se
32
dni
10

maraton
Letališče M oškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Kultura
Ptuj • Bodo morali na gradu odstraniti nove pridobitve?
O Stran 3
Zdravstvo
Ptuj • Koncesijske pogodbe bi bilo treba spremeniti
O Stran 4
Ptuj, torek, 15. maja 2012
letnik LXV • št. 38 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98I2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • Šenčur ustavili na poti v kvalifikacije
O Stran 11
Plavanje •
Na mitingu za Pokal Term Ptuj za domačine 17 medalj
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Ptuj • Zaključen mladinski festival Vizije
Mladim dovoliti, da govorijo o sebi
V nedeljo se je zaključil tridnevni festival mladinske ustvarjalnosti Vizije, na katerem se je predstavilo 180 nastopajočih. Podeljenih je bilo 12 priznanj, pa tudi mamljive nagrade za najboljše izvajalce.
V organizaciji JSKD se je letos v Ptuju odvijal festival z naslovom Vizije. Vstopnice za udeležbo na njem so si zagotovili ustvarjalci 8 gledaliških, 3 lutkovnih, 2 recitatorskih in 11 rok skupin. Najboljši so bili nagrajeni s priznanji vizionar. Letos je slavila Gledališka šola Prve gimnazije Maribor, saj je za predstavo Mularija prejela vizionarja za najboljšo gledališko predstavo v celoti, Timon Šturbej je prejel vizionarja za moško vlogo v tej predstavi, Neža Kovačič pa za žensko vlogo v isti predstavi. Rok vizi-onarja za najboljšo mladinsko rok skupino je prejela skupina Fireflies iz Škofje Loke. Tudi ptujska regija pa je bila odlično zastopana. Rok vizionarja za najboljšo vokalno interpretacijo je prejel pevec skupine Justin case Timotej Prelog s Ptuja, rok vizionarja za perspektivnega glasbenika pa bobnar skupine Strangers, šele 13-letni Žiga Brglez iz Zgornjih Jablan.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Statistika o plačah Slovencev
Rokomet •
Ptujčanke pretile vse do konca
O Stran 12
V193 občinah plača nižja od povprečja
Statistični urad RS (SURS) je nedavno objavil zanimive podatke o povprečnih plačah Slovencev in Slovenk. Za celotno državo velja, da naj bi povprečna plača znašala dobrih 988 evrov neto, v veliki večini občin pa je povprečna plača občanov in občank nižja.
Po zbranih podatkih je tako povprečna bruto plača višja od slovenskega povprečja v približno 8 odstotkih občin, povprečna neto plača pa približno v 11 odstotkih občin.
Primerjava povprečnih me-
Vabljeni na predizbor ansamblov za
« Narodno, jFabavne ^plub.
Ptuj 2012
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 27. maja ob 13. uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Med prispelimi kuponcki do petka,
18.5.2012 bomo izžrebali 40 potnikov, ki bodo s seboj lahko
pripeljali še eno osebo. O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti.
Pemtnina Ptuj
sečnih bruto plač po občinah s slovenskim povprečjem nadalje pokaže, da so po višini povprečne mesečne bruto plače izstopale naslednje občine: Cerklje na Gorenjskem (za 39 % višja od slovenskega povprečja), Dol pri Ljubljani (za 26 %), Ljubljana (za 20 %), Sveti Tomaž (za 11 %), Dobje in Novo mesto (vsaka za 11 %). Tudi pri povprečju mesečnih neto plač je bila slika podobna; poleg prej naštetih občin je imela povprečno mesečno neto plačo za 10 % višjo od slovenskega povprečja še občina Sv. Ana.
Kar 193 občin pa je imelo povprečno mesečno bruto plačo nižjo od državnega povprečja. Podatki med posameznimi občinami v tej skupini pa spet kažejo velike razlike: 31 občin je imelo za več kot 20 % nižjo povprečno mesečno bruto plačo od slovenskega povprečja, 7
občin pa celo za več kot 30 %. V najslabšem položaju so bile naslednje občine: Osilnica (povprečna mesečna bruto plača v občini za 42 % nižja od slovenskega povprečja), Kostanjevica na Krki (za 40 %), Gornji Pe-trovci (za 39 %), Rečica ob Savinji (za 37 %), Makole (za 33 %), Majšperk (za 32 %) in Turnišče (za 31 %). Tudi povprečne mesečne neto plače v teh občinah so bile najnižje v državi.
Po višini povprečnih mesečnih bruto in neto plač se je med statističnimi regijami najbolj nad slovensko povprečje dvignila osrednjeslovenska statistična regija, in sicer je bila povprečna mesečna plača v tej regiji v bruto znesku za 13 %, v neto znesku pa za 11 % višja od slovenskega povprečja. Obalno-kraška regija je po višini povprečne plače približno dosegala slovensko povprečje, medtem ko so preostale stati-
stične regije zaostajale za tem povprečjem. Najmočneje je zaostajala pomurska statistična regija, in sicer po višini povprečne mesečne bruto plače za 17 %, po višini povprečne mesečne neto plače pa za 14 %.
V Sp. Podravju najvišja povprečna plača v Središču ob Dravi
Kot zanimivost lahko natančneje pogledamo izračunane povprečne mesečne plače v spodnjepodravskih občinah. Najvišje na lestvici med 210 občinami po povprečni plači je občina Središče ob Dravi na 10. mestu s povprečno plačo 1013,55 evra. Na 17. mestu med vsemi slovenskimi občinami je občina Sv. Tomaž s povprečno plačo 992,57 evra, na 29. občina Sv. Ana s povprečno plačo
963,91 evra, na 31. mestu se je znašla občina Podlehnik s povprečno plačo v višini 959,12 evra, na 57. mestu je občina Že-tale s povprečno plačo 921,54 evra, v prvi stotici pa se je na 95. mesto uvrstila občina Jur-šinci s povprečno plačo 888,16. Ostale spodnjepodravske občine so uvrščene v zadnji tretjini slovenskih občin, in sicer tako: Dornava (881,02 evra), Destr-nik (876,68 evra), Markovci (871,23 evra), Ptuj (858,13 evra), Sv. Andraž v Slov. goricah (850,04 evra), Gorišnica (831,06 evra), Ormož (822,36 evra), Zavrč (820,69 evra), Cir-kulane (810,06 evra), Majšperk (802,91 evra), Videm (799,69 evra), Trnovska vas (783,2 evra), Kidričevo (769,5 evra) in Hajdina (730,16 evra).
Za primerjavo: najvišja povprečna plača je bila izračunana za občino Cerklje na Gorenjskem (1173,18 evra), na drugem mestu je Ljubljana (1143,44 evra), na tretjem pa občina Dol pri Ljubljani (1077,24 evra). S povprečno plačo nad 1000 evrov pa se lahko pohvalijo še občine Novo mesto, Škocjan, Komenda, Šoštanj, Kranj, Trbovlje in Nova Gorica (poleg občine Središče ob Dravi).
SM
Slovenija • Pogajanja s sindikati končana, zakon sprejet
Šušteršič: Zaradi dogovora s sindikati za 130 milijonov dodatnih prihrankov
Zaradi dogovora s socialnimi partnerji ima zakon za uravnoteženje javnih financ za 130 milijonov evrov manj učinkov na znižanje primanjkljaja. Razliko med prvotnim vladnim predlogom in kompromisnim se bo pokrilo z zmanjšanjem drugih postavk v proračunu in prerazporeditvami, je povedal finančni minister Janez Šušteršič.
Glede končnega učinka zakona za uravnoteženje javnih financ na znižanje primanjkljaja Šušteršič danes sicer ni želel ponoviti četrtkove ocene, da bo zakon v letošnjem letu prinesel približno 500 milijonov evrov finančnih učinkov.
Pojasnil je, da se bo primanjkljaj zniževal s spremembami zakonskih podlag, ki jih prinaša obsežni zakon za uravnoteženje javnih financ, in z zniževanjem postavk v proračunu za materialne stroške, investicije, subvencije gospodarstvu in podobno.
Še enkrat pa je ponovil, da skupni učinek vseh ukrepov na znižanje primanjkljaja ostaja 800 milijonov evrov, proračunski primanjkljaj pa bo ob koncu leta dosegel 1,1 milijar-
de evrov oziroma tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Javnofinančni primanjkljaj, izračunan po evropski metodologiji ESA 95, pa naj bi znašal od 3,5 do štiri odstotke BDP.
Zaradi sprememb, dogovorjenih s sindikati, bo imel zakon za uravnoteženje javnih financ po Šušteršičevih besedah za 130 milijonov evrov manjši učinek na znižanje odhodkov. Te prihranke se bo zagotovilo s prerazporeditvami v okviru proračuna in zmanjšanjem odhodkov na nekaterih drugih postavkah.
To bo urejeno delno z dopolnili na rebalans, delno pa s prerazporeditvami preko leta, ki jih bo omogočil zakon o izvrševanju proračuna, je dejal
minister.
Za 50 milijonov prerazporeditev je predvidenih že z dopolnili, sprejetimi na odboru za finance in monetarno politiko, kjer so med drugim ponovno ocenili, kakšni so dejanski potrebni izdatki pri vplačilih v proračun EU, odškodninah, na področju obrambe in kakšni bodo učinki letos uveljavljene reforme socialne zakonodaje.
Za ostale prihranke pa je po ministrovih pojasnilih ob tako velikih spremembah zakonskih podlag za proračun težko do centa oceniti. Prepričani je, da se bodo ministri letos vedli zelo varčno, v proračunu pa poleg tega še niso upoštevane nekatere reorganizacije, niti še niso ovrednoteni učinki nekaterih novih davkov, ki bodo začeli veljati že letos. To so krizni davek na nepremičnine ter višji davek na dražja osebna vozila in davek na vodna plovila.
Vse to bo po Šuštaršičevi oceni imelo učinke, tako da bo država lahko zagotovila dovolj sredstev za nujne izdatke, kot so plače in ostali ključni proračunski transferji.
Glede davčnih sprememb je minister pojasnil, da bo letos glavni učinek znižanja davka na prihodek pravnih oseb in olajšav za investicije pravnih
Krčenje sredstev bo prizadelo več sto tisoč ljudi
Kljub opozorilom se z rebalansom sredstva za socialne programe nevladnih organizacij zmanjšujejo za 34 odstotkov, kar bo najbolj prizadelo prav tiste, »ki jih je proti dnu potisnila brezumna vehementnost finančnih institucij in nepripravljenost države, da opravi svojo nalogo«, so v odprtem pismu vladi in poslancem zapisale nevladne organizacije.
