroki, na spodaj podpisano tvrdko. Štedilnike vseh vrst in velikosti. Lončene peči, visoke krušne (kmečke) v vseh velikostih in barvah. Ploščice bele in barvaste za oblaganje štedilnikov, mesarij, kuhinj, kopalnic itd. Vse to dobavlja in postavlja ter popravlja vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje domača tvrdka
Oselji Vinko
pečarski mojster, Kranj, Mestni trg 18
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranjn.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Krn nji