LETO XLVII, ŠT. 52 PTUJ, 29. december 1994 CENA 70 TOLARJEV
2 - DOMA IN PO SVETU
29. DECEMBER 1994- TEDNIK
ŽUPAN / DR. M. LUCI
"Zlnieibiiiisft
Dr. Miroslav Luci. foto: OM
Dt. Miroslav Luci, novi župan
mestne občine Ptuj, je te dni polno
zaseden, dela od jutra do večera.
Zmago v drugem krogu volitev za
župana je pričakoval, vendar ne v
takem razmerju - pričakoval je te-
snejši izid. Proslavil je v krogu sim-
patizerjev in družine. Vsem volil-
cem se za podporo in zaupanje
iskreno zahvaljuje.
Zavedam se odgovornosti, ki jo
prinaša županstvo. Tako mestni svet
kot župana čaka veliko dela. Kar za-
deva projekte, bomo nadaljevali tiste,
ki še niso končani. Prioritete v strate-
giji razvoja mestne občine Ptuj bomo
začrtali na naslednji seji sveta. Dok-
ler občinska uprava ne bo začela dela-
ti v novi sestavi, bom verjetno moral
kot župan delati cel delovnik. Ko pa
se bodo zadeve utekle, je moja želja,
da bi vsaj štiri ure dnevno delal v
zdravstvu. Tako razmišljam sam,
kako pa bo, bo odločil svet," je uvodo-
ma povedal novi župan.
Tednik: Kako boste delali kot
novi župan?
Dr. Luci: "Zagotovo bom poskušal
navezati tesne stike z župani novih
občin v okviru dosedanje občine
Ptuj. Potrebno bo zagotoviti nemote-
no delovanje javnih zavodov v nas-
lednjih mesecih tudi v novonastalih
občinah, seveda na interesni osnovi.
Tudi občisnka uprava mestne občine
Ptuj bo pripravljena nuditi pomoč in
storitve pri začetku delovanja novih
občin. Poskušali bomo najti stične
točke sodelovanja in nastopa tudi s
sosednjimi občinami - Ormožem,
Ljutomerom, Slovensko Bistrico,
Lenartom, Gornjo Radgono in dru-
gimi. Takoj po ureditvi statusa župa-
na bom poskušal vsaj enkratno te-
densko za eno uro odpreti županska
vrata za občane, ki imajo kakršenkoli
predlog, pobudo ali željo."
Tednik: Kakšna bo nova občin-
ska uprava?
Dr. Luci: "Nova občinska uprava
bo skoncentrirana. Kadrovska za-
sedba bo odvisna od nalog, ki jih bo
opravljala tudi za druge novonastale
občine. Do delitvene bilance, ki je iz-
redno zapleten proces, ne morem
obljubljati bistvenega zmanjšanja
občinske uprave. Sestavljali naj bi jo
štirje resorji: za finance, gospodarst-
vo, družbene dejavnosti in infra-
strukturo. Pri izbiri vodilnih ljudi v
teh resorjih naj bi odločala strokov-
nost in manj pripadnost političnim
grupacijam."
Tednik: Vaše želje v novem letu?
Dr. Luci: "V letu 1995 želim
Ptujčanom predvsem veliko zdravja,
osebne in družinske sreče ter zado-
voljstva. Osebno si bom prizadeval,
da bomo z denarjem davkoplačeval-
cev skrbno ravnali."
•»MG
TEDNIK/e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RAD/O-TKDMlit Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor). Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak, Dušan Sterle. Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
n 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250
Ptuj. p.p.95;v(062) 771-261, 779-371,
771-226, faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.640tolarjev, za tujino
7.280 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tlak: GZP Mariborski tisk. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2.
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje davek odprotveta
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
PTUJ /  NOVA PRODAJALNA MERCATORJA MIPA
intoniolitski so-
ron no Ormoški
Nov avtomobilski salon vabi.
Mercator Mip Ptuj je v petek na
Ormoški cesti 3 v Ptuju v sodelo-
vanju z Industrijoimportom iz
Ljubljane odprl avtomobilski salon
za avtomobile Subaru in Rover ter
dodatno opremo, kot so prevleke,
gume in drugo znanih proizvajalcev
Sava Semperit, Michelin in Blau-
punkt. Na željo kupcev bodo dobav-
ljali tudi druge znamke avtomobi-
Foto: Kosi
lov. Za nakup nudijo ugodne kredit-
ne in leasing pogoje.
Tudi za prihodnje leto napovedu-
jejo v Mercatorju Mipu več investicij.
Med pomembnejšimi sta prodajni
center Breg in prodajalna z eksklu-
zivnimi in izvoznimi izdelki Mure,
ki jo bodo uredili v prostorih prve sa-
mopostrežne trgovine Nama v Ptuju.
•o MG
KIDRIČEVO
tekanmoSpSSt
z obnovljeno lekarno so pridobili zaposleni in pacienti.
Foto: Kosi
Za zaposlene v Lekarni Ptuj je bil
23. december slovesen dan: uradno
so odprli obnovljeno lekarno v Ki-
dričevem. Investicijo v znesku nad
12,8 milijona tolarjev so v celoti
plačali sami. Kot je na otvoritivi po-
vedal direktor Jože Gorenc, jih po-
dobna čaka tudi v lekarni v Majšper-
ku, veliko pa bodo morali narediti še
v ptujski lekarni, da bodo pridobili
potrebno zakonsko verifikacijo glede
na zahteve po kadrih, opremi in pros-
torih. Se vedno pa imajo v načrtih
ureditev lekarne na Potrčevi ob zo-
bozdravstvu, ker se zavedajo, da bi s
tem veliko pridobili tudi pacienti, saj
bi se tako lahko veliko prej oskrbeli s
potrebnimi zdravili in drugim.
•»MG
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Kljub dogovoru o prekinitvi
spopadov, ki ga je med sprtimi
stranmi dosegel nekdanji ame-
riški predsednik Jimmy Carter, so
se ves konec tedna nadaljevali na-
padi na okolico Velike Kladuše.
Bosanska vlada je obtožila bosan-
ske Srbe, da kršijo premirje v oko-
liciBihača,inzahtevalaodZN,nai
ukrepajo, saj bo sicer sveže sklen-
jeno premirje v resni nevarnosti.
RUSIJA/ČEČENIJA: Po krva-
vem vrhuncu ruske vojaške inter-
vencije v odcepljeni kavkaški re-
publiki Čečeniji je ruska politika
dojela nujnost mehkejšega pristo-
pa k reševanju te krize. Medtem je
ruska vojska bistveno zmanjšala
obseg vojaških aktivnosti: letal-
skih napadov na Grozni ni več, ker
naj bi že uničili vse strateške cilje,
blokada čečenske prestolnice s
strani ruske kopenske vojske pa je
tudi že odpravljena. Ruski pred-
sednik Jelcin je v torek prvič nas-
topil na TV od začetka krize ter
razložil svoje gledanje na njeno
reševanje.
FRANCIJA: Francoske oblasti
so se v ponedeljek popoldne po ce-
lodnevnih pogajanjih z islamski-
mi skrajneži, ki so v Alžiru ugrabi-
li letalo družbe Air France in ubili
tri potnike, 172 pa jih zadrževali
kot talce na marsejskem letališču,
odločile, da jih uženejo s silo. Ko
so ugrabitelji ubili še četrtega pot-
nika, se je posebna policijska pro-
titeroristična enota, ki je že od ju-
tra čakala na letališču, pognala v
napad. Pri tem so ubili 4 ugrabitel-
je. Med napadom je bilo ranjenih
13 potnikov, 3 člani posadke in 9
policijskih koraandosov; od teh je
enemu odtrgalo roko.
ITALIJA: Dan po odstopu pre-
miera Silvia Berlusconija so naita-
lijanski politični šahovnici ostali
odprti vsi zapleti, ki so povzročili
krizo in otežujejo njeno rešitev.
Tudi politične stranke so ostale
razdvojene med zahtevo po
predčasnih volitvah, ki jim še zlas-
ti nasprotuje predsednik republi-
ke Oscar Luigi Scalfaro. Tega je
podprl tudi nekdanji predsednik
republike Francesco Cossiga, ki bi
se vrnil v politično areno in prev-
zel krmilo nove vlade pod pogo-
jem, da bi bila to vlada, "ki bi
združevala, nepa poglabljala razli-
ke".
ZDA: Ameriški republikanci,
ki imajo po nedavnih vmesnih vo-
litvah premoč v obeh domovih
kongresa, so te dni v okviru pri-
prav na izvajanje svoje politične
strategije jasno napovedali, da
bodo ameriško pomoč tujini
obravnavali bolj ali manj kot ne-
potrebno miloščino in jo bodo - v
okviru širokih kongresnih poob-
lastil - na vsak način poskušali
skresati na minimum.
JAPONSKA: Približno sto lju-
di iz japonskega mesta Rokašu,
520 kilometrov severozahodno od
Tokia, je v ponedeljek demonstri-
ralo proti načrtom za odlagališče
visoko radioaktivnih odpadkov. V
Rokašuju naj bi namreč shranje-
vali odpadke prihodnjih 50 let,
prostor za njihovo trajno odlagan-
je pa vlada še vedno išče.
***
^ KITAJSKA; Bolnišnica v
Šanghaju je pozvala "slavne ljudi",
naj darujejo spermo za umetno
oplojevanje žensk. S tem hočejo
zagotoviti dobro kakovost pri-
hodnjih rodov Kitajcev. Bol-
nišnica, ki je sprožila to pobudo, je
ena najbolj znanih po umetnem
oplojevanju. Doslej je bilo v njej
umetno oplojenih 400 žensk, od
teh pa je polovica zanosila.
Pripravil:!). Sterle
TEDNIK -29. DECEMBER 1994
POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3
Izvedeli smo
HAJDiNČANI BODO SVOJO OBČINO IMELI!
v ___ -
Štiričlanska delegacija krajevne skupnosti Hajdina (Albert Brenko-
vič, predsednik projektne skupine za ustanovitev samostojne
občine Hajdina, Jože Rozman, predsednik KS, Rado Simonič, član
projektne skupine, in Ivan Vogrinec, bivši poslanec v SO Ptuj) se je
prejšnji četrtek sestala s predsednikom državnega zbora Jožefom
Školčem in podpredsednikom parlamentarne komisije za lokalno sa-
moupravo Maksom Suškom, ki jim je zatrdil, da bodo svojo občino
imeli. Gre samo za vprašanje časa, vse je odvisno od tega, kako bodo
tekli postopki. Deset dni pred tem so se Hajdinčani pogovarjali tudi s
predsednikom vladne komisije za lokalno samoupravo magistrom
Vlajem. Seznanili so jih z dosedanjimi prizadevanji in aktivnostmi pri
oblikovanju samostojne občine. Prepričani so, da je z dosedanjimi ak-
tivnostmi (z zbori občanov, referendumom, zbori občanov pred prvim
krogom volitev, bojkotom prvega in drugega kroga volitev) več kot
dovolj izražena volja občanov Hajdine po samostojni občini. Pred-
sednik državnega zbora Jožef Školč je Hajdinčanom obljubil, da boo
njihovem predlogu komisija za lokalno samoupravo razpravljala na
prvi seji po novem letu. Skušali bodo narediti vse, da bi v okviru zako-
nitih možnosti do lastne občine prišli v najkrajšem času. Hajdinčani
tudi predlagajo, da odgovorni za lokalno samoupravo preučijo
možnosti za ustanovitev novih občin v okviru zakona, ne pa s ponov-
nim referendumom. Zanimivo pri vsem je, da se je vladna služba za
lokalno samoupravo šele sedaj seznanila z dejanskimi razmerami na
Hajdini. V vladni službi zc lokalno samoupravo na primer sploh niso
vedeli, da Hajdino sestavlja 7, 8 vasi, ki so razmetane po sredini Drav-
skega polja. Po njihovih informacijah naj bi šlo za strnjeno, urbano,
primestno naselje. Mag. Vlaj se je pri Hajdinčanih tudi zanimal, zakaj
jih ni bilo prej. Če bi se oglasili 1 4 dni pred sprejemom zakona o
občinah, bi novo občino že imeli. Bili pa so naivni, kerso verjeli, da bo
pravna država delovala.
V INDUSTRIJI NOVEMBRA VEČ KOT OKTOBRA
Vptujski industriji so novembra v primerjavi z oktobrom izdelali za
1 1,5 odstotka več, v primerjavi z novembrom 1 993. leta pa za 2,5
odstotka manj. 0,6-odstotna rast je bila dosežena tudi v obdobju ja-
nuar - november 1 994 v primerjavi z enakim obdobjem 1 993. leta.
Povprečje enajstih mesecev letos pa ohranja raven povprečja celega
leta 1993.

ORMOŽ / USTANOVILI ZVEZO DRUŠTEV VINOGRADNIKOV ŠTAJERSKE IN PREKMURJA
Skupni sdteuiute lOOH viimgm«htlkev^
17. decembra je bila v Ormožu j
ustanovljena Zveza društev vino-
gradnikov Štajerske in Prekmur-
ja. Potreba po takšni zvezi je stara
že nekaj časa, v zadnjem času pa '
je povezovanje spodbudil predlog
novega vinskega zakona, ki
določa v Sloveniji deželna vino-
gradniška območja. Pobudo za
ustanovitev je dalo Društvo vino-
gradnikov Jeruzalem.O
Od 17 povabljenih društev z
območja Štajerske in Prekmurja se
jih je ustanovnega občnega zbora
udeležilo 12. Ustanovitveni člani
Zveze društev Štajerske in Prek-
murja so tako društva vinogradni-
kov Bizeljskega, Haloz, Lenarta,
Jeruzalema, Makol, Ptuja, Radgo-
ne - Kapele, Slovenskih Konjic,
Šmarij pri Jelšah, Virštajna in
Društvo prijateljev vina Ljutomer.
Kot opazovalca sta bila na ustanov-
nem občnem zboru še društvi vino-
gradnikov Goričkega in Kobilja.
Za prvega predsednika so izvolili
Staneta Šosterja, dipl. ing. agro-
nomije iz Ljutomera, ki je bil tudi
predsednik iniciativnega odbora.
Tako je v zvezi združenih 2000 vi-
nogradnikov iz vinorodnih
območij Štajerske in Prekmurja,
kjer je 10441 hektarjev vinogradov.
Zveza bo imela svoj sedež v
Ormožu.
Kot je povedal Stane Šoster, so se
za zvezo odločili zaradi vse težjih
okoliščin, v katerih so se znašli vi-
nogradniki in vinarji. V Zvezi
društev vinogradnikov in vinarjev
Štajerske in Prekmurja bodo posa-
mezna društva lažje uveljavila svo-
je potrebe in zahteve ter opozarjala
na problematiko stroke. Za ure-
sničitev društvenih teženj se zveza
Novo zvezo vodi dipl. ing. agronomije
Stane Šoster iz Ljutomera.
povezuje z oblastnimi organi na
ravni države, v občinah ter z Go-
spodarsko zbornico, Poslovno
skupnostjo za vinogradništvo in vi-
narstvo Slovenije, Kmetijskim za-
vodom in Kmetijskim institutom,
s področno svetovalno službo, po-
dročnimi turističnimi zvezami in
Turistično zvezo Slovenije.
"Vinogradniki se zavedamo, da
moramo biti enotni pri obnovi vi-
nogradkov, predvsem pa želimo,
da bi bili pri najemanju kreditov za
obnove vinogradov enotni kriteri-
ji," je poudaril predsednik zveze
Stane Šoster, ki je vinogradnik ne
samo poklicu, temveč tudi po srcu.
Vinogradniki nove zveze so bili
že 19. decembra pri ministru za
kmetijstvo dr. Jožetu Ostercu. Sez-
nanili so ga s problemi, ki tarejo in-
dividualne (največkrat tudi
manjše) vinogradnike ter mu naka-
zali vzroke, zakaj so se združili in
kaj hočejo. Kot je povedal Stane
Šoster, so naleteli na veliko razu-
mevanje.
Zveza društev vinogradnikov
Štajerske in Prekmurja bo brez
dvoma odigrala veliko vlogo pri
promoviranju štajerskih vin, ki so
po svoji kvaliteti priznana in cenje-
na tudi v svetu, zato bo skrbela za
prodajne tokove. V ta namen se bo
povezala z ustreznimi organizaci-
jami, zlasti s turistično zvezo, da se
uredijo štajerske vinske ceste, saj
bodo potrošniki le tako lahko pri-
hajali v vinorodne kraje. Turiste bo
ob tem potrebno seznanjati s
kmečkim turizmom ter kletmi,
kjer lahko nabavijo kvalitetna
vina. V ta namen bo potrebno izda-
jati ustrezne prospekte, karte, sez-
name in drugi propagandni mate-
rial. Zveza bo spremljala trženje z
vinom. V ta namen bo pomagala pri
skupnih in posameznih nastopih,
zlasti v izvozu, javnost pa bo sproti
opozarjala tudi ob neustreznem
uvozu trsnih cepljenk in težavah
trsničarjev.
17. december je bil, lep sončen
zgodnjezimski dan. Prijetno
vzdušjeso zbranim v gostišču Cvet-
ko v Ormožu že ob pričetku usta-
novnega občnega zbora pričarali
pevci ormoškega okteta z napitni-
cami in vinskimi pesmimi. Po kosi-
lu so odšli na pravo turistično pot
po vinski cesti, po ogledu Jeruzale-
ma pa je bila še pokušnja vin pri
znanih vinogradnikih iz
ormoškega območja Jožetu Kupl-
jenu in Stanku Čurinu.
Besedilo in posnetek: VT
OB PRELOMU LITA / POGOVOR Z MARIBORSKIM
ŠKOFOM DR. FRANCEM KRAMBERGERJEM
1^^^ ^^ll^ _ ^^^S^ ^^^^
oitevi srecnt^e;
Leto se izteka, zato smo se, kot je navada, napotili k
mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju, da nam
pove, kateri so bili najpomembnejši dogodki letu, ki
se poslavlja.
Najprej nas je zanimalo, kateri
dogodek je bil zanj najsrečnejši.
"Zame so vsi dnevi srečni, ker
sem pač v takšnem poslanstvu,
vendar če pogledam delovanje
naše škofije v iztekajočem se letu,
pa moram reči, da sem bil zelo
srečen, ko sem prejel iz Rima de-
kret, s katerim je Razkrižje
končno postavljeno pod apostol-
sko administraturo naši škofiji. S
tem je namreč dolgoletno priza-
devanje za rešitev tega problema
končano. Dejstvo je, da ima sedaj
mariborski škofpopolnooblast in
popolno dolžnost nad tem novim
delom škofije," je povedal dr.
Franc Kramberger.
Mariborska škofija se pripravlja
na pomemben dogodek - škofijski
zbor, ki bo prihodnje leto. Na
prvem škofijskem zboru so govori-
li o družini in družinskih vprašanj-
ih, na tem prihodnjem pa bodo go-
vorili o duhovniku, njegovi identi-
teti, izpopolnjevanju, izobrazbi,
posebej pa o njegovih sodelavcih,
med katere sodijo ključarji, člani
župnijskega sveta ter drugi laični
pomočniki bodisi v liturgiji ali pri
pastoralnem delu. Na ta dogodek,
ki bo dobil svoj sklepni del jeseni
prihodnje leto, se pripravlja celot-
na škofija, o vsem pa se že sedaj do-
govarjajo na terenu - v posameznih
župnijah in dekanijah.
Na vprašanje, ali je po župnijah
dovolj dukovnikov, je dr. Kram-
berger odgovoril: "Naša škofija ima
286 župnij in od tega jih je 46 brez
duhovnikov. Res je, da so to
majhne župnije, od 300 do največ
500 vernikov, vendar se po-
manjkanje duhovniškega kadra pri
nas pozna mnogo bolj kot v
ljubljanski ali primorski škofiji.
Mnoge župnije bi potrebovale dva
ali celo tri duhovnike, tako pa je v
največ primerih samo eden in še ta
je bolehen ali pa ostarel. Vendar
nam daje upanje, da imamo zadnja
štiri leta večje število bogoslovcev.
Posebej smo veseli, da bomo v aka-
demskem letu 1995/96 v celoti
prestavili Teološko fakulteto iz
Ljubljane v Maribor. Tako bo v
Mariboru celotno bogoslovje in
tudi celotna fakulteta, ki bo tudi
povezana z mlado mariborsko uni-
verzo."
Mariborski škof dr. Franc Kram-
berger nam je ob našem obisku
postregel še z eno pomembno novi-
co: na zadnji škofovski konferenci,
ki so jo imeli v Ljubljani, jim jebilo
sporočeno, da je s Svetega sedeža
prišel uradni odgovor o obisku Ja-
neza Pvala IL v Sloveniji. To se bo
zgodilo vletu 1996.Zanjegovobisk
v Sloveniji sta rezervirana dva dne-
va. Slovenski škofje so se dogovori-
li, da bo takoj po novem letu osno-
van poseben pripravljalni odbor, ki
bo skrbel za duhovno ali pastoralno
pripravo, tako da ne bo to samo
obisk zaradi obiska, temveč da bo
imel predvsem pastoralne in ver-
ske razsežnosti.