Kot so sporočili iz mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, so nevladne organizacije vlado in poslance državnega zbora v zadnjih mesecih večkrat opozorile na previdnost pri krčenju sredstev, ki se namenjajo za razne social-novarstvene programe nevladnih organizacij (varne hiše, pomoč in svetovanje žrtvam nasilja, dnevnim centrom za osebe s težavami v duševnem zdravju, itd).
»Naša opozorila so naletela na gluha ušesa, saj danes v parlamentu sprejemate rebalans, ki v vse te programe in aktivnosti
in fizičnih oseb. Zaradi olajšav bo negativni učinek v višini 30 milijonov evrov, učinki nižje stopnje davka na dobiček podjetij pa se bo poznali pri poračunih prihodnje leto. V opoziciji pravijo, da bo skupni negativni učinek okoli 117 milijonov evrov.
Večina ukrepov na prihod-kovni strani pa bo začela veljati šele prihodnje leto, z izjemo omenjenih treh davkov. Šušter-šič učinek ocenjuje na okoli 50 milijonov evrov, čeprav se zaveda, da bo pri pobiranju na začetku verjetno nekaj porodnih krčev.
Ministra sicer veseli, da je bilo v zadnjih dneh z nekaj spremembami ukrepov moč doseči dogovor s sindikati. Ta sicer ne pomeni, da sindikati varčevalne ukrepe v celoti podpirajo, jih pa razumejo kot nujnost in predvsem razumejo posledice, ki bi nastale za Slovenijo, če ne bi bili sprejeti ali bi bili predmet referenduma, je povedal.
Ravno tako dogovor s sindikati pozitivno ocenjuje tudi v smislu nadaljevanja reform, ki so v Sloveniji še potrebne. Veseli ga, da bodo sindikati pristopili tudi k izhodiščem za socialni sporazum, v okviru katerega bi se do poletja dogo-
grobo posega,« poudarjajo. Sprva je po navedbah CNVOS v blaginjo ljudi zarezala finančna kriza. Izgubljenih je bilo 55.000 delovnih mest, 250.000 Slovencev se je znašlo pod pragom revščine. Kazalo je, da se bodo lahko zanesli vsaj na socialno državo. A z rebalansom se sedaj, kot so zapisali, posega še v socialne pravice.
(sta)
Državljanom bo za vprašanja o varčevalnih ukrepih na voljo brezplačna telefonska številka
Vlada bo z dnem sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ odprla posebno brezplačno telefonsko številko in elektronski naslov. Državljanom bo tako na voljo za vprašanja o tem, kaj ukrepi iz zakona pomenijo za posameznika in državo.
Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, v zakonu obravnavani ukrepi naslavljajo različne skupine prebivalstva, zato je krog interesentov za natančno, verodostojno in argumentirano
vorili o reformah, kot so pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma trga dela.
Prepričan je, da so trda in naporna pogajanja v minulih tednih ustvarila kulturo pogajanj in osnovno zaupanje med partnerji, kar naj bi omogočilo dogovor o dodatnih ukrepih za izhod iz krize.
Ob glasovanju o varčevalnih ukrepih stališča strank nespremenjena
Ob glasovanju poslancev o rebalansu proračuna in zakonu za uravnoteženje javnih financ so stališča strank ostajala nespremenjena. Koalicija je kljub temu, da bodo z ukrepi privarčevali manj, kot so sprva načrtovali, zadovoljna.
V nasprotju s Pozitivno Slovenijo je predsednik SD Borut Pahor, ki je v četrtek pozdravil dogovor med sindikati vlado, opozoril, da »smo v zadnjih treh letih tolikokrat zavrli reformne poskuse, da veliko drugih možnosti za konsolidacijo javnih financ, kot jih predlaga ta varčevalni paket, nismo imeli«. Gotovo so po njegovih besedah »nianse«, pri katerih bi sam izbral drugo pot, vendar so to »nianse«. Pot bo po njegovem mnenju težka, vendar je »verjetno neizogibna«.
Pahor poudarja tudi nujen sprejem strukturnih reform, prva na vrsti je po njegovem pokojninska. SD sicer varčevalnih ukrepov ne bo podprla.
Za vodjo poslanske skupine SLS Mihaela Prevca je bila razprava o varčevalnih ukrepih vsebinska in glede na zahtevnost same materije pričakovana, zlasti s strani opozicije tudi
obrazložitev razumljivo širok. Zato bo od sprejetja zakona na voljo brezplačna telefonska številka 080 2002 in elektronska pošta ekc@gov.si enotnega kontaktnega centra državne uprave. Poleg tega je od tega tedna na spletni strani vlade objavljena celovita informacija o zakonu za uravnoteženje javnih financ. (sta)
Policijska sindikata nista podpisala sporazuma
Stavkovnega sporazuma ni podpisalo sedem od 21 stavkajočih sindikatov javnega sektorja, med njimi sta oba policijska sindikata, ki nadaljujeta stavko. Kljub stavki policistov, ki traja od 18. aprila, od vlade niso prejeli nobenega konkretnega odgovora za reševanje zahtev.
Sindikat policistov Slovenije (SPS) zavrača podpis dogovora in stavkovnega sporazuma, ker sta akta z njimi v enem delu neusklajena, posegata v pridobljene pravice, s tem pa sta za SPS nesprejemljiva. Ukrepi, ki trajno posegajo v osnovno plačo, so po
sočna. Od opozicije pa so kljub vsemu pričakovali več alternativnih predlogov.
SLS je sicer tik pred glasovanjem o varčevalnih ukrepih zadovoljna z izkupičkom, čeprav bodo po dogovoru s sindikati privarčevali manj, kot je vlada sprva predvidevala. To razliko oz. sredstva bo treba v prihodnje na nekaterih postavkah pridobiti, po besedah Prevca že pri proračunu, ki ga bodo sprejemali oktobra. Zagotavlja pa, da tega niso še storili z dopolnili k zakonu o uravnoteženju javnih financ. Na katerih področjih bi utegnili v prihodnje varčevati, pa Prevc še ne ocenjuje.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je poudarila, da si je Nova Slovenija prizadevala za omilitve ukrepov na področju družinske politike, vlada pa je imela za to posluh. To so po njenem mnenju zagotovo nadaljnje spodbude, da se bodo državljani odločali za več otrok, pri čemer navaja tudi plačilo za drugega otroka v vrtcu in tudi bolniško nadomestilo ob bolezni otroka.
Novakova se strinja, da bi bil finančni učinek ukrepov večji, če bi obveljal prvotni vladni predlog, vendar se ji zdi dogovor s sindikati pomemben. To je po njenem mnenju »zmaga Slovenije«.
Predsednica NSi ob tem poudarja, da bodo razliko sredstev, ki jih bo še treba privarčevati v skladu s cilji vlade, dobiti s prerazporeditvami v proračunu. Dodaja še, da bodo kljub temu, da bodo letos ti prihranki manjši, ukrepi dolgoročni in bodo učinkovali tudi v prihodnjem letu.
STA. (Pripravlja: SM)
mnenju SPS nesprejemljivi tudi zato, ker gre za praktično stalen ukrep, kar je v nasprotju z ustavno sorazmernostjo poseganja v plače zaradi krize, zato bodo zoper ta akt uporabili vsa pravna druga sredstva. Višina povračila prevoza na delo je za SPS neprimerna, poleg tega je spremenjen način obračunavanja prevoznih stroškov, kjer se ponovno uvaja javni prevoz kot osnova, kar pomeni veliko administrativnih ovir. Solidarnostna pomoč se omejuje tudi za policiste, ki so poškodovani pri opravljanju svojega dela in dalj časa odsotni iz dela, med razlogi za nasprotovanje sporazumu navajajo v SPS. Interventni ukrepi in omejevanja napredovanja so lahko le začasne narave, s tem dogovorom pa se ukrep ponovno podaljšuje, so še pojasnili.
Minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak se, kot je dejal, strinja, da je treba odprta vprašanja urediti, vendar je nepotrebno vztrajati v stavki. Zahteve policistov so diametralno nasprotne od danes sklenjenega dogovora, saj se na pogajanjih pogovarjajo o zvišanju plač za desetine odstotkov, je pojasnil Vizjak, kar je po njegovem mnenju v teh razmerah nerealno. (sta)
Uvodnik
Nič kaj dober občutek
Evforija maratonskih pogajanj med sindikati in vlado se je končala, vsaj za večino. Dogovor o varčevalnih ukrepih je podpisan, kakšen bo dejansko prihranek na nacionalni ravni, pa je bolj stvar teoretičnega preračunavanja; pravijo,da naj bi znašal okoli 500 milijonov v letošnjem letu.
Toda varčevalni ukrepi se na tej točki niti približno ne ustavljajo; nasprotno, šele začeli se bodo. Vlada je sicer obljubila, da v plače javnega sektorja letos in naslednje leto ne bo posegala, kar pa ne pomeni, da ne bo posegala v vse ostale kategorije izplačil. Koliko in kam bo zasekala, bi moralo biti vsaj približno vidno že nekje do konca junija, ko naj bi bil podpisan in sprejet še socialni sporazum, o katerem pa zaenkrat nihče noče povedati nič konkretnega. Še pred tem se bo vladajoča koalicija gotovo potrudila uzakoniti zlato fiskalno pravilo. In po tem?
Jasno je, da bo v zelo kratkem času na sporedu še napovedana reforma trga dela in pokojninska reforma. In prav gotovo nobena od obeh reform ne bo šla v smeri izboljševanja položaja in pravic zaposlenih oziroma upokojenih. Čeprav je tudi pri sprejemanju obeh reform pričakovati sindikalna nasprotovanja in ponovna pogajanja, pa je po drugi strani nekako čutiti v zraku, da bosta obe „nujni" reformi sprejetipre-cej hitro, verjetno že v letošnjem ali najkasneje v prvi polovici prihodnjega leta. Seveda pod parolo nujnosti stabilizacije državnih financ in še bolj zaradi groženj iz Evrope. Čeprav taista Evropa že razpada in poka po šivih, ne le grških, ampak tudi že francoskih, kjer se opevani politiki varčevanja in t. i. neoliberalizma že krepko zoperstavljajo.
Sprašujem se, ali bo Slovenija spet med zadnjimi državami, ki bodo še vedno slepo zategovale pas preko vseh meja, medtem ko bo večina ostalih že davno prešla rigidni sistem brezkompromisnega varčevanja, ki po zdravi logiki pač ne more voditi v gospodarsko rast.
No, ja, sicer za slovensko kvazi gospodarsko-politič-no elito ne bo hudih časov. Poraženci bomo navadni ljudje, delavci, ni važno, ali v javnem sektorju ali v gospodarstvu. To pa ni nič kaj dober občutek, ali ne?
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Konjušnica odpira svoja vrata
Bodo morali na gradu odstraniti nove pridobitve?
Po nekajletnem zastoju je Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož končno uspelo obnoviti grajsko konjušnico do te mere, da bo v njej postavljena stalna razstava pustnih mask. Kljub temu da gre za izjemno veliko pridobitev za naše mesto, pa s seboj obnova nosi tudi rahlo grenak priokus: ptujska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je namreč vodstvo muzeja že pozvala k odstranitvi nekaterih nedovoljenih gradbenih posegov.
Foto: DK
Ureditev ploščadi je zmotila Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Foto: DK
Na gradu smo v prostorih konjušnice dobili tudi novo trgovino. Na fotografiji z leve: Maja Leber, Andrej Brence, Aleš Arih in Metka Stergar.
Konjušnica bo po dolgih letih prizadevanj končno odprla svoja vrata. Prenovljen objekt, v katerem bo med drugim tudi stalna zbirka pustnih mask, bo uradno odprt v petek, sočasno z otvoritvijo omenjene razstave. Kot pravi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih, je prenova konjušnice in postavitev zbirke najlepše darilo, kar ga sploh lahko dobijo obiskovalci ptujskega muzeja.
Konjušnica, ki je bila zgrajena med letoma 1665 do 1669 v času rodbine Leslie, je bila adaptirana leta 1958, kmalu zatem pa je tam svoj prostor dobila tudi restavracija. Ta je delovala do leta 1993 in je bila, kot pravi Arih, ena najbolj privlačnih točk Ptuja. Po zaprtju je v teh prostorih muzej imel skladišče in depoje. Leta 1987 se je pričela obnova vzhodnega stolpa, ki je bila dve leti kasneje prekinjena. „Objekt pa je od takrat naprej propadal, kljub temu da je to pomemben del grajskega objekta," je minuli teden pojasnil direktor ptujskega muzeja.
Namesto 760 tisoč dobili le 100 tisoč evrov
Leto 2005 pa je bilo za grajsko konjušnico izjemno pomembna prelomnica: dobili so namreč zagotovilo, da bo država zagotovila sredstva za obnovo konjušnice in vzhodnega stolpa: približno 760 tisoč evrov. „Do tega žal ni prišlo," je povedal Arih in pojasnil, da je obnova s tovrstno višino sred-
stev predvidevala tudi ureditev prostorov za novo restavracijo. Proračunsko sicer bistveno okleščen projekt je v lanskem letu vendarle stekel. Namesto 760 tisoč je država za omenjeni projekt namenila le 100 tisočakov. „Po načrtu, ki smo ga imeli prvotno, bi samo za ureditev ploščadi in dvorišča odšteli 120 tisoč," je pojasnil Arih.
Sreča pa se jim je nasmehnila, ko so si v sklopu Evropske prestolnice kulture uspeli zagotoviti nekaj dodatnih sredstev. Od tam so prejeli 70 tisočakov v letošnjem in 35 v lanskem letu. S tem denarjem so se lotili postavitve zbirke pustnih mask, ki bo odprta ta teden.
Zavod: Odstranite nedovoljene gradbene posege
Kljub temu da je kazalo, da bo sedanja rešitev začasno zadovoljiva za vse strani, pa se je pojavil problem. Kot rečeno, je
po prvotni dokumentaciji za ureditev ploščadi in dvorišča pred konjušnico bilo predvidenih bistveno več sredstev, kot so jih na koncu v muzeju dejansko tudi dobili. Zato so nekatere stvari morali spremeniti. Pred konjušnico je tako nasipan grob pesek, po katerem se precej težko hodi, za invalide pa predstavlja nepremostljivo oviro na poti do vzhodnega stolpa, ki je po novem ena najlepših razglednih točk našega mesta. Iz tega razloga se je direktor ptujsko-ormoškega muzeja odločil, da tik ob konjušnici postavi pas kamnitih plošč. To pa je zmotilo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Ptuj, ki je konec aprila na Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož naslovil poziv k odstranitvi nedovoljenih gradbenih posegov v kulturni spomenik.
Kot piše v dopisu, naj bi konservatorski nadzor pokazal, da so se odvijali posegi, ki so v neskladju z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji in
soglasjem k obnovi. Zmotilo jih je, kot so zapisali, tlakovanje pred konjušnico, pa tudi postavitev betonske plošče in škarpe pred vzhodnim stolpom. Od vodstva muzeja so zato zahtevali, da nemudoma odstranijo betonsko ploščo s škarpo ob vhodu v zahodni stolp, sicer naj bi zadevo prijavili inšpekcijski službi. A tudi po sestanku s konservatorjem Andrejem Magdičem po besedah Ariha skupnega jezika niso našli. Še naprej oboji ostajajo na nasprotnih bregovih: Zavod zahteva rušenje, Arih pa je prepričan, da so vsa izvedena dela bila potrebna.
Prepričan je, da je bila postavitev plošč nujna, saj lahko tako tudi invalidi pridejo do vstopa v konjušnico, obenem pa se čudi, da jih je to sploh zmotilo, saj naj bi za obiskovalce predstavljalo pomembno pridobitev. „Presenečen sem nad delom spomeniške službe; prepričan sem, da jih je povo-
zil čas," je med drugim dejal Arih in dodal, da ne sledijo potrebam časa, v katerem živijo.
„Prepričan sem, da smo z ureditvijo ploščadi tako turistom kot domačim obiskovalcem dali nekaj novega," je še dejal Arih in zaključil z besedami, da je prepričan v svoj prav in da bo status quo obveljal vse dokler ne bo pripravljena nova projektna dokumentacija in zagotovljena sredstva za nadaljnjo obnovo. „Rušili bodo preko mojega trupla," je še zaključil direktor ptujskega muzeja.
Arih pa je bil toliko bolj zadovoljen s sodelovanjem z občino in ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom. V petek je namreč pot do gradu po 40 letih dobila novo asfaltno prevleko. Tako se bodo obiskovalci in sodelujoči na kongresu svetil, ki se pričenja jutri, že peljali po novi poti. Že v petek pa bo konjušnica dobila tudi novo stalno zbirko pustnih mask. Tu so končno našle svojo trajno
postavitev, prostor, v katerem so bile postavljene zadnja leta, pa bo namenjen baročni galeriji. Ravno zbirka pustnih mask in kongres svetil - obema dogodkoma bomo priča ta teden - sta največja projekta muzeja v sklopu EPK.
Bomo kdaj dobili grajsko restavracijo?
Z ureditvijo konjušnice pa se je ponovno postavilo vprašanje, ali bo na ptujskem gradu svoj prostor končno dobila tudi kakšna restavracija. Že nekaj časa vodstvo muzeja poudarja, da investitorja, ki bi bil pod postavljenimi pogoji pripravljen pričeti z gostinsko dejavnostjo, ni. Tokrat pa je Arih pojasnil tudi, da v vzhodnem stolpu, kjer je ena najlepših razglednih točk našega mesta, po mnenju strokovnjakov ni primeren prostor za ureditev restavracije, saj naj bi bil premajhen. Ostaja pa možnost ureditve kakšnega lokala, ki bi zagotovo veljal za izjemno veliko pridobitev za naše mesto. Obenem po Arihovih besedah razmišljanja gredo tudi v smeri, da bi se pripravljena hrana lahko vozila tja ali da bi enostavno pripravljali kakšne bolj enostavne hitre jedi, ki ne zahtevajo veliko prostora. Kakorkoli že, zaenkrat ostaja eden najlepših prostorov, ki sicer ni do konca urejen, saj jim je zmanjkalo sredstev - neizkoriščen. Občasno bo namenjen razstaviščni dejavnosti.
Dženana Kmetec
Ptuj • 28. praznik Vrtca Ptuj
Zgodba o odgovornem ravnanju z gozdom in naravo
V športni dvorani OŠ Ljudski vrt je tudi letos potekala prireditev ob prazniku Vrtca Ptuj, ki je bila že 28. po vrsti. Hkrati s praznikom, ki je 9. maja, so proslavili tudi 67 let organizirane predšolske vzgoje v MO Ptuj. Letošnja praznična prireditev je potekala pod naslovom Gozd pripoveduje in je navdušila s svojo izvirnostjo, vedrino in prisrčnostjo. Starši in gostje so dvorano 11. maja napolnili do zadnjega kotička. V imenu MO Ptuj je govoril ptujski župan Štefan Čelan, v imenu Vrtca Ptuj pa ravnateljica Božena Bratuž.
Ptujski župan je pozdravil vse otroke in njihove starše ter predstavnike vrtcev iz Slovenije in Hrvaške ter drugih institucij. Vsem, ki so se tudi letos potrudili in sodelovali pri tej prireditvi, se je zahvalil. Posebej pa je ob tej priložnosti čestital zaposlenim, vzgojiteljicam in vzgojiteljem za opravljeno delo med dvema praznikom. Ptujski župan je v čestitki izpostavil tudi izjemno prostovoljno delo in čut za solidarnost tega ptujskega kolektiva predšolske vzgoje. Ni se zgodilo prvič, da so pod-vihali rokave, to so naredili že večkrat doslej, kar je nekaj izjemnega v ptujskem prostoru. Že mesec in pol se kolektiv Vrtca Ptuj skupaj z dobrimi ljudmi, podjetji in posamezni-
ki trudi, da bi vrtec Mačice v največji možni meri olepšali, da bodo vsi skupaj lažje dočakali nov vrtec. V MO Ptuj pa se skupaj z ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž trudijo, da bodo našli trajnejšo, dolgoročnejšo rešitev za vrtec Mačice, tako da bo polno zasijal tudi ta ptujski vrtec iz leta 1970.
Vsakoletna prireditev otrok Vrtca Ptuj ob 9. maju, ki je ptujskih cicibanov raj, je vedno zelo dobro sprejeta. Tudi letošnja je očarala in vnovič pokazala, kaj vse zmorejo najmlajši otroci. »Otroci in tudi mi z njimi to predstavo pripravimo in izvedemo samo enkrat, ob našem prazniku, brez skupne generalke. Pomembno je tudi povedati, da se na tej prireditvi vsi naši
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji praznični prireditvi pod naslovom Gozd pripoveduje je nastopilo 310 otrok.
otroci iz desetih enot prvič srečajo. Dober sprejem vsakoletne praznične prireditve nas obvezuje, da iščemo nove poti, nove načine in nove tematike. Za letos smo se odločili, da kar 310 najmlajših igralcev, oblečenih v različne prebivalce gozda, pripoveduje zgodbo o gozdu, o odgovornem ravnanju z njim, o odgovornem ravnanju z naravo, ker če tega ne bo, ne bo niti nas. Za vseh 310 igralcev kostume in sceno vedno izdelamo sami. Pomagajo pa tudi starši,« je med drugim povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. 28. praznik Vrtca Ptuj so sklenili s srečanjem zaposlenih, na katerem so podelili letošnja vrteška priznanja.
MG
Ptuj • Še o prosti izbiri zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev
Koncesijske pogodbe je treba spremeniti
O problematiki preveč vpisanih odraslih pacientov pri zasebnih pediatrih in šolskih zdravnikih na Ptuju smo v zadnjem času že večkrat pisali. Sedem zdravnikov naj bi zaradi tega moralo izpisati najmanj 6088 odraslih pacientov iz Ptuja in okolice, med drugim navaja zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger, ki med drugim skrbi tudi za promocijo pacientovih pravic in njihovo uresničevanje.
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic: „Problematiko preveč vpisanih pacientov pri pediatrih in šolskih zdravnikih - zasebnikih je mogoče rešiti v dveh letih in ne v dveh mesecih."
Na Viktorja Pilingerja se je zaradi dopisa Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območne enote Maribor sedmim pediatrom in šolskim zdravnikom koncesionarjem obrnilo več pacientov zaradi predvidene „vsiljene" zamenjave izbranega osebnega zdravnika, glede nato da opravljajo storitve za populacijo, za katero jim koncesija ni bila podeljena, opravljene storitve pa zaračunavajo po vrednosti količnika, ki je višji od cene količnika za storitve, opravljene v splošni ambulanti. Preveč vpisane paciente oziroma vse odrasle paciente nad dovoljeno 10-odstotno odraslo populacijo bi morali glede na dopis zavoda „izpisati" v roku dveh mesecev oziroma jih preusmeriti v splošne ambulante. Čeprav gre za znan problem, na območju Ptuja in okolice je prisoten že najmanj 20 let, Zavod doslej ni reagiral, med drugim ugotavlja zastopnik pacientovih pravic, ki se zaveda, da gre za pereč in aktualen problem.
Vse vpletene, pristojne v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, OE Maribor, MO Ptuj, ZD ter zasebne pediatre in šolske zdravnike, je zastopnik pozval k strpnemu reševanju nastale problematike, da bi bili pacienti čim bolj zaščiteni. Pri tem pa naj dosledno spoštujejo določila
V ČS Panorama kljub prizadevanjem še niso izbrali svojega prazničnega dneva, zato bodo tudi letos praznovali v okviru projekta Spoznavajmo se, ki je namenjen spoznavanju in druženju krajanov. Letos se bodo družili in veselili 9. junija. V sodelovanju s ŠD Panorama, ki združuje 42 aktivnih članov, bodo izvedli kolesarjenje, pohod, balinanje, spust po reki Dravi in poskrbeli še za druge oblike rekreacije, da bodo na svoj račun prišli vsi krajani. Vsem bodo postregli tudi z golažem.
S pobudo staršev o uvedbi skupne avtobusne linije za So-vretovo pot in Klepovo ulico za OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt, da bi bili otroci obeh
zakona o pacientovih pravicah, ki v Sloveniji velja skoraj štiri leta. Posebej pa zastopnik pacientovih pravic opozarja na dosledno izvajanje določil zakona o pravici do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Po 80. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je izbrani osebni zdravnik zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta specialist pediater ali specialist šolske medicine dela, za starejše od 19 let pa specialist splošne medicine (družinske medicine) ali medicine dela,
šol zjutraj pravočasno pri pre-duri, ki jo imajo na OŠ Ljudski vrt ob 7.25 in na OŠ Olge Meglič ob 7.30, so se seznanili že na prejšnji seji. Odgovor Oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, ki so ga prejeli na pobudo, staršev ne bo razveselil. Iz Mestne hiše odgovarjajo, da bi skupna avtobusna linija za Sovretovo in Klepovo ulico po podatkih prevoznika družbe Veolia Transport Štajerska prevozne stroške povečala, starši pa so nasprotno prepričani, da skupna linija, ki bi bila tudi racionalnejša, saj bi se vozilo večje število otrok, stroškov ne bi povečala. Na Sovretovi poti pa bi morali poskrbeti tudi za prometno varnost; uli-
prometa in športa. Osebnega zdravnika si zavarovana oseba izbere najprej za dobo enega leta, a je lahko krajša, če med zdravnikom in zavarovano osebo pride do nesoglasij in nezaupanja. Zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger je koncesionarjem s preveč vpisanimi odraslimi pacienti predlagal, da jih sprotno izpisujejo. Pacienti imajo možnost izbrati med 15 zdravniki v zasebnem in javnem zdravstvu na Ptuju. Njihov seznam je dostopen na spletu. Ocenjuje, da je stanje mogoče urediti v dveh letih, v nobenem prime-
ru pa čez noč oziroma v dveh mesecih, saj naj bi po oceni koncesionarjev šlo za kar 9300 pacientov.
Zamenjava zdravnika je občutljivo vprašanje, ki terja čas in odgovoren pristop, da pacienti, zlasti še kronični bolniki, zaradi nastale situacije ne bi bili še bolj prizadeti, kot so že sicer, saj jih ni malo, ki „izpi-sovanju" odločno nasprotujejo. Odrasle paciente pri pedi-atrih ali šolskih zdravnikih je treba opozoriti, da pravica do proste izbire zdravnika ne pomeni, da si lahko za osebnega zdravnika izberejo pediatra
ali šolskega zdravnika.
Preveč pediatrov ob zmanjšanem številu otrok
Tudi zastopnik pacientovih pravic predlaga sistemsko reševanje tega problema, ki je zaznaven tudi na drugih območjih v državi, pri čemer pa mora Zavod enakopravno obravnavati vse izvajalce tako v zasebnem kot javnem zdravstvu. V ilustracijo navaja, da imata obe šolski zdravnici v ZD Ptuj ob šolarjih skupaj opredeljenih 2726 odraslih pacientov, na območju Slovenske Bistrice imajo štirje otroško-šolski zdravniki skupaj opredeljenih 1338 odraslih pacientov, v Murski Soboti pa ima deset teh zdravnikov opredeljenih 3111 odraslih pacientov. Omenjeni podatki kažejo, da gre za neurejeno in konfliktno razmerje med zasebnim in javnim zdravstvom, navaja zastopnik pacientovih pravic. Tudi na Ptuju je evidentno pomanjkanje splošnih zdravnikov, Ptujčani pa očitno ne hodijo množično v Zdravstveni dom Ptuj, ugotavlja zastopnik, in ob tem navaja, da si pacienti zagotovo ne želijo ostarelega in tudi prek 70 let starega zdravnika ali zaradi bolezni pogosto odsotnega zdravnika za svojega izbranega osebne-
ca je ozka, zato je srečevanje oteženo in pogosto povzroča konfliktne situacije. Svet ČS Panorama bo ta problem skušal zadovoljivo rešiti v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. O lokaciji za vstopno točko za brezplačni mobilni širokopasovni dostop do in-
ga zdravnika. Preveč pedia-trov ob zmanjšanem številu otrok pa je dejstvo, pri tem pa naj bi imela ena od ptujskih pediatrinj prekomerno število vpisanih otrok, ki bi jih bilo treba glede na „presežek" enakomerno porazdeliti med ostale pediatre, ki pa vpisa ne dosegajo.
Dejstvu, da je otrok vse manj in starejših ljudi vse več, se bo moral prilagoditi tudi zdravstveni sistem. Pred leti sklenjene koncesijske pogodbe med MO Ptuj in koncesi-onarji slednje zavezujejo, da smejo zdraviti le populacijo, za katero so pridobili koncesijo, odrasle paciente pa le do največ 10 odstotkov svoje kvote. Sedem ptujskih konce-sionarjev pediatrov in šolskih zdravnikov je pogodbe očitno kršilo, vendar kot pravi zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger, bo glede na spremenjene razmere po vsej verjetnosti možno pogodbe dopolniti in pediatriji na Ptuju, ki je v celoti v rokah zasebnikov koncesionarjev, podeliti ustrezen odstotek koncesije še za odrasle paciente pod pogojem, da imajo za njihovo zdravljenje ustrezno strokovno izobrazbo. Glede na pojasnilo ministra za zdravje Tomaža Gantarja ob obisku vlade na Ptuju, da gre v tem primeru za vprašanje, ki ga je treba rešiti na ravni MO Ptuj, ki je koncesije podelila, zastopnik pacientovih pravic pričakuje, da bo temu ustrezno ravnal tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki pa za zdaj ne napoveduje sprememb pri koncesijah, dokler omenjena problematika ne bo sistemsko rešena na državni ravni.
MG
terneta pa bodo lahko odločali šele, ko bo položen optični kabel. Precej ostri so bili člani sveta ČS Panorama glede stanja na hribu Panorama, kjer je iz dneva v dan mimo vseh pravil izobešenih več reklamnih panojev ptujskih podjetij in obrtnikov. Čeprav naj bi inšpektorji SOU v Spodnjem Podravju že ukrepali, panoji še vedno stojijo oziroma jih je iz dneva v dan več, ob tem pa bi morali poskrbeti tudi za rez grmičevja ob vznožju hriba, da bi hrib vsaj delno uredili, če že dreves ne bodo mogli odstraniti v kratkem. Iz Mestne hiše pričakujejo tudi odgovore glede realizacije njihovih letošnjih projektov, torej kaj se bo in kaj ne bo uredilo letos glede na pomanjkanje denarja. Športno igrišče, ki kaže klavrno podobo in je iz dneva v dan bolj nevarno za uporabo, saj so goli dotrajani, prav tako ograja, bodo „vrnili" Športnemu zavodu Ptuj, da ga uredi za varno uporabo, ker ne želijo prevzemati odgovornosti za morebitne poškodbe.
MG
Ptuj • 11. seja sveta ČS Panorama
Letos se bodo spoznavali 9. junija
V začetku tedna so se člani sveta ČS Panorama sestali na 11. seji. Razpravljali so o četrtletni realizaciji proračuna, projektu Spoznavajmo se, lokaciji za vstopno točko za brezplačