Posamezna številka 6 vinarjev. Stev. 124. Izvcn Ljubljane 8 vin.	y L]DDI]0D1, V NH, 3. ]Uflij0 1913.
Leto XLI.
5 Velja po pošti: =
Za oelo leto naprel .. za en meseo „ • . za Hemčijo oeloletno . za ostalo Inozemstvo .
V	Ljubljani na
Za celo leto naprel . . za en meso« ,, > •
V	upravi prejeman mesečno ~ Sobotni Izdaja: =
za celo let< ...... T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12-—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm) za enkrat . . . . po 15 \ za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale.osmrtnice iti:
enoslolpna pstltvrsta po 18 vin.
--Poslano: ~~
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
tttr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne ss sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. s
Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563, — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnia številka obsega 6 strani.
Alhonla: Noti me lanoere.
(Dr. I. Ž i t n i k.)
Albanec Sami Frascheri je leta 1899, izdal razpravo: »Albanija, kaj je bila, jc in bode?« S plamtcčim rodoljubjem in arabsko fantazijo hoče Sami dokazati v tej razpravi, ki je bila zadnja leta prevedena v razne kulturne jezike, da so Albanci potomci starih Pclazgov, ki so prebivali vzdržema na Balkanu od Save in Donave, na otokih Sredozemskega morja in v Mali Aziji. Albanci so bili stari Iliri, albanske krvi so bili Filip Makedonski, Aleksander Veliki, Aristotel in drugi zgodovinsko znani in slavni možje do Crispija. Z največjim ponosom pa piše o junaku Skander begu, ki je od leta 1443. do 1467. s čudovito spretnostjo in nadčloveškim pogumom branil proti Turkom albanski rod in svoj prestol v Kroji. Pustimo Samiju to nedolžno veselje. Saj smo tudi mi imeli profesorja, ki je vsakemu zapečatil trojko, ako ni odločno trdil, da so bili Slovani žc v 4, stoletju pred Kr. na Balkanu in v stari Panoniji.
Zanimivo pa je, kar piše ta albanski rodoljub o svojih rojakih pod turško vlado. Albancu je bila vera vedno postranska stvar: »Cujus regio, ejus religio. Albanec je bil vedno tak, kakršnega si je želela turška vlada: Bojaželjcn ratež, ki jc ropal, po-žigal, moril in se vračal na dom z bogatim plenom, Albanec spi z orožjem v roki in ljubi svobodo v toliki meri, da nc pozna nobenega zakona in ne plačuje nobenega davka, ,V znanosti in umetnosti pa nad-kriljuje albanski rod vse kulturne narode, četudi še do danes njegovi učenjaki niso sostavili nobene slovnice. Za to pa so odgovorni samo turški divjaki, ki so Albance učili divjaštva.
Tako piše o svojih rojakih albanski Halef in v sodbi o divjaštvu soglašajo ž njim vsi od dr. Hahna in Steinmetza do dr. Zupaniča in Sicbertza. Celo baron Chlumecky zdvaja, ko piše 1. t, m. v »Oest. R.«, da bodeta »nerazviti čut skupnosti ir. nezrelost albanskega prebivalstva novi državi delala mnogo skrbi. Toda to skrb prepustimo Evropi, ki si je prisvojila albanski protektorat, za katerega sc pulita Avstrija in Italija že nad 30 let. Evropa hoče v Albanijo poslati svojega komisarja. Toda ta komisar bode moral priti v Albanijo s čredo velblodov in oslov, ki bodo nosili za njim od sela do sela puške, bodala, pipce, ogledala, pisane trakove, lesene konjičke, rešeta in lonce. Zaznamovati pa bode moral pot v deželo s križi na skalah in s količi na razdvojili, da bode mogel nazaj na ladjo, ko mu zmanjka zlata in srebra. Brez dvoma imajo Albanci pravico do samostojne države; vprašanje pa je, ali imajo tudi potrebne lastnosti za samoupravo. To vprašanje naj reši mati Evropa, ki skrbi za vse svoje otroke.
Za nas jc pereče vprašanje, kako sc bodenio gledali z Italijani, katerim je avstrijska diplomacija žrtvovala Novibazar ob albanski meji. Še vedno L1 i v Italiji staro sovraštvo, ki je začetkom balkanske vojske glasno odmevalo preko Adrije. Pogosti so bili glasovi italijanskih politikov, da more srbski tram« do Adrije zbližati in zveza ti srbski Picmont z italijanskim. Sumljivo jc bilo izpočetka skadrske afere oboroževanje italijanskih čet vis-a-vis Va-loni. Mnogi so sc smejali trditvi dalmatinskega poslanca Biankinija, da jc črnogorski kralj rešil Evropo krvave vojske. Nam pa se zdi, da lopot don Biankini ni pretiraval.
Leta 1899. sta grof Goluchowski v imenu habsburške monarhije in Visconli-Venosta v imenu Italije sklenila pogodbo, da podpirata »status quo na Balkanu, v lučaju turškega razsula pa Albaniji za-goto\ita avtonomijo. Leto pozneje sta to pogodbo izpolnila z dosla^kom, da sine Italija v istem trenotku zasesti Valono, ko bi Avstrija zasedla najmanjši kos Albanije. Ko bi bila torej v aprilu Avstrija prisiljena | oboroženo silo izgnati črnogorske čete iz Skadra, ki ga je Evropa na izrecno zahtevo avstrijske diplomacije prisodila bo-
doči Albaniji, mogel bi abruški vojvoda v imenu italijanskega kralja po besedilu pogodbe iz 1. 1900. z italijanskimi četami zasesti Valono. Posledice si moremo misliti.
Pa avstro-italijanska pogodba z ozirom na Albanijo, ki je znana pod imenom >Noli me tangere« — »nc dotakni sc me«, pa še ni pomirila italijanskih duhov. Nc-številnokrat je bila predmet burnih razprav v italijanskem parlamentu, v katerem sede mnogi poslanci, ki bolje poznajo Albanijo in njen pomen za rokav Adrije, nego bavarski Siebcrtzi in pruski Hardni. Jako poučni so v tem oziru govon bivšega italijanskega ministra Tomaža T i t t o n i j a , ki sedaj zastopa Italijo v Parizu. Tittoni je eden izmed redkih italijanskih diplomatov, ki ne govori, da bi potvarjal resnico, in ki je morcla edini s prepričanjem zagovarjal zvezo z Avstrijo. Bil je v letih 1903. do 1909. dvakrat minister za vnanjc posle v Gioliltijevem kabinetu.
V aprilu 1904. sla sc Goluchovvski in Tittoni sešla v Opatiji. Ta shod je zato važen za zgodovino naših dni, ker je bil povod obširnim razpravam o albanskem vprašanju. Kdor seveda misli, da so se te razprave vršile v avstrijskem parlamentu, ta sc moti. V italijanski zbornici so poslanci Cirmeni, Santini, Galli, di Laurenzana, de Martino, Guicciardini, Chimirri, Sommi-Piccnardi in neizogibni Barzilai rcšclali italijansko vnanjo politiko. V odgovoru jc Tittoni 14. maja 1904 izvajal med drugim: »Sestanek z Goluchovvskim v Opatiji je dal povod, da ste Italija in Avstrija jasno in povoljno določili politiko na Balkanu. Program italijanske vlade je in ostane: Poleg trdne trozveze trajno prijateljstvo z Anglijo in Francijo. Poslanec Barzilai pa dvomi, da bi ta program mogel Italiji zagotovili mir, ker vzbuja zavist in nezaup-nost med zavezniki in prijatelji ter dvom o lojalnosti. To pa ni islina. Navzlic tro-zvezi je Nemčija v prijateljskih razmerah z Rusijo, s katero se jc tudi Avstrija sporazumela v balkanskih vprašanjih . . . Kar se tiče Avstrije, moreni reči, da so odnošaji med državama prisrčni in odkriti, interesi na Balkanu v popolnem soglasju . . . Po-slancc Barzilai trdi, da ne želi vojske z Avstrijo, toda njegovi govori vzbujajo samo sovraštvo in nezaupnost. Avstrija in Italija ne iščeta plena na Balkanu, ampak podpirata, le reformo uprave v Makedoniji, da se ohrani »status quo«. Tudi ko bi bil »status quo nemogoč, bi sc Italija upirala razdelitvi Balkana med velesile in zahtevala avtonomijo balkanskih narodov na podlagi ravnopravnosti. (Odobravanje.)
Avstrija j c — nadaljuje Tittoni — večkrat izjavila, da ne bode zasedla nobene pokrajine na Balkanu, ker bi bila vsaka nova okupacija v nasprotju s pogodbo; glede Albanije pa velja š c poseben dogovor med Italijo in Avstrijo. Albanija s a m a nima mnogo pomena, važna so njena pristanišča in obrežje za Avstrijo in Italijo; kdor jih ima v posesti, ta j c gospodar na Adriji. Te posesti pa Italija ne prizna Avstriji, niti Avstrija Italiji; ko ki ena segla po tej posesti, m o r a 1 a bi s c druga ustavili z vsem i silami. (Čujlc! Čujte!) Ker obe dr/avi želita vzdržati mir in zvezo, zato sle sc odrekli vsaki okupaciji Albanije. (Odobravanje.) Grof Gcluchowski mi je zatrjeval: Ako hočeta Avstrija in Italija živeti v miru, mora Albanija za obe državi osi ali n o 1 i me tangere«, S tega stališča torej sc ni treba bati presenečenj na Balkanu.
I ako jc Tittoni žc pred devetimi lcli v parlamentu pojasnil avstro-italijansko pogodbo glede Albanije in Balkana sploh. Ta Tittonijcv govor jc bil vreden, di bi ga bili dobesedno objavili vsi avstrijski listi in nabili na vogalih vseh ulic. Brez dvoma je bila pogodba znana tudi balkanskim diplomatom. In ker je bila znana, zalo si nc moremo jasno raztolmačiti raznih dogodkov in sporov zadnjih dni. Lc dvoje jc mogoče: Ali je Srbija imela zagotovilo, da dobi svoj Ivam mimo Skadra do Adrije
ali je računala na tujo pomoč. Tittoni jc pozneje v svojih govorih pojasnil tudi to vprašanje, ki je bilo avstrijski javnosti za-gonetka. Naša diplomacija pa molči, ker mora prikrivati posledice starih zmot in napak. Življenjske koristi habsburške monarhije, o katerih jc lani govoril grof Berchtold, so žc njegovi predniki v svoji kratkovidnosti prodali za skledo leče. Ljudje pa šc vedno z lučjo iščejo — azazela.
SPORAZUM DOSEŽEN.
V nedeljo,
V	nedeljo sc je zbrala v Trstu vrhovna uprava Stranke Prava v Palače Hotelu E.xcelsior, da razpravlja o sporu v stranki.
Konference se udeležujejo sledeči člani z odločujočim glasom: dr. Mile Starčevič, Stjepan Zagorac, Cezar Akačič, dr. Prebeg, dr. Milobar, clr. Bošnjak in namestnika clr. Pazman ter Ivan Peršič (Banovina); dr. Drinkovič, dr. Krstelj, don Prodan in namestnik dr. Dulibič (Dalmacija); Vancaš, Vescličič in dr. Peršič (Bosna — dr. Man-dič se je opravičil, dr. Sunarič in Precca nista prišla); clr. Laginja in Spinčič (Istra).
Od onih, ki imajo posvetovalni, glas, sc udeležujejo konference clr. Horvat, dr, Kis, clr, Pompcr, dr. Ivo Frank, Vlahovič, Zctluka, Vučetič, Ilrust.ič in Jlrvoj.
Od Slovencev sta navzoča dr. Korošec in Grafenauer, ki nimata pravice glasovanja, pač pa smeta vsem sejam pirosostvovati.
Konferenco otvori ob 10. dopoldne dr. Mile Starčevič, ki predlaga, naj se navzoči bivši narodni zastopniki, ki nimajo glasu, odstranijo in pozval dr. La-ginjo, da vodi razpravo, ker bo on sam v debati sodeloval. Dr. Starčcvičcv predlog se je modificiral v tem zmislu, da naj se najprcjc porazgovore pravi člani vrhovne uprave, nalo pa naj se posvetovanje nadaljuje z vsemi člani, naj imajo odločilni in ali. posvetovalni glas ali ne.
V	leku razprave jc dr. Mile Starčevič izjavil, da odlaga brez opaziva čast predsednika vrhovne uprave stranke prava in predsednika poslovnega odbora stranke prava v Banovini.
Konferenca je v nedeljo trajala cel dan do kasno v noč in sc v ponedeljek nadaljevala.
v ponedeljek in torek ponoči.
O posvetovanju ponedeljek in torek ponoči se nani ocl najmerodajnejše strani brzojavlja:
Trst, 3. junija. Seja je trajala od včeraj do danes ob dveh zjutraj. Dosegel se je sporazum. Mile Starčevič ostane predsednik, »Hrvatska« pa slran-kino glasilo.
MED ZAVEZNIKI.
Najvažnejši dogodek teh dni je sestanek med srbskim ministrskim predsednikom Pašjčem in šefom bulgarske-ga kabinetu Gešovom v C a rib rod u. Žc dejstvo, da sc jc sestanek sploh vršil, jo ugodno znamenje, šo bolj pa je seveda razveseljivo dejstvo, da sta oba državnika brez dvoma s sovednosljo grškega premiera Vcnizelosa prišla do pozitevnega rezultata vsaj v tem zmislu, da se skliče konferenca vseh štirih ministrskih predsednikov na Balkanu, ki naj vzame rešitev spora v roke. Seveda pišejo /.urnalist i tako v Belgradu kakor v Sofiji, da kljub temu nobeden nič nc bo odnehal, toda odgovorni faktorji so pač nekoliko spravlji-vejši, če nc, bi skupne konferenco te bili sklenili. Saj sc s tem zopet priznava interesna skupnost vseh štirih balkanskih držav in daje možnost poravnavi s tega stališča. Ideja skupno konference je v duhu balkanske zvezo, in to jo pri celi stvari najvažnejši moment. No moro so pa tajiti, da io Bulgarija v tem oziru veliko bolj rezervirana, nogo Srbija, ki hodi popolnoma po potili, ka-
tera ji odkazujc ruska politika.