•> Vida Topolovec
» RTUJ «i
Mestni svet s^.
Svet mestne občine Ptuj svoje
prve seje v petek ni končal, nadal-
jeval jo bo po novem letu. Ugoto-
vili so namreč, da ni zakonskih
osnov za konstituiranje sveta.
Skladno s določili začasnega pos-
lovnika, ki so ga sprejeli z dvema
popravkoma oziroma dopolnilo-
ma, ki se na nanašata na zaprise-
go župana in glasovanje, jo je vo-
dil najstarejši član sveta Mitja
Mrgole. Prvo sejo je skladno z
določili zakona sklicala predsed-
nica občinske volilne komisije
Marica Fajt.
Izvolili so komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja,
ki jo vodi Emil Tomašič. Brez po-
sebne razprave so sprejeli poročilo
občinske volilne komisijeo izvolit-
vi občinskega sveta in župana,
potrdili njihove mandate ter ugo-
tovili, da nepravilnosti pri izvedbi
volitev ni bilo. Edini ugovor, ki je
bil vložen, so zavrnili, ker je bil
vložen po preteku zakonskega
roka.
Po svečani izjavi novega župana
mestne občine Ptuj dr. Miroslava
Lucija so imenovali komisijo za
pripravo poslovnika in statuta
mestne občine. Glede na zakonska
določila je potrebno poslovnik
sprejeti v enem mesecu, statut pa v
treh po konstituiranju sveta. Ko-
misijo za pripravo poslovnika in
statuta vodi Tomaž Neudauer.
Člani novega sveta mestne občine
Ptuj so se v petek seznanili tudi z
zgodovino dela mestnega sveta iz-
pred več stoletij. Marija Hernja -
Masten iz Zgodovinskega arhiva
Ptuj, ki je ta zanimiv pregled pri-
pravila, je novim svetnikom zažele-
la, da bi delali po pravilih iz leta
1513. Takratni svetniki so bili
preudarni, brez zavisti, modri, vo-
diti so jih morale mestne koristi.
POBUDA ZA REVIZIJO
Na prvi seji sveta mestne občine
so sprejeli tudi pobudo o reviziji
porabe občinskega denarja od leta
1991 do letos, o kateri pa se bo
odločil župan. Gre za to, da želijo
novi svetniki svoje delo pričeti, kot
pravijo, s čistimi računi.
Novi ptujski župan dr. Miroslav
Luci se je zahvalil za zaupanje, čes-
tital svetnikom za izvolitev in izra-
zil pričakovanje, da bodo znali us-
kladiti lokalne in strankarske in-
terese za hitrejši razvoj Ptuja. V
predvolilnem boju kot kandidat za
župana ni veliko obljubljal - zavze-
mal se je le za pošteno, pravično in
pregledno poslovanje občine Ptuj.
Z drugimi novimi občinami na
območju nekdanje ptujske občine
bo mestna sodelovala na osnovi in-
teresov, uspeli pa naj bi tudi z obli-
kovanjem vmesne stopnje oblasti
med občino in državo. Znano je že,
da naj bi to bila pokrajina Spodnje
Podravje-Prlekija.
Po županovem nagovoru so prvo
sejo sveta mestne občine Ptuj pre-
kinili, nadaljevali pa jo bodo po no-
vem letu.
^MG
PREOBUKOVANJE MOŽNO PO KOKCA LETA
Do konca novembra se je skladno z zakonom o gospodarskih
družbah v samostojnega podjetnika posameznika preoblikovajo
1 232 dosedanjih obrtnikov, 293 pa jih je to obveznost še imelo. Se
vedno pa ni znano, koliko samostojnih podjetnikov posameznikov bo
v bodoče tudi obrtnikov. Pri ptujskih obrtnikih je bilo letos zaposlenih
1420 delavcev. V sekretariatu za gospodarstvo so registrirali 1200
pogodb o delu, kar kaže na velikofluktuacijo v tem delu gospodarstva
dosedanje ptujske občine.
V REPUBLIKI PLAČE VIŠJE KOT V OBČINI
Po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije je bila v deve-
tih mesecih letos povprečna neto plača zaposlenih v dosedanji
ptujski občini 52.365 tolorjev, v republiki 57.91 1. Delavci v občin-
skem gospodarstvu so v tem obdobju v povprečju zaslužili 49.303, v
republiki 55.400 tolarjev. Povprečje v negospodarstvu občine je bilo
vtem obdobju 61.557, v republiki 66.040.
____Pripravila:AlG
4-PO NAŠIH KRAJIH
29. DECEMBER 1994- TEDNIK
NAiA ANKETA / MED ORMOŠKIMI POSLANCIJ

Minuli ponedeljek je bila zadnja skupščinska seja v Ormožu. Med odmorom za kavo smo
občinske poslance vprašali, kako ocenjujejo delo občinskega parlamenta, kaj želijo no-
vemu občinskemu svetu in kakšne so njihove novoletne želje.
Od leve) Emil Škrinjar, dr. Slavko Gregurec, Katja Grabovac, Stanka Premui, Franc Hergula in Dragica Drevenšek.
Emil Škrinjar: "Včasih je bilo
nekoliko težko uskladiti službo z
obveznostmi predsednika zbora
združenega dela, čeprav je bila
funkcija predsednika zbora
združenega dela v bistvu bolj napa-
pirju, ker kot samostojen zbor ni-
smo delovali. Novemu svetu želim
veliko uspešnih sej in konstruktiv-
nega dela. V novem letu pa želim
vsem občanom veliko uspehov in
zadovoljstva."
Dr. Slavko Gregurec: "Kot član
izvršnega sveta, kjer sem bil pod-
predsednik, ter družbenopoli-
tičnega zbora Skupščine občine
Ormož in v prvem mandatu tudi
poslanec državnega parlamenta
menim, da je delo bilo izredno pro-
duktivno. Nikoli ni bilo večjih pro-
blemov z usklajevanjem, prav tako
ni bilo nikjer večjih strankarskih
konfliktov. Da so skupščinske seje
potekale brez večjih pretresov, se
lahko zahvalimo županu dr. Jožetu
Bešvirju, ki je imel vedno pravi
pristop do vseh. Menim, da bo novi
svet potreboval strokovnjake, da bi
lokalna skupnost funkcionirala v
splošno dobro vseh občanov in
občine. Upam, da bo novo leto 1995
prineslo občini boljše pogoje go-
spodarjenja, manj nezaposlenosti
in večje osebne dohodke. Osebno
pričakujem, da sebo ormoška slad-
korka olastninila in da bomo hitre-
je zakorakali v razvoj ter omogočili
večjemu številu mladih strokovn-
jakov, da se zaposlijo."
Katja Grabovac: "Menim, da
smo občinski poslanci za našo
občino veliko naredili. Novemu
občinskega sveta želim pri njiho-
vem delu veliko uspehov, v novem
letu pa vsem obilo sreče in poslov-
nih uspehov."
Stanka Premuž: "Po moji oceni
je skupščina delala dobro, všeč mi
je bilo, da smo vedno našli rešitve,
da ni bilo med nami nestrpnosti.
Novemu svetu želim prav tako veli-
ko uspešnega dela in veliko razu-
mevanja, ob tem pa naj se zavedajo,
da dalajo za vse občane. Ob novem
letu pa veliko sreče in uspehov na
vseh področjih dela."
Franc Hergula: "Od vseh
skupščinskih sej sem v teh skoraj
petih letih manjkal samo dvakrat.
Večkrat smo morali trdo delati,
tudi po štiri, pet ur ali pa ševeč. Me-
nim, da bo delo novega občinskega
sveta v naši občini veliko lažje kot v
nekaterih novih občinah, kjer
bodo uvajali vse na novo. Ob no-
vem letu želim vsem krajannom v
krajevni skupnosti Podgorci in
drugim prijetne praznike ter
srečno in zdravja polno leto 1995."
Dragica Drevenšek: "Nisem
bila poslanka, sem samo tajnica in
pišem na skupščini in izvršnem
svetu zapisnike, a sem se na sejah
občinskega parlamenta počutila
dobro. Včasih je bilo sicer nekaj
težav, vendar je bilo delo sproti in v
redu opravljeno. Najbolj všeč mi je
bilo, da na skupščinskih zasedanj-
ih ni bilo prepirov, kot je bilo
slišati, da se dogaja drugje. Nove-
mu občinskemu svetu želim, da bi
delal tako, kot se je delalo doslej.
Ob novem letu želim vsem vse naj-
lepše, predvsem zdravje in zado-
voljstvo."
•» Vida Topolovec
ORMOŽ, SLOVENSKA BISTRICA, UUTOMER
WmA sklici obcfnskilt m^tw
ORMOŽ # Na prvi seji novoiz-
voljenega 26-članskega občinskega
sveta je bilo burno. Zataknilo se je
že pri odločanju o številu članov
mandatno-statutarnekomisije,kar
je sestavni del poslovnika; potreb-
nega soglasja svetnikov ni bilo,
brez tega pa niso mogli delati dalje.
Novemu županu Viliju Trofeniku,
ki je v prvem krogu volitev dobil
več kot 71 odstotkov glasov volil-
cev, nekateri svetniki sploh niso
pustili do besede,željanekaterih pa
je bila, da bi bila seja za javnost
zaprta.
SLOVENSKA BISTRICA •
Prvo sejo 35-članskega občinskega
sveta jevodil mag. Ivan Pristovnik,
član SKD. Z nekaj spremembami
so svetniki sprejeli začasni poslov-
nik ter izvolili Milana Potočnika
(SKD) za predsednika petčlanske
komisijeza mandata vprašanja, vo-
litve in imenovanja, komisijo za
pripravo statuta in poslovnika
občine pa bo vodil Milan Ozimič
(SDSS). Kernaprvi seji niso izvoli-
li predsednika in podpredsednika
sveta občine, bodo to opravili na
prihodnji seji, ki bo 12. januarja.
Dr. Ivan Žagar bo do sprejema sta-
tuta občine opravljal delo župana
neprofesionalno.
LJUTOMER • Predsednica
občinskega sveta je s 15 glasovi
svetnikov (od 27) postala Darja
Odar (LDS), za podpredsednika je
bil s 16 glasovi izmed dveh kandi-
datov izvoljen Tomi Nemec
(SKD),vršilka dolžnosti sekretarja
pa bo Marija Filipič. (VT)
DESTRNIK • TRNOVSKA
VAS / PO DRUGEM
KROGU VOLITEV
ostaja
mestii
župan občine Destrnik - Trnovska vas
Franc Pukšič.        Foto: M. Ozme<
V drugem krogu volitev v
občini Destrnik - Trnovska vas je
s 54,86 odstotki glasov postal
župan Franc Pukšič. Dan po volit-
vah je povedal: "Takšen končni
volilni izid sem pričakoval, ven-
dar ne na osnovi politične poti,
temveč na osnovi rezultatov dela,
ki smo jih dosegli v zadnjih dveh
letih. Že začeto delo bomo nadal-
jevali. Rad bi se zahvalil vsem, ki
so me volili, in seveda tudi vsem
tistim, ki so oddali glas za mojega
protikandidata. Vsem volilcem
pa tudi zahvala za obisk na
voliščih. Kot župan bom deloval v
povezavi z vsemi stankami, kar
pomeni, da bom skliceval poli-
tično koordinacijo pred po-
membnejšimi sejami.
Volilni dan sem preživel s svojo
družino, po osmi uri, ko jebil volil-
ni izid že znan, pa smo skupaj s pri-
jatelji nazdravili uspehu."
•»TM
UUTOMER / NAJVEČ VOLILCEV ZA DR. LUDVIKA BRATUŠO
1f(dlilnl {ifagfmn
Volilni program ljutomerskega župana dr. Ludvika Bratuie, ki
ga je predlagala SLS, zanj pa se je v drugem krogu odločilo
66,18 odstotkov volilcev, je bil preprost - vseboval ni nobenih
obljub.
Kot je sam
poudaril, potreb
po novih oblju-
bah ni, ker imajo
v občini že tako
dovolj začrtanih
nalog, ki jih je po-
trebno izpeljati.
"Kljub proble- Noviljutomerski
mom je naša ^"Pa"«^'-Ludvik
občina dosegla za- Bratuša
dovoljiv standard na področju
družbenih dejavnosti, tega pa
bomo morali v prihodnje kvalitet-
no vzdrževati. Na področju gospo-
darstva in podjetništva se bo po
končanem lastninjenju družbenih
podjetij začelo novo obdobje,
predvsem pri hitrejšem razvoju
podjetništva. Veliko odprtih
vprašanj je v kmetijstvu, kjer so
ključna vprašanja lastninjenje,
boljši status zadrug in zadružnih
proizvajalcev ter kvaliteta prede-
lave, dodelave, predvsem pa boljše
trženje. V Ljutomeru imamo
sklop okoljevarstvenih nalog,
med drugim izraba termalne vode
za potrebe energetike,gospodarst-
va in turizma. Pri odlagališču ko-
munalnih odpadkov gre za pro-
jekt, ki ga uresničujemo skupaj s
sosednjimi občinami, čimprej pa
moramo izvesti še projekt gospo-
darnega ravnanja z odpadnimi vo-
dami," je naštel župan dr. Ludvik
Bratuša.
"Če bomo vse to lahko ure-
sničili in čez nekaj časa ugotav-
ljali, da se premika na bolje, bom
najbolj vesel."
•» Vida Topolovec
LENART
^vorti ob ^be''
Slavko Kramberger, novi lenarški župan, nam je na prvi
konstitutivni seji občinskega sveta povedch"
v drugem krogu volitev so me
volilci izbrali, da bom vodil le-
narško vlado. Ko danes gledam
novo sestavo občinskega sveta,
opažam, da člane zelo dobro poz-
nam in bomo lahko dobro sodelo-
vali. Delati bom začel s 1. januar-
jem. Do 28.februarja moramo iz-
peljati bilanco dosedanjega poslo-
vanja, nato pa bomo morali začeti
delati tisto, karsem obljubil žepred
volitvami. Najprej moramo začeti
'reševati' propadajoče lenarško go-
spodarstvo. Žezdanašnjosejopase
je pokazalo, da svetniki ne glede na
politično pripadnost zelo usklaje-
no delujejo. Tudi naprej poudar-
jam, da nebom opravljal dela profe-
sionalno, seveda pa bom ljudem na
voljo vsak dan ob določenih urah.
Ob tej priložnosti sezahvaljujem
vsem občanom za njihovo podporo
Slavko Kramberger - novoizvoljeni
župan SO Lenart.    Foto: NI. Ozmei
in zaupanje, ki so jo izrazili na vo-
litvah,in jimželimvsedobrovpri-
hajajočemletu."
•> M. Slodnjak
Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI:i
Kako ie Že bilo?
Tisti, ki se bodo po-
drobneje ukvarjali s po-
glavitnimi značilnostmi
iztekajočega se leta, ne
bodo mogli spregledati
ene izmed poglavitnih
značilnosti, ki je tudi to
leto zaznamovala Slo-
vence. To pa je bilo
trdovratno iskanje in
poglabljanje razlik ter
potrjevanje nepripravl-
jenosti na sodelovanje
med različnimi poli-
tičnimi opredelitvami
in usmeritvami, ki so
bile sicer tudi formalno
vzpostavljene kot nor-
malni del političnega
pluralizma na Sloven-
skem. Namesto da bi v
tej politični različnosti
iskali elemente skupne-
ga, ker je vsem pač uso-
jeno živeti skupaj, so
prevladovali predvsem
poskusi razdruževanja
in delitev med seboj.
Slovenci na vsakem
koraku kažemo svojo raz-
ličnost in neenostnost.
Vsekakor je čudno, da
hočemo biti po vsej sili
neenotni tudi tedaj, ko
dejstva dokazujajo, da
nam ta različnost samo
škodi.
NA POL
RAZKLANA
SLOVENIJA
Eden izmed komenta-
torjev je ob koncu lokal-
nih volitev ugotovil, da
Slovenija ostaja politično
razklana na skoraj arit-
metično pravilni polovi-
ci. In komentator je ob
tem vzdihnil: 'Bog ve, ali
je to dobro ali slabo?' Se
vedno sta namreč odprti
obe možnosti, ki izhajata
iz tega. Ali bo to vodilo v
trajnejšo politiko sodelo-
vanja in kompromisov,
ki preprečujejo ostrino
globalnega razkola, ali pa
- nasprotno - v zaostro-
vanje spopada in v vedno
nove napetosti.
Ob tem se moramo
neizbežno vprašati, zakaj
v Sloveniji na vseh stra-
neh in v vseh političnih
barvnih odtenkih ni več
tistih, ki bi se zavzemali
za sodelovanje in proti
spopadom in večni kon-
fliktnosti. Seveda imajo
zelo prav tisti, ki pravijo,
da dvopolna delitev na
"naše" in "njihove" ne
more prinesti zmernosti,
stabilnosti in gospodar-
skih učinkov, predvsem
pa tudi neprijetnih odno-
sov med ljudmi. Pri tem
iskreno mislim,dabi mo-
rala in da bi lahko tudi
slovenska Cerkev glede
tega storila več s svojo
moralno avtoriteto in
nevpletanjem v tekoče
politične igre. Kako
spodbudno, pomirjajoče
in združujoče zvenijo
nadškofove božične pos-
lanice in njegova raz-
mišljanja v posameznih
javnih nastopih. Žal pa iz
cerkvenih vrst ne priha-
jajo samo takšni glasovi.
V vseh glasilih, tudi
verskih, bi moralo biti
več pozivanja na
strpnost, normalno
sožitje in spoštovanje
različnih mnenj, raz-
ličnih nazorskih oprede-
litev in manj enostran-
skega, včasih že kar nasil-
nega političnega navijan-
ja in zahtev po novih sov-
raštvih in novih delitvah
med Slovenci.
KAKŠNA BO
KOALICIJA?       \
Vladajoča koalicija, ki i
je bila vzpostavljena po .
državnozbobrskih volit-
vah pred dvema letoma, j
je bila žarek upanja, da se:
je Slovenija v svoji glo-1
balni politiki vendarle;
opredelila za politiko:
najširšega možnega!
skupnega sodelovanja pri j
reševanju ključnihj
državnih nalog. Čeprav je j
nastanejo te koalicije že j
od samega začetkai
spremljalo nemalo zaple- ■
tov (kar se, med drugim,!
kaže tudi v tem, da sploh i
ne obstaja enotna koali-'
cijska pogodba), je ven- •
darle konkretno pokaza-:
la, da je možno (skupno) i
sodelovanje med Libe-|
ralno demokracijo, Slo-j
venskimi krščanskimi
demokrati, Združeno lis-
to socialnih demokratov
in Socialdemokratsko
stranko Slovenije. Vsi
partnerji so kljub vsem
razlikam med njimi in
različnim težavam kar
nekaj časa poudarjali, da
je"velika koalicija" dobra
rešitev. Tudi zato bi bilo
treba podrobneje ugoto-
viti, kaj vse je v letu 1994
vplivalo, da so se razmere
znotraj koalcije tako ra-
dikalno zasukale v nega-
tivno stran in v ponavlja-
joče se konflikte. Za zdaj
imamo predvsem posa-
mične ocene vzrokov za
to, ki jih dajajo posamez-
ne prizadete in zaintere-
sirane stranke, čeprav bi
bilo seveda veliko bolj
normalno, da bi vsi koali-
cijski partnerji (kolikor
jih je ostalo) poskušali
skupaj (in z enako odgo-
vornostjo pred sloven-
skim narodom) ugotovi-
ti, kaj blokira in ogroža to
koalicijo.
Nekateri mislijo, da se
je rahljanje koalicije
začelo s spomladanskim
izstopom socialdemo-
kratov iz nje in padcem
Janeza Janše kot ministra
za obrambo. Drugi vidijo
poglavitni vzrok za to v
zahtevi Slovenskih,
krščanskih demokratov
po vzpostavitvi dvostran-
ske vladajoče koalicije
med Liberalno demokra-
cijo in njimi, brez
Združene liste socialnih
demokratov. Prav tako
pa ni malo tistih, ki sodi-
jo, da je h krizi koalicije
nemalo pripomoglo tudi
Drnovškovo taktiziranje
in prepročasno opredel-
javanje do vprašanj, ki so
se pojavljala v zvezi z de-
lovanjem koalicije.
Združena lista socialnih
demokratov samo sebe
proglaša za najbolj "disci-
pliniranega" člana koali-
cije in hkrati opozarja na
pogosto podcenjujoč od-
nos do nje znotraj koali-
cije.
Vse to se vsekakor za-
deve, ki bi jih bilo treba
znotraj koalicije drugače
obravnavati in
razčiščevati kot doslej.
Seveda pa je posebej
pomembno vprašanje, ki
ne zadeva zgolj sedanje
vladajoče koalicije, kako
je v Sloveniji razdeljena
politična moč, komu pri-
padajo posamezne poli-
tične funkcije. Globalno
za to seveda poskrbijo
vsakokratne volitve, ven-
dar pa je ob volilnih re-
zultatih še veliko
možnosti, da si politične
stranke na različne
načine porazdelijo pozi-
cije(in moč) v političnem
sistemu. Poglavitni
očitek, zaradi katerega je
prišlo do letošnjih zao-
strovanj med Slovenski-
mi krščanskimi demo-
krati in Liberalno demo-
kracijo, je očitek krščan-
skih demokratov, da si
Liberalna demokracija
prilašča preveč vseh po-
membnih vzvodov oblas-
ti. Od tod tudi zahteva
krščanskih demokratov,
naj bi njim pripadlo jese-
ni izpraznejo mesto pred-
sednika državnega zbora,
ki sicer po nekem po-
prejšnjem dogovoru zno-
traj parlamenta pripada
Liberalni demokraciji.
Vsekakor je čudno, da
doslej ni nihče poskušal
prepričljivo odgovoriti
na očitek o kopičenju
oblasti zgolj pri eni stran-
ki. Prav tako pa bi kazalo
(ponovno) načelno raz-
pravljati o tem, katere po-
zicije naj bi v parlamentu
pripadale zmagovalcem
in poražencem. Ob
vzpostavitvi pluralis-
tične demokracije v Slo-
veniji so se že pojavili
povsem formalni predlo-
gi, naj bi mesto predsed-
nika parlamenta vsakič
pripadlo nekomu iz
strank opozicije (takrat
konkretno predstavniku
liberalne demokracije),
vendar je to idejo tedaj
vladajoča koalcija Demos
(v kateri so bili tudi
krščanski demokrati)
odločno zavrnila in na
mesto predsednikaparle-
menta postavila svojega
človeka. Zdaj se očitno
tudi Liberalne demokra-
cija ravna po tem načelu,
karbi sicer lahkooznačili
za nenačelno glede na
njeno prvotno stališče,
hkrati pa, kot rečeno,
nihče ne predlaga, da bi
se (še enkrat) načelno in
ne glede na trenutne
strankarske interese po-
govarjali o delitvi funk-
cij. Še več, nikogar niti
pretirano ne skrbi in ne
moti, ker tudi med pod-
predsedniki parlamenta
ni niti enega, ki bi pred-
stavljal opozicijo...
Jak Koprive
TEDNIK. 29. DFCEMBER 1994
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
MARIBOR / 80LEIAEZISERJA IN DRAMATIKA FRANA ŽIŽKA
V viteški dvorani mariborskega gradu so v torek, 20. decembra, izjemno slovesno in z bo-
gatim kulturnim programom proslavili 80. rojstni dan enega prvih in največjih ustvarjal-
cev gledališke, radijske in televizijske umetnosti v Sloveniji Frana Žižka. Glasbeno matica
Maribor, ki je slovesnost pripravila, je hkrati praznovala svoj le pet let mlajši jubilej, no
prireditev po so organizatorji povabili številne igralce in druge sodelavce, svoje in
Žižkove prijatelje ter vidne predstavnike mesto Maribor.
Osemdeseti rojstni dan še ni ne
vem kakšna zasluga, je dejal na
slovesnosti režiser Fran Žižek,
seveda pa je pomembno, kaj vse
kdo v tem času naredi. In Fran
Žižek, ki je študiral dramske
umetnosti v Pragi, nato pa pri 24
pričel ustvarjati, je do danes pus-
til za seboj izjemno število gleda-
liških, radijskih in televizijskih
stvaritev. Za svoja dela je prejel
nekaj pomembnih domačih na-
grad.
Poklicno delo je pričel leta 1938
v Mariboru z ustanovitvijo gleda-
liške skupine in še istega leta v Ptu-
ju, kjer je vodil tukajšnje poklicno
gledališče. Sedaj ocenjuje to svoje
dveletno obdobje kot "najbolj
avantgardno obdobje svojega ust-
varjanja", za Ptuj in okolico pa je
pomenilo takratno umetniško
vrvenje močno podporo slovenst-
vu pred bližajočo se vojno, ki je za
pet let pretrgala Žižkovo ustvarjan-
je. Fran Žižek se je lani udeležil
ptujske slovesnosti ob podpisu po-
godbe za oživitev poklicnega gle-
dališča v mestu.
Povojno ustvarjanje ga je vodilo
po skoraj vseh slovenskih odrih, do
danes pa ostaja razpet med Ljublja-
no, kjer je velik del življenja
preživel na ljubljanskem radiu in
televiziji, ter Mariborom, kjer je
med drugim ravnateljeval v mari-
borski Drami.
"Nikoli nisem rad nastopal," je
pripovedoval Fran Žižek, "vedno
pa sem z veseljem sledil odzivom
publike. Ko sem pričel delati za te-
levizijo, kontakta ni več bilo. V
začetku je bil ves program oddajan
v živo, tako da dolgo nisem vedel,
kaj sploh delam in ali je dobro. Šele
ko so ga pričeli snemati, sem si
lahko svojo oddajo ogledal doma.
Nikoli, razen izjemoma, nisem bil
zadovoljen in srečen ob tem. Sicer
pa so bili vzponi in padci, uspehi in
neuspehi. Iz krize sem poskušal
vedno najti izhod," jestrnil na krat-
ko misli o svojem delu Fran Žižek.
Fran Žižek kljub visokemu živl-
jenjskemu jubileju še ustvarja, in
sicer je lani pripravil proslavo ob
obletnici generala Maistra, drama-
tizirano pripoved Martin Krpan,
prav sedaj pa piše Spomine na slo-
vensko gledališče v Mariboru.
M. Zupanič
Sai Še vedno
nihieniineve
Negotovost spremlja pogled
v prihajajoče leto. Vsaj kar se
tiče številnih društvenih dejav-
nosti namreč še zmeraj ni nič
prav jasno. Prve dni leta bo tako
37 kulturnih društev, v katerih
se druži čez 3000 ljubiteljev,
čakalo na običajno prvo dvanaj-
stino letnega denarja. In če bo
zamudil, se bodo gotovo
vpraševali, koga morajo poteg-
niti za kravateljc, da bo denar
poslal. Starih občinarjev na sta-
ri občini, s katero nimajo več
prav nič, če so zunaj mestne
občine, gotovo ne. Novi župani
pa še ne vedo niti, kolikšne so
njihove vreče, niti nimajo nobe-
nih programov razen načelnih,
v katerih so obljubljali vsem po
vrsti.
V podobnem položaju pa so
tudi ljudje, ki so zaposleni na
Zvezi kulturnih organizacij. Ka-
rikirano rečeno dobivajo skoraj
vsak dan drugačne informacije o
tem, kdo jih bo plačeval. Tako se
nekaj časa veselijo obljubljenih
možnosti za kakovostnejše stro-
kovno delo s strani državnega
kulturnega ministrstva, nato po-
novno pade vse na ramena
zmanjšane občine z zmanjšanim
proračunom in upov ni več.
Ptujska občina vprašanj kul-
turnikov ne vidi prav nič tra-
gično in obljublja, da bo z njihove
strani pritekal denar kot zmeraj.
Res, da je to obljubljati v tem tre-
nutku lahko, saj se še prav nič ne
ve, kdo bo katero občinsko funk-
cijo opravljal v okviru nove vlade.
Res pa je tudi, da je imela dose-
danja vlada še veliko načrtov in
da bo, kdorkoli že bo, najbrž
upošteval dogovore in pogodbe,
ki jih je v svojem času v imenu
občanov sklenila. In tudi te pora-
jajo vprašanja in so marsikomu
trn v peti.
Še sreča, da bodo zadnji dnevi
leta hitro minili. Po praznikih pa
bo v novih občinah moral kdo
založiti dobro besedo tudi v prid
kulturi. Naj ji bo sreča mila, saj bo
sicer oškodovanih približno
dvajset odstotkov volilcev. To pa
ni tako malo, gospodje novo-
pečeni oblastniki.
•» Milena Zupanič

Ptujske otroke je tudi letos obiskal dedek Mraz - ali Božiček, kakor želite. Prinesel je bo-
gato darilo: vsak dan novo lutkovno predstavo, celo pravega čarovnika, po pravljici po
so otroke pred dvorano čakalo jabolko ter seveda bomboni in baloni za veselje.
Organizatorja priredi-
tev, DRUŠTVO PRIJA-
TELJEV MLADINE
PTUJ IN CENTER IN-
TERESNIH DEJAV-
NOSTI PTUJ, se želita
ob koncu prireditev
iskreno zahvaliti vsem
podjetjem, ki so omo-
gočila prireditve s svojim
sponzorstvom. Pomagali
so nam: Talum, Mip,
Kmetijski kombinat, Sa-
mobor&Ilec, d.n.o., Per-
utnina Ptuj, Nova
Ljubljanska banka - PE
Ptuj, Nova kreditna ban-
ka Maribor - PE Ptuj, Pe-
toviaavto. Ptujske pekar-
ne in slaščičarne, Obrtna
zbornica Ptuj, Projekta
inženiring, Orinoco,
d.n.o.. Cesta, RB servis,
Petlja, d.o.o., Emona
Merkur, Panorama, Ga-
stro. Cvetličarna Roža,
Vinarstvo Slovenske go-
rice-Haloze, Komunalno
podjetje Ptuj, Graverstvo
Rosenfeld Aracki, odbor
za CATV, Štajerski
oglasnik. Čebelica,
d.o.o., Foto Langerholc,
Certus.
Prireditev ne bi mogli
izvesti brez sodelovanja z
ZVEZO KULTURNIH
ORGANIZACIJ PTUJ
in podpore Izvršnega
sveta SO Ptuj.
Sponzor je lahko le tis-
ti, ki si lahko privošči
podporo dobrim stvarem
brez razmišljanja o
dobičku. Vsem še enkrat
hvala in veliko sreče v no-
vem letu!
PTUJ / PREDSTAVILE SO SE PTUJSKE VEDUTE
Podjetje ptujskih turističnih vodnikov Ptujske vedute, ki je regristrirano tudi za dej-
avnost trgovine in gostinstva, se je v četrtek, 15. decembra, v romanskem palaciju
ptujskega gradu prvič predstavilo javnosti. Gre za prvo tovrstno podjetje v Sloveniji
in drugo, ki je bilo ustanovljeno v povezavi javnih del in programa samozaposlo-
vania.
Ustanovilo ga je
devet turističnih
vodnikov, ki so si s
tem zagotovili stalno
zaposlitev, ne pa tudi
statusa. V Sloveniji
turistični vodnik
namreč še vedno ni
priznan poklic. Nji-
hova osnovna dejav-
nost bo tudi v bodoče
zagotavljanje stalne,
strokovne in kako-
vostne lokalne vod-
niške službe. Nove-
mu ptujskemu turis-
tičnemu podjetju so v
četrtek zaželeli veli-
ko uspeha predsed-
nik Skupščine
občine Vojteh Raj-
her, občinski minis-
ter za turizem Peter
Vesenjak, direktor
Območne enote Za-
voda za zaposlovanje
Maribor Marko
Strban, direktor pod-
jetja Alin Darko Vi-
dovič, ravnatelj Po-
krajinskega muzeja
Boris Miočinovič in
številni drugi.
Direktorica podjet-
ja Sonja Krajnc je po-
vedala, da po dveh me-
secih dela že lahko go-
vorijo o prvih uspe-
hih. Število obisko-
valcev raste, gost je so s
ponujem zadovoljni.
Že sedaj pa jim zas-
lužek omogoča
preživetje. Naredili
bodo vse za iz-
boljšanje turistične
podobe Ptuja.
•oMG
Dobrodelni koncert
KaritasinAdre
Skromni in nevsiljivi plakati so
vabili na dobrodelni koncert, ki ga
jeorganizirala ptujska Karitasžup-
nijesv.Ožbaltaterhumanitarnaor-
ganizacija Adra. Vokalni skupini
Lampica iz Ptuja in Maran-Atha
iz Maribora sta podarili nepozaben
glasbeni večer številnim poslušal-
cem, ki jim niso tuje besede: prijaz-
nost, ljubezen in prijateljstvo.
Z zbranimi prostovoljnimi pris-
pevki se jeomogočila novoletnaob-
daritev otrok iz osnovne šole dr.
Ljudevita Pivka na Ptuju.
Posebej bi sezahvalila dijakom 3.
C Gimnazije Ptuj za podarjene
igrače ter Kseniji Kamenšek, ki je
z osebno zavzetostjo organizirala
koncert ter z neimerno srčnostjo
očarala naše otroke in poslušalce.
Hilda Slekovec,
ravnateljica
OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptuj
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI \
ORGANIZIRA
URE KREATIVNEGA PLESA
V DVORANI CID - Dravska 18 (bivša Muršičeva)
(vhod z notranjega dvorišča)
Vpis in pričetek dela: torek, 3. januarja
- PLESNI VRTEC (4 do 6 let) ob torkih ob 16.30
- PLESNA DEUVVNICA (7 do 11 let) ob torkih ob 17.30
Plesna pedagoginja: Mira MIJAČEVIČ □
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
29. DECEMBER 1994- TEDNIK
PREDSTAVLJAMO VAM ... / FOTOGRAF - UMETNIK BRANKO LENART
Tudi ob odsotnost? čtoveko veliko izvemo o n\em
Branko Lenart, svetovno znani fotograf, avstrijski državljan in hkrati Ptujčon. Tu je bil rojen leto 1948 in v Ptuju je preživljal srečno otroštvo do nesrečne izselitve v Avstrijo leto
1954, za katero se je družina odločila po denacionalizaciji premoženja. Njegov ded in oče sto bila namreč lastnika Delte, podjetja za proizvodnjo srajc, velikega objekta v središču
Ptuja in trgovine v njem. V Ptuju je mladi Branko Lenart pri svojih najožjih sorodnikih preživljal vse počitnice, nato pa je tako zarodi izgube sorodnikov kot zaradi angažiranega
življenja v Gradcu in drugje po svetu prihajal manj, vendar se Ptuju ni odtujil. Nasprotno, v mesto je vedno prihajal z veseljem, doživljal je njegovo prebujenje iz zaspanega mesteca
v živahno utipojoč kraj in v Ptuj prihaja še danes. Po 40 letih je državo Lenartovim vrnila odvzeto premoženje. Ali bo fotograf svetovnega slovesa ponovno postal "pravi" Ptujčon?
Branko Lenart je razstavljal tako rekoč po vsem svetu, saj
so njegove fotografije videli v mnogih evropskih mestih, v
Ameriki in celo na Japonskem. Ptujčani smo imeli priliko
srečati se z njegovimi deli v Miheličevi galeriji pred dvema
mesecema, ko nam je predstavil izbor svojega ciklusa Bival-
ni prostori. Povabilo rojstnega mesta je z veseljem sprejel,
prav tako pa se je prijazno odzval tudi na Tednikovo povabi-
lo k pogovoru...
PRIŠEL SEM V TUJO DEŽELO,
KATERE JEZIKA NISEM VEDEL
O Kako ste kot otrok doživeli
selitev iz Ptuja v avstrijski Gra-
dec?
Branko Lenart: "Prav selitve se
ne spominjam, pač pa tega, da sem
prišel v tujo deželo, katere jezika
nisem vedel. Prvo leto sem obisko-
val otroški vrtec, kjer sem se naučil
nemščine, in nato seveda šolo. Se-
daj govorim odlično nemško, pri-
manjkujepa mi slovenskih izrazov,
saj se nikoli nisem v šoli učil v slo-
venščini. Tako je moja slovenščina
omejena na jezik, ki sem ga slišal
doma. Doma smo govorili samo
slovensko, saj smo pravi Slovenci,
le prababica po Brenčičevi liniji je
bila nemškega rodu, Rigelbauerje-
va. Oče je bil vedno ponosen Slove-
nec in jaz tudi."
O Zakaj ste se odločili izseliti
se iz Ptuja?
Branko Lenart: "To je bila seve-
da odločitev mojega očeta. Znano
je, da sta imela dedek in oče veliko
poslopje. Delto, proizvodnjo srajc
in tudi trgovino. Leta 1941 so
Nemci družino izgnali v Srbijo, vso
robo in sploh vse pa zaplenili. To je
bila prva velika izguba. Po vojni se
je družina Lenart vrnila v Ptuj,
kmalu pa je drugič vse izgubila, saj
jebilo skoraj vsepremoženjenacio-
nalizirano. Moj oče je bil kot trgo-
vec navajen, da je sam svoj gospo-
dar, šef. Hotel je ponovno na svoje,
to pa takrat, v 50. letih, ni bilo
mogoče. Na pol ilegalno smo se iz-
selili, in sicer tako, da je šel oče na
krajše potovanje na Koroško,
mama pa z menoj na obisk v Gra-
dec. Tam smo se srečali. Vsak je
imel s seboj samo en kovček, da ne
bi kdo posumil, da gremo za stalno.
Oče je v Gradcu začel ponovno z
malim podjetjem. Dolga leta je tra-
jalo, da je res uspel in končno ustva-
ril uspešno podjetje, ki je proizvaja-
lo opremo za trgovine."
MED PTUJEM IN GRADCEM
# Kako pogosto ste v teh letih
prihajali v Ptuj?
Branko Lenart: "Zelo pogosto.
Sorodniki po Brenčičevi liniji so se
skoraj vsi izselili, nekateri so tudi
umrli, moja teta, na katero sem bil
zelo navezan in je stanovala v Len-
artovi hiši, gospa Zora Lenart pa je
bila kot moja druga mama. Vse
počitnice sem bil z njo in ptujskimi
prijatelji, vsa poletja sem prežival v
Ptuju. Dokler je živela, to je do
1981. Polagoma nisem imel v Ptuju
ne sorodnikov ne prijateljev. Tako
me ni več vleklo sem. Ena stvar pa
me je le še vezala: po teti Zori sem
podedoval vikend v bližini Ptuja.
Dogradil sem ga in nato prihajal
redno,vsak teden, sem. V mesto ni-
sem hodil. Sedaj se veliko zadržuje
vPtujumojasestra,takoobiskujem
njo in imam nove znance, prijatel-
je."
# Čutite bolj s Ptujem ali bolj z
Gradcem?
Branko Lenart: "Čutim kot Slo-
venec. To tudi vedno poudarjam.
Na otroštvo v Gradcu nimam prav
lepih spominov, saj so me v gimna-
ziji klicali celo "vindišer Hund",
kar me je takrat zelo prizadelo.
Zadnjih deset let sem se angažiral,
saj sem ustanovni član Društva šta-
jerskih Sovencev. To so Slovenci,
ki živijo ob meji. Od letos sem tudi
predsednik tega društva. To ni tako
enostavno, saj veste, da so v Avstriji
razpošiljali bombe v pismih.
Takšno pismo je prejel tudi takrat-
ni predsednik našega društva. Na
srečo pisma ni odprl pravočasno.
Tudi meni so že grozili."
PO 40 LETIH PREMOŽENJE
VRNJENO
# Vaš oče je po 40 letih med
prvimi v Ptuju dobil vrnjeno pos-
lopje bivše Delte. Ali je to sedaj
vredno toliko kot ob odvzemu?
Branko Lenart: "Mojega očeta je
nacionalizacija zelo prizadela Zelo
težko mu je bilo zapustiti domovi-
no, sorodnike, svojega očeta. Njega
ni nikoli več videl, zaradi neureje-
nega državljanstva pa ni mogel iti
niti na pogreb. V Ptuju in Sloveniji
je zapustil vse prijatelje, vse zveze.
S takrat 45 leti se mu je bilo zelo
težko ukoreniniti v Gradcu. Sedaj
smo nekaj premoženja dobili nazaj.
Zadovoljni smo, saj to dokazuje, da
je kljub vsemu na svetu še pravica.
Žal mi je le, da tega nista doživela
dedek in teta, srečen pa, da je vsaj
oče pri svojih 80 letih to dočakal."
# Tako ste tudi vi ponovno pos-
tali Ptujčan. Ali je možno, da bos-
te pričeli živeti v Ptuju ?
Branko Lenart: "Trenutno to
težko presodim. Morda pozneje, ko
bom v pokoju. Na Gradec sem zelo
vezan, tam imam veliko prijateljev,
znancev, imam uspehe in podporo
kot umetnik v Avstriji, angažiral
sem se tudi za slovensko stvar v Av-
striji. Tu je še moja sestra, ki je bolj
navezana na Ptuj, in morda se bo
ona preselila sem. V Gradcu imam
tudi hišo, vrt in sem zadovoljen. V
nekem smislu bom imel dva naslo-
va, vendar bo glavni najbrž ostal v
Gradcu."
# Ali vas Ptuj, mesto ali kakšni
bolj skriti kotički kot fotografa -
umetnika pritegujejo?
Branko Lenart: "Ja. Ob Dravi
sem se veliko zadrževal s prijatelji,
doživel veliko lepega. Ko sem
pričel fotografirati, so prav tu, ob
obrežju Drave, nastali prvi portreti
eneizmedPtujčank. Všečmi jetudi
arhitektura mesta. Čeprav je med
Gradcem in Ptujem le 90 kilome-
trov, je poleti klima v Ptuju veliko
prijetnejša."
PTUJ - MESTO KULTURE IN
TURIZMA?
# Imate stik s kulturnim utri-
pom Ptuja?
Branko Lenart: Te stike vzpos-
tavljam šele zadnja leta, in to
večinoma preko sestre. Rad spoz-
navam ustvarjalce, kot so literati,
slikarji, arhitekti, igralci. Pokraj-
inski muzej in dve, tri male galerije
so zelo aktivni."
# Veliko ste potovali po svetu.
Ali nosi Ptuj s svojo starostjo in
nekdanjo pomembnostjo v pri-
merjavi z drugimi mesti kakšno
posebno energijo?
Branko Lenart: "Včasih je bilo
to zelo zaspano mesto. Zdi se mi, da
se je ekonomsko precej razvilo. S
kulturo je za tako majhno mesto
težko. Zaledje ni veliko, je kmečko,
tu ni univerze, ni veliko intelektu-
alcev, umetnikov, saj se ti gibljejo v
večjih mestih. Tudi geografsko je
Ptuj v Sloveniji bolj ob robu, tako
kot Gradec v Avstriji. To omeji po-
membnost kulturnega dejanja."
# Ptuj si veliko obeta od turiz-
ma. Kako vi vidite turistične
možnosti Ptuja?
Branko Lenart: "Možnosti so, a
omejene. Privlačen je za ljudi iz
bližnje okolice, pri čemer mislim
na Avstrijo. Če tam omenim, da
sem iz Ptuja, se vsak tretji ali četrti
zanima za Ptuj, tu ali v bližini ima
bivše sorodnike. Da pa bi imeli tu-
riste iz drugih držav? Česa res sve-
tovno izvrstnega v Ptuju ni. Gre za
štajersko kulturo, ki povezuje vse
ljudi na Štajerskem. Tu je še po-
dobna kuhinja, glasba..."
# Ste predavatelj na višji likov-
ni šoli v Gradcu. Kakšna šola je
to?
Branko Lenart: "Sem profesor
za fotografijo na oddelku za avdio-
vizualne medije. To je strokovna
izobrazba iz fotografije, filma in vi-
dea. Predavam teorijo in prakso o
umetniški in uporabni fotografiji.
Zelo rad imam svoje delo. V letniku
je največ osem učencev, odlično
smo opremljeni, poučujem le tri
dni na teden. Veseli me, da lahko
mladim ljudem pokažem možnosti
samoizražanja s fotografijo. Štu-
denti postanejo fotoreporterji,
umetniški fotografi, fotografi obrt-
niki, filmski asistenti za zvok,
osvetljavo, režijo, montažerji za vi-
deo. To je edina tovrstna šola v Av-
striji. Sodelujemo pa na primer s
šolo za oblikovanje v Ljubljani."
PROSTOR POVE VELIKO O
ČLOVEKU
# Ogledali smo si vašo razstavo
bivalnih prostorov. Na njih ni lju-
di...
Branko Lenart: "To so indirekt-
ni portreti. Ambient, v katerem
živiš, zrcali tvojo identiteto. Foto-
grafi je povedo veliko o osebi, ki živi
v fotografiranem prostoru. Kot
podnaslov fotografijam pa sem na-
pisal, čigav je prostor: ime, poklic,
starost osebe. Človek je odsoten, a
indirektno prisoten."
#Kdaj ste pričeli fotografirati?
Branko Lenart: "S 16 leti. Prve
posnetke sem napravil v Ptuju,
nato sem zelo veliko potoval po sve-
tu. Kot študent sera bil v Angliji,
Franciji, Nemčiji. To je bilo v času
študentskih revolucij, nemirov od
leta 1968 dalje. Bil sem mlad in tudi
sam sem se spustil med ljudstvo,
med mlade, bil sem del njihove ak-
cije. S širokokotnim objektivom
sem delal portrete. Ukvarjal sem se
torej s človekom v javnem prosto-
ru.
Leta 1974 sem doživel prelom:
bil sem na Irskem, kjer sem padel s
tremi fotoaparati v morje, v vrti-
nec. Skoraj sem utonil, nihče mi ni
mogel pomagati. Kot po čudežu
sem uspel priti iz vode. Seveda so
bili fotoaparati uničeni in tako sem
bil nekaj časa brez njih. Naslednje
leto sem se spoprijel s konceptual-
no fazo, nastali so samoportreti in
zrcalne fotografije. Leta 1975 sem
bolj po naključju prišel do ideje sa-
moportretov. Bil sem namreč nekaj
tednov v Grčiji, na pustem delu,
kjer so bile le skale in morje. Foto-
grafiral sem s posebno širokim ob-
jektivom, hologonskim, z goriščno
razdaljo 15 mm in kotom 110 sto-
pinj. Gledal sem istočasno skozi
okence fotoaparata in videl ter fo-
tografiral dele svojega telesa. To je
bilo takrat v svetovnem merilu ne-
kaj novega. V začetku leta 1996 bo v
Parizu razstava sodobne avstrijske
fotografije, na kateri bom sodelo-
val prav s tem ciklusom."
POLITIČNO ANGAŽIRANE
FOTOGRAFIJE
# Ste potem človeka zapustili?
Branko Lenart: "Ja, nisem ga več
fotografiral direktno. Leta 1979 se
je pričela tretja doba mojega dela,
in sicer fotografiranje ambienta.
Opazoval sem, kako se človek poj-
avlja posredno - v arhitekturi, mes-
tu, stanovanju. Takrat je nastala
kolekcija, značilna za to obdobje:
Subjektivna topografija. Te smeri
se držim še danes.
V zadnjih letih je postala moja fo-
tografija bolj politično angažirana.
Počutim se bolj političen in zaves-
ten človek. Ne v smislu neke stran-
ke, saj nikoli nisem bil član nobene
političnestranke, pač pa odnosa do
družbe, narave, ekologije, tretjega
sveta ... Te tematike sem uvedel
tudi v svojo fotografijo. Leta 1990
sem imel trimesečno štipendijo v
Rimu, kjer sem se prvič spoprijel s
tematiko fašizma, nato je leta 1992
nastal ciklus k 500. obletnici od-
kritja Amerike - fašizem tretjega
sveta, poniževanje ljudi, ki jih ima
Evropa za manj vredne. Tu so še
drugi podobni ciklusi. Kot umet-
nik sem povezan s političnimi te-
mami, o katerih s fotografijami
izražam tudi svoje misli."
O Kaj načrtujete v bližnji pri-
hodnosti?
Branko Lenart: "Najprej razsta-
vo v Gradcu v društvu Forumstadt-
park. To je društvo umetnikov, fo-
tografov, literatov, arhitektov ...
Maja leta 1995 bo gospod Brane
Kovic v Sloveniji priredil fotofest,
mesec fotografije. Tam bodo med-
narodne fotografske razstave. V
okviru teh prireditev bom imel
svojo veliko retrospektivno razsta-
vo v Jakopičevem razstavišču, kjer
bom razstavil 150 slik. Ob tej prili-
ki bo izšel tudi katalog. Razstava bo
potujoča - junija bo v Mariboru,
septembra pa v Kopru."
Milena Zupanič
SPOMINJAMO SE ... / ZGODOVINAR ANTON KREMPL
Vskrbf za duhovno rast Sfovencev
Letos mineva 150 let, kar je pri Moli Nedelji umrl zgodovinar in veliki narodni buditelj Anton KrempI (rojen 29.1.
1790 na Poličkem Vrhu pri Radgoni, umrl 21.12.1844), pisec prve večje v slovenskem jeziku objavljene zgodo-
vinske knjige "Dogodivšine Štajerske zemle".
Anton KrempI je bil
duhovnik (bogoslovje je
končal 1815 v Gradcu),
njegovo prvo kaplansko
mesto pa je bilo v Svetin-
jah, kjer je bil župnik
ujec Stanka Vraza Miha-
el Jaklin. Jaklin je bil iz-
jemno narodno čuteč
človek in je prav po tej
plati močno vplival na
mladega kaplana. Nas-
lednje Kremplovo ka-
plansko mesto je bilo v
Ormožu, kjer nastopa
kot človek z jasno slo-
vensko identiteto, neu-
strašen in celo agresi-
ven; zaradi tega je prišel
navzkriž s predstojniki
in sodiščem.
Za Krempla kot zgodo-
vinopisca je bilo najpo-
membnejše službovanje v
Ptuju v letih 1820- 1826.
Tukaj je prišel v stik s kra-
jevnim zgodovinarjem
kuratom Simonom Po-
vodnom (Povoden je pi-
sec številnih razprav o
domači zgodovini, njego-
va je tudi ideja o muzeju
na prostem, ki ga danes
imenujemo Povodnov
muzej) in dobil dodatno
vzpodbudo za preučevan-
je preteklosti; v svoji ka-
sneje nastali knjigi se tudi
sklicuje na podatke iz Po-
vodnovih rokopisov.
Iz Ptuja je bil KrempI
premeščen za župnika k
Sv. Lovrencu (Juršinci);
tam jeostal slabih deset let
in bil med ljudmi zelo
priljubljen. V času
službovanja je dal obnovi-
ti cerkev, vendar ga je za-
radi "nepokorščine" ptuj-
ski prost prestavil k Mali
Nedelji kjer je ostal do
smrti.
KrempI ježelelbiti tudi
narodni vzgojitelj, zato je
napisal in objavil več
praktičnih spisov (šolske
knjige, molitvenike, zbir-
ke pridig, sestavil je slo-
venske predpise za
učence, a niso bili objavl-
jeni), v njih pa je izrazil
zahtevo, "da je v ljudski
šoli in vaški cerkvi ljudski
jezik edini naravni organ
za pouk in tolažbo".
Njegovo najpomemb-
nejše delo je slovensko pi-
sana knjiga "Dogodivšine
Štajerske zemle" s poseb-
nim pogledom na Sloven-
ce". To delo je izšlo že po
njegovi smrti leta 1845 v
Gradcu.
Slovenci so skoraj do
konca 19. stoletja pisali
svoje zgodovinske knjige
in razprave v nemškem je-
ziku, KrempI je s svojim
delom ob še nekaterih
redka izjema. Živel je v
času, ko se je uveljavilo
novo duhovno gibanje,
imenovano romantika, za
katero je značilna gojitev
nacionalne individual-
nosti in tradicije. Njego-
vih "Dogodivšin" zato ne
smemo ocenjevati prehi-
tro in prestrogo, ampak
jih moramo gledati v
kontekstu časa, v katerem
so nastale. Tako so tudi v
tej knjigi mnogi izrazito
romantični poudarki, saj
je bil KrempI ofenzivno
narodno čuteč človek.
Najpomembnejše pri
njegovem delu pa je, da je
po vzoru Linharta uvidel,
da je pisanje zgodovine
večplastno in je za celovit
prikaz potrebno še kaj več
kot omejiti se samo na
ozko politično zgodovi-
no. V svoj i knjigi, ki je raz-
deljena na osem obdobij,
je prikazal v posebnih po-
glavjih: politično in
državno zgodovino, an-
tropologijo in etnologijo,
vojaško organizacijo, kul-
turno in versko življenje,
družbeno organiziranost
in gospodarstvo. Čeprav
je tudi pri teh opisih veli-
ko nekritičnosti in ideali-
ziranj, se moramo zaveda-
ti, da je to čas, ko se Slo-
venci šeiščejo, nemški po-
litični in kulturni vpliv pa
je močan, in razumljiva je
zato skrb narodnega budi-
telja za prebujajoči se na-
rod, ki ga želi s svojim pi-
sanjem vzgajati (kritizira
lenobo, razuzdanost in
potratnost) in mu vliti več
samozavesti.
Kljub epigramu o pisa-
telju, ki je dobil slo-
venščino v kremplje in ne
v glavo (Kremplu ga je na-
menil pesnik Prešeren),
moramo izraziti občudo-
vanje in spoštovanje do
tega skromnega zgodovi-
narja, ki res - po besedah
Antona Slodnjaka - ni se-
gel tako globoko v prihod-
nost kot Prešeren, "toda v
okviru predmarca na Slo-
venskem sta nujna oba:
genialni pesnik in neu-
trudni ljudski vzgojitelj,
zato tudi Prešernov epi-
gram ne more razvredno-
titi tega, kar je bilo v
Kremplovem značaju in
delu bistveno: nenehna
skrb za duhovno, moral-
no in gmotno rast
kmečkega prebivalstva in
vsega naroda".
Martin Šteiner
TEDNIK -29. DECEMBER 1994
NAŠI KRA.TI IN UUD.IE -7
OOZO MARTULJK / GORJUPOV DNEVI  94
Slrankmskd trobila in hivh
mwSs!kmQSm novutotstro
Lanski študijski dnevi slovenskih novinarjev, posvečeni problemom afer, aferaštva in no-
vinarstva, so bili po svoji vsebini manj uspešni, ker se novinarji do teh vprašanj nismo
povsem opredelili, letošnji, ki so potekali od 15. do 18. decembra v Gozd Martuljku, pa so
po vsebinski plati zagotovo bistveno napredovali. To je potrdil že prvi dan. Pa ne le zaradi
nadpovprečno dobre udeležbe novinarjev iz Slovenije in zamejstva, predvsem zaradi ak-
tualnih tem, ki smo se jih lotili, in tudi zaradi odličnih sogovornikov, novinarskih kolegov
iz Velike Britonije in ZDA. Skupoj smo uspešno premlevali predvsem novinarsko etiko in
raziskovalno novinarstvo.
Novinarsko etiko smo spravili
pod drobnogled in na rešeto ob iz-
datni pomoči Toma Gopsilla,
urednika časopisa journalist, ki
ga izdaja Britansko društvo novi-
narjev, in Kenetha Morgana, nek-
danjega predsednika častnega
razsodišča novinarjev v Veliki
Britaniji. Bila sta izredno zanimi-
va in hvaležna predavatelja in so-
govornika, saj sta na konkretnih
primerih iz svoje dežele dokazo-
vala območja meja med novinar-
sko etiko in moralo v relaciji in
soodvisnosti do zakonskih norm.
Zanimivo je predvsem dej stvo, da
imamo novinarji v Sloveniji na
moč podobne pogoje, probleme
in težave.
V vseh zakonskih in cehovskih
aktih je zapisano, da smo novinarji
svobodni in neodvisni. Pa to ven-
dar ne velja v vseh pogledih, kajti
vsak v sebi mora znati dololočiti
mejo med tem, kar je zvedel, in tis-
tim, koliko neke zgodbe bo posre-
doval javnosti ter na kak način, da s
tem ne bo kršil moralnih in etičnih
načel. Gre torej za vprašanje samo-
regulacije novinarjev, kar našo
"svobodo" nesporno omejuje v ko-
rist morale in etike. Britanci so se
upravičeno posmehnili predolge-
mu poklicnemu kodeksu sloven-
skih novinarjev, kajti njihov je po
obsegu bistveno krajši in kljub
temu bolj učinkovit, saj sega bojda
držijo z višjo stopnjo samoregula-
cije in resnosti, čeprav z manjšimi
popravki velja v bistvu že od leta
1936.
Na nekaterih konkretnih (žeob-
javljenih) primerih smo analizirali
in dokazovali objektivnost novi-
narjev, nepristranskost, obreko-
vanje in klevete. Opozorili smo na
diskretnost zasebnosti, pa tudi na
sprejemanje podkupnin za objavo
ali zamolčanje posameznih novic.
Potarnali smo nad vse večjim pris-
tiskom reklam in sponzorjev na no-
vinarsko delo, ponovno opozorili
na nezdružljivost poročanja o do-
godku z avtorjevim komentarjem;
ta mora biti od poročila vidno
ločen. Na nekaj primerih so nam
dokazali protislovje, da se večina
novinarske nenatančnosti pojavlja
ravno takrat, ko seposameznik tru-
di, da bi bil čimbolj natančen. Opo-
zorili pa so tudi na dejstvo, da je žal
tudi v Sloveniji vse več novinarjev,
ki ne držijo ustrezne distance do
politike ali do svoje političneopre-
delitve in oboje s pridom izko-
riščajo prek svojega medija. Upra-
vičeno so dobili vzdevek "strankar-
ska trobila".
Izredno razgibana je bila razpra-
va po ogledu tv oddaje Utrip, ki je v
besedi in sliki govorila o spomla-
danskih dogodkih na slovenski po-
litični sceni ob zamenjavi ministra
za obrambo, predvsem zaradi tega,
ker je prišlo z (ne)spretno montažo
slike in tona do prepletanja in
mešanja dogodkov v parlamentu s
"pravico ulice", tako da gledalec ni
mogel vedeti, za kaj sploh gre. Tudi
tu in nasploh sta bila novinarska
kolega iz Velike Britanije zelo dra-
gocena sogovornika, saj smo
doživeli takojšnjo polarizacijo
naših mnenj. Veliko besed smo
slišali tudi o podkupovanju v novi-
narstvu, ki ni vedno izrazito, naj-
pogosteje pa se začenja pri pogos-
titvi ali brezplačnem potovanju no-
vinarjev. Tudi nekatere nečednosti
poklicne etike smo razčlenili, iz-
postavili pa smo predvsem plagiate
novinarskih prispevkov. Ze skoraj
običajno je, da posamezni novinar-
ji velikih hiš prebirajo ali poslušajo
(tudi snemajo) novice lokalnih me-
dijev in jih "prodajo" svojim medi-
jem, običajno kar s škrati vred. Ko
smo razčlenjevali delovanje novi-
narskih častnih razsodišč, smo
slišali, da je žal vse več kolegic in
kolegov, ki iščejo pasivno podporo
v političnih zaveznikih in pri raz-
sodiščih.
Nekaj novinarjev so "namočili"
zaradi odkritega tendencioznega
pisanja v predvolilnem času, opo-
zorili so nas na neupoštevanje varo-
vanja vira informacij in na neupra-
vičen "vdor" javnosti v zasebno
življenje, kar lahko pomeni že in-
formacija o zakonskem stanu neke
osebe.
In če je bila ena pomembnejših
ugotovitev prvega dne našega
Prvi dan med razpravo o novinarski etiki • od leve: Marjan Sedmak, predsednik
DNS, ter gosta z britanskega otoka Tom Gopsill in Keneih Morgan.
srečanja, da v Sloveniji (in zagoto-
vo tudi v svetu) žal ni politično ste-
rilnega novinarstva, potem je bila
pomembnejša ugotovitev drugega
dne, da žal tudi ni pravega neodvis-
nega novinarstva. Če je to morda
manj izstopajoče pri večjih, os-
rednjih medijih, je toliko bolj opaz-
no in občutno v manjših, lokalnih
medijih. Kdo, na primer, bo
oglaševal v časopisu, ki je pred tem
zapisal kakšno slabo novico o neki
Eden najuspešnejših raziskovalnih
novinarjev na svetu Dean Starkman,
novinar Providence Journala iz ZDA.
Foto: M. Oimet
firmi in s tem prizadel lastnika. S
takim sicer resničnim pisanjem je
ogrožen ekonomski interes medija
in zaradi tega se uredniki pogosto
ne odločajo za objavo. Podobnih
primerov je še več in kljub demo-
kraciji je torej še vedno težko govo-
riti o popolni neodvisnosti novi-
narstva, čeprav pri tem zatiskamo
oči.
Pa to še ne pomeni znaka za pre-
plah, kajti naši zahodni kolegi "po
sili" vzornih razvitih držav imajo
na moč podobne težave. Nekaj teh
nam je predstavil kolega Dean
Starkman, novinar lokalnega
časopisa Providence Journal iz
mesta Providence v Kaliforniji
(ZDA). Ta časopis je prav po zaslu-
gi Starkmanaprejel zvenečo Pullit-
zerjevo nagrado za najboljše
dosežke na področju raziskovalne-
ga novinarstva, kar je bila sicer os-
rednja tema drugega dne mar-
tuljškega srečanja. Skupaj s kole-
gom Johnom CSulivanom je v
lanskem letu z raziskovalno objavo
serije svojih člankov razkril eno
največjih ameriških sodstvenih
afer, v katero so bili vpleteni tudi
najvišji sodniki, ki so na temelju
"režiranih" sodnih procesov ustva-
rili močan politični imperij. Od-
kritje korupci jske sodniške afere je
povzročilo odstop vrhovnega
državnega sodnika ZDA Thomasa
F. Faya, nekaj višjih sodnikov, sod-
nih uslužbencev in administrator-
jev. Starkman je svoje pisanje pod-
krepil s Trdimi materialnimi doka-
zi, ki so premaknili tudi državnega
tožilca ZDA, da je vso zadevo vzel v
svoje roke.
Bistvo uspešnega raziskovalne-
ga novinarstva je torej v tem, da ob-
javiš neko zgodbo šele takrat, ko
imaš zanjo dovolj materialnih do-
kazov, skratka ko si trdno pre-
pričan, da je resnična. V nasprot-
nem primeru pa gre za kvazi razi-
skovalno novinarstvo. V mnogih
primerih so poznejši odgovori pri-
zadetih, žal tudi sodni epilogi do-
kazali, da so posamezni novinarji
objavljali zgodbe na osnovi govoric
ali kvazi resnic. Žal so za to krivi
tudi uredniki, ki slepo zaupajo in v
želji po dobrih zgodbah in branem
časopisu prepogosto "nasedajo"
svojim novinarjem.
Skoraj pomirjujoča (čeprav
bodeča) je bila ugotovitev, da je v
Sloveniji trenutno najbolj deli-
kventna poslanska struktura, saj je
bojda proti poslancem trenutno
največ sodnih postopkov - če si se-
veda niso uspeli izboriti poslanske
imunitete, kot je to v primeru dom-
nevnega, še nedokazanega pranja
denarja Zelenih prek ptujskega
podjetja Opte.
Seveda je tudi v Sloveniji precej
uspešnih raziskovalnih novinar-
jev, ki so odkrili in še odkrivajo
mnoge afere in aferice. A kaj ko se
za avtorje vsako odkritje ponavadi
konča klavrno. Če je potrebno,
prevzema primere sodstvo, za sod-
ne mline pa je znano, da meljejo
počasi. Ne le da avtorjev odkritij
nihče niti ne pohvali, ponavadi si
nakopljejo nove sovražnike na naj-
višjih nivojih, pa žal - zaradi zavisti
- tudi med poklicnimi kolegi. Vse
bolj se krešejo mnenja tradicional-
ne slovenske provincialne novi-
narske nadutosti, ki vsaj zaenkrat
še ne pojenjuje, morda se celo
stopnjuje. Tako si vsaj lažje razla-
gamo nerazumne razkole med dve-
ma poloma novinarjev na televiziji,
pri Delu in še kje. Še sreča, da ni
uspel nobeden od poskusov, da bi s
tem okužili našo stanovsko organi-
zacijo Društvo novinarjev Sloveni-
je. Ali pa? Sobotni občni zbor DNS
je namreč bil neuspešen, saj prak-
tično nismo imeli kandidata za no-
vega predsednika!
•» M. Ozmec
PTUJ / POTREBEN NOV VARSTVENO-DELOVNI CENTER

V občini Ptuj je še vedno 21 odstotkov duševno prizadetih, za katere ni ustrezno
poskrbljeno. Ponavadi se zgodi, da po končani osnovni šoli s prilagojenim programom le
redki (tisti, ki niso vključeni v ustrezno domsko varstvo) najdejo ustrezno zaposlitev. Z za-
konom o socialnem varstvu naj bi se polnoletne osebe vključile v varstveno-delovni center
(VDC), kjer bi opravljale primerno delo, je povedal Milenko Rosic, ravnatelj Zavoda dr.
Marjana Borštnarja v Dornavi.
v okviru njihovega zavoda že
obstaja varstveno-delovni center
in kamiu bodo tudi ustrezno ure-
dili ter povečali njegove prostore.
Še vedno pa bodo v njem lahko za-
poslili le tiste, ki so v domskem
varstvu.
Kot je povedal vodja zaposlitve-
nih programov v dornavskem za-
vodu Ivan Drobnič, proizvajajo v
sedanjih delavnicah 86 različnih
izdelkov. Dnevno prihaja k njim
delat 54 gojencev iz doma, 14 oseb
iz dnevnega varstva, pet pa se jih
vsak dan vozi iz Ptuja. V glavnem
delajo izdelke iz lesa, tekstila, pa-
pirja, plastike ter gline. Za nekatere
imajo sklenjene pogodbe z Mer-
kurjem Kranj - poslovno enoto v
Hočah. Nekateri njihovi izdelki se
lahko primerjajo z vrhunskimi.
Smoter takšnih delovnih cen-
trov pa ni samo delo, pravi Ida Jur-
gec, vodja defektološke službe v
omenjenem zavodu, temveč
vodnje in nudenje kvalitetnega
življenja tem ljudem. S prodajo
svojih izdelkov se predstavljajo
javnosti, zato so izdelki zelo pom-
bembna vez z okoljem. Največ jih
še vedno zaradi raznih predsodkov
kupujejo delavci zavoda, starši in
znanci gojencev.
Varstveno-delovni center v Dornavi bi morali povečati najmanj
za 50 delovnih mest.
"V Ptuju bi potrebovali blizu 60
novih delovnih mest v podobnih
delavnicah samo za Ptu jčane. Zara-
di tega iščemo v okolici mesta pri-
merno lokacijo, kjer bi lahko zgra-
dili potrebni center in v njem za-
poslili druge zmerno in težje priza-
dete na ptujskem območju, ki niso
v domskem varstvu. Ena od
možnih lokacij je v Novi vasi pri
Ptuju - v nekdanjem skladišču
JLA. Ptujski izvršni svet in mi-
nistrstvo za obrambo sta žesklenila
pogodbo, da se uporabijo v te na-
mene, zavod pa je že dal vsa potreb-
na strokovna izhodišča za center na
ministrstvo za delo, družino in so-
cialne zadeve, ki bo gradnjo finan-
ciralo. Menimo, da smo na ptuj-
skem območju edina najbolj stro-
kovno kompetentna istitucija za
upravljanje takšnega zavoda," je
dodal Milenko Rosic.
•>MS
»PREJELI SMO«
PODPORA FIDESA
ZDRAVNIKOM
V BOLNIŠNICI
Glavni odbor FI-
DES v celoti podpira
argumentirane zahte-
ve svojih kolegov
zdravnikov v Splošni
bolnišnici Ptuj po od-
stopu direktorja dr.
Lojzeta Arka.
Zahteve izračene v
nezaupnici, so pravno
utemeljene ter bodo
posredovane svetu za-
voda, ki je po zakonu
dolžan razpravljati o di-
rektorjevi odgovornos-
ti. Prav tako bo o tem
obveščena Zdravniška
zbornica Slovenije ter
regijski odbor zbornice
na Ptuju.
To vsekakor ni pri-
vatni boj dr. UrbanaTo-
plaka proti direktorju
Splošne bolnišnice
Ptuj. Dr. Toplak je kot
aktualni predsednik
bolnišničnega FIDES-a
dolžan posredovati želje
in zahteve svojih članov
pristojnim organom in
institucijam.
Nezaupnica sto pod-
pisali dve tretjini redno
zaposlenih bol-
nišničnih zdravnikov
specialistov.
Mar kdo misli, da
zdravniki z najvišjo
možno izobrazbo ter od-
govornostmi, ki jih pred
njih vsak dan postavlja
njihov poklic, niso spo-
sobni trezne in argu-
mentirane presoje?
Sodimo, da v tako
občutljivemu organiz-
mu, kot je bolnišnica,
nihče ne more uspešno
opravljati direktorske-
ga dela, če nima podpore
večine zdravnikov spe-
cialistov, ki so nosilci
dejavnosti v zavodu.
S tem dopisom je za
nas in naše kolege v
Splošni bolnišnici Ptuj
konec časopisnih pole-
mik. Obstajajo namreč
ustrezne institucije, ki
so dolžne stvari postavi-
ti na pravo mesto, saj
živimo v pravni državi,
mame.
Za Glavni odbor
Fides
predsednik
Konrad Kuštrin,
dr. med.
OBVESTILU
ZDRAVNIKOV
OBROB
V Tedniku (pa tudi v
Večeru) sem zasledil
prispevek, da skupina
zdravnikov na čelu z
gospodom dr. Urba-
nom Toplakom v zavo-
du Splošna bolnišnica
v Ptuju želi, da bi go-
spod dr. Lojze Arko, ki
vodi bolnišnico že pol-
nih 12 let, odstopil.
Morda res nisem pris-
tojen, da bi bil razsod-
nik v sporu med zdrav-
niki in direktorjem
naše bolnišnice, ven-
dar menim, da že sam
naslov Obvestilo za
javnost hudo udarja
mimo bistva, kaj naj bi
nam ga povedalo ob-
vestilo. Verjemite, res
sem se malce zamislil
nad tistim obvestilom
in prišel do pre-
pričanja, da želijo pod-
pisani zdravniki dva,
tri mesece potem, ko
so ga uradno izvolili za
direktorja, naj bi od-
stopil oziroma bil raz-
rešen.
Menim, da nobeden
od zapisanih očitkov
nima znakov kakšne
hujše kršitve zakona o
varstvi pri delu, kajti
marsikje morajo delavci
- tudi številno zdrav-
niško osebje v vseh bol-
nišnicah sveta, ne samo
na Ptuju - delati v treh
izmenah. Torej se glede
tega direktor res ni
obnašal do svojih sta-
novskih kolegov neko-
legialno. Prej je bil nje-
gov namen dober, ker bi
tako zdravstveno
pomoC brez dvoma še
bolj približal bolnim in
zdravniške pomoči po-
trebnim, o drugih očit-
kih pa vsaj po mojem ni
vredno izgubljati besed.
Sicer pa menim, da bi
skupina zdravnikov
lahko zahtevala raz-
rešitev direktorja, če bi
se le-ta pregrešil zoper
finančo zakonodajo ali
bi recimo bil že v prei-
skavi - pa še v takšnih
primerih bi zdravniki
lahko le predlagali, da se
gaodstrani.
Ker živim v nepos-
redni bližini naših
zdravstvenih ustanov,
že vsa leta ugotavljam,
kako seobjekti naše bol-
nišnice širijo, da o mod-
ernizaciji medicinske
opreme ne izgubljam
besed; in kolikor mi je
znano, imamo v bol-
nišnici vse več sposob-
nih zdravnikov. Kar je
za paciente posebej po-
membno, ima direktor
bolnišnice do vseh iz-
redno prijazen, human
pristop, in če smem za-
pisati, je izredno umir-
jenega značaja, v njem
ni videti nobene ošab-
nosti, zato sem pre-
pričan, da so se zdravni-
ki podpisniki "obvest-
ila" malce prenaglili, saj
svojega obvestila niso
nikjer argumentirali,
ampak je vse napisano
bolj šablonsko, da ne
zapišem celo tega, ker je
dr. Lojze Arko zanje na-
enkrat postal kar ne-
kakšen zobozdravnik
(no, tudi njihovo delo
potrebuje doktorski na-
ziv), medtem ko je, kot
mi je znano, dr. Arko
specialist kirurg no-
vejše veje čeljustne kir-
urgije. Zdravniki ver-
jetno niso seznanjeni,
da je danes lahko minis-
ter človek s srednjo
kakršno že koli šolo, pa
tudi direktor, ki seje, re-
cimo, izučil za čevljarja.
.Marsikje v svetu se
lahko povzpne na visok
položaj delavec, ki so
mu naravne danosti
dane, da je izredno spo-
soben organizator, se
pravi, da upoštevajo
znanje, izkušnje, ne pa
zgolj vsemogočih dok-
torskih nazivov.
Ko vse to pišem, nika-
kor nimam namena, da
bi znanje ali izkušnje
zdravnikov podcenje-
val, kajti prav delo
zdravnikov mora biti na
visokem nivoju stro-
kovnosti, saj vendar
zdravijo ljudi, rešujejo
njihova življenja. Prav v
tej smeri naj bi si zdrav-
niki, ki so podpisali "ob-
vestilo", še bolj prizade-
vali in nenazadnjenaj bi
namesto da v kolektivu
sejejo razdor na relaciji
direktor - zdravniki,
poskrbeli za bolj kolegi-
alne prijeme, zavedajoč
se, da lepa beseda lepo
mesto najde, ostra pa se
marsikaj rada kotbume-
rang vrne, od koder je
bila izstreljena.
Osebno sem skorajda
prepričan, da si g. dr.
Lojze Arko za svoje dva-
najstletno vodenje naše
bolnišnice, ko si vsesko-
zi priozadeva - dokaz so
številne novogradnje,
modernizacija, ko se
naša bolnišnica vse bolj
uveljavlja - da si torej g.
dr. Arko zasluži že naj-
manj kakšno republiško
priznanje oz. odliko-
vanje, kajti hudo dvo-
mim, da bi kakšnemu
drugemu direktorju
uspelo to, kar je njemu -
vse to za ljudi, delavce,
kmete, upokojence,
šolarje, dojenčke,
nosečnice. Zato želim,
da si v znak sprave vsi
podaste roke ter da svoje
znanje, se pravi zdrav-
niško poslanstvo, usme-
rite v dobro vseh zdravja
potrebnih ljudi in nena-
zadnje tudi v svoje oseb-
no zadovoljstvo.
PS: S svojim mnenjem
sem v posebnem pismu sez-
nanil tudi Ministrstvo za
zdravstvo Republike Slo-
venije.
FranjoHovnik
8 - VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA / ZOO PRODAJALNE ZLATA RIBICA
29. DECEMBER 1994- TEDNIK
TEDNIK -29. DECEMBER 1994
NASI KRAJI IN LJUDJE - 9
PTUJ / KVALIFIKACIJSKI PLESNI TURNIR
Plesna šola Tango Delavskega prosvetnega društva Svoboda
Ptuj je prejšnji konec tedna pripravila božično-novoletni turnir v
standardnih in latinskoameriških plesih. Dvorana srednješol-
skega centra je tako v predpraznicnem času zaživela v blišču
plesalcev in plesalk, ki so prišli iz vseh slovenskih plesnih klu-
bov. V tekmmovalnem delu se jih je predstavilo okrog 180. Vsi
ptujski pari so dosegli dobre uvrstitve, kar precej pa se jih uvr-
stilo v finalni del. ^
Skupaj z dedkom Mrazom stopa plesna šola Tango v novo leto uspehov.
Foio: LangerhoU
Izidor Gnilšek, ki pri plesni šoli
Tango skrbi za strokovno vodenje,
je povedal, da so z organizacijo in
potekom turnirja izredno zado-
voljni: "Lahko bi brez kakršnega-
koli pomisleka rekli, da je bil
letošnji turnir v Ptuju najbolje or-
ganiziran turnir v Sloveniji. Ob do-
bri organizaciji pa smo veseli še
zelo dobrega obiska."
Turnir je potekal ves dan, ob 18.
uri pa so se v finalnem delu predsta-
vili najboljši plesni pari. Še pred fi-
nalnim nastopom pa so se predsta-
vili bodoči plesni mojstri iz mlajše
in starejše skupine plesne šole. Izi-
dor Gnilšek je obljubil, da bodo po-
doben plesni turnir pripravili tudi
prihodnje leto.
Predpraznično plesno vzdušje je
popestril še obisk dedka Mraza.
•> Tatjana Mohorko
vluršlncih
že ves teden je
juršinska smučar-
ska skakalnica na-
red za skoke.
Prizadevni člani
Športnega društva
Slovenske gorice
Juršinci so jo pričeli
pripravljati takoj, ko
je zapadel sneg.
Hkrati so določili
datum prve letošnje
tekme na tej največji
smučarski skakalni-
ci na našem
območju. Tekmo-
valci se bodo pome-
rili v petek, 30. de-
cembra, ob 13. uri.
Skakalnica bo za
uradni trening na
voljo od 9. ure dalje.
Tekmovalci,
pričakujejo jih od 20
do 30 in bodo tekmo-
vali v štirih katego-
rijah, pa bodo lahko
skakali tudi zunaj
tega termina, med
drugim od danes
tudi zvečer, saj je
skakalnica ustrezno
osvetljena.
•> M. Zupanič ^
Veseli december na železnici
z letošnjim Božičkovim in Miklavževim vlakom Slovenskih železnic se je
peljalo več tisoč otrok. foto: Kosi
Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj
objavlja razpis za
MEDOBČINSKO SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV,
kibo28.1.1995vCirkovcah.
Prijavljene skupine naj štejejo največ 8 članov. Pogoji za sodelovanje so
naslednji:
- Pesmi morajo biti vezane na ljudske običaje.
- Temeljiti morajo na ljudski motiviki in tako morajo biti tudi izvedene, ne
umetniško obdelane ali prirejene.
- Zaželeni so godci na ljudskih instrumentih.
- Čas nastopa je omejen na 7 minut.
- Prijava mora vsebovati: natančne naslove skladb, Imena nastopajočih
in naslov kontaktne osebe s telefonsko številko.
Prijave zbira ZKO Ptuj do 13. 1.1995. Odbor za folklorno dejavnost pri
ZKO Ptuj si pridržuje pravico izbire skupin, o čemer bodo te pravočasno
obveščene. □
PTUJ / DEDEK MRAZ V VRTCIH
Cte^^ctedeliMrai!
Ni večjega veselja v prednovoletnem času.'
Ravno tisti dan, ko je pričel
otroke obiskovati dedek Mraz, so
se z neba spustile prve snežinke.
Bilo jih je vedno več in v glavicah
najmlajših še vedno kljuva
vprašanje: Ga je pričaral dedek
Mraz in skupaj z njim tudi mi ali je
zapadel kar tako? Dedku Mrazu
je na srečo olajšal pot iz daljnih
dežel, saj kako bi pa prišel, če ne
bi mogel s sanmi? In kako bi pri-
nesel cele kupe daril za nas ?
Za darila otrok vrtcev VVZ Ptuj
je 2 milijona tolarjev prispevala
ptujska občina. Dedku Mrazu je
pomagalo izbirati učno-vzgojne
pripomočke vodstvo Zavoda, otro-
ci pa so se novih igrač zelo razvese-
lili. Zanje ni pomembno, iz katere
vreče so prišle, da so le tu.
Vrteški dedek Mraz je obiskal
vse skupine od torka do petka
prejšnji teden in je bil ob koncu
svoje poti kar pošteno utrujen.
Otroci so mu povsod prepevali svo-
je najljubše pesmice, plesali, kar so
se naučili, on pa jim je pripovedo-
val, kako je v njegovi vedno beli do-
movini. Ob obisku na Potrčevi ces-
ti v Ptuju je srečal tudi sedaj že
prvošolko Mino Markovič, ki je za
lanskoletno risanje v tem vrtcu do-
bila mednarodno zlato medaljo.
Mednarodnega natečaja se je prek
slovenskega zunanjega ministrstva
udeležilo veliko mladih slovenskih
ustvarjalce, zlato medaljo tega
mednarodnega natečaja pa je prejel
za svoje dosežke tudi celoten Voz-
gojncfvarstveni zavod Ptuj.
•»Milena Zupanič
Sedaj že prvošolki Mini Markovič zlata medalja za risarske dosežke.
10- ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
29. DECEMBER 1994- TEDNIK
BARBARIN MODKI KOTIČEK
Leto se izteUa in taUo so priprave na najdaljšo noč že v leLfu. Največja dilema vedno pa je, Uaj oKleči. Rade ti kile drugačne od
družili, pa vseeno ne h'\ rade izstopale, zagotovo Li se rade^^||^^in sproščeno počutile. Upam, da setostez mojo pomočjo lažje
odločile in to noč preživele kar se da najlepše. 'iSMl^J
Pa lainimo kar
I barvo.
Kovinski lesk je za-
poved številka ena,
katerega boste izbrale,
pa je vaša odločitev.
Izbirate lahko med
barvo zlata, strebra,
bakrenimi odtenki,
svinčenimi, platinas-
timi ter titanskim le-
skom. Kljub vsemu pa
moč barve kovin in
mineralov v prijaznih
materialih ne daje vti-
sa hladnosti. Mnoge
se boste kljub temu
odločile za klasično
črno, a jo popestrite
vsaj s kančkom leska.
Materiali naj bodo
prijazni vaši koži, kaj-
ti pri kovinskem lesku
se mnogokrat lahko
srečamozncprijetnim
oiipora. Izbirajte med
različnimi mečkanka-
mi, lameji, sateni in
lureksi ter tančicami,
kot so sifoni in organ-
ze.
Ko se odločate za li-
nijo, jo najprej prila-
godite svoji postavi. V
modi so neizraziti mo-
deli, a vseeno nežne li-
nije, ki z voljnostjo
razkrivajo in poudar-
jajo žensko nežnost.
To pomeni, da naj li-
nija obleke sledi liniji
vašega telesa. Obstaja
težnja po vzvišeni ele-
ganci z gladkimi in
lahkotno ohlapnimi
linijami, ki jo pod
prsmi prekinjajo z
ostrim rezom in se
nato ohlapno spuščajo
v liniji črke A prav do
gležnjev.
To sta torej dve lini-
ji, s katerima prav go-
tovo ne boste zgrešili.
Dolžina je maksi ali
mini.
MODNI DODATKI
Izbira modnih do-
datkov je pri večerni
toaleti zelo pomemb-
na. Pazite, h kateri
obleki boste nadeli
ogrlice in h kateri
verižico. Ne pozabile
na m.ajhne torbice ko-
vinskih barv in spon-
ke za lase, ki jih je
lahko čim več. Upam,
da boste novo leto
pričakali čim lepše.
Naslednjič pa kaj
več o modi za zimo.
Barbara Plaveč
ladržana elefliuiicn no delovnem mestu
Zadnje predavanje na seminarju
Z več znanja do večje učinkovitosti
pisarniških delavcev občine Ptuj je
bilo namenjeno modi v pisarni.
Udeleženkam seminarja jo je pred-
stavila urednica Modne Jane Maja
Poljšak.
Moda ni samo obleka, ki jo nosi-
mo. V modo sodijo tudi trenuten
način življenja, navade, ki sodijo v
neko obdobje, temu pa se prilagaja
tudi način oblačenja. Se do nedavne-
ga pri nas glede mode v pisarni ni
bilo nobenih omejitev, v svetu pa že
dolgo veljajo pravila, ki se bodo
sčasoma gotovo uveljavila tudi pri
nas. V svetu je tako, da če imate stike
z gosti, poslovnimi partnerji, je po-
trebno "gledati" tudi na obleko.
Ljudje ocenjujejo nekoga po prvem
vtisu - če smo urejeni, je potem tako
tudi naše delo.
KOSTIM-»UNIFORMA ZA PISARNO«
V tujini velja, da je kostim neke
vrste uniforma za pisarno in se bist-
veno ne spreminja, klasika je vedno
prisotna. V kostimu smo vedno v ce-
loti oblečeni za razliko od obleke in
ga tudi ni potrebno dopolnjevati.
Velja pa pravilo, da je za delovno
mesto najprimernejša zadržana ele-
ganca. Tudi moda sama zadnje čase
zelo čisla kostim, ki omogoča veliko
kombinacij. Bolj eleganten kostim
lahko nosimo do večera. V njem se
dobro počutimo in nam vliva samo-
zavest.
Ko govorimo o osebni urejenosti,
moramo gledati tudi na to, da imamo
vedno urejene lase, da smo malo
naličeni, še posebej če delamo pod
umetno lučjo. Če imamo radi nakit,
naj bo ta droben. Tudi nohte mora-
mo imeti vedno urejene, prav tako
moramo imeti vedno čiste čevlje ter
cele nogavice. To so malenkosti, ki
ne stanejo veliko, a veliko pomenijo.
Zelo pomembno je, kar zadeva
modo na delovnem mestu, da vemo,
da v pisarno ne sodijo kratka krila,
preveč globoki dekolteji, oprijete
obleke, saj je ena od zapovedi, da v
službi nismo zato, da bi se razkazo-
vali, ampak da delamo. Na delovno
mesto tudi ne sodijo športna
oblačila, jeans pa sploh ne. Prav tako
ne priljubljene hlačepajkice.
Za delovno mesto izbiramo kako-
vostna oblačila primernih barv in
vzorcev, ki se dajo tudi najbolje
kombinirati.
•»MG
•o^Vesna Ribarič
BiiazSRici * dcužba nogometa^
sambe iit ^ nasprotij <& ^
Prvi del: Cas študija je treba temeljito izkoristiti. Tudi za kaj takega, kot je praksa v Braziliji.
Po dolgem času sedim za svojo ljubo pisalno mizo. Zraven
medicinskih knjig, ki nestrpno pričakujejo selitev svoje
vsebine v moje možgane, leži zemljevid Brazilije in
dnevnik, ki je nastajal v dveh mesecih in pol, kolikor je trajala
moja brazilska dogodivščina. In medtem ko je našo deželo že
pobelil sneg, me spomini nosijo nazaj v čudovito tropsko
deželo, kjer večina ljudi snega ni še nikoli videla.
Več kot pol leta je minilo, odkar
sva se z Alenko, kolegico na medi-
cinski fakulteti in sopotnico v
Braziliji, na dunajskem letališču
poslovili od staršev. Obe imava za
seboj nekaj popotovanj - ona je
bila pred tremi leti celo v Avstra-
liji, jaz pa sem doslej meje stare
Evrope prestopila le v Turčiji.
Letalo. Prav prijetno je pri miru
obsedeli in pustiti mislim prosto
pol. Moram se nasmehniti sama
sebi, ko se spomnim številnih pre-
davanj in knjig popotnikov. Tudi
meni se dogaja podobno. Šele tukaj
visoko nad oblaki, ko vem, da me
do Ria de Janeira loči dobrih44 ur
poleta, imam spet čas, da v glavi
uredim vtise zadnjega norega me-
seca doma. Potem pa se lahko pre-
pustim vznemirljivemu pričako-
vanju vsega, kar me čaka tam daleč
onstran Atlantika.
Ko sem lansko poletje na praksi v
Wiesbadnu od kolegov izvedela, da
imamo študentje na naši fakulteti
tudi možnost izmenjave z Brazili-
Ohrisi zemljevida Brazilije,
kol jih je izrisala narava v
nacionalnem parku
Sedmih mest.
jo, se mi je to prvi trenutek zdelo
kar neverjetno. Neugnane misli pa
so žebežalesvojo pot. Prijatelji hri-
bovci me že nekaj časa nagovarjajo,
da bi se jim kot medicinka nas-
lednje poletje pridružila pri njiho-
vi miniodpravi v Ande,Peru. Seve-
da je poseben trud pri prepričevan-
ju odveč, saj želim v Južno Ameriko
že, odkar sem v osnovni šoli slišala
za Maje in Inke. Z zahajanjem v hri-
be pa se je ta mojaželja le še stopnje-
vala. Vedela sem le, da bo treba
počakati ugoden trenutek, ko se
bodo prekrivale finančne in študij-
ske možnosti. Vse je kazalo, da bo
zadeva uresničljiva po koncu pete-
ga letnika.
Seveda jeseni nisem oklevala s
prijavo za prakso v Braziliji. Dejala
sem si: "Če bom zbrala dovolj de-
narja za Peru, se ga bo našlo še toli-
ko, da ostanem še en mesec v Brazi-
liji in tudi v resnici spoznam vsetis-
te za nas eksotične bolezni, ki jih
običajno pri učenju o infekcijskih
boleznih preletimo, meni pa so rav-
no zaradi predstav o daljnih
deželah ta poglavja vedno vzbujala
posebno zanimanje."
In ker seveda v življenju ponava-
di ne gre vse čisto tako, kot si želi-
mo, so se moji hribovski prijatelji
odpravili v Ande že maja, cel mesec
pred koncem mojega študijskega
(šolskega) leta. Po nekaj tednih no-
tranjih bitk in bojev v sebi sem se
odločila, da bom najprej končala
letnik in sepotem odpravila v južne
kraje na prakso, potem pa ... Poto-
pisi, knjige in vodniki po Braziliji
obljubljajo popotnikom neizmer-
ne možnosti...
Z Alenko se prej nisva poznali
zelo dobro. Združilo naju je skup-
no hrepenenje po daljnih krajih.
Obe se zavedava prednosti in sla-
bih plati podajanja osamljenega
popotnika na pot. Vse, kar slišiva
ali bereva o razmerah, ki vladajo v
krajih, kamor obe želiva, nama
kaže, da bi bilo za dve dekleti pa-
metneje potovali v paru. Pa šestarši
bodo vsaj malo bolj pomirjeni.
Z megalomanskimi razsežnost-
mi Brazilije se prvič resno soočiva,
ko se je treba kmalu po prijavi
odločiti za kraj, kamor hočeva na
prakso. Tam imajo 80 medicinskih
fakultet in še več bolnišnic, kjer so
možnosti zaopravljanjeprakse. In-
formacije kolegov, ki so tam že bili,
dolgo strmenje v zemljevid in želja
po nečem čisto drugačnem naju
pripeljejo do končne odločitve:
Manaus, Amazonija. Gospa Vahen
s Kompasa Holidaysa, ki nama je
prijazno poiskala najugodnejša
možnost poleta do Ria, naju je ob
prvem srečanju, ko sva ji razložili,
kam potujeva, kar debelo pogleda-
la: "V Manaus odhajata na delo v
bolnišnico? Ampak tam so vendar
še piranhe in krokodili!" In medve
sva bili v odgovoru enotni: "Prav
zato tudi hočeva tja."
Pripravljalna mrzlica zadnjega
meseca. Brazilsko načelo, da tudi v
zadnjem trenutku še ni prepozno,
spoznava še doma. Garanina pisma
dobiva po faksu, ko se za vize že kar
mudi. Ponje morava na Dunaj. Če
se ti pripeti, da pozabiš, kako kra-
sno znajo piti živce birokratska
pota, se jih v takšnih trenutkih spet
zaveš. Nešteto potrdil, za katera je
treba trkati na številna vrata. Tudi
same vize niso zastonj. In na amba-
sadi morajo še enkrat sami kontak-
tirati z organizacijo, ki izvaja iz-
menjavo. Nekaj dni pred odhodom
pa so potni listi z dovoljenjem za
trimesečno bivanje v Braziliji le pri
naju.
Da bi lahko neodvisno reševali
tudi svoje morebitne zdravstvene
težave, nama v mariborski bol-
nišnici priskrbijo nekaj najosnov-
nejših zdravil. In vsaki svojo škatlo
rokavic za delo v bolnišnici.
Kakšne razmere naju čakajo tam,
ne veva. Za nama je seveda tudi ob-
vezno cepljenje proti rumeni
mrzlici in preskrbljeni sva z anti-
malariki za profilakso. Pri obojem
naju finančno podpre fakulteta.
Tudi tekanje in telefoniranje po
različnih letalskih družbah se je iz-
plačalo. Iz razmišljanj me predra-
mi Alenka zraven mene: "Veliko
sem že letela, ampak tako 'fancy'
kot z British Airways pa še ne."
PTUJ / MODNA REVIJA SVEČANIH OBLAČIL
BARBARE PLAVEČ
V soboto, 17. decembra, je bila vNarodnem domu v Ptuju re-
vija večernih oblačil, ki so jih na osnovi kreacij mlade ptujske
modne kreatorke Barbare Plaveč zašili v butiku Sonja. Pred-
stavile so jih dekleta iz modnoolikovalnega študija Marjana
Podlesnika iz Maribora.
Kreacije Barbare Plaveč so posneli tudi za slovensko televizijo. Foto: Kosi
Modna revija je bila pomemb-
na tudi zato, ker so se prvič kot
manekenke predstavila tudi dek-
leta iz Ptuja, ki so bila izbrana na
prvi ptujski avdiciji za bodoče
manekenke 11. novembra.
Revijo večernih oblačil jesestavl-
jala ena sama kolekcija, razdeljena
na več skupin oblačil. Kreatorka
Barbara Plaveč se je odločila prika-
zati svečana oblačila sorodnih
barv, dolgih in kratkih oblek ter
svečanih hlačnih kompletov.
Tudi za svečana oblačila veljajo
modni trendi sezone, čeprav neko-
liko manj kot pri dnevnih
oblačilih. Pri večernih toaletah
namreč veljajo nekatere klasične
zapovedi, ki se kažejo predvsem v
barvi (črna) in liniji - klasični kos-
timi, ozke obleke in dekolteji.
Trendi pa se kažejo predvsem v
barvah. Letošnje so zlata, srebrna
in črna. Od materialov prevladuje-
Nove ptujske manekenke.
jo lame, mečkanke in lureks.
Pri večerni obleki je najpo-
membnejša linija, kar pomeni, da
mora biti kroj prilagojen postavi.
Obleka mora biti usklajena s člove-
kom, ki jo nosi. Za večerno oblačilo
moramo izbrati kvaliteten materi-
al, piko na i pa dajejo večerni toaleti
izbrani modni dodatki, ogrlice,
uhani, broške, torbice in rokavice.
Z njimi lahko tudi stara večerna
obleka zaživi v popolnoma novi po-
dobi. To in še več je bilo zaznati
tudi na sobotni reviji svečanih
oblačil, na kateri smo lahko
občudovali tudi toaleti, s katerima
je Vesna Dolenc osvojila naslov
miss fotogeničnosti na izboru za
kraljico sveta v Moskvi.
Modna revija svečanih oblačil
Barbare Plaveč je v Narodni dom
privabila veliko Ptujčanov in obi-
skovalcev od drugod. Petdeset mo-
delov jih je navdušilo, toplo pa so
pozdravili tudi menekenski debut
Ptujčank Darje, Eve, Barbare, An-
dreje in Janje. Po reviji so te pove-
dale:
Darja Koren: "Bilo je super, en-
kratno..."
Eva Ferčec: "Občutek na odru je
vznemirljiv. Želim si še več takih
doživetij, kot je bilo nocojšnje."
Andreja Meško: "Bilo je mnogo
boljše kot na avdiciji. Ugaja mi
vrvež za odrom. Upam, da sebom še
Foto: Kosi
kdaj sprehodila po manekenski
pisti."
Barbara Cenčič: "Občutek je ne-
popisen. Vrvež in trema za odrom,
ko si na njem, pa blestiš."
Janja Pucko: "Za takšno modno
revijo, kot je bila nocojšnja, je po-
trebno veliko dela, da lahko dobro
predstaviš obleko. Upam, da sem
uspela."
_______________!*.MG
TEDNIK -29. DECEMBER 1994
HUMOR LETA 1994-11
12-NASVETI
29. DECEMBER 1994- TEDNIK
•> MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV - X.
ndiiia in sodniki
# Pristojnost račun-
skega sodišča, določena v
ZRS
Od pristojnosti, ki so v
19. in 21. členu ZRS dane
računskemu sodišču,
omenjenem le tele:
1) opravljanje nadzora
nad poslovanjem pravnih
oseb javnega prava (to so
država, lokalne skupnosti,
javni zavodi itd.), drugih
pravnih oseb, v katerih je
država udeležena oziroma
je delni lastnik (to so razne
gospodarske družbe), oseb
civilnega prava(to so razna
društva itd.), ki prejemajo
sredstva iz proračunov ali
drugih virov javnih fi-
nanc;
2) opravljanje nadzora
nad zakonitostjo, na-
membnostjo ter gospodar-
no in učinkovito rabo sred-
stev javnih financ, nad za-
konitostjo posamičnih ak-
tov o izvrševanju pro-
računov in finančnih
načrtov, nad pobiranjem
javnih dajatev;
3) predhodno revidiran-
je in revidiranje računo-
vodskih izkazov pro-
računov in drugih uporab-
nikov javnih financ;
4) svetovanje javni
upravi;
5) opravljanje nadzora
nad posojilnimi odnosi
Banke Slovenije do držav-
nega proračuna ter tudi
drugimi posli, ki jih v skla-
du z zakonom opravlja za
Republiko Slovenijo.
# Člani računskega
sodišča
Opozorim naj, da ZRS
nikjer ne uporablja besed
sodnik računskega
sodišča, temveč govori le o
članu računskega sodišča.
To je popolnoma pravilno,
kajti član računskega
sodišča nima enakega sta-
tusa, kot ga ima sodnik
drugih sodišč (ustavnega
sodišča s splošno pristoj-
nostjo in specializiranega
sodišča), ki uživa tudi po-
klicno imuniteto.
Računsko sodišče ima
devet članov.
# Kdo določa kandida-
te za člane računskega
sodišča in kdo jih imenu-
je?
Po objavljenem javnem
pozivu za zbiranje predlo-
gov za kandidate za člane
računskega sodišča določi
predsednik Republike
kandidate in jih predlaga v
imenovan je za članeomen-
jenega sodišča državnemu
zboru, ki imenujepredsed-
nika, namestnika predsed-
nika in druge člane račun-
skega sodišča s tajnim gla-
sovanjem z večino glasov
vseh poslancev za dobo de-
vetih let.
# Kakšne pogoje mora-
jo izpolnjevati kandidati
za člane računskega
sodišča?
Za člana računskega
sodišča je lahko predlaga-
na in imenovana oseba bo-
disi moškega bodisi žen-
skega spola, ki izpolnjuje
tele pogoje:
a) da ima državljanstvo
Republike Slovenije
b) da ima najmanj viso-
košolsko izobrazbo,
c) da ima najmanj 10 let
delovnih izkušenj na
družboslovnem ali nara-
voslovnem področju,
č) da v štirih letih pred
imenovanjem ni bil član
vlade Republike Slovenije.
# Nezdružljivost funk-
cije člana računskega
sodišča
Funkcija člana račun-
skega sodišča ni združlji-
va:
a) s funkcijami v držav-
nih organih, organih lo-
kalnih skupnosti in orga-
nih političnih strank in
sindikatov,
b) s članstvom v organih
vodenja in nadzora gospo-
darskih družb,gospodar-
skih javnih služb, skladov,
zavodov in zadrug,
c) so sodelovanjem pri
delu državnih organov in
organov lokalnih skupnos-
ti ter nasilcev javnih poob-
lastil,
č) z opravljanjem katere-
gakoli poklica in pridobit-
ne dejavnosti,ki po zakonu
ni združljiva z opravljan-
jem javne funkcije.
Nezdružljivost funkcije
ugotavlja državni zbor.
# Predčasna razrešitev
člana računskega sodišča
Član računskega sodišča
je predčasno razrešen:
a) če to sam zahteva,
b) če je obsojen za kazni-
vo dejanje s kaznijo odvze-
ma prostosti,
c) zaradi trajne izgube
delovne zmožnosti za
opravljanje svoje funkcije,
č) če ne izpolnjuje več po-
gojev za člane računskega
sodišča,
d) če ne ravna v skladu s
tem zakonom in z uradno
prisego.
Člana računskega
sodišča predčasno razreši
državni zbor, če ugotovi
nastop enega od naštetih
razlogov.
# Plače in drugi pre-
jemki
Predsednik računskega
sodišča ima pravico do
plače in drugih prejemkov
v višini, ki so določeni za
predsednika ustavnega
sodišča.
Člani računskega sodišča
imajo pravico do plače in
drugih prejemkov v višini,
ki so določeni za sodnike
ustavnega sodišča.
Zanimivo je, da je več
določb iz zakona o ustav-
nem   sodišču,   če   se
nanašajo na ustavne sodni-
ke, in določb iz zakona o
računskem sodišču, če se
nanašajo na člane tega
sodišča, enakih oz. podob-
nih, kot npr. doba manda-
ta, za volitev oz. imenovan-
je potrebno število glasov
poslancev, nezdružljivost
funkcije ustavnega sodni-
ka oz. člana računskega
sodišča s funkcijami v dru-
gih organih, razlogi za
predčasno razrešitev itd.
# Postopki in način
dela računskega sodišča
Od teh določb, ki jih vse-
bujejo 22. - 34. člen ZRS,
naj omenim le, da v postop-
ku nadzora in revidiranja
na prvi stopnji odloča se-
nat treh članov računskega
sodišča, v postopku na dru-
gi stopnji pa senat petih
članov, ki ga vodi predsed-
nik računskega sodišča. Če
računsko sodišče ugotovi
hujše nepravilnosti, škode
ali zlorabe, lahko predlaga,
da morajo pri obravnavan-
ju pristojnosti naštete
pravne osebe takoj raz-
rešiti doložnosti odgovor-
ne osebe in računovodje.
Ugovor odgovorne osebe
in računovodje zoper
zahtevo računskega
sodišča ne zadrži izvršitve.
# Kazenske določbe
V 35. členu ZRS so
naštetestoritveoz. opustit-
ve pravnih oseb in njiho-
vih odgovornih oseb v zve-
zi z delom in zahtevami
računskega sodišča. Te
storitve oz. opustitve so
določene kot prekrški, za-
radi katerih so lahko prav-
ne osebe kaznovane z de-
narno kaznijo najmanj
300.00 tolarjev, odgovorne
osebe pa z denarno kaznijo
najmanj 120.000 tolarjev.
•» Mirko Kostanjevec
KRVODAJALCI
13. DECEMBER - Slavko Laura,
Gorišnica 139; Mirko Horvat, Sv.
Tomaž 41, Tomaž; Alojz Pihlar, Dor-
nava 66/a; Rafael Svenšek, Zagrebška
93, Ptuj; Janko Kodrič, Bukovci 92/a;
Veronika Leben, Sloini 9, Polenšak;
Milan Lesjak, Nova vas 111/b, Ptuj;
Dragica Šilak, Pot v toplice 3, Ptuj; Su-
zana Hentak, Dornava 119; Slavko Ar-
nejčič, Gorenjski Vrh 8, Zavrč;
Dušanka Brodnjak, Gorišnica 24/a;
Ivan Auer, Pobrežje 151/a, Videm;
Alenka Boban, Štrafelova 5, Ptuj; Van-
da Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj;
Francka Žgeč, Kvedrova 4, Ptuj; Vera
Popušek, Podvinci 13; Slava Potrč,
Prerad 48, Polenšak; Anica Herga,
Dornava 129; Alojz Veselic, Hrastovec
25, Zavrč; Vinko Kokol, Dornava 87;
Andreja Graifoner, Rimska ploščad 3,
Ptuj; Marjeta Mendaš,Moškanjci 84/a,
Gorišnica; Martina Florjanič, Strelci
9, Markovci; Kristina Vidovič, Mez-
gove! 51/a, Dornava; Vlado Krajnc, Sp.
Velovlek 24/a, Ptuj; Milica Petek-Fili-
povič, Ul. 25. maja 9, Ptu j; Oto Mesaric,
CMD17, Ptuj; Romana Jurič, Dornava
115; Verica Emeršič, Mezgovci 3, Dor-
nava; Silvo Furman, Gorenjski Vrh 30,
Zavrč; Štefka Komet, Pestike 5/a,
Zavrč; Stanislava Emeršič, Mezgovci
3, Dornava; Elizabeta Bombek, Belski
Vrh 15, Zavrč; Ivan Hrnčič, Hrastovec
8, Zavrč; Marjeta Krajnc, Mejna cesta
33, Ptuj; Roman Mohorko, Ptujska
Gora 20; Vlasta Pisanec, Polenci 21,
Polenšak; Lizika Simonič, Dornava
l/a; Vesna Emeršič, Mezgovci 3, Dor-
nava; Jože Topolovec, Jablovec 39,
Podlehnik; Miran Zagoršek, Mezgovci
28, Dornava.
15. DECEMBER - Franc Jurgec,
Volkmerjeva 9, Ptuj; Vladimir Brez-
nik, Biš 36/a, Trnovska vas; Matevž
Velnar, Loperšice 31, Ormož; Sanja
Car, Kajuhova 3, Ptuj; Majda Slana,
Polenci 27/a, Polenšak; Miran Lešnik,
Ul. Vide Alič 17, Ptuj; Ljubo Lajh,Za-
bovci 91/a, Markovci; Janez Janžel, Za-
bovci 11, Markovci; Ivan Petek, Mez-
govci 24, Dornava; Marjan Kirbiš,
Markovci 13; Majda Zmazek, Bukovci
87/a, Markovci; Vlasta Žižek, Dornava
131/a; Branko Mlakar, Grajena 46,
Ptuj; Angela Golčman, Dornava 16;
Gordana Jovič, Orešje 101, Ptuj; Mari-
ja Rimele, Podvinci 95; Darinka Tili,
Podvinci 39/b, Ptuj; Alojz Horvat,
Juršinci 19/a; Milena Čuš, Dornava
91/b; Cecilija Krajnc, Dornava 114/a;
Danilo Bela, Spuhlja 92, Ptuj; Anton
Mernik, Slomi 7, Polenšak; Drago Sed-
mak, Kvedrova 4, Ptuj; Marnn Brec,
Volkmerjeva 7, Ptuj; Vlado Potočnik,
Vičava 29, Ptuj; Milan Kirbiš, Gerečja
vas 40/f, Hajdina; Slavko Vidovič, Dor-
nava 34; Dragica Tušek, Krajgerjeva
28, Ptuj; Marija Škrjanec, Ul. 5. preko-
morske 15, Ptuj; Ivica Koletnik, Ul. 5.
prekomorske 5, Ptuj; Zvonko Purg,
Mestni Vrh 22, Ptuj; Milan Slatič,
Meškova 8, Ptuj; Marjan Žalar, Volk-
merjeva 7, Ptuj; Stanko Petek, Desenci
6, Destrnik; Dragica Polanec, Placar
64, Destrnik; Marjan Bezjak, Grajena
51, Ptuj; Marija Vidovič, Dornava 34;
Slavko Tašner, Grajena 20, Ptuj; Neža
Mislovič, Dornava 35; Ivan Lah, Mi-
hovci 90, Velika Nedelja; Marjan
Žižek, Vrazov trg 2, Ptuj; Stanko Fri-
dauer, Lancova vas 67, Videm; Marjan
Ratek, Dornava 147/d; Anton
Lončarič,U1.25.maja 15,Ptuj; Stjepan
Kralj, Ul. B. Kraigherja 2, Kidričevo;
Stanko Pleteršek, Pleterje 71, Lov-
renc; Andrej Matjašič, Prešernova 2,
Ptuj; Karel Frangež, Brunšvig 51,
Rače; Miran Čeh, Zabovci 59, Markov-
ci; Slavko Čeh, Stephensova 6, Mari-
bor.
16. DECEMBER - Andrej Plohi,
Draženci 21; Marija Kukovec, Brstje
28/b, Ptuj; Matevž Verhovšek, Lanco-
va vas 89/b; Andrej Petek, Mariborska
10, Ptuj; Robert Perko, Gerečja vas
40/d.
Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili tafarsici bifteic, rostbiffove zvitice s francosico
solato in pečene hrenovke v srajčici. j
TATARSKI BIFTEK
Za en biftek potrebujemo:
-76-78 dag govejega fileja
- sol, poper, kumina (mleta)
- šalotko, sardelnifile, kapre
-pol žlice gorčice, 1 rumenjak
- 2 dag majoneze
- 3 dag masla, peteršiljza okrasitev
Dobro uležen goveji file na deski ali
čoku zelo drobno sesekljamo. Doda-
mo mu sesekljane oziroma zmlete
začimbe: sol, poper, kumino, šalotko
ali čebulo, sardelni file in kapre ter do-
bro premešamo. Potem dodamo še
gorčico, rumenjak in majonezo. Po
želji lahko dodamo še: en hudi fafa-
ron, malo mlete rdeče paprike in par
kapljic omake tabosco. Z roko, ki jo
tanko namažemo zeljem, oblikujemo
ploščat okrogel biftek, go položimo na
steklen krožnik in okrasimo z maslom
in peteršiljem. Zraven ponudimo pre-
pečenecali tost.
ROSTBIFOVI ZVITKI S
FRANCOSKO SOLATO
Potrebujemo (za 4-5 oseb)
- 40 dag uleženega rostbifa
- sol, poper, 2 dag gorčice
- 4 dag olja
FRANCOSKA SOLATA;
-15 dag krompirja
-10 dag korenja
-10 dag kislih kumaric
-10 dag graha
-1 trdo kuhano jajce
PIKANTNA MAJONEZA:
-10 dag majoneze,po potrebi: limo-
nin sok, kis ali vino, sol, poper, 1
žličko gorčice
Uležen rostbif solimo, popramo in
namažemo z gorčico ter ga angleško
spečemo (to pomeni, da ostane v sre-
dini lepe rožo barve). Dobro ohlajene-
ga narežemo na tanke rezine. Rezine
nadevamo z francosko solato in zvije-
mo. Zvitke zložimo na ploščo in jih
prevlečemo zaspikom. Tako pripravl-
jene zvitke zložimo na opečen, z mas-
lom namazan tost. Vse skupaj lepo
okrasimo s kislimi kumaricami, gobi-
cami in peteršiljem ter robove nabriz-
gomo z maslom. Lahko pa pripravitg
enkrat več francoske solate in jo polo-
vico nadevate na ploščo, lepo obiku-
jete (v pravokotnik) in nanjo položite
zvitke ter še dodatno okrasite.
ASPIK: 2 dag želatinein 1 del hladne
vode segrevate, in ko se želatina stojDi
in lepo veže z vodo, odstavite. Se
tekoči ospik s pomočjo čopiča
nanašate no rastbifove zvitke.
PEČENE HRENOVKE V
SRAJČICI
Potrebujemo: (za 1 osebo)
-1 par hrenovk (čim bolj dolgih)
-1 jajce
-10 dag listnatega - maslenega tes-
ta
- sol, poper
Hrenovke razrežemo najprej na po-
lovico, polovice pa na četrtine. Na
vsakem koncu zarežemo križem do 2
cm globoko. Testo razvaljamo na tan-
ko (nožev rob), solimo in popramo, ga
premažemo z razžvrkljanimi jajci in
narežemo na trakove (široke 1 cm).
Trak zavijemo okrog hrenovke tako,
da je na vsakem koncu vidna tudi hre-
novaka. Zvite trakove še enkrat pre-
mažemo z jajcem in pečemo pri tem-
peraturi 200C 15 minut. Serviramo
lahko hladno ali toplo. Zraven lahko
ponudimo smetanov hren.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
Dolga, sončna in topla je-
sen se je končno prevesila v
belo zimo. Ugodne vremen-
ske razmere so omogočale, da
je trajno vrtno rastlinje doras-
lo, dozorelo in se pripravilo na
zimsko mirovanje.
Vrtičkarji smo ob takšnih
vremenskih razmerah, kot so
prevladovale v letošnji jeseni,
lahko opravili vse potrebno, da
je rastlinje dovolj negovano in
po potrebi zavarovano za prezi-
mitev, zemlja v vrtu pa pri-
pravljena, da se spočije in si na-
bere moči za ponovno rodovit-
nost.
S snežno odejo, ki je prekrila
okolje, pa ne smemo ostati
brezbrižni, saj je tudi pozimi,
ko narava miruje, rastlinje v bi-
valnem okolju izpostavljeno
motnjam in cesto tudi poškod-
bam.
V SADNEM VRTU so lesni
poganjki in listje na sadnem
drevju dobro dozoreli. Listje se
je osipalo, kljub temu pa je
mogoče, da se je na katerem od
mlajših dreves vegetacija zav-
lekla in je listje ostalo še na dre-
vesu. Pozornost pri otresanju
snega z dreves, ki jim listje še ni
odpadlo, je potrebna ob prvih
obilnejših snežnih padavinah,
da zaradi teže snega ne bi prišlo
do lomljenja vej in poškodb
mladih poganjkov. Sicer pa bo
večino listja osmukal že prvi
sneg, in če še pri tem pomaga z
otresanjem sadjar, ob na-
daljnjih snežnih padavinah
drevesa niso več tako izpostavl-
jena poškodbam.
Če v sadnem vrtu še nismo
potrosili rudninskih gnojil, jih
je priporočljivo potrositi kar po
snegu, da se tako skupaj s tal-
jenjem snega bolje vnašajo v
zemljo in h koreninam. Vendar
je trošenje gnojil po snegu pri-
poročljivo, če snežna odeja ni
debelejša od 10 cm, saj bi sicer
po visokem snegu potrošena
gnojila ob nagli odjugi odtekla
in se izprala po površini in
mimo dreves.
Nekatere vrste in sorte ribe-
za imajo zaradi letošnje ugodne
tople jeseni že močno nabrekle
brste. Temu pojavu ostrejša
zima morda ne bo občutneje
škodovala, lahko pa postanejo
brsti hrana pticam. Ptice Ishko
brste povsem oberejo in po-
zobljejo. Ko opazimo takšen
pojav, grmiče prekrijemo z za
to posebej namenjenimi
mrežastimi ali pajčevinastimi
prekrivali, ustrezajo pa že pov-
sem navadne, že rabljene
mrežaste vreče za krompir.
Sicer pa se sedaj, ko pokraji-
no že prekriva obilna snežna
odeja in ko vremenoslovci na-
povedujejo ostro zimo, spom-
nimo tudi ptic, prijateljic
našega okolja!
V BIVALNEM VRTU na
mestimo krmilnice in poskrbi-
mo za prehrano in prezimitev
ptic v najtežjih dneh.
Obilne snežne padavine in
težak sneg pa lahko povzroči
lomljenje in poškodbe na samo
na mladem sadnem drevju,
temveč tudi na okrasnih drev-
ninah in grmovnicah. Pozorni
moramo biti na rastline, ki
imajo že po naravi zelo krhek
les, in če jim še ni pravočasno
odpadlo list je, jih pred sneženi-
mi poškodbami zavarujemo
samo s pravočasnim otresan-
jem snega. Težak sneg lahko
polomi tudi zimzelene rastli-
ne. Razni lovorikovci, ognjeni
trn, kalina, tudi ciprese ali ne-
kateri iglavci klonijo pod težo
snega in le pravočasno otresan-
je lahko prepreči takšne
poškodbe.
Za okrasitev stanovanja ob
praznovanju se v domačem
vrtu vedno najde dovolj zelen-
ja. Zbiranje zelenja v vrtu ni v
škodo niti obliki rastline niti
okolju, če je pravilno in stro-
kovno opravljeno. Ne glede na
rastlinsko vrsto izrezujemo le
vejice, ki so se v rasti usmerile
nasprotno vzgojni obliki, in
tiste, ki čezmerno zgoščujejo
drevo ali grm. Tudi ko nabira-
mo zelenje, naj bo rez za obliko-
vanje in vzgojo okrasne rastli-
ne. Napak bi ravnali,,če bi ze-
lenje za okrasitev nabrali tako,
da bi lomili najlepše raščene
vejice, pri tem pa pričakovali,
da se bodo opustošeno drevo ali
grmi že sami obrastli in obno-
vili v naslednji vegetacijski
dobi.
V ZELENJAVNEM VRTU
zbiramo nekatere vrste listnate
zelenjave tudi med snegom ali
izpod snega. Ne glede, ali je ze-
lenjava nezavarovana pred
mrazom, kot sta brstični in list-
ni ohiovt ter por, ali s pokrivali
zavarovani motovileč, radič in
zimska solata, jih nabiramo v
ugodnih zimskih dneh, ko so
zunanje temperature nad
zmrziščem. Zmrznjene zelen-
javnice se morajo pred nabi-
ranjem naravno odtaliti, sicer
so za uživanje neuporabne.
Vsem, ki se ukvarjajo z vrtnar-
jenjem, urejanjem, negovanjem in
varovanjem zelenega bivalnega
okolja, želim vesele praznike ter
uspehov in zdravja v novem letu s
prijetnim počutjem v zelenju in
cvetju.
•> Miran Glušič, ing. agr.
Vvotirpesi-zavetrilie^
zaiiQVQŽivi[eiije
je že res, da narava sama poskrbi za začetek novega življna. Pri Čušovih v
Domavi so v votli pesi našli polno skaljenih krokosovih čebulic, ki jih je
najvrjetneje spravila miška z bližnje cvetlične grede. Janja in Aljaž se čudi-
ta, kako spretna je morala biti živalca, saj je luknja zelo majhna.
•»Af. Slodnjak
TEDNIK -29. DECEMBER 1994
ZA KRATEK ČAS - 13
Info-glasbene novice!
lnfo-lcvix
Ali ste uganili, katera pevka jena
sliki?Izrežiiekupon(rešitvebrez
kupona ne veljajo!), vpišite nje-
novo ime, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili CD.
Pred Štirinajstimi dnevi je bil na
sliki Sammy Daviš Jr.. Nagrado
prejme Sandra TRAVNIKAR,
MeškovaB, 62 250 Ptuj.
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesite)
na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p.
95. Rok: petek,6. januarja j
Leto z letnico 1994 se počasi
izdeka in se umika novemu z
letnico 1995. Ob koncu leta vsi
delamo statistike in tako sem
potegnil črto tudi pod izteka-
joče se glasbeno leto.
JANUAR imajo mnogi za naj-
dalj ši mesec v letu, razveselil pa
nas je s temi hiti: AU for love -
Adams & Stewart & Sting, Re-
tum to innocents - Enigma,
The power of love - Celine Dlon,
Things can only get better -
D:ream, Now and forever - Ri-
chard Marx, The sign - Ace of
base. Najboljši albumje bil The
colour of love pevke Celine
Dion! Britanska lestvica pa je v
uvodnem mesecu beležila 700.
No 1 skladbo Twist and shout
skupine Chaka Demus & Pliers.
FEBRUARje ob koncu prine-
sel podelitev Grammyjev. Naj-
več uspeha je prinesel Whitney
Houston, Stingu in Aerosmit-
hom. Pesmi, ki so najbolj raz-
burkale glasbeni svet, so: Wit-
hout you - Mariah Carey, The
rhythm of the night - Corona,
Look who's talking -Dr. Alban,
Loser - Beck, Rocks - Primal
Scream. Album meseca je so-
undtrack Philadelphia, na ka-
terem najdete Brucea Springs-
teena, Sade, Pettra Gabriela...
V MARCU seje začela prebu-
jati narava, prebudili so se tudi
glasbeniki v skladbah: Doop -
Doop, Whatta man - Salt n'Pe-
pa & En Vogue, Streets of Phila-
delphia - Bruce Spriwgsteen,
Everything changes - Take
That, Baby I love your way - Big
Mountain. Navdih za naslov al-
buma Miaow, kij e album mese-
ca, je britanska skupinaBeauti-
ful South pobrala pri kakšni
mački.
Dežne kapljice ostajajo
zaščitni znak APRILA, ki je
daljnega leta 1964, natančneje
4. aprila, dal neverjetni rekord,
saj je skupina The Beatles ime-
la kar 12 pesmi med stotimi v
ZDA. Uspešnice, ki so zazna-
movale letošnji april: I'll re-
member - Madonna, The most
beautful girl in the word - Prin-
ce, Mmm mmm mmm mmm -
Crash Test Durruniest, Sweets
for my sweet - CJ Lewis, ril
stand by you-Pretenders, Do-
n't tum around - Ace of Base.
Dve pomembni stvari moram
še zapisati za april, in sicer do-
bro, da so se vrnili legendarni
Pink Floydi z albumom The di-
vision beli. in slabo, da se je 8.
aprila ustrelil 27-letni Kurt Co-
bain, pevec seatlske ročk skupi-
ne Nirvana!
Seveda vsi vemo, da je za
MAJ mesec ljubezni; svojo lju-
bezen so v skladbah kazali tile
izvajalci: Josmua Kadison -
Jesse, Stiltskin - Inside, Prince
Ital Joe - United, Aerosmith -
Crazy, Ali 4 One -1 swear, Wet
Wet Wet - Love is ali around, Joe
Cocker - Summer in the city, 2
Unlimited - The real thing, Ro-
xette - Crash! Boom! Bang!.
Duo Erasure je naredil novi
abum I say, I say, I say. Na evro-
vizijskem festivalu sta zmagala
Paul Harrington & Charlie
McGettigan s prijetno country
balado Ročk n'roll kids!
JUNIJ je mesec, ko mnogi
rečejo: "Hvala bogu, da je konec
šole!" Mene pa junij spominja
na skladbe: Meet the Flinsto-
nes - BC 52's, Since I don't have
you - Guns n'Roses, Anytime
you need a friend - Mariah Ca-
rey, Anytime anyplace - Janet
Jackson, Can you feel the love
tonight - Elton John, Games
people play - Inner Circle, Love
ain't here anymore - Take That,
Bump n'grind - R. Kelly. Album
Purple seje odlično prodajal, iz-
vajalci pa so Stone Temple
Alots.
Po drugi polovici leta se
bomo sprehodili prihodnje
leto.
Upam, da ste izbrali svoj hit
leta in vam želim v letu 1995
dosti sreče, zdravja, ljubezniter
da bi poslušali dobro glasbo,
hkrati pa vas naprošam, da
pošljete svoje kritike ali pohva-
le na naslov Tednika!
David Breznik
POPULARNIH 10
LETA 1994
7. Love is aH Around- Wet Wet Wet
2. Withoutyou-Mariah Carey
3. ni make love to you - BoyzllMen
4. The Sign-Ace of Base
5.ISwear-AII40ne
6. Look who 's talking - Dr. Alban
7. 7 seconds - Voussou NVour&
NenehCherry
8. Baby I love your way - Big
Mountain
9. Always-Bon Javi
10. Saturday Night- Whigfield
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro).
^Mladi dopisniki
PRIJETNO DOŽIVETJE
v ponedeljek smo šli v knjižnico
na ptujski grad. Najprej smo se na-
potili v knjižnico Ivana Potrča. Tam
smo si ogledali knjige in jih tudi pre-
listali.
Knjižničar nas je vprašal, ali bi ho-
teli postati člani. Potem smo šli v
pravljično sobo. Knjižničarka nam
je povedala pravljico o zalubljenem
žabcu. Kar na pamet jo je znala,
samo liste je obračala in nam kazala
ilustracije. Nato smo se poslovili.
Ta knjižnica je ena najlepših v Slo-
veniji.
Odšli smo na ptujski grad. Zunaj
smo se namalicali, potem je naša
učiteljica kupila vstopnice. Bili smo
v prostorih za goste, v spalnici, je-
dilnici, v mnogih drugih prostorih
in v viteški dvorani. Prostori so zelo
veliki, lepo urejeni, nekaj predme-
tovje bilo pozlačenih. Tu hranijo ta-
pete iz dornavskega gradu. Ko smo
si vse te prostore ogledali, smo
vstopili v viteško dvorano. Gospa
nam je povedala, da so tukaj
graščaki prirejali plese. Sedajjeraz-
stavljenih veliko sulic, mečev in
drugega orožja. Potem smo šli v ka-
pelico. Tja je hodila k maši grajska
družina in njeni gostje.
Po ogledu gradu smo se vrnili do-
mov. Ta dan je bil za vse nas prijet-
no doživetje.
Renata Čeh, 3. a
OS Dornava
MOJA MUCA
Moji muci je ime Čipa. Ime sem ji
dal jaz. Najprej je rekla mamica, da
bi ji bilo ime Siči. Lani je imela štiri
male muce. Stara je dve leti. Kmalu
bo stara tri leta. Zelo rada je in spi.
Čipa je zelo velika muca, ker zelo
dosti je. Najraje je mačjo hrano. Ne
mara, dajo kdo moti pri spanju. Ko
vlovi kakšno miš, je ne poje, ampak
si dela družbo z njo. Miši ni prijetno,
ko jo grize in praska. Čipa je pogum-
na muca. Je črne barve, ima zelene
oči, kadar je jezna, maha z repom.
Če ji kaj ni všeč, te opraska ali vgriz-
ne.
Spi v kleti. Jesti dobi zvečer, po-
poldan in zjutraj. Ima ostre bele
zobe, črn gobček, ostre kremplje
ter mehke blazinice.
LukaVidovič,3.c
OŠ Lovrenc na Dravskem polju
JESEN
Včeraj sem šel z mamo na spre-
hod. Videl sem veverico, ki je skaka-
la z veje na vejo. Videl sem tudiježa,
kije tacal po jesenskem li-stju. Opa-
zoval sem rjava, oranžna in rdeča
drevesa, ki so se zibala v jesenskem
vetru.
Zoran Pečar, 2. a
OŠ Velika Nedelja
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
Danes, smo bili na razstavi. Videli
smo zajčke, kokoši, purane, race in
kozo. Najlepša je bila koza. Imela je
prekrižane rogove.
Saša Emeršič, 2. r.
OŠSela
ZA USTVARJANJE NI
POTREBNO BOGASTVO
stopali smo po peščeni poti in se
spraševali, le kakšen talent neki bi
lahko živel v tako nedostopnem
kraju, vendar je naša mentorica,
čeprav ji nismo verjeli, to ves čas
trdila...
Pričakovala nas je med vhodom
hiše, za katero bi vsakdo rekel
"podrtija", in nas veselo povabila v
hišo. Vstopili smo v nekakšen pred-
prostor, kjer so bila vedra, "štor" s
sekiro, v kotu je bila repa in skozi
okno vrt, ravno od nas pa je nekako
začudeno postrani gledala koza.
Gospa nam je s prsti kazala, naj ji
sledimo, in zavili smo na levo stran
do vrat, ki jih je načel zob časa, kot
očitno vse stvari v tej hiši. Od pre-
mišljanja meje odtegnilo škripanje
vrat in vsi smo se pošteno zmotili.
Ta sobaje, naj... svet naše gostitelji-
ce Jelice Vogrinec iz Sp. Voličine 12
in za druge hkrati pravljični svet.
Posedla nas je meter vstran od
vrat in nam dala vedeti, naj bomo
domači. Ni bilo treba iskati njenih
izdelkov, saj sobo J-j-asijo plodovi
njenega ustvarjanja. Ženamizismo
opazili šopek rož, narejenih iz pa-
pirja, in maketo Jeličine rojstne
hiše: hiša iz papirja, na oknih rože,
okrog hiše mah kot trava in malo
vstran so posipani kamenčki, ki so
ponazarjali cesto.
Na začetku je bilo bolj tiho, ven-
dar je takoj za spremembo
poskrbela Jelica. Izpod mize je po-
tegnila zaboj, v katerem je imela ve-
liko doma narejenih lutk. Na eno
roko sije nataknila lepo deklico, na
drugo pa fantka in nam v nemščini
uprizorila prizor iz pravljice
Trnuljčica, potem pa nam je dala
malo časa, da smo si lahko bolj ogle-
dali sobo, in nam zraven povedala,
kar nas je zanimalo.
Pol metra od nas je bila velika sta-
ra omara z glasbilom, imenovanim
lajna. Zraven lajne je bil stol, na ka-
terem so bile biblije iz leta 1893/94,
napisane v nemščini. Sredi sobe je
stala velika postelja, poleg nje pa
zopet omara in na steni iz lesa nare-
jene shke z raznimi motivi. Jezus,
kmečka opravila, tihižitje... Ob tem
nam je povedala, da so iz lipovega
lesa in gaje z izvijačem izoblikovala
v prave umetnine. Za posteljo je
stala zofa in na njej so sedeli njeni
"priatelji", ki jih je iz pliša sama na-
redila, to pa so medvedki in dva
kužka. Vzela jih je v naročje, malo
poklepetala z njimi in jim pojasnila,
kdo in kaj smo, nato pajihje posadi-
lanazajnazofo,kijojesamaprevle-
kla z rumeno zlatim blagom. V kotu,
ob postelji, je imela za božič nareje-
ne jaslice. Glavni material so kam-
ni, mah, veje in predvsem les. Ob
vsej tej lepoti pa smo tudi opazili na
sredini sobe hlod; z njim je podpira-
la strop sobe, da se ne bi zrušil, in že
ta je bil ves luknjičast od lubadar-
jev.
Po tem ogledovanju je odprla
omaro in iz nje izvlekla zvezek, v
njem ima zbrane svoje pesmi, kijih
je napisala ob raznih zanimivih do-
godkih. Nekaj jih ima celo napisa-
nih v nemščini, in čeprav ne pozna
not, jih ima uglasbene in nam jih je
kar na pamet zapela. Njeno
obnašanje ob petju pa je bilo
takšno, kot je bilo besedilo pesmi.
Po nastopu nam je pokazala kup
prtičkov, ki jih je skrojila, zašila in
izvezla sama. Izvedeli smo, da seje
veUko stvari naučila, ko je obisko-
vala nemško šolo, veliko pa je
"zrastlo" v njeni glavi. Svoje primere
vezenja nam je pokazala tudi na
vzglavniku, ki gaje sama naredila.
Vzdušje v tej sobi je bilo že prav
domače in veselo. Nihče ni mislil na
drugo kot na to, kar nam je Jelica
pokazala, predstavila... Čas je hitro
minil, zato smo se morali počasi
posloviti od vesele, sposobne žen-
ske, ki sije ustvarila svoj čudoviti
pravljični dom - srečni svet sredi
razpadle hiše in revnega okolja...
Za konec pa še nekaj, kar sem se
ob tem obisku naučila: za ustvar-
janje nista potrebna bogastvo in
šola, ampak zadovoljstvo ob ust-
varjanju česa novega, lepega...
Gor dana Ornik, 8. r.
OŠ Veličina
MOJ DOM
Topla, prijetna, a ne velika sobica
mi pomeni toplino življenja. Z me-
noj deU življenje, veselje in žalost.
Vanjo se zatečem v težkih trenut-
kih. V svojem domu se srečujemo z
mnogimi velikimi in majhnimi
težavami.
Zdi se mi, da mi je lažje, ko pridem
v sobo. Že od leta 1981 mi dom po-
meni začetek življenja, ustvarjanja,
ljubezen in srečo. Bila sem drobce-
na deklica, a že takrat sem ljubila
naš mali dom, saj sem se v njem
naučila čebljati prve besede mama,
oče; naučila sem se igrati, začela
sem hoditi...
V šestem letu sem prvič stopila v
šolo. Vsak dan se vesela, žalostna ali
srečna vračam domov. V svoji sobi
se učim, berem, se veselim svojih
uspehov, ob hudih trenutkih pa
tudijočem.
Nekega dne, ko bom odšla v šole, v
tujino, ne bom več občutila topline
staršev in doma. V srcu bo vsa topli-
na izgubljena. A vesela in srečna se
bom vračala domov k staršem, so-
rodnikom...
Nekaterim pomeni ljubezen do
doma samo to, da imajo vsega do-
volj, a to ni res. Tudi majhna in bor-
na hišica je za nekatere bogastvo.
V svoj dom se vračaj vedno vesel in
srečen. Dom ti moj, vse bi dala zate,
le da te imam.
Darja Stopajnik, 7. r.
OŠ Leskovec
14 - ZA RAZVEDRILO
29. DECEMBER 1994 • TEDNIK
TEDNIK -29. DECEMBER 1994
POSLOVNA SPOROČILA - 17
18 - POSLOVNA SPOROČILA
29. DECEMBER 1994- TEDNIK
TEDNIK-29. DECEMBER 1994
OGLASI IN OBJAVE - 19
PTUJ / ČETRTA ORFEJČKOVA PARADA

Kljub precejšni! snežni odeji je bilo četrta orfejčkova parada na Štefanovo (v po-
nedeljek, 26. decembra) v športni dvorani Center še bolje obiskana in še veličast-
nejša kot prve tri. Tudi letošnji zaključek serije oddaj Orfejček, ki je v sporedu ra-
dia Ptuj vsak četrtek ob 20. uri, in glasovanj za zmagovalce Orfejčkovih stopničk v
Tedniku je bil velika gola predstava. Poleg mesečnih zmagovalk je namreč blizu
2000-glava množica lahko videla in slišala vso smetano slovenske domače in tudi
zabavne glasbe ter goste iz tujine.
Veliki finale: pogled na zaključni prizor letošnje parade je bil posebno doživetje, saj so se nastopajoči
poslovili z veličastnim dvoranskim ognjemetom.
Tako smo v prijetnem praz-
ničnem vzdušju zaplo-
skali Fantom izpod
klančka, Celjskemu in-
strumentalnemu kvintetu, an-
samblu Ptujskih 5, Mariani
Mlinar, Prerodu, ansamblu
Jožeta Ekarta, ansamblu Ve-
sna, Slapovom, Primorskim
fantom, ansamblu Jožeta Seru-
ge, skupini Pop design. Bratom
iz Oplotnice, najmlajši pevki
Moni, Štajerskim sedem, gostji
iz Nemčije Riti Berg, Koradu
Buzettiju in Brendiju, ansam-
blu Vlada Sredenška, skupini
Karavan's, ansamblu Jožeta
Ekarta, zapel nam je tudi Alfi s
svojimi muzikanti, pa Ljubo
Huzjan s Fanti treh dolin, Slo-
venski muzikantje, ansambel
Alpenflizer iz sosednje Avstri-
je, Igor in Zlati zvoki, in kot se
spodobi, smo se poslovili z Alfi-
jevim silvestrskim poljubom.
Za humor sta poskrbela Luka in
Pepi, Orfejčkovo parado pa sta
tudi tokrat uspešno vodila Da-
nica Godec in Ljubo Huzjan, ki
je s svojo agencijo EPS Luka ob
Foto:M,Oxniet
prireditelju Radiu-Tedniku
Ptuj tudi glavni organizator pri-
reditve. Žal so tudi tokrat mno-
gi ostali brez vstopnice, saj je
bila letošnja parada razprodana
že dobre pol ure pred pričet-
kom, zato vsem tistim tolažilna
novica: četrto Orfejčkovo para-
do je posnela VTV Velenje pod
režiserskim vodstvom Rajka
Dordeviča, radijski posnetek
prireditve pa bo na sporedu že
ta četrtek na radiu Ptuj v oddaji
Orfejček.
•> -OM

Novoletne želje so nam zaupali (od leve): Olga Rems, Ludvik Škoberne, Nataša Pire, Alfi Nipič, Boris Ber-
gantin Marjan Sedmak,
Tik pred iztekom letošnje-
ga leta smo, ko si običajno
segamo v roke in izreka-
mo osebne in številne
druge želje. Zagotovo vas bo za-
nimalo, kakšne so osebne želje
znanih Slovenk in Slovencev.
Nekaj nam jih je uspelo zbrati.
Olga Rems, novinarka in vodi-
teljica TV Slovenija: "Predvsem si
želim trdega zdravja za vso družino -
to je na prvem mestu. Sinu želim veli-
ko uspeha v šoli, vsem skupaj pa
želim mirno življenje in da v Sloveni-
ji med strankami ne bi bilo več tako
smešnih in otročje nizkih prerekanj."
Ludvik Škobeme, urednik revije
za zdomce Naša Slovenija: "Kaj naj
si zaželim? V službi predvsem, da bi
bil naš časopis za Slovence po svetu
vsaj tako dober, kot je sedaj. V zaseb-
nem življenju pasreče in zdravja... Pa
šenekaj: dabisenamojem vrtu prije-
la trta kvintona in da bi čimprej rodi-
la domače vino, ki ga imam najraje."
Nataša Pire, voditeljica TV
Dnevnika: "Moja največja želja je, da
bi se med novinarji na TV Slovenija
končno uredile razmere, kajti tako
napeto stanje, kot je sedaj, nikomur
ne koristi, prej škodi. Zasebno pa si
močno želim, da bi čimprej odplačala
dolgove. Kupila sem namreč stano-
vanje, ga opremila in seveda imam
kup kreditov, zato je moja največja
zasebna želja, da bi spoznala
kakšnega dobrega, predvsem pa bo-
gatega dedca, da bi mi pomagal vse to
odplačevati..."
Alfi Nipič, pevec zabavne glasbe:
"Tako kot vsem drugim, seveda tudi
vašim bralcem in poslušalcem radia
Ptuj, želim tudi sebi veliko zdravja in
zadovoljstva. Štajercem želim
predvsem, da bi se gospodarstvo
končno pričelo oživljati, Ptujčanom
obilo razumevanja z novim župa-
nom, njemu pa predvsem obilo sreče
pri vodenju občine naslednja štiri in
še enkrat štiri leta!"
Boris Bergant, pomočnik gene-
ralnega direktorja TV Slovenija:
"Če sem iskren, si želim predvsem
zdravja, kajti iz tega izvira vse drugo.
Sicer pa si močno želim, da bi se slo-
venska politika končno nehala vtiko-
vati v naše zadeve, da bi novinarska
stroka bila to, kar mora biti, in da bi se
Slovenci manj kregali med seboj."
Marjan Sedmak, glavni urednik
Republike: "Mislim, da je skrajni
čas, da oblast končno pride pod nad-
zor sredstev javnega obveščanja in
javnosti, tako kot je to običaj drugod
po svetu. Zase in za svojo družino pa
želim predvsem zdravja, ki je dejan-
sko osnova za vse drugo."
Anketiral: Af. Ozmec
Kulturni križem
la*ažem
PTUJ # V Miheličevi ga-
leriji še razstavlja akadem-
ski slikar Dušan Filipčič.
PTUJ # V galeriji svetega
Jurija v ptujskem mestnem
stolpu razstavlja akadem-
ski slikar Vojko Pogačar.
PTUJSKA GORA # V
galeriji Paleta boste našli
unikatno poslikane novo-
letne predmete in slike Ve-
ronike Rakuš.
SLOVENSKA BISTRI-
CA # Skupščina občine in
Zveza kulturnih organiza-
cij vabita na slovesno aka-
demijo, ki bo ob spomin-
skem dnevu občine Slo-
venska Bistrica, posvečena
pa je 52-letnici padca Po-
horskega bataljona. Slove-
snost bo v dvorani doma
kulture v soboto, 7. januar-
ja, ob 18. uri. Ob tej pri-
ložnosti bodo podelili
občinska priznanja.
KINO PTUJ # Dol. ja-
nuarja so na sporedu Re-
snične laži ob 17.30 in ob
20. uri.
PTUJ # Center inter-
esnih dejavnosti organizi-
ra plesni vrtec za otroke od
4 do 6 let s pričetkom v to-
rek, 10. januarja, ob 16.30
in plesno delavnico za
otroke od 7 do 11 let s
pričetkom isti dan ob 17.30
v Dravski ulici 18 (vhod z
notranjega dvorišča). Vpis
je še možen.
PTUJ # ZKO in Emona
Merkur Ptuj organizirata v
ponedeljek, 9. januarja, ob
16. uri in ob 19.30 v viteški
dvorani ptujskega gradu
koncert Ljubljanskega go-
dalnega kvarteta in klari-
netista Darka Brleka. Izva-
jali bodo Mozartova in Ha-
ydnova dela.
ČRNA KRONIKA
KOLISARKA CEZ KRMILO
Po pločniku ob regionalni cesti
v Središču ob Dravi se je v pone-
deljek, 19. decembra, nekaj pred
18. uro peljala s kolesom 14-lettna
T.P. iz Središča ob Dravi. Med za-
viranjem se ji je sprednje kolo
zaustavilo, zaradi cesarje padla
čez krmilo kolesa na pločnik in se
hudo ranila.
BOČNO V BETONSKO
OGRAJO
v torek, 20. decembra, ob 2.25
se je po regionalni cesti skozi
Lancovo vas peljal z osebnim av-
tomobilom Dejan D. iz Dražen-
cev. V nepreglednem desnem
ovinku ga je na mokrem cestišču
zaneslo s ceste, bočno je trčil v
betonsko ograjo in avto se je
prevrnil na streho. Dejan D. se je
pri tem hudo ranil, prepeljali so ga
v ptujsko bolnišnico.
AVTO NA NASPROTNI
VOZNI PAS
Od Maribora proti Ptuju je v to-
rek, 20. decembra, ob 20.30 vozil
osebni avto hrvaški državljan
Andželko N. Ko je v Staršah dohi-
tel tovorno vozilo, je začel zavi rati.
Tedaj je na spolzkem cestišču
njegov avto zasukalo za 90 sto-
pinj in ga zaneslo na nasprotni
vozni pas. Tam je trčil vtovornjak,
ki gaje nasproti pripeljal Silvo P.,
prav tako hrvaški državljan. V
nesreči je bil hudo ranjen sopot-
nik v osebnem avtomobilu Josip
A. iz Hrvaške.
OSEBNI AVTO ZGOREL
Po regionalni cesti od Destrnika
proti Svetincem je v sredo, 21. de-
cembra, nekaj pred polnočjo vo-
zila osebni avto Renault21 Natali-
ja N. iz Velenja. Zaradi kratkega
stika na električni napeljavi je
med vožnjo avto začel goreti. Po-
klicali so na pomoč gasilce, ven-
dar je avtomobil pred njihovim
prihodom že zgorel. Ocenili so,
da je škode za okoli 2 milijona to-
larjev.
ILEGALNE POTNIKE
^__________VRNIU
v torek, 20. decembra, zvečer
so policisti POGorišnicavZavrču
ustavili voznika osebnega avto-
mobila Veselina S. iz Maribora.
Ugotovili so, daje mimo mejnega
prehoda pripeljal v Slovenijo tri
državljane BiH. Zaradi tega so ga
prijavili sodniku za prekrške,
državljane BiH pa predali obmej-
nim organom Hrvaške.
Z AVTOM OBTIČAL V
SNEŽNEM ZAMETU IN
UMRL
Ob lokalni cesti v bližini naselja
Jernej, Loče pri Poljčanah, so v
četrtek, 22. decembra, zjutraj v
snežnem zametu našli fička, v
njem pa mrtvega 32-letnega
Franca F. s Selškega Vrha,
občina Slovenske Konjice. Ko so
ga našli, je motor avtomobila še
vedno tekel. Po prvih ugotovitvah
je voznik umrl zaradi zastrupitve z
izpušnimi plini. Ponoči se je
vračal domov, zapeljal s ceste in
obtičal v snežnem zametu. Ker
sam ni mogel spraviti vozila nazaj
na cesto, je s prižganim motorjem
ostal v zametu in zaspal, žal za
vedno...
^FF
OSEBNA KR0MK.4
RODILE SO - ČESTITA-
.MO: Marija Hcrgula, Cvet-
kovci 102, Podgorci - Urba-
na; Marjana Zebec, Gerečja
vas 1().>, Hajdina-dečka; Ro-
mana Maick, Vintarovci 52,
Destrnik - Leona; Jožica
Šošter, Dobrina 65, Žetale -
Mitja; Zinka Reven,
Zamušani 62, Gorišnica -
dečka; Jasmina Lenčič, M,
Gubca 17, Nedeliščc, Čako-
vec - Dominika; Martina
Ranfl, Zamušani 7,
Gorišnica - Moniko; Darja
Pristovšek, Gibina 10, Vito-
marci - deklico; Suzana
Tetičkovič, Slovenskogo-
riška 1, Ptuj - deklico; Jerica
Luči, Jastrebe! 15, Kog -
dečka; Valerija Zadravec,
Sodinci 60, Velika Nedelja -
Denisa; Silva Novak, Jadran-
ska 17, Ptuj - Alena; Darja
Korenjak, Prečna pot 12,
Ptuj - Anjo; Slavica Samuh,
Sagadinova 4, Ptuj - Stašo;
Marta Tomažič, Cvetkovci
50, Podgorci - Tomaža; Re-
nata Hrnčič, Pestike 18/a,
Zavrč - Anjo; Karolina
Korošec, Žnidaričevo na-
brežje 7, Ptuj - Rebeko; Ma-
rija Ješe, Vrazova 1, Ormož -
Luka; Irena Zaje, Apače 14,
Lovrenc - dečka; Jelka Jako-
lič, Kvedrova 2, Ptuj - Aljaža.
POROKE - PTUJ: Štefan Ci-
gan in Štefanija Bogme, Ka-
juhova ul. 11, Kidričevo.
UMRLI SO: Franc Jager,
Gradišče 8, 1943-t 15. de-
cembra 1994; Neža Horvat,
rojena Terbuc, Orešje 93,
Ptuj,:;-1917-t 18. decembra
1994; Marija Reicher,
Vičava 48, Ptuj, ^i^ 1901 -115.
decembra 1994; Marija
Belšak, rojena Hrnčič,
VJčava85,Ptuj,:::1919-tl5.
decembra 1994; Marija Pal,
rojena Sever, Zg. Hajdina 14,
1914 - 115. decembra
1994; Terezija Komac, roje-
na Junger, Kraigherjeva 16,
Ptuj, '1= 1914 -119. decembra
1994; Alois Gruber, Formin
55, 1917-t 20. december
1994; Katharina Maria Ko-
kol, Wittmanngasse 4,
Wolfsberg, Avstrija, =:> 1913 -
117. decembra 1994; Marija
Petrovič, rojena Planec,
Ločki Vrh 56, ::'1935 -tl8.
decembra 1994.