Če sc proučuje razpoloženje v Bulgariji, ne gre v sporu s Srbijo le za Makedonijo, marveč za veliko več: namreč za to, ali naj Bulgarija in Srbija po zmagi nad Turčijo hodita z ozirom na svoje nadaljnje politične in gospodarske cilje na Balkanu skupaj ali naj gresta vsaksebi, naj se potem eventualna vojska med tema državama konča tako ali tako. Prvo jc v zmislu balkanskih rusofilov, drugo v zmislu zastopnikov čisto-srbske polilike na eni in čisto-bulgarske ina drugi strani. Ker se tu gre za dve načelni stališči na oboli straneh, treba oboje motriti nekako z višjega zgodovinskopolitiž-nega stališča. Zazclaj so v Bulgariji kakor v Srbiji in Grčiji na vladi odločni pristaši balkanske zveze in če ti ostanejo na krmilu, smemo z veliko gotovostjo upati na končno poravnavo, če no, postane položaj kritičen. Tukaj tiči nevarnost. Zlasti v Bulgariji so čisto-bulgarske smeri od nekdaj zelo močne in imajo podporo tudi v caru Ferdinandu. Pomisliti pa jc, da bi tudi v slučaju, co opozicija vrže Gešova, ali pa če bi celo Pašič in Venizelos padla, vojska šo no bi bila dana, kor jo mo-ralični in gmotni pritisk velesil, ki imajo balkansko države v mnogem oziru v rokah, jako velik in so vse krvavemu konfliktu odločno nasprotne. Da Rusija s polnim parom dela, da sr zveza, njeno delo, nc razbije, je jasno; njen vpliv na Balkanu in sredstva njeno diplomacije so pa tucli znana.
Dunaj, 2. junija. »SiidslaAvischc Korrespondeuz« poroča iz Belgrada: V političnih krogih sc trdi, da predlaga Srbija, naj sc sklene nova zvezna no-cjorlba na širši podlagi. Nova pogodba namerava ožjo gospodarsko zvezo obeh držav in vojaško konvencijo, ki naj bi nadomestila dosedanjo pogodbe. Srbija jo pripravljena izpolnili pogoje sedanjih pogodb, čc pripadejo Bitolj, Ohrid in Voles Srbiji. Srbski predlogi, stavljeni na inicijativo Husije, zagotovo tu-iii vojaško priklopitov Grnogoro in (irske. Sodijo, da jc Pašič bulgarskemu ministrskemu predsedniku Gcšovu v Caribrodu predlagal, naj se ustanovi nova balkanska zveza pod patronatcu tri pol on ton t o na gospodarsko-vojaškem lemelju.
Dunaj, 2. junija. »Wiener .Migom Zeitung« piše: Srbski in bulgarski ministrski predsednik sta so dogovorila, da se vrši konferenca ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav, in sicer na iniciativo grškega ministrskega predsednika Vcnizelosa, kateremu predlogu so. je Pašič pridružil in ga Gcšovu predložil. Gošov je načelno pritrdil. O spornih vprašanjih se sloga pač ni dosegla in hočejo poizkusili sporazumljenje na širšem temelju.
Pariz, 2. junija. »Mali i« poroča iz Belgrada: Pašiču je pisal Gošov pismo, v katerem obžaluje zadnje dogodke, ki so so pripetili brez vednosti bulgarske vlado in bulgarskoga generalnega štaba. izdali so stroga povelja, da so taki dogodki no obnovo. Bulgarija ostane svojemu zavezniku zvesta.
Pariz 3. junija. Pašič so jo nasproti dopisniku »Matina« o sestanku z Gešovom izrazil jako povoljno, češ, da upa, da sc balkansko države brez vmešavanja tretjega same med seboj sporazumejo.
Carigrad, 2. junija. »Sabah« beleži govorico, da so Bulgari z zvijačo vdrli v Solun.
Sofija, 2. junija. Mil'« je začel podrobnejšo kritiko Pašičcvih izjav. Pa-šičeva izjava ima temeljno napako, da enostransko pojasnuje pogodbo, katero sam sloves no proglaša za lajno. Zato je Pašičeva izjava še pomnožila zmedo v javnem mnenju in zapletla mednarodni položaj. Kdor hoče presojati pogodbo, jo mora presojati kot celoto.
Pašič pa jo iztrgal le psamezne točke iz konteksta tajne pogodbe. Bulgarija je s Srbijo sklenila pogodbo in kot clo-stavek k pogodbi še vojno konvencijo. Vsa naslednja pogajanja so prcvidena v posameznih členih pogodbe. Zato nikakor ni res, da se je vsled nepredvidenih izprememb pogodba izpremeni-la ali prekršila. Pašič navaja, da se je taka izprememba vsled želje bulgar-skega generalnega štaba izvršila že dne 28. septembra. Toda dotična izprememba se je izvršila na. podlagi nekega člena vojne konvencije, ki je v tesni zvezi s pogodbo. Generalni štab ni ničesar storil proti pogodbi in Srbi niso ničesar storili, za kar ne bi bili obvezani po pogodbi. O tem se bo lahko vsak prepričal, ko bo objavljena cela pogod-
ba. Absolutno neresnično,je, da pogodba smatra za sporno vse ozemlje mecl Šar-planino, Rodopi, Egejskim morjem in Ohridskim jezerom. To so lc meje za avtonomno Makedonijo, ako bi se morala vsled posebnih razmer usla-noviti. Za slučaj razdelitve so pa? v posebni točki (alinea) natančno določene in navedene točke, preko katerih Srbi v nobenem slučaju ne sinejo nič zahtevati; med to skrajno črto in med Sar-planino .ic ono sporno ozemlje. Vse to je določeno na zemljevidu, priloženem pogodbi. Vse to je v pogodbi popolnoma jasno obseženo. Pašič torej glasom »Mira« izrablja tajnost pogodbe. Nadaljnje tečke so bodo pojasnile v naslednjih številkah »Mira«.
daj prišla v izvršitvi že tako daleč, da poda tudi tehnično neizobraženemu opazovalcu vsaj glavne nazorne pojme. Ce delo tako napreduje, je upati, da bo deželna elektrarna v Žirovnici že letos gotova, in s tem bo storjen velik korak za napredek naše dežele.
Ko si jo minister ogledoval napravo, mu je sledila nepregledna množico ljudi. Ves hi ib je bil poln ljudstva, katero sex seveda tudi samo ailno zanima za to napravo. Minister je tudi videl, kako popularna jc deželna električna akcija. I;; Žirovnice, koder si je ogledal minister tudi nedoštatno tavnošnjo postajo, so se vrnili Izletniki v Ljubljano.
Kakor smo žc omenili, je ljudstvo ministra povsod najprijaznejc pozdravljalo in mu očito izražalo svoje simpatije. Pa ministra so zasledovali na celi poti še posebno — fotografi. Kkscelenca se je z veliko potrpežljivostjo in z neumornim humorjem podvrgel tudi lom bremenom svojega poklica. Neka dama Bledu ni mirovala prej, nego da. je ujela na ploščo tudi skupino: Železniški minister med dekanom Novakom in vitezom Pogačnikom. Ta interesant-na grupa je takoj dobila ime: »Radovljiška postaja«.
Vkljub naporni turi je bila vsa družba v najboljšem razpoloženju, k čemur ji je zlasti pripomogel simpatični in vseskozi ljudomili značaj Njega, ekscelence.
Praznik Belekrojine.
Velike izpremembe so sc dogodile v Belikrajini tekom zadnjih 40 let. Cvetoče njene trate so osamele, živahnost in kipeče življenje okolu vinskih trt in zlatih polj jc nadomestila resignacija, tih obup nad drago rodno zemljo, ki je postala sinovom nezvesta, ker ni imela sredstev, da bi dala roko toku časa. Pred 40 letil Rajni domoljub Skubec je takratno Belckrajino takole očrtal v Bleiweissovih »Novicah«: Prelepa Bela Krajina, ti imaš dosta naravnih različnosti. Divno in ponosno te zaožijo naravne meje. Od ene strani Kupa, a od druge vinske gorice. Prebiva na tebi šc ne-popačeni narod slovenski, to kaže lepa noša iz domačega narodnega kroja. Gotovo le ti, draga moja, moreš ponosna biti na Tvoje ljudi. Beli Kranjec, kako lepo sc tebi pristoji robača čez braguše, kako lepo ti krije krilja tvojo povse pošteno glavo in tvoj pas hrani tudi groše oguljenih rok. Nepopačena je še tvoja beseda, pri tebi se najde častivredno narodno blago tvojih pra-dedov . . .'< Bilo je . . . Vso globoko poezijo, ki diha iz belokranjskih loz, je Belokranjec moral zamenjati z aimom ameriških tovarn, tam hira, tam trpi naš zlati belokranjski narod, roke in zdravje daje tujini, domovino pa ima samo globoko v srcu kol tiho, trpko bolest . . .:	'
Tako so šla mimo dolga, dolga leta. Bilo je, kakor da ni več pomoči, bilo je, kakor da mora krasna zemlja, ki leži tam za Gorjanci, popolnoma osameti. Veliko, smotreno narodno-gospodarsko delo Slovenske Ljudske Stranke pa budi sedaj tudi Bclokrajino — na stotine in stotine rok je na delu, da ji ustvari železniško zvezo s svetem, predpogoj novemu, modernemu razvoju. Velikemu delu, ki plete krono domovini, bo ta zgradba eden najlepših biserov.
Včeraj je Belakrajina imela praznik svojega prerojenja. Imela je priliko, da vidi, da se je za njo, zapuščeno, pričel res zanimati svet, da so ji podane krepke roke, da zopet vstane in postane to, kar je bila: cvetoča, blagonosna, vse svoje sinove in hčere osrečujoča. Prvikrat je bilo včeraj, da je minister stopil na njena tla, spremljan od naših poslancev, si jc ogledal železniške zgradbe, ki se bližajo v Belikrajini dovršitvi.
V štirih avtomobilih sc jc včeraj zjutraj ob najkrasnejšem vremenu odpeljala iz Ljubljane v Belokrajino odlična družba: železniški minister baron Forster, dvorni svetnik Bertelc pl. Grenadenberg, dvorni tajnik dr. Horitzky, dež. glavar dr. Ivan Šusteršič, dvorni svetnik gref Chorinskv, dvorni svetnik vitez Laschan, deželni odbornik dr. Lampe, državni poslanec .Jarc in deželni poslancc Dermastia. Spremljala sla družbo zastopnika »Laibacher Zcitung« in Slovenca«. Žc med vožnjo do Novega mesta je ljudstvo na poljih prisrčno pozdravljalo goste. Novo mesto jc bilo odeto v svečano obleko. Gostje so sc pripeljali v Novo mesto ob četrt na 11. uro. Pred poslopjem stavbnega vodstva so jih pričakovali ravnatelj državnih železnic dvorni svetnik pl. Galambosch, predsednik okrož. sodišča Garzarolli pl. Thurnlack, deželno-vladni svetnik Rechbach, nadinspektor Opitz, stavbni podjetnik dr. Samohrd, župana Rozman in Zurc, novomeški občinski zastop, inženirji in velika množica ljudstva, Meščanska garda v uniformi z godbo je došla pod poveljstvom svojega stotnika g. Bergmana. Pri dohodu ministra je godba zasvirala cesarsko himno. Pozdravljal jc novomeški župan gosped Rozman, ki je
dal duška čustvom vseh Dolenjcev: da bc nova železnica omejila izseljevanje in omogočila, da dobi Dolenjec na rodni grudi do-volj dela in kruha. Prosil jc ckscelenco železniškega ministra, naj bode napram N j. Veličanstvu tolmač zahvalnosti prebivalstva ter jc zaklicftl cesarju trikratni »Ži-vio!' Občinstvo se jc ob sviranju ccsarskc himne navdušeno odzvalo temu klicu. Učenka Marija \Vindischer je izročila ministru krasen šopek. Minister sc je prisrčno zahvaljeval, nagovarjal navzoče dostojanstvenike ter si pod vodstvom stavb, inšpektorja Opitza ogledal zgradbo. Minister in ostali gostje so sc nato odzvali lju-beznjivemu povabilu gospoda prošta El-berta ter sc odpeljali v kapiteljsko poslopje, kjer so ministra, sprejeli: prošt El-bert in kanoniki Povšc, Špcndal, Žlogar in vikarij Supin. Ob izbranem zajutreku je nazdravil ministru prošt Eibert rekoč, da ga veseli pozdravljati prvega ministra, ki gre med Belokranjce v starem častitljivem poslopju, ki jc trpelo pod Francozi, ki jc uživalo milost cesarja Friderika III. ter raztegalo svojo oblast do Reke in Trsata, ki jc nastalo že za časa odkritja Amerike, Ime Amerika nima mecl nami dobrega slovesa. Čc bi pa Belakrajina za časa svoje velike gospodarske krize videla takrat že kakega železniškega ministra, tedaj bi razmere bile gotovo boljše. Zahvaljuje sc mi-nistru za njegov obisk, ki bo gotovo pomagal gospodarsko dvigniti Bclokrajino.
Ekscclenca je odgovoril, da je bil obveščen o blagodejnem delovanju hišnega gospodarja, katero delovanje se nc odlikuje samo na nravno-verskem, marveč tudi na prosvetnem polju. V tej luči, v tem svitu gledajo Dunajčani častitljivo postavo gospoda prošta. Ekscclenca bi nc bil rad zadnji minister, ki namerava obiskati Belokrajino, marveč želi, da bi mu še mnogo drugih ministrov sledilo. To željo goji — tako jc šaljivo pripomnil — tudi v interesu svojih naslednikov in jc v njihovo korist v tem oziru egoističen. da želi, da bi jim bila dana prilika obiskati gospoda gostitelja in izprazniti čašo na njegovo zdravje. (Živahno odobravanje.)
Ob navdušenih aklamacijah občinstva so sc gostje nato odpeljali v Belokrajino, Najprej so sc ustavili v Semiču, kjer si je minister ogledal železniški predor. Spremstvu so se tu pridružila okrajni glavar Do-micelj in okrajni komisar Klopčič, Ministra je tu pozdravila šolska mladina, v katere imenu je govoril nadučitelj Bartel. Navzočni so bili tudi občinski možje in ka-tehet g. Polak. Gosp. minister jc z ljudstvom ljudomilo občeval ter opetovano zagotavljal. da drugo leto ob otvoritvi železnico zopet pride v Belokrajino.
Minister si je ogledal tudi veliki 225 m dolgi vijadukl pri Otavecu, eno najtežjih in najinteresantnejših zgradb cele proge. Tu je bil predstavljen ministru podjetnik g. Lončarič z njegovimi inženirji. Minister je šel z g. Lončaričem na vse odre. Zelo se je zanimal za stavbna podjetja g. Lonča-riča ter se izrazil: Znano mi je, da je Vaša tvrdka že veliko let na Kranjskem in da ima dober glas. Sploh ste znani kot zelo renomiran podjetnik. Sploh je bil minister ves čas poln hvale o zgradbah ter se je opetovano o podjetnikih in osobju izrazil: »Ein glanzendes Personal«. Podjetnik g, Lončarič je g. ministru poklonil fotografijo vijadukta v Otavecu ter jc g, minister inte-resantno sliko z zahvalnostjo sprejel. S posebnim zadoščenjem je minister sprejel poročilo, da bo Lončaričevo podjetje s svojimi zgradbami že meseca oktobra popolnoma gotovo.
Sijajno je ministra sprejelo staro če-stito mesto Črnomelj. Ves trg je bil prepleten z zelenjem, grbi mesta Črnomelj in zastavami. Tu je ministra pričakovalo uradništvo, izvzemši predstojnika sodnije, ki je sprejem oddaleč opazoval, mestni občinski zastop, duhovščina s proštom Do-ganom, belokranjski dež. poslanec M a t i-j a š i č, okoliški župani, člani krajnih šolskih svetov, učiteljstvo s šolsko mladino, ognjegasci z godbo itd. Ministra je pozdravil župan Doltar, ki je prosil ckscelenco, naj blagovoli sporočiti vdano zahvalo prebivalstva cesarju. Ekscclenca železniški minister je izrazil upanje, da ni zadnjič v tem prijaznem mestu. Učenka Vera Kline je pozdravila ministra v imenu šolske mladine in mu izročila lep šopek, nakar je minister zapisal svoje ime v šolsko spominsko knjigo.
V Lacknerjevem hotelu sc je vršil banket, h kateremu jc bilo povabljenih 38 oseb. Ves arangement jc bil naravnost odličen, za kar ima posebno zaslugo g. Lončarič in njegovo osobje, postrežba pa je bila pod vodstvom g. Karola Dovečarja istotako vclcodlična. Posebno prijetno je bil minister presenečen po slikoviti skupini belokranjskih narodnih noš, četi živahnih Belo-kranjcev in brhkih Belokranjic, ki so ves čas stregli visokemu gostu. Med obedom sta pridno sviraia črnomaljski salonski orkester in godba ognjegasnega društva, na vrtu pa je pred ministrom pod vodstvom g. nadučitelja Šetina zarajala šolska mladina staro belokranjsko kolo ter mu zapela nekaj narodnih oooevk,
Železniški minister na Kranjskem.
Ni Gorenjskem.
Železniški mftiister ekscel. baron Forster se je bil v noči od sobote na nedeljo pripeljal v Ljubljano. Nedelja je bila namenjena izletu na Gorenjsko. Minister je prišel v spremstvu dvornega svetnika Berlele in svojega prezidi-jalista dvornega tajnika dr. Hoficky-a.
Izlet na Gorenjsko je bil izredno krasen. Minister se je peljal v deželnem avtomobilu z deželnim glavarjem dr. Šusteršičem. sledili so v avtomobilih grof Chorinsky, dr. Lampe, dvorni svetnik vitez Laschan in ministrovo spremstvo. V Radovljici si je hotel minister ogledati staro postajo, o katere pomanjkljivosti je že mnogo slišal. Ko je videl nedostatke na tej postaji, je takoj obljubil, da bo podpiral težnjo po novi razširjeni postaji. Posel.»io lepa je bila vožnja v Bohinj. Vožnja z avtomobilom z Bleda okoli Bohinja ob prijetnem vremenu je sploh ena najlepših, ki si jih je mogoče misliti v planinskih krajih. Kakor v kinematografu se hitro menjajo romantični prizori. Skozi ves Bohinj so ljudje pozdravljali ministra in deželnega glavarja, v Bohinjski Bistrici pa je bil prirejen krasen sprejem. Bohinjska Bistrica je bila slavnostno okrašena, sviraia je godba, pri šoli je čakala vsa šolska mladina, ki je vihtela ces. in kranj. zastavice, pozdravila sta pa min. balona Forsterja še zlasti poslanca okraja podpredsednik državne zbornice vitez Pogačnik in deželni poslanec Piber, ki sta ministru predstavila, domačo duhovščino, župana Arlia in občinski odbor, načelnika čdj-avstvenega zastopa Rozmana, cestnega odbornika Markcža itd. Iz Bohinjske Bistrice sc je nadaljeval izlet 1 k Bohinjskemu jezeru in odtod v zgornjo dolino v Srednjo vas. Tudi tu je bil sprejem prekrasen. Ministra je •prejel korporativno občinski zastop v ponosnih gorenjskih nošah, ministra je nagovoril duhovni svetnik Berlic in domači zbor je zapei Gregorčičevo ■»Nazaj v planinski raj!« Minister se je zanimal za gorenjske narodno noše in •e posebno za slovensko narodno in •lnictno pesem.
Iz Bohinja so se izletniki vrnili na Bled, koder je bil v »Parkhotelu« pripravljen obed. Pri obedu smo opazili kamniškega dekana, kanonika Nova-Ka. načelnika cestnega odbora dr. Benedikta, blejskega župana gospoda Iv. Rusa, duhovinega svetnika Janeza Oblaka in načelnika zdraviliškega odbora majorja Stuchlvja. Obod jo pripravil >b verandi na jezeru hotelir gospod Dolničar. ocl koder so uživa krasen razgled proti Triglavu. Pri obedu so so oglasile fanfare 7. Blejskega gradu, koder so svirali najlepše Slovenske A-ka-pels zbore. Bilo je res oča ru j oče, ko so žvenoli s starodavnega blejskega gra-Ju harmonični akordi čez mirno jezero in krasne njegove bregove. Minister je priznal, <ia tako nožno lepe godbe pri obedu še ni doživel.
Ogled zgradbe deželne elektrarne.
Po obecln So se peljali izletniki k i Završnici. Pokanje min ie gromovito i pozdravilo ministra. A' Mostah pod že- j leznim mostom so bili zbrani z okrajnim glavarjem radovljiškim Zupnekom okolič.nnški župani, župan mesta Radovljice Roblek, domači župan brezni-Ški Finžgar in loški župan Zark. gasilno društvo itd. Zbralo so je neštevilno ljudstva, iz cele okolice, da pozdravi in spremi ministra. Začelo se ie takoj 7. obhodom naprave. Izletniki so šli najprej po dolini navzgor do mesta, koder se bo nabirala voda v velikem »smetnem jezeru. Tam so bili razgrnjeni načrti, ki si jih je minister natančno ogledal. i
Deželni odbornik dr. Lampe je ministru obrazložil veliki program, ki si ga je dežela kranjska stavila za izkoriščanje vodnih sil, za povzdigo industrije in poljedelstva in za moderniziranje občil v naši deželi. En dol te
velike akcije je električna naprava na Završnici, s katero se začenja izvršitev deželnih projektov na električnem polju, h katerim je c. kr. železi lična uprava, katero najvišjega zastopnika kranjska dežela pozdravlja v svoji sredi pristopila kot sokoncesijonar. Prva stopnja Završnice, ki je sedaj v zgradbi, obsega 160 metrorv padca. Dolina, ki sega nvzgor, bo služila najprej za akumulacijo vode, s katero naj se izenačijo dobe velikih in mali voda in regulira proizvajanje toka glede na čase večje in manjše uporabe. Preskrbljeno jc tucli za povečanje le naprave v bodočnosti, kajti ob sedanjem vodnem nabiralniku je projektirana za bodočnost še druga centrala, ki bo stala nad sedanjo stopnjo in bo izkoristila zopet 150 metrov padca in nad to jc mogoča šo tretja s približno 100 metrov padca. Pri vseh teh napravah je mogoča tucli akumulacija. Tako je mogoče to navidez majhno vodo intenzivira izkoristiti in njen efek povzdigniti do 4000 konjskih sil. N' zvezi s kako savsko napravo, ki deluje obratno kot ta z veliko vodno množino in manjšim padcem, je ravno Završnica jako sposobna za električno trakcijo železnic. Za elektrificiranjc gorenjskih .prog Ljubljana — Trbiž, Kranj — Tržič in Ljubljana — Kamnik bi se potrebovalo kakih 1100 konjskih sil. Iz tega se vidi, da so po deželnih projektih državni železniški upravi podani potrebni predpogoji za elektrificiranjc železniškega obrata, s katerim bi se prometne razmere na Gorenjskem silno povzdignile.
Podrobne informacije sta dala ministru v stavbnem oziru stavbni svetnik Geilliofer in stavbni voditelj inženir clr. Scliossberger, v elektrotehničnem oziru, zlasti kar se tiče konsu-ma 111 rentabilitete, pa ravnatelj deželnih elektraren inžener Dušan Sernec.
Po teh informacijah sc je začel ogled dosedaj izvršenega dela naprave. Takoj ob jezu se začenja rov, ki predore ozki hrib po dolgem v dolžini 800 metrov. V ta rov bo iz nabiralnika potisnjena Završnica in bo s padcem samo 3% prišla v veliki vodoliram onkraj hriba, iz katerega bo po železnih ceveh padala na turbine. Rov je bil slavnostno okrašen in pripravljeni so bili vozički, ki so izletnike peljali po tračnicah na umetni poti, vklesani v skalo hriba v višini predora. Bila je silno romantična vožnja, kajti hrib po-nekod pada navpično navzdol, koder šume v globini valovi Završnice, katera bo kmalu ukročena morala teči stisnjena skozi ozki predor.
Iz te partije se razvije krast*; pogled proti Jesenicam daleč gori v Zgornjo dolino. Naenkrat se ob strmini hriba pot zasuče in pelje skozi kratek predor. Par korakov skozi predor in odpre se popolnoma nov panorama, kajti pred presenečenim turistom stoji naenkrat cela gorenjska ravan od Babjega zoba do Št. .Tošta z Bledom, Radovljico in s širokim hrbtom Jelovce v ozadju. Vsakdo tu postane in se dolgo no more ločiti od krasnega prizora.
Izletniki so šli do vodohrama, ki je že izbetoniran in vsekan ves v živo skalo. Na dimenzijah tega vodohrama se šole vidi. s kako velikimi vodnimi množinami bo delala deželna električna centrala. Ud tod se že vidi trasa za revi, po katerih bo voda bliskovito šinila na turbine. Odtod clo ravnine pod nami je 80 metrov padca, Sava pa si jo Izkopala svoj breg tako globoko, da ie z ravnine do savske struge še 80 metrov padca. Da se izrabi ves razpoložljivi padec, se je projektirala centrala spodaj ob Savi. Tlačne cevi bodo izpeljane pod cesto in pod železnico mimo žirovniške cerkve do centrale ob Savi, za katero se že izvršujejo funda-menti.
Z velikim zanimanjem so si vsi navzoči oirlodali to napravo, ki ie se-
Tekom banketa je gospod deželni glavar dr. Šusteršič v imenu dežele in njenega prebivalstva v obeh deželnih jezikih pozdravil ekscelenco gospoda železniškega ministra in se mu zahvalil, da se ni zbal nobenega truda, ko je prišel v sredo tega izvrstnega ljudstva, s čemur je dokazal, kako živo sc zanima za blagor prebivalstva, kar mora vzbuditi najodkritosrčnejše veselje. Ekšcelenca je stal ob zibelki dolenjskih železnic, ki so se žal pred desetimi leti ustavile pred veliko oviro — gor-janskim pogorjem. Ta zicl je danes premagan. Slavnostni gostje so lakorekoč prihiteli pred prvim vlakom belokranjske železnice, da dajo izraza svojemu veselju nad tem, da bo ta južna dežela monarhije, ki ji gre tako velik pomen, zvezana s srcem naše velike domovine. (Odobravanje in ploskanje.) Stojimo na tleli, ki so napojena s krvjo naših prednikov, prelito v stoletnih bojih z islamom. Ljudstvo v Bclikrajini jc bilo vsikdar »anlimurale christianitatis<., pa tudi »antimurale Austriac«! (Ploskanje.) Čudno zgodovinsko naključje je, da jc mirno delo ravno v času, ko se je na balkanskih bojiščih za vselej razsula moč islama, v tej deželi ustvarilo delo miru — cesto, ki veže ljudstva in pospešuje blagostanje. — Gospod deželni glavar se hvaležno spominja Nj. Veličanstva cesarja, ki je tej zgradbi naklonil Najvišjo podporo, kakor tudi ckscelence, ki jc za novo železnico pokazal toliko zanimanja. (Ploskanje.) Dalje gre posebna hvala izvrstnim tehnikom, možem, kakor sta dvorni svetnik pl. Berlele in višji nadzornik Opitz. — Belokranjski pregovor pravi: »Gost v hiši, Bog v hiši.« Govornik pozdravlja ekscelenco kot belokranjskega gosta s tistimi čustvi, s katerimi treba pozdravili tako visokega gosta. Gospod dr. Šusteršič je med frenetičnim odobravanjem končal svoj govor s trikratnim Živio na gospoda ministra.
Ekšcelenca gospod minister baron Forster se jc v svojem odgovoru ozrl na opazko gospoda deželnega glavarja, da je kumoval ob rojstvu dolenjskih železnic in opozoril na čas, ko je kot mlad ministerial-ni uradnik ukrenil prve financiclne priprave za uresničenje dolenjskih železnic. Bilo mu je dalje dano. da je odstranil ovire, ki so se stavile nadaljevanju belokranjske železnice v dalmatinsko deželo. Ekšcelenca je spominjal na to, da je bila država, ki si je za rešitev teli vprašanj prizadevala. Zgradba belokranjske železnice jc morda tudi edina, za katere izvršitev država od interesentov ni zahtevala nobenega prispevka. Gospod minister jc z veseljem konstatiral, da so vsa prijateljska dejanja skupne domovine našla na Dolenjskem pravo hvaležnost in resnično priznanje. (Odobravanje.) Ljudstvo na Dolenjskem jc napravilo nanj vtis sposobnosti, delavnosti in zvestobe. Naj bi bila temu ljudstvu dana srečna sedanjost in če mogoče še srečnejša bodočnost. Ekšcelenca je dvignil čašo in napil deželi Kranjski in njenemu deželnemu glavarju gospodu dr. Šuslcršiču. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Gospod dvorni svetnik grof Chorinsky fe v imenu deželne vlade v obeli deželnih jezikih izrazil svoje veselje nad tem, da je gospod minister obiskal kraje, ki sc imajo priklopiti splošnemu prometu. Deželna vlada bo smatrala za svojo dolžnost, da si po svojih najboljših močeh prizadeva za gospodarske koristi prebivalstva, Z cksce-lenco gospodom ministrom je govornik preživel skupaj nepozabljiva službena leta; to je en vzrok, ki mu danes napravlja veselje; drugi vzrok jc pa okolnost, da jc prišel v Črnomelj kol v svoje rodno mesto. (Živahno odobravanje.) Gospod dvorni svetnik je izjavil, da bo vedno pospeševal blagor Belckrajinc in med burnim odobravanjem končal z besedami: Bog ohrani našo lepo Belokrajino, njeno prebivalstvo in meslo Črnomelj!
Državni poslanec profesor Jarc je zagotavljal, da jc ekscelcnci Belokranjec iz srca hvaležen, dežela jc uboga, a bogata je na hvaležnih srcih. Izraz hvaležnosti črnomaljskega prebivalstva jc izvolitev ekscelcncc železniškega ministra za častnega meščana črnomaljskega mesta. (Živahni Živio-klici.) Govornik sc je v prisrčnih besedah zahvaljeval deželni vladi za njeno skrb za gospodarsko povzdigo Belckrajinc ter jc napil deželnemu predsedniku baronu Schwarzu in sinu Črnomlja dvornemu svetniku grofu Chorinskemu.
Nadinspcklor Opilz jc napil stavbenim podjetnikom in delavstvu, za kar se je v imenu podjetnikov in delavstva zahvalil g. Josip Lončarič, poudarjajoč, da so podjetniki ponosni na odlično pohvalo ekscelcncc železniškega ministra. Ponosni so, da so pomagali pri tem za bodočnost dežele vclepomcmbncm podjetju.
Po obedu sc je minister prosto gibal fned ljudstvom, izpraševal ljudi ter vsak slovenski odgovor prav dobro razumel. Ministru je silno dopadla iskrenost in prisrčnost našega ljudstva.
Na povratku v Ljubljano je minister obiskal tudi Metliko, kjer ga jc pozdravil župan dr. Wcibl in mu je gospa županja na čelu dam v stari srebrni čaši uapila dobrodošlico. '
Ekscelenco jc spremljala ob povratku želja vsega belokranjskega ljudstva, da bi bilo kmalu mogoče zopet pozdraviti v Belikrajini njega, ki se ga bo z ljubeznijo vedno spominjal hvaležni Belokranjec.
Zvečer ob pol 11. uri so se še enkrat udeleženci izletov zbrali okoli ministra pri večerji, ki jo je dal ekšcelenca baron Schwarz.
Ob 12. uri 11 minut po polnoči se je minister odpeljal na Dunaj.
Redlovo vohunstvo.
Kdaj je pričel Redi vohuniti.
Redi jc že vohunil, ko je bival kot stotnik generalnega štaba v Krakovu. Takrat je bil ?e v službi tuje velesile in je večkrat obdolžil višje uradnike v Krakovu, med njimi tudi takratnega ravnatelja krakovske policije, češ, da premalo mejo straži. Koropkiewicza so Redlove denun-ciacije tako užaloslile, da se je dal vpo-kojiti. Na' Redlovo ovadbo so v Krakovu zaprli uradnika varšavskega generalnega štaba, Geršova.
Kaj je izdal.
Vojaški krogi izjavljajo, da sc ne more sedaj o obsegu Redlove špionaže nič gotovega reči, a mogoče je, da je izdal Rusiji vse, tudi to, kar je vedel o nemški armadi avstrijski generalni štab. Redi je imel namreč vpogled v vse akte in si je lahko vse kot šef evidenčnega urada preskrbel. In-teresantno je, ker sc govori, da jc Rusija Redla sama denuncirala, da škodi ugledu avstro-ogrske armade. (To jc jalovo, ker bi Rusija s tem sama sebi škodovala.) Vojaški krogi trde, da med zadevo Jandrič in Redi ni nikake zveze in da razen poročnika Horinke v Stockeravu ni bil nihče aretiran.
Preiskava.
Preiskavo nadaljujejo. Vsak dan do-ženejo nove podrobnosti. Redi jc prišel redno 1. in 15. vsakega mesca na Dunaj in je vedno v hotelu Klomser stanoval. Major avditor Kunz je zaslišaval te dni tiste tri častnike, ki so bili 27. majnika aretirani. (Torej so le bili še drugi častniki aretirani.) Garnizijsko sodišče na Dunaju jc rekviriralo od obeh v Prago odposlanih avditorjev glavne akte, in sicer tiste, ki obsegajo imena častnikov, da jim more krivdo dokazati. Poročnika Horinko so izročili garnizijskemu sodišču, Horinka je izpovedal vse, kar je vedel. Parlamentarni krogi trde, da odgovori brambni minister Georgi na interpelacije o Redlovi zadevi šele, ko se zaključi preiskava v Pragi. Natančna preiskava na Dunaju in v Pragi je doznala, da živi v obeh mestih veliko oseb, ki so pri policiji javljcnc kot ruski podaniki, a ničesar nc delajo. Policija je sestavila seznam teh oseb. Policija nadzira tudi gotove »dame«, o katerih sumi, da so najbrže ruske agentinje, ki očarajo« s svojo ljubeznivostjo častnike, da iz njih iz-vlcčcjo, kar jim jc naročeno.
Stališče praškega ruskega konzula v Pragi omajano.
V Pragi trde, da je stališče praškega ruskega konzula Šukovskega radi Redlove zadeve tako omajano, da je računati s tem, da ga kmalu odpokličejo. Poleg Rcd-lovcga registra o njegovem delovanju so našli v nekem tajnem predalu njegove pisalne mize spise, ki obsegajo zelo obteže-valne podrobnosti. »Bohemia- je napro-šena izjavila, da poveljnik praškega ar-madnega zbora baron Gicsl ni prosil za vpokojitev; nadalje poroča r dobro-poučenc vojaške strani, da je Redi vedel za važne tajnosti nemške armade, ki jih je izdal Rusiji. Radi lega izdajalstva berolin-ski in dunajski vojaški krogi najživahnejše občujejo, da se hitro popravi od Redla povzročena škoda.
Redi kot sodni izvedenec.
\Kurjer Kodzicnny< poroča, da je Recll posloval v sodnih preiskavah kot izvedenec v Krakovu, Lvovu in Przenvyslu in jc kot tak doznal za utrdbene načrte galiških obmejnih trdnjav, katere ie prodal Rusiji.
Redlovi dohodki iz špionaže.
Nova Reforma poroča iz dobrega vira, da je dobil Redi za svojo špionažo Ic 50,000 kron (??), in sicer iz Varšave. Večkrat je zahteval predujem, ki se mu jc izplačal po posredovanju nekega zaupnika na Dunaju. Redla so vedno izpodbujali na novo delovanje in izrabljali njegove matc-rielnc tržave. Strategičnc informacije Redlove so bile izvrstne, Redi jc med drugim izdelal poročilo o razmerju vojnega ministrstva do poljskih mladeniških organizacij v Galiciji in jc ruska vlada vsled tega intervenirala na Dunaju. Strategičnim Rcd-lovim informacijam jc Rusija zelo zaupala,
Redla ovadil neki ruski špijon.
Prager Tagblatt« poroča, da je neki ruski špijon, ki ne pripada armadi in ki je pobegnil, da ga nc aretirajo, ovadil z anonimnim pismom Redla generalnemu štabu. Redla je smatral za konkurenta in ga je i zalo ovadil.
Lepa posredovalka.
D u n a j, 2. junija. Tukajšnji opol-dnevni list trdi, da je prišel na sled Rusinji, ki je posredovala med Redlom in ruskimi vojaškimi oblastmi. List priobčuje sledeče informacije: V neki hiši v Borochkegasse v devetem okraju blizu stare blaznice se je naselila meseca januarja t. 1. mlada tuja dama s spremljevalko. Izhajala je vedno s pajčolanom. Ljudje, ki so jo videli brez pajčolana, pravijo, da jc bila krasotica črnih las in približno 25 let stara. Njena spremljevalka je bila plava, po izgledu bi utegnila biti Danka ali pa Švedinja. Obe dami sta se zglasili pod imenom Uhelius; najbrže se je tako imenovala spremljevalka. Pisem nista dobivali nikoli, pač pa vsak dan telegrame Uchclius. V hiši so imenovali skrivnostno damo »Rusinjo-. Njeno stanovanje je obiskaval polkovnik generalnega štaba. Pred enim mescccm je najela »Rusinja« tudi sosedne prostore, tako da je imela vse prvo nadstropje, za katero je plačala 4600 K do prihodnjega februarja. V novih prostorih pa ni bilo nič druzega kakor glasovir. Pred kratkim so bili prinešeni v to hišo težki zaboji. Po hrupu, ki so ga čuli sosedje in ki ga je imela zadušiti igra na glasovirju, mislijo, da je šlo za stroje za reproduciranjc slik ali zemljevidov. V nedeljo, ko se jc raznesel glas o Redlovem samoumoru, sta dali dami odnesti zaboje in potem ste izginili brez sledu v družbi civilnega gospoda, ki je zelo gladko govoril francosko.
Redi je bil že pred štirimi leti osumljen vohunstva.
Gazeta pomialezakova« poroča, da jc žc pred štirimi leti neki častnik v Krakovu merodajne oblasti opozoril, da mora po njegovem prepričanju Redi vohunili v korist neke inozemske države. Ovadbe pa takrat niso vpošlevali. Nadalje poroča isti list, da se je zadnje mesece usmrtilo pet častnikov ruskega generalnega štaba, ker jih jc Redi Rusiji denunciral.
Hišne preiskave pri visokih štabnih častnikih.
V	Pragi, na Dunaju, v Stockeravu in v nekaterih drugih garnizijah so strogo zaslišali več častnikov, o katerih sumijo, da so v zvezi z Rcdkmm vohunstvom. V pclkovnih poveljih je ukazano, da naj se imenujejo vse tiste vojaške osebnosti, ki kaj o Redlovi zadevi znajo. Kako odločno zdaj vojaške oblasti postopajo, dokazuje dejstvo, ker so v nekaterih slučajih izvedli hišne preiskave celo pri nekaterih visokih štabnih častnikih.
Aretaciji v Kotoru.
V	Kotoru so nedavno aretirali nekega stotnika in nadporočnika trdnjavske artiljerije, ki sta vohunstva osumljena. Ni še znano, če sta v zvezi z Redlovo ali z Jan-dričevo špionažo.
Kako je Redi izvedel tajnosti nemškega generalnega štaba.
Uradna preiskava jc že dognala, da jc izdal Redi tudi tajnosti Nemčije Rusiji. Rcdlu sicer mobilizačni in maršni načrti Nemčije niso bili dostopni, a načelnik pruskega generalnega štaba mu je marsikaj zaupal, kar je ta prodal Rusiji. Redi je bil tudi večkrat odposlan z ordrami pruskega generalnega štaba k dunajskemu generalnemu štabu in nasprotno. Preiskavo vodijo zdaj tudi o tem, da. doženejo, če je odpiral pisma.
Trdnjavi Krakov in P?zemysl morajo predelati.
Vojaški krogi sodijo, da bodo morali zaradi Redlove špionaže predelati trdnjavi Krakov in Pfzemysl in velike utnJbe pri Lvovu, ker so dognali, da imajo Rusi na-lančne načrte vseh avstrijskih utrdb v Galiciji.
Redi ni odložil šarže.
Z Dunaja se poroča, da jc Redi v mrtvaškem seznamu naveden kot polkovnik generalnega štaba, cla torej ni res, cla je prc.d samoumorom odložil šaržo, pač pa mu je vojaška oblast sama odrekla pravilen pogreb.
Dnevne novice.
Deželni odbor zoper ostudne napade na deželnega glavarja. V sobotni seji deželnega odbora si jc izprosil besedo deželni odbornik clr. Pogan in omenjajoč Mad vse ostudne, podle in lažnjive osebne napade, ki so se pojavili v zadnjem času v izvestnem časopisju, napadi, ki sc niso ustavili pred pragom zasebnega stanovanja, jc najostrejše in z ogorčenjem obsojal te napade in predlagal, naj deželni odbor stori temu primeren sklep. Deželni odbornik clr. Triller jc izjavil, da tudi on odločno obsoja take osebne napade in in obžaluje, da ni imel zadostnega vpliva, da bi jih bil preprečil v »Slovenskem Narodu«. Deželni odbornik grof Barbo se jo pridružil obsodbi teli nizkotnih napadov, ki nikakor ne morejo kratiti spoštovanja ilo osebe deželnega glavarja. Ko sta v istem smislu govorila tudi 1 dr. Lampe in dr. Zajcc, in ko je zlasti
slednji poudarjal, da se izvestni krogi jako motijo, če mislijo, da bodo dosegli s svojo podlostjo svoj namen, da bo marveč uspeli ravno nasproten kakoi oni mislijo, je bil soglasno sprejet predlog po formulaciji deželnega odbornika grofa Barbota, cla deželni odbor najostreje obsoja omenjene osebne napade in zagotavlja tem povodom g. deželnega glavarja svojega velespošto-vanja.
-f 501etnica deželnega glavarja dr,
šusteršiča. V zadnji seji deželnega odbora je deželni odbornik grof Barbo v svoji lastnosti kot najstarejši deželni odbornik v imenu celega deželnega odbora izrekel najiskrenejše čestitke g. deželnemu glavarju povodom 501etnice rojstva.
+ Iz seje deželnega odbora z dne 31. maja 1913. Deželni zvezi za otroško varstvo sc predlaga, da naj dobi mesto v predsedstvu te zveze tudi zastopnik kmečkih županov. — Zavrnela se obe pritožbi Josipa Zupana proti sklepu občinskega odbora v Kranjskigori radi naprave, postajališča Gozd—Martuljek. — Pobiranje zdraviliške takse v Toplicah se dovoli za čas, dokler bo trajalo gerentstvo, zdraviliški komisiji. — Deželni v]adi se priporoči razpust občinskega odbora Spodnji Log pri Kočevju. Za gerenta se predlaga župan novega občinskega odbora, za prised-nike pa občinski svetovalci novoizvoljenega občinskega odbora. — Obrtno nadaljevalni šoli v Metliki se dovoli 900 K podpore, ker jc zadostila pogojem deželnega odbora. — Od strani županstev se je dež. odboru naznanilo, da prva češka zavarovalna družba išče zavarovancev z nekim cirkularjem, v katerem trdi, da nalaga ali namerava svoje denarje nalagati na slovanskem jugu. Dotičnim županstvom se naznani, cla po vednosti deželnega odbora ta zavarovalna družba nima svojih denarjev naloženih niti v nepremičninah na Kranjskem, niti v deželnih papirjih. — Občini Šlurije se dovoli za napeljavo javne električne razsvetljavo uporaba občinskih potov do preklica. — Predarlski deželni odbor naznanja, da sc pridruži akciji kranjskega deželnega odbora glede drž. zakona o električnih daljnovodih. — Zgradba železobetonskega mostu na okrajni cesti Kranj—Bobovck se odda tvrdki Rella in Nečak. — Za sekundarija v deželni bolnici jc imenovan dr. Rado Pesjak.
, Častni občani. Iz Mokronoga: Radi obilih zaslug za občino Mokronog in naklonjenosti mokronoškim občanom je imenoval občinski odbor v znak hvaležnosti glavarja dr. Friderik Mathias v Krškem častnim občanom mokronoške občine.
+ Novi nemški narodni sveti. Kakor poročajo današnje »Freie Stimmen« v Celovcu, so se ustanovili v zadnjem času nemški narodni sveti za Trst, Primorsko in Tirolsko. Kakor jc znano, so nemški narodni sveti listi činitelj, ki po naših slovenskih krajih nemške šole ustanavlja; nemška društva širi in ima prvo besedo pri nastavljanju uradnikov po raznih državnih uradih.
•— Zopet smrtna nesreča v Vevčah. Včeraj dopoldne ob pol 11. uri sc je zgodila, v papirnici v Vevčah velika nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Janez Cimic iz Zagreba, sekalec papirja pri papirnem stroju, je imel opravek pri napeljavi papirja na valjarje. Ti so ga prijeli za roko in potegnili v stroj. Stroj so sicer ustavili, ali bilo je že prepozn. Cimiča so potegnili iz stroja skoraj mrtvega. V 20..minutah je bil na mestu mrtev. Zvečer oh 6. uri pa je zdrobilo neki delavki pri delu nogo, da so jo morali peljati v bolnišnico v Ljubljano. V enem mesecu so torej kar tri nesreče. Vzrok teh nesreč so pomanjkljive varnostne odredbe, katere imajo drugod in ki jih obrtna oblast, strogo tirja, za katere se pa vevška tovarna nc zmeni. Žalostno, kako malo ceni vevško ravnateljstvo življenje in kri delavskih ljudi. Ženi, ki je bila na polu v Ljubljano, da sc k možu preseli, je poslal ravnatelj naproti nekega sela, češ, da naj sporoči, cla naj se vilic nazaj, ker je mož mrtev in bi bila njena pot zastonj.
—	Novice iz Kranja. Tombolo napravi v nedeljo, dne 8. junija t. 1. ob treh popoldne godba prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. Po tomboli bo koncert. _
PrctcčCni teden je obolel na legarju mladenič Aleksander Fušo v Kranju. — Mestno kopališče v Kranju je otvorjeno s 1. junijem t. 1. — Radi smrkavosti je pregledal minuli torek na živinskem trgu c. kr. višji okrajni živinozdravnik vse konje, ker sc je bilo bali, da se je ta kužna bolezen za-trosila tudi v kranjski okolici. Prignalo se je na ogled 58 konj, 37 kobil in 1 žrebe, skupaj 96 živali. Najti ni bilo nikakih sumljivih znakov smrkavosti.
—	Nesreči. 26 let stari dclavec Martin Juvan se je dne 25. majnika t. 1, ponesrečil v kamenolomu v Ljubnem vsled neke eksplozije smodnika, Vsi ga je ožgal na obrazu in po očeh. — V Kokri sc je na Hainriharjcvi žagi minuli ponedeljek ponesrečil neki žagar. Krožna žaga mu ie na
levi roki odrezala štiri prste, vsled česar bo mož za vedno pohabljen in za težko delo popolnoma nezmožen.
—	Iz kranjske okolice sc poroča: Zadnji čas so se začeli orožniki zanimati za vse one delodajalce-gospodarje, ki svojih delavcev nimajo policijsko naznanjenih. Vsakega posla in delavca je treba namreč 48 ur po vstopu v službo naznaniti pri županstvu, sicer bodo imeli neprilike z orožniki in politično oblastjo. •— Hišni posestniki se opozarjajo na to, da naj imajo svoje hišne vodovode v redu in da naj pazijo na to, da ne bo ponepotrebnem tekla voda iz pip, katerih se ne sme puščavi odprtih. Pri nekem kmetu v Vogljah so v kuhinji pustili odprto pipo, zaklenili hišo in odšli na polje. Ko se čez nekaj časa vrnejo domov, so našli v kuhinji polno vode. Vodovodni odbor bo tako ravnanje z vodo strogo kaznoval in malomarnim posestnikom, ki nimajo v redu svojih vodovodov, se bo za nekaj časa zaprla voda, da bodo potem znali toliko bolj ccniti dobroto vodovoda.
—	Strop se je udri. V največji dvorani v Celovcu, v kateri se vrše skoro vse večje nemške slavnosti, shodi in prireditve, v hotelu Sandwirt, se je podrl strop. Dvorana je bila sezidana komaj pred šestimi leti. Sreča je bila, da ni bilo v dvorani ljudi, ki bi našli drugače svoj grob v po-dirajočem se stropu. Velika nevarnost je, da se ne podere cela streha. Lastnik hotela, Jamek, ima veliko škodo.
—	Samoumor. 63 let stari posestnik Josip Valenčič iz Spodnjega Bitna pri Škofji Loki Je dne 24. majnika t. 1. očividilo v samomorilnem namenu iz-pil oetovo kislino, na kar jc čez tri dni umrl. Neznano je, kaj ga je gnalo v smrt.
—	Tatvina. V noči od 30. na 31. maja je nekdo v Stražišču pri Kranju vlomil pri peku Ivanu Tepini. Tat je vlomil pri oknu in ukradel iz zaklenjenega predala okrog 100 kron in tri na imena otrok imenovanega peka. glaseče se hranilne knjižice. Orožniki prav pridno zasledujejo tatu.
—	Kamniška podružnica »Slomškove zveze« vabi vse svoje člane pevke in pevce, da se gotovo udeleže pevske vaje, ki bo v četrtek, dne 5. junija t. 1. ob 2. popoldme v Komendi.
Gospodarska razstava v Karlovcu. Dne 3. septembra t. 1. se v Karlovcu otvori čebelarska razstava, združena z razstavo perutnine in malih domačih živali in sadjarska razstava. Obenem bodo karlovški obrtniki razstavili svoje lastne proizvode. Dne 5. septembra se vrši istotam razstava živine iz karlov-škega okraja.
—	Popihati sta jo hotela. Zaradi tatvine zaprta zločinca, katera sta v jeseni popihala iz prisilne delavnice, hotela sta si tudi. dne 28. t. m. zjutraj ob 6. uri napraviti prosto. Porabila sta paznikovo zaupanje in jo pri glavnih vratih popihala na prosto. Hitro alarmirano jetniško osobje je tiča dohitelo in ju oddalo nazaj v hišo pokore. Ta-le dva sta nad Ljubljano graščinske hlapce okradla.
—	Samonmor v Zagrebu. V Zagrebu si je z britvijo prerezal vrat tramvajski sprevodnik Jurij Krem žar. Pomoč je prišla prepozno. Zapušča ženo in troje otrok.
Štajerske novice.
š Nezaupnica celjski mestni npra-
vi? Ključavničar Gradt, nadomestni občinski odbornik, si napravlja novo ključavničarijo. Proli temu se je od iz-vestne strani vložil ugovor na namest-ništvo. To je delegiralo celjsko okrajno glavarstvo, da presodi, je-li mestni urad temeljito in dobro premišljeno preštudiral, ko je dovolil Gradtu izvrševanje ključavničarske obrti. Mestni očetje, ki le preradi ustrežejo svojim, zanesljivo svojim ljudem, so začeli slutiti in sumiti, da jim nemara v Gradcu mislijo bolj gledati na prste, so se zbali za, svojo avtonomijo, kjer delajo proti neljubim jim someščanom, seveda v prvi vrsti Slovencem, kar hožejo, in se pritožili v Gradcu. Namestništvo pa je podalo izjavo, da je opravičeno preso-jevati rekurze bodisi tudi potom okrajnega glavarstva, vendar pa da ni hotelo posegati v avtonomijo. Mi pa še dostavljamo, da bi bilo zelo, zelo zdravo, če bi slavno namestništvo večkrat pregledalo gospodarstvo mestnih očetov v Celju, ker bi prišlo marsikaj negospodarskega in neracionalnega na (lan. Sicer pa, kar še ni, se še lahko zgodi. Celjski Slovenci nikakor ne morejo izjavljati, da bi bilo mestno gospodarstvo objektivno. Dokazov za to ne bomo ostali dolžni.
š Okrajno sodnljo v Celju so premestili za nekaj mesecev iz rotovža v poslopje deške ljudske šole. Rotovško poslopje je tako nagnito na vrhu, da se je odluščil strop v drugem nadstropju; nevarnost jc, da se jim cela streha podere.
š Domača umetnost. V prijazni cerkvi sv. Cccilije pri kapucinih v Celju sc ravnokar stavijo nove oziroma moderne orgije na 12 spremenov in 2 ma-nuala, kar je jako solidno izdelal domačin g. Iv. Naraks, stavitelj orgelj v Pctrovčah pri Celju.
š Most čez Savinjo, imenovan kapucinski most, j; bil Že dvakrat zaporedoma v celjskem občinskem svetu predmet obravnavanja. Nahaja se v tako nevarno slabem »gibljivem« stanju, da so sklenili požuriti se s pripravami za nov betonski most. Vedne in vedne površne poprave so že požrle velikanske svote. Mostnino za ta most žc pobirajo Celjani, kar pomni zdajšnji rod, torej bodo že imeli kaj nabranega.
š Veliki živinski in kramarski sejem v Kozjem se vrši dne 13. junija 1913. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker ,ic pričakovati ogromno število lepe živine, se kupci vljudno vabijo.
Š Od urednika do agenta. Urednik celjskega »Narodnega Lista« Vekoslav S p i n d 1 e r je odložil uredništvo svojega lista .Vi je prevzel agenturo pri banki »Slaviji«. Uredništvo »Narodnega Lista« bo baje prevzel in vodil dosedanji štajerski urednik »Slovenskega Naroda« J. L e s n i č a r in bo imel obe uredništvi združeni. Vzrok, da je Spindler popustil uredništvo, je iskati v dejstvu, ker konsorcij »Narodnega Lista« ni imel »dovolj« denarjev, da bi urednika pošteno plačal. Nastale so pa med lastniki »Narodnega Lista« in med Spindlerjem »neke« druge resne kon-traverze, radi katerih je postalo Spind-lerju stališče nemogoče. Res, Spindler se je mnogo trudil za prospeh lista in stranke, a generali ga niso upoštevali.
š Za ubijanje »klerikalnega« zmaja v Ptuju znašli so posebno sredstvo! -Klerikalci« imajo svojo Kmečko hranilnico in posojilnico«, katera se izborno razvija. Gospodu Jurteli ni prav, da postajajo vloge v stari Posojilnici od dne do dne bolj skope, pa so sklenili: Povišajmo obrestno mero za hranilne vloge na 5Jc, pa bomo klerikalce uničili. In sklenili so! A Sedaj ta jeza! Tudi - klerikalna« posojilnica je v isti meri zvišala obrestno mero. Vsiljuje se nam vprašanje: Zakaj pa liberalni slogaši ne delujejo in hujskajo proti nemškim denarnim zavodom. Zakaj jim je napoti samo naša posojilnica?
š Ponarejen denar kroži zopet, na Štajerskem. Posestnik Janez ResCc iz Zabu-kovice pri Sevnici je izdal v trafiki ponarejen petkronski denar. Njegovo izpove-danje pri zaslišanju jc bilo tako nasprotujoče, da iz tega sklepajo, da je ta denar vedoma izdal in da pripada neki družbi ponarejevalcev.
š Pomladanska slavnost v korist -Siid-marki« v Mariboru, prirejena od treh tamošnjih podružnic, sc je dobro obnesla in izkazala 2000 K čistega dobička. — Kaj pa slavnosti v korist »Slovenski Straži«?
š Odvetniški izpit je napravil v Gradcu g. dr. Karol Koderman iz Celja.
š Iz šolske službe. Definitivno so nastavljeni: Matilda Požar v Vojniku-okolica; Ivan Kranjc pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju; Regina Gobec v Majsbergu; Friderik Majcen pri Sv. Urbanu pri Ptuju; Avgust Schalamun v Rogatcu. Stalno je vpokojena učiteljica ročnih del v Gornji Radgoni, Amalija Pirch.
Koroške novice.
k Kulturen škandal. Svojčas so na Koroškem učili v šolah slovenske otroke zaničevati svoj materni jezik na ta način, da so jim obešali na hrbet sramotilen lonec ■/ napisom: Teh bin ein windischer Esel.« (Jaz sem bindišarsk osel.) Veliko se na teh razmerah ni izpremenilo. Saj je bilo celo sodno dognano, da je n. pr. učitcljica Summerer v Grabštanju otroke klofutala, če so v prostem času med sabo govorili slovensko. V Podpeči pfi Črni pa morajo otroci pisati kazenske naloge: »In der Schule mufi ich dcutsch reden.« Razume se, da šolarji drug drugega zatožujejo, če izpregovori kateri kako slovensko besedo, da bi sc učitelju prikupili. In notabene! To sc dogaja na takoimenovani utrakvistični, dvojezični šoli. Dotični učitelj bo od koroške šclske oblasti gotovo pohvaljen. Jc že tako na Koroškem! Človeku mora kri zavreti.
k Umeščen je bil dne 27. majnika č. g. Peter Serajnik, kanonik v Gospe Sveti, na župnijo Št. Vid pri Podjuni.
Primorske vesli.
p f Andrej &trekelj. V nedeljo zvečer je naglonla umrl č. g. Andrej štre-kelj, vikar na Pečinah. Pokojnik — blag in doberr duhovnik — iz :|iane družine Štrekljev, se jc rodil leta 1877 v Gorjanskem na Krasu ter bil ordini-ran leta 1902. Služboval je kot kaplan v Podmelcu ter vikar na Pečinah. Tež-
ka bolezen ga je sicer mučila dolgo, vendar zadnje čase se ni slišalo, da bi bil tako nevarno bolan. V nedeljo zvečer pa mu je bruhnila kri in ubogi mož je končal težko pot svojega zemeljskega popotovanja. Vsem njegovim c. sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! R. I. P.!
p Smrtna kosa. V soboto, 31. maja, ob pol 10. uri zvečer je v. bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici umrl bivši nadškofijski sluga Mihael R u t a r. Pokojnik je bil rojen leta 1846 v Cerknem. Kot rudar je šel v svet iskat si kruha. Bil je zelo pobožen in priden mladenič. Kot tak se je popolnoma sam izobrazil v nemščini in slovenščini v govoru in pisavi. Prišel je pozneje za slugo b gra-škemu škofu Zvvergerju, celih 15 let je zvesto služil pok. kardinalu Missia v Ljubljani in v Gorici, bil je pri pokojnem nadškofu Jordanu in pri sedanjem knezonadškofu dr. Sedeju; dokler ga pred okroglo enim letom bolehnost in starost nista prisilila, da je šel v pokoju pripravljat se na smrt, ki ga je obiskala pretečeno soboto. Svoje premoženje je po večini volil dobrodelnim katoliškim zavodom v Gorici.
p Velik požar na Jelšah. O požaru se nam še poroča. V soboto popoldne je izbruhnil na Jelšah pri posestniku Kosovanu ogenj, ki se je razširil bliskovito hitro ter uničil gmotno 11 gospodarjev. Beda je silna. Zgorelo je skoraj vse. Obračamo se do dobrosrčnega občinstva, cla priskoči nesrečnikom na pomoč bodisi z obleko, z živežem ali z denarjem. Milodare prosimo na. naslov Urbanič Jože, pos. št. 2 na Jelšah, p. Leskovec pri Krškem. Dodatno se nam še poroča. Oškodovani so iz večine posestniki s številnimi otroci. Nekateri so sicer zavarovani, a zavarovalnina daleč ne krije škode. Na lice požara so prihitele požarne hrambe iz Kostanjevice, Sv. Križa, Cerkelj in iz Leskovca. Pohvalno je omeniti tudi orožništvo, ki je prihitelo od sosednih postaj.
p Nagle smrti je v petek okrog polnoči umrl v Levpi ondotini učitelj Emil Hojak, star okrog 24 let. Po postavi pravi korenjak bil je zvečer v veseli družbi še kora j žen in poln življenja. Ko je šel spat, ga je zadela kap in zgrudil se je pred posteljo ter obležal mrtev. Ko drugo jutro ni prišel iz sobe, so vdrli v stanovanje ter ga našli mrtvega. Ta vest je pretresla vso vas in vse, ki so ga poznali telesno tako krepkega mladeniča. Bil je edina podpora svoji materi in sestram. Baje se je letos nameraval poročiti. Pokopali so ga v ponedeljek. Bog mu bodi milostljivl Vsem pa je ta tragična smrt glasen memento!
p Albanec in kvartopirci. Pred dobrim mesecem je bil srečal albanskega obrtnika Petra Diadrija, ki pa živi v Trstu, neki znanec iz Kotora in ga je povabil s seboj v krčmo. Diadri je bil takoj pri volji; vstopila sta in sta našla za neko mizo četvero oseb. Beseda je dala besedo in neznanci so prišleca povabili v neko sobo, da bi malo poigrali v Trstu priljubljeno ha-zardno igro >-trentaun«. Diadri je šel in je žc izgubil, kakor bi pihnil, 63 lepih napo-leonov. Izgubo pa je treba popraviti in zato je šel Albanec naslednji dan zopet igrat. Sreča pa mu ni bila mila in Diadri je izgubil zopet 30 napoleonov in tretji dan še 50. Tako je bil v treh dneh ob dobrih 2800 kron. To je bilo lahkovernemu Albancu pa le preveč in zato je vse skupaj javil policiji. Ta je v torek vendar našla kvartopirce in jih zaprla. So to nekdanji turški državljani iz Carigrada, Soluna in Skadra, sami brezposelni potepuhi, med njimi pa je tudi cn Daimatinec. Pri vsakem so našli nekaj denarja, a ta jc gotovo kake druge žrtve in ne Diadrijev.
p Žrtev lastne neprevidnosti. V Kan-tridi nad Reko ob istrski meji se je zgodila v ponedeljek velika nesreča. Neki voznik se jc namreč peljal z dvovprežnim praznim vozom in je konje na vso moč podil. Mož pa je v svojo nesrečo stal na vozu in zato je odletel vsled tresljaja v jarek ob cesti, ko jc zavozil na kup kamenja. Konji so od-dirjali svojo pot, voznik pa je obležal v jarku pri priči mrtev. Priletel je bil namreč z glavo tako nesrečno na kamen, da si jc stri lobanjo.
p Novi poveljnik žandarmerije v Trstu. Nanovoimenovani poveljnik deželnega žandarmerijskega poveljstva št. 7 v Trstu, podpolkovnik Edvard Vogelhuber, je že prišel iz Bolcana in je nastopil svojo službo.
p Portorose se razvija. V Portorose pri Trstu se odpre v soboto takozvani »Ca-sino des Etrangcrs«, ki bo že po svojem imenu torišče bogatih tujcev. K otvoritvi pridejo tujci iz bližnjih letovišč in mest.
p Ribič rešitelj življenja. V Vrsarju v Istri je rešil ribič Peter Carpcnetti dvema finančnima paznikoma življenje. Njun čoln, ki jc plaval za obrežjem, se je namreč prevrgel in v tom neprijetnem položaju se jima je bližal tr-žaško-puljski brzoparnik, ki sc ni mogel več ustaviti. Bilo bi po njima, da ju
ni rešil ribič s svojim sinom gotove smrti.
Gospodarstvo.
g Vinogradniški tečaji na Dolenjskem.
Tekom meseca junija priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalicky, sledeče tečaje za vinogradnike: 1. V sredo, dne 4. ob 8. uri zjutraj v -'Jankovcilv<, obč. Šmihel-Stopiče; 2. v četrtek, dne 5. ob 8. uri zjutraj pri Št. Petru, obč. Mirna; 3. isti dan ob 3. uri popoldne v Malkovcu, obč. Tržišče; 4. v petek, dne 6. ob 8. uri zjutraj v Telčah, obč. Škocijan; 5. isti dan ob 3. popoldne v Vinjem vrhu, obč. Belacerkev; 6. v ponedeljek, dne 9. ob 5. popoldne na Suhorju pri Metliki; 7. v torek, dne 10. ob 8. uri zjutraj na Radovici; 8. isti dan ob 2. popoldne v Repici, obč. Drašiče; .9, v sredo, dne 11. ob 9. uri zjutraj v državni trtnici v Črnomlju, kjer se obenem razdele zeleni cepiči; 10. isti dan ob 3. uri popoldne v Strsžncm vrhu, obč. Dobliče; 11. v četrtek, dne 12. ob 8. uri zjutraj na Tanči gori; 12. isti dan ob 4. pop. v Starem trguj 3. v petek, dne 13. ob 8. uri zjutraj v Ra-dencah; 14. isti dan pop. ob 2. v Dolu; 15, v soboto, dne 14. cb 8 zjutraj v Čepljah; 16. v torek, dne 17. na Bučki ob 9. zjutraj; 17. isti dan pop. ob 3. na Raki; 18. v sredo, dne 18. ob 8. uri zjutraj na Studencu; 19. isti dan ob 3. pop. v Boštanju; 20. v četrtek, dne 19. ob 8. zjutraj v Radečah; 21. isti dan ob 3. pop. na Polšniku pri Litiji; 22. v petek, dne 20. ob 8. zjutraj v Šmartnem; 25. isti dan pop. ob 3. uri v Temenici, — Ti tečaji se vršijo na prostem, v vinogradih in le ob ugodnem vremenu. Kraj sestanka se razglasi potom oklica. Poučevalo se Dode v zelenem cepljenju trt, poletnem delu v vinogradih, zatiranju trtnih škod-jivcev itd.
— Oddaja zelenih trtnih eeplčev.
Iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajali brezplačno zeleni cepiči priporočljivih trtnih vrst, in sicer: dne 9. junija t. 1. na Slapu pri Vipavi, dne 11. junija v Kostanjevici in v Črnomlju ter dne 12. junija v Novem mestu. Kdor želi dobiti cepiče, se mora zglasiti pri dotičnem delovodju državne trtnice ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Na dan oddaje, ob 8. uri zjutraj, pride naj vsak po inaročene cepiče. Obenem se bode isti dan v državnih trtnicah razkazovalo cepljenje, podbiran.je. trt in tako dalje.
g Živinorejska zveza za kamniški politični okraj na Homcu, pošta Radomlje, naznanja živinorejcem v kamniškem okraju, da priglase svojo živino. ki jo hočejo dati v planinsko pašo, vsaj do 15. junija. Na poznejše prigla-šence se bo težko oziralo. Pašnine se plača za živino do dveh let po 8 kron, za starejšo živino pa po 11 kron. Polovico vplača vsakdo pri zglasitvi, druga polovico pa, ko se žene v pašo. Za. živinsko sol poskrbi vsak sam. Kdor hoče svojo živino na planini zavarovati proti streli, mora to ob zglasitvi povedati, da se pravočasno uvedi. Vsak naj živino preje doma pase. da se pripravi za planinsko pašo. Opomnimo, da živine iz hleva naravnost na planino ne dajati! Na planino se bo gnalo 24. junija. Vsak naj skrbi, da žene pop ravi poti. — Odbor.	„
LiuDijflnske novice.
lj Seja odseka za resolucije katoli« škega shoda je jutri točno ob pol 8. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D.
lj Slovenska umetniška razstava v
paviljonu R. Jakopiča se otvori v soboto, dne 7. t. m., ob pol 12. uri dopoldne.
lj Sestanek katehetov (zadnji v tem semestru) bo v sredo, 4. junija ob petih popoldne. Na sporedu je predavanje prof. dr. A. M. Levičnika: -Kateheza in življenje svetnikov«. Pričakovati je obilne udeležbe.
lj Člani Marijine kongregacije gospodov v Alojzijevišču se opozarjajo, da se vrše sestanki v mesecu juniju ob 8. uri zvečer. Prvi sestanek v sredo, 4. junija Prosi se obilne udeležbe.
lj Umrli so v Ljubljani, Marija Ris bar, delavčeva žena, 43 let. — Ivana Traven, užitkarica, 66 let. — Franc Pcrčič, zidarski pomočnik, 43 let. — Ivana Šebcnik, hišna posefctnica, 80 let. — Elizabeta Graul, gospodinja, 81 let. — Marija Tcrček, kajžarica, 45 let. — Marija Jaklič, kajžarjcva hči, 35 let.
lj Preiskava mleka. Včeraj je tržna nadzorstvo na južnem kolodvoru preiskalo 120 litrov mleka, katero je došlo iz Grosupljega in je bilo vse zasirjeno. Mleko so denaturirali in poslali nazaj. Tudi v raznih tukajšnjih mlekarnah so včeraj dobili precej mleka zasirjene« ga. Danes zjutraj so preiskali mleko na Marije Terezije in Dunajski cesti, kjer je bilo zopet precej zasirjenega
I
mleka. — Mlekarjem se je mleko pustilo in je lahko puste skisat in pa za sir.
lj Cirkus Schmidt prinaša vsak dan kako veleznačilno točko. Včeraj sta v dobro obiskanem cirkusu nastopila Švedca potapljača »The Aiffiros«, gospod in gospodična, ki sta med strme-njem občinstva v basenu vode izvajala pod vodo presenečujoče točke in ostajala v njej nenavadno dolgo časa, pač fiziološka posebnost. Danes nastopi v cirkusu avtomat Fosso, ki napravlja popolnoma vtis človeka.
lj Zagoneten medicinec. Včeraj popoldne sc je v Škofji Loki v kavarni prištulil med boljše krqge nek okoli 22 let star, neznan, čedno oblečen tujec ter se izdajal za medicinca. Ko ga je pozneje na Glavnem trgu orožnik ustavil, je tujec začel postajati z njim surov ter mu naposled vendar pokazal delavsko knjižico, glasečo se na ime Friderik Zore, delalvec. Ko je poltem dozdevni Zore moral z orožnikom, je med potom hipoma skočil, kakor zajec ter varnostnemu organu odnesel pete. iVsekako mora imeti ta »medicinec« precej kosmato vest, da se orožnikov tako boji.
lj Izprememba posesti. Gospod Emil :ZankI, šef tvrdke A .Zanklovi sinovi v Gradcu, je kupil od J. Levčcvih dedičev hišo na Resljevi cesti št. 1, ki jo adaptira za moderno barvarno.
lj Mrtvega so našli na ljubljanskem polju delavca Ribiča. Umorilo ga je žganje.
Ij Zopet najden kruh. Predvčerajšnjim je neki posestnik na Prulah našel za mejo na svojem vrtu večjo množino raznovrstnega pekovskega kruha. Kakor se je kasneje dognalo, je kruh za mejo stresel v pijanosti neki pekovski vajenec iz Sv. Flo-rijana ulice, ki dela svojim staršem že dlje časa mnogo skrbi in preglavice. Kruh je bil približno šest kron vreden.
Zadnje vesli.
ZBORNICA. Dunaj, 3. junija. Zbornica je danes potrdila izvolitev dr. Lichta, pri čemer so socialni demokrati uprizorili majhen koncert. Nato sc je začela generalna debata v drugem branju finančne predloge. Poročal je Steinwender. Krščanski socialci so vložili interpelacijo o Redlovi zadevi. — Malo je upanja ,da zbornica še v poletnem zasedanju reši finančno predlogo. Kvečjemu odpravi budgetni provizorij in podaljšanje poslovniškega provizorija. Zasedanje bo kvečjemu trajalo do 20. junija,
DESY OPROŠČENI Budimpešta, 3. junija. Sodišče je danes razglasilo pravdorek v aferi Lukacs - Desy. Desy, ki je Lukacsu očital, da je največji panamist, je oproščen, erar pa obsojen na pravdne stroške. Razsodba je seveda vzbudila največjo senzacije. Stališče ministrskega predsednika je tako omajano, da bo nujno moral odstopiti. Lukacs bo prisiljen cesarju podati svojo demisijo. Čeprav je cesar takoj ne utegne sprejeti, so Lukascevi dnevi šteti, ker je popolnoma omadeževan.
NEZGODA GROFA STERNBERGA. Dunaj, 3. junija. Znanega grofa Stern-berga je v »Kaisergarlnu« neki zamorec napadel in ob levem očesu ranil. Stvar je baje v zvezi z neko damo.
AFERA REDL. Dunaj, 3. junija. Nemški generalni Štab izjavlja, da Redi vojaških tajnosti Nemčije ni mogel izdati, nad čemer pa je treba dvomiti. Dognalo sc je, da so v Pragi občevali z Redlom civilno preoblečeni ruski častniki.
JUDEŽEV GROB. Dunaj, 3. junija. Včeraj so se odigrali na centralnem pokopališču na mestu, kjer počiva truplo vohuna Redla, silno mučni prizori. Sorodniki pokojnikov, katerih trupla leže v isti vrsti kot Redlovo, so zahtevali od pokopališke uprave, da izkoplje Redlov grob in pokoplje truplo kje na čisto samotnem kraju. Ker uprava zahtevi ni hotela ugoditi, je množica naskočila Redlov grob, ga razkopala, opljuvala in oskrunila. Policija ni smatrala za potrebno, da posreduje in ukroti množico.
BAVARSKI PRINCREGENT. Dunaj, 3. junija. Semkaj jc dospel danes popoldne bavarski prineregent.
SESTANEK V CARIBRODU GLASOM SRBSKEGA VIRA.
Belgrad, 3. junija. (Srbski tiskovni urad.) V srbsko-bulgarskih odnošajih je nastopil popoln preobrat, tako da sc lahko trdi, da je na podlagi pravičnosti in čuvanja interesov balkanske zveze zasigurana mirna rešitev spora. Bulgarska je pod pritiskom tripelentente in velikega efekta, ki ga je napravil Pašičev ekspoze v skupščini. konečno pomislila v vprašanju revi-
zije pogodbe, in za časa največje napetosti je bil dogovorjen kot zadnji poizkus mirne rešitve krize sestanek med Pašičem in Gešovont. Sestanek bi se moral vršiti že v petek ali soboto in inicijativa za to je prišla od bulgarske vlade. A Pašič jc izjavil, da nc gre poprej na sestanek, predno se ne uveri, da bo sestanek uspešen. Srbski poslanik v Sofiji, dr. Spalajkovič, ki se je mudil prošlo nedeljo v Belgradu, je takoj, ko je dospel zopet v Sofijo, posetil Gešova, in v soboto mu je, kakor se zatrjuje, Gešov izjavil, da je bulgarska vlada pripravljena privoliti v revizijo pogodbe. Spalajkovič je o tem takoj brzojavno obvestil Pašiča, ki se jc nato včeraj ob 1. uri popoldne s posebnim vlakom v spremstvu enega ministrskega tajnika odpeljal v Caribrod, kamor je dospel ob osmih 'zvečer. Istočasno so dospeli v Caribrod iz Sofije Gešov, dr. Spalajkovič, bulgarski poslanik v Belgradu Tošev in bulgarski poslanik v Rimu Rizov, iskren zagovornik balkanske zveze, ki je poprej dalje časa živel v Srbiji in tudi povodom zadnjega pohoda skozi Belgrad pokazal pomirljive tendence. Konferenca državnikov je trajala od Osmih do enajstih ponoči, nakar so se ministri takoj vrnili in pride Pašič danes ob dveh popoldne v Belgrad. Objavljeni komunike konstatira, da sta se oba ministrska predsednika zedinila za to, da se bo v svrho mirnega sporazuma v vseh vprašanjih, ki interesirajo zaveznike, vršil sestanek vseh ministrskih predsednikov. Ta pozitivni rezultat smatrajo tukaj kot znak, da je sporazum mogoč in odvrnjena nevarnost oboroženega konflikta. Srbi in Grki so že poprej stali na stališču, da se morajo sporna vprašanja rešiti na sestanku vseh ministrskih predsednikov, in sedaj je tudi Bulgarska privolila v to. Ta sestanek znači poizkus, da zavezniki sami, brez intervencije kake druge države in brez arbitraže, rešijo vprašanje, v čemer obstoji srbsko stališče. — Sestanek se bo vršil na Balkanu in ne v Pctrogradu. Mesto sestanka še ni znano, a vsekakor se bo vršil sestanek že te dni, ker se morajo poprej izvršiti demobilizacije, kar žele velesile in tudi zavezniki. Situacija jc danes taka, da je Bulgarska, privolivši v skupni sestanek, privolila v principu v sorazmerno in pravično razdelitev, opustila besedilo pogodbe in je pripravljena v revizijo pogodbe. Na včerajšnjem sestanku, ki se je končal s takim uspehom, je vsekakor moralo priti v glavnem tudi do stvarnega sporazuma med Gešovom in Pašičem. Pašič je za tem tudi stremil in dobil vtisk, da bo v glavnem ustreženo srbskim razdelitvinim principom, katere je Pašič, kakor je bilo sklenjeno na ministrski konferenci pred njegovim odhodom v Caribrod, prav temeljito in jasno pojasnil in razložil. Pašič je pred svojim odhodom v Caribrod sprejel še grškega poslanika v Belgradu, ki mu je sporočil zahteve grške vlade, ki je popolnoma edina s srbsko. Uspeh sestanka so pozdravili tu z največjim zadovoljstvom.
CARIBRODSKI SESTANEK PO DRUGIH VIRIH.
Sofija, 3. junija. Dočim so pristaši balkanske zveze z rezultatom caribrod-skega sestanka zadovoljni, so njeni nasprotniki zelo vznejevoljeni in njihovo glasilo »Večerna Pošta« apelira na cara Ferdinanda in armado, naj Gešova vrže. — Bulgarski politični krogi domnevajo, da je Srbija že izjavila, da se hoče pogodbe z Bulgarijo držali (?), sicer bi Gešov ne mogel v konferenco privoliti. — Iz Belgrada se semkaj poroča, da se bo konferenca vršila ali v Solunu ali v Belgradu. Ilart\vig je izdelal projekt balkanske žveze na novi podlagi, kateri je našel odobronje čara. Sestanek državnikov balkanske zveze jc na vsak način zopet uresničeni je rusko - francoskih prizadevanj. Sicer so pa resni krogi prepričani, da bi velesile, ako bi se balkanski ministrski predsedniki ne zedinili. vendarle našle pot, da vojsko preprečijo, ker jc pod nobenim pogojem ne trpe.
DANEV V PARIZU.
Periz, 3. junija. Dr. Danev jo tu konferiral z ruskim poslanikom Izvol-skim, ministrom za zunanje zadeve Pichonom in predsednikom republike Poincarejom, na kar je potoval dalje proti Sofiji.
PAŠIČ JE PRIJATELJ AVSTRIJE.
Praga, 3. junija. »Narodni listi« priob-čujejo izjavo Nikole Pašiča, ki pravi: »Astro-Ogrska nam jc odrekla dohod k Adriji, toda mi hočemo kljub temu z njo v prijateljstvu živeti. Naš poslanik na Dunaju, Jovanovič, jc v tem oziru dobil določne direktive. Jaz sem avstro-ogrskemu poslaniku Ugronu zadnje čase večkrat rekel: Zdaj ima Avstrija priliko Srbijo nase navezati.
VELIKANSKO DARILO.
Dunaj, 3. junija. Ministrski svet jc sklenil dati radijski postaji tukajšnje Splošne bolnišnice v svrho zdravljenja raka na razpolago 1 gram radija, ki je vreden pol milijona kr>
SMRTNA OBSODBA.
Krems, 3. junija. Tukajšnja porota je obsodila krošnjarja Ruppa, ki je umoril živinskega trgovca Scnona) na smrt na vešalih.
NEZGODE.
Aussee, 3. junija. Tu je trčil skupaj tovorni vlak z lokomotivo osebnega vlaka, pri čemer sta obe lokomotivi skočili s tira in so bili trije železniški uslužbenci nevanno ranjeni.
Razne stvari.
Koliko izdajo amerikanske trgovine za inserate. Reklama igra v ameri-kanskem trgovskem življenju sploh veliko vlogo in neobičajni uspehi v trgovini sc imajo pripisovati le inseriranju. Kar se plača za inserate, ni izgubljen denar, ampak se bogato obrestuje. To vedo najbolje amerikanske veletrgovine, kakor: Šiegel, Cooper in dr., ki so lani plačale za inserate, objavljene v newjorških dnevnikih, 2 milijona, tvrdka Wanamaker dva in pol mil. kron. Tvrdka R. II. Maey in dr. pa celo tri in pol milijona kron in je imela letnega prometa za 300 milijonov kron.
Socialni demokrati in resnica. Piše se nam: Inomoška socialnodcmokratična Volkszeitung« od 14. maja je prinesla neko popolnoma potvorjeno vesi o dogodku, ki naj bi se bil izvršil v inomoškem bogoslovnem zavodu. Za njo je prišla dunajska »Arbeiterzeilung« in drugi listi, ki so vsi pisali o »kuharju pri jezuitih«, o »patru«, ki se je v zavodovi kuhinji z nekim dečkom pregrešil proti nravnosti; pri tem so ti listi seveda besno udrihnili po »farjih« in veri. Ta zlobna vest socialno-demokratičnih listov je seveda daleč proč od resnice. Res je namreč le to, da je neki svetni hlapec, ki je šele kratek čas služil v zavodu in v kuhinji pomagal, drugače pa ni bil v nobeni zvezi z jezuitSkim redom — v svojem prostem času zunaj zavoda zagrešil navedeni delikt; res je dalje, da ga je policija pred tremi tedni s pomočjo zavodovega vodstva zasačila in takoj zaprla. Socialnodemokraškim in drugim listom se je že poslal popravek in zagrozilo s tožbo.
General Goltz, znani organizator turške armade, gre po 521etnem službovanju v kratkem v pokoj.
Scherlock Holmes. Spisal A. Conan Doyle.
I.	del: Doživljaji 1.—2., eleg vez. K 480.
II.	del: Spomini 1.—2,, eleg, vez. K 4'80.
III.	del: Vrnitev 1,—2„ eleg. vez. K 4'80.
Conan Doyle in Scherlock Holmes sta
postali tipični imeni za novo vrsto romana — za kriminalni roman. V pripovednem slovstvu so motivi iz navadnega življenja že tako izčrpani, da si človek že prav želi nekaj novega. Zato z veseljem pozdravljamo, ako kdo najde novo polje, na katero se lahko razširi delovanje nepokojne domišljije. V kriminalnem romanu jc ustvaril Conan Doyle uprav neprekosljive vzore. Zamislil se je z vso bujnostjo svoje domišljije v delo detektiva, ki zasleduje skrivnostne dogodke po vseh temnih in zavitih kotih in potih velikega mesta. Z veliko bistroumnostjo proučuje neznatne malenkosti, iz katerih potem izvaja dalekosežne sklepe, in iz najskritejše slučajnosti dobi ključ do rešitve oddaljenih ugank. Bistroumnost pisatelja je v rcsnici občudovanja vredna in tudi čitatelj si s čitanjem teh knjig izpopolnuje svojo iznajdljivost in bistroumnost.
Kdor si bo nabavil le eno izmed navedenih treh knjig — vsaka zase tvori namreč celoto — bo brezdvomno kupil tudi ostali dve, Vsi trije deli se dobe in naročajo v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Tržne cene,
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 3. junija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11'48
Rž za oktober 1913.....9'40
Oves za oktober 1913 ....	8'42
Koruza za julij 1913.....8'15
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 300-2 m, sred. tlak 736*0 mm
Zahvala.
1719
s' Caj npn. j5| zotanja 1	Stanje barometra v »tm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neto	•— U 2 ~ C i - «M > >
2 9. zveč.	737'2	21-9	brezvetr.	del. obl.	
7. zjutr. f 738-7 ! 19 0 I si. jug 2. pop. J 738-4 28-1 p.m.jzah
00
brezobl jasno
Srednja včerajšnja temp. 22 7", norm. 20-2°.
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kožo tekom 3 dni brez bolečin no odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku 7, jamstvenim pismom 1 krono.	330
Poštni prednl 12/100 Ogrsko.
Za prisrčne dokaze sočutju, ki so nam došli povodom smrti našega ljubljenega soprogu, predobrega očeta, brata, strica, svaka, gospoda
Rikarda Schrey-a
c. kr. nadpoštarja itd.
se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini begunjski ia leški, cenjenim koleginjam in kolegom-poštarjem in gospodom uradnikom sploh, kakor tudi poštnim uslužbencem, sl.krujnemu šolskemu vodstvu v Lescah za preveliko požrtvovalnost in šolski mladini za udeležbo pri pogrebu, si. žendarmeriji begunjski, c. pevcem za ganljivo petjo, darovalcem krasnih vencev iu sploh vsem, ki so spremili predragega pokojnika v tako ogromnem številu k večnemu počitku.
Begunje pri Lescah, 1. rožnika 1913.
Žalujoča rodbina Schreveva-
Ssče
1715
poštenega ter vestnega mladeniča.
Priliko ima, da se lahko uči tudi glasbo (orgle). Več se izve v upravi lista pod: Štev. 1715. (Znamka za odgovor.)
Zlato damsko uro
ie zoiiia neka dama
v četetek od JBeethovnoue uijce d0 cirkusa Schmidt. jNajditelj se nagradi, pred nakupom se svari. Odda naj se policijskemu uradu. 1713
i poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2901
II
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
Odda se v najem stara, dobro idoča
MT irffOTisia
s špecerijskim blagom, pivo- in žganje, točem, ter trafiko v Malem Mengšu št,
31 na osebo s tozadevno koncesijo. Isto-tam se odda tudi dvoje stanovanj. Vprašanja na J. Jenko, Mengeš št. 95, 104C
Proda se v št. Vidu nad Ljubljano
posestvo
obstoječe iz hišice in orala zemlje. — Toizve sc v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 v prodajalni.	mo
nnnnnr-innnr-ir-ir-ir ir n-ir-jn
1 Bašfea,Krh,Istra [
Kemenv (Kaschau) I.
r
Otvoritev novega, moderno urejen. £
iii
hotele »Velebif
(lastnik Ante Tudor)
dne 1. Julija. - Prijatelji mirnega [ oddiha v domačem morskem kopališču pravočasno!
n	u
airjcaacjcacacaacacacacjcaaaa
lz slovanskega sveto.
sl 17 dijakov izključenih zaradi narodnosti. V poslednjih dveh mesecih je bilo na srednjih šolah v severni Ogrski izslcdovanje proti celi vrsti dijakov slovaške narodnosti. Poizvedovanje so opravljali profesorji in ponekod ludi tajna policija. In kaj jc ta mladina zakrivila? Edino to, da sc jc vzgajala v materinem jeziku, tla so si dijaki raznih gimnazij dopisovali in da so žrtvovali nekaj vinarjev za Rdeči križ v prid balkanskim Slovanom. Radi teh »zločinov« jc bilo torej izključenih 17 slovaških dijakov, od teli štirje iz vseh mažarskili zavodov. Kakor poročajo češki listi, odide večina izključenih dijakov v Prago, kjer se bo pač neovirano vzgajala v materinščini in si lahko slovaško dopisovala. S takim nasiljem pa naduta mažarska klika ric bo zatrla Slovakov, ampak le bolj in bolj vzbujala narodno zavest med njimi.
sl Nemci na nekdanjih slovanskih tleh. Nemško društvo »Oslmarko, kojega namen je širiti nemštvo v poljskih krajih Vzhodne Prusije, je zborovalo 24. t. m. v Bidgošču (Brombergu). Konstatiralo se je, da društvo svoje poncmčevalne namene z uspehom zasleduje. Ob tej priliki so govorniki poudarjali, da ni v Evropi naroda, ki bi imel večjo kolonizatorično silo kot Nemci. Z neko samozavestjo sc je naglašalo, da skoro polovica vseh Nemcev v Evropi živi na ozemlju, ki je bilo pred 900 ali 1000 leti slovansko. Sama mesta Berolin in Dunaj ležita na prvotno tujem ozemlju, ki so ga pozneje Nemci kolonizirali. — Toda Nemci niso lc mojstri v kolonizaciji, marveč istotako odločni germanizatorji. Polabske Slovane so totalno germanizirali. Nemški pritisk se je v XIV. stoletju začutil celo v Žmudski in na Litvi. Da ni prišel v pravem času Grunwald, bi bila morda že polovica današnjega poljskega jezikovnega ozemlja ponemčena.
Tujci v srbski skupščini. V znameniti seji srbske narodne skupščine, ko je ministrski predsednik Pašič podal svoj ekspoze o položaju, je prišlo v skupščino veliko število inozemcev: časnikarjev, trgovcev in drugih.
Nepošteni vojni dobavitelji. Srbska vlada je dognala, da mnogi vojni dobavitelji niso povsem reclno postopali ter j c nekatere izključila, druge pa postavila pod strožje nadzorstvo.
Oblak se je utrgal 27. t. m. v okolici Negotina na Srbskem. Mnogo cest je razdrtih; podrl sc jc tucli novi most na Čuborski reki.
Ruski konji za Srbijo. Posebna srbska komisija kupuje na Ruskem konje za srbsko armado; prvih 2000 konj so žc izkrcali v Radujevcu.
sl Nemštvo v čeških in poljskih deželah. Pri zadnjem ljudskem štetju se je pokazalo, da je Nemštvo v vseh naših se-vero-slovanskih deželah v primeri z letom 1900 nazadovalo na korist Slovanstva. Na Češkem je nemški občevalni jezik nazadoval od 37-30% v letu 1900., na 36'78% v letu 1910., češčina pa napredovala od 62'67% na 63'19%. Na M o r a v s k c m je padlo nemštvo od 27 90% na 27'50%, dočim so Čehi napredovali od 71'35% do 71'75%. V Šleziji, v deželi nemške podjetnosti, je Nemcev še 43'90%, Čehov ie bilo 1. 1900. 22'03%, 1910. pa že 24 32%. Največ izgube imajo Nemci v Galiciji, kjer se jc njihovo proccntualno razmerje zmanjšalo od 2'90% na 112%, ali absolutno od 212.000 ljudij na 90.000. V Bukovi ni štejejo Nemci sedaj 21'24%, dočim so imeli I. 1900' šc 22'05%. Značilno je, da sta od nemško govorečih v Bukovini skoro dve tretjini židovski.
Most črez Savo v Bosanski Gradiški, ki bo vezal Bosansko Gradiško s Slavonijo, se začne v kratkem graditi. Most bo vodii naravnost v sredino mesta.
Iz šolske politike v Šleziji. V Šleziji so, kakor znano, tri narodnosti: poljska, češka in nemška. Šole pa so večjidel nemške, poljskih in čeških je bore malo. In še teh, ki so, ne vzdržuje avstrijska vlada, ampak češka in poljska narodna društva. Tako zasebno šolo so vzdržavali v Poljski Ostra-vi poljski rodoljubi. Po velikem prizadevanju od poljske strani jc bila imenovani poljski šoli podeljena pravica javnosti, a obenem jc šlezijski deželni šolski svet odredil, da mora biti na tej šoli nemščina obligaten predmet. Proti tej naredbi sc je poljsko - ostravska občina pritožila na upravno sodišče. In zgodilo sc jc, kar so Poljaki in Čelii pričakovali in si želeli. Upravno sodišče jc proglasilo naredbo šlezijskega deželnega šolskega sveta za nezakonito, s katero je hotel na poljski šoli uvesti nemščino kot obligaten predmet. Ta odlok je vsekako velikega pomena za šolstvo v Šleziji.
Nove srednje šole v Bosni. V šolskem letu 1013/14 namerava bosensko-hercegovska vlada osnovati novi realni gimnaziji v Bijclini in Lijcvnu. V Sarajevu se poleg dosedanje višje realne gimnazije otvori še tretja realna gimnazija.
«ir -■- - ■■'■i .........................i mumiiri
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
se odda pri Dolenjskem kolodvoru na »Rakovniku" in ,»Zelenem hribu". - Več se izve na »Zelenem hribu", Dolenjska cesta štev. 23.	igšc
i
Sanatorium Emona ^'.S,
Privatno zdravišče za notranje iu kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinainc kopeli lastnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, prlmar. I, klr. odd. dež. boln.
Naravna
najbogatejši alkali čni (natron - lithion) kislec ua Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. J851
Kuharica
pridna in poštena, se takoj sprejme blizu Ljubljane. Kuhati mora tudi za družino in kruh peči. Prednost imajo z dežele. Plača po dogovoru. Starost od 25 do 30 let. Naslov pove uprava lista pod Št. 1657. (Znamka za odgovor!)
Izgotouljene obleke
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne Jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini
nasprG!! gostilno „Pri Molu" v podružnici tvrdHe l llauc.
767
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Čamernik 4 Ko. liufellasii
Dmiaiska cesta št. 9 fz,
Specljataa frgoutaa s koks!, motorji, automabili to posameznim! del!, Ifflehanišna delavnica in garaža.
Tovarna pohištva J J. Naglas
naznanja vljudno, da se je vsled po-škodeb na hiši Turjaški trg št. 7 morala začasno preseliti s svojo zalogo in prodajalno pohištva na •
Kongresni trg štev. 12, vogal Vegova ulica (zraven realkej
tet prosi najvljudneje velecenjene p. n. odjemalce, da jej blagovolijo oslati zvesti.
Z odličnim spoštovanjem
/. /. Naglas.
jaoacaaaandpaadaaaaaaiSDadD^
©TV©RITEV G0ST1 LN E.
Uljudno naznanjava slav. občinstvu, da otvoriva v nedeljo 1. junija
PIVNIC© PR€P)€R. TRŽAŠKA C. 19
popre] gostilna Novak. Na razpolago je velik salon za društvene veselice kakor tudi zborovanja. Za obilen obisk sc najtopleje priporočava
[□□□□MATIJA IN AMALIJA 01TZ.S8BB
3 ^ ^	a	aaaaaaD
Tisk: »Katoliške Tiskarne<T~
Domača najnovejša
konfekcijska trgovina
Maček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3
so priporoča cenj. p. u. občinstvu v nakup
= narejenih oblek.-
Sprejemalo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
»laHipaCTiMemremempiiagi
Proda se dobro idoča
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, G0—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem, čena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v čelovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
priporočali od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, h?lttgjrat
histerične, bolne na srcu, želodcu,
pa lake, ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. Vpraša naj sc pri
pr. f ran Ceh, Gornja sv.l^ungota
pri Mariboru.	1204


Na Štajerskem, 5 minut oddaljeno od Konjic, se proda lepo, še skoraj novo
obstoječe iz lepo zidane hiše, hlevov, drvarnicc, vse zidano. Pred hišo je vrt z vodnjakom in nekaj dreves. K posestvu spada šc pol orala rodovitne zemlje in lepa brajda. Proda se za 4000 kron. Kdor želi kupiti, naj sc zglasi pri Mariji Grum, Šmartno pri Litiji. 1051
! Odkar zaitrkuiem in lužnam 1
nc maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim po-lovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega vodilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak ■ dan pri zopetnib naročilih Trnkoczy- jovega sladnega čaja, znamke S L A D i N pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim rajem svojih S zdravih otrok. Po pošti nujuianj 5 zavitkov K , poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek '/» kg po tiO vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy, SchSnbrunner-giraiic i09, i<adeckyplatz 4, Josefstadter-s trn fin 25. V Gradcu: Sackstrafle 4. 101»
Odgovorni urednik: Miha Moškerc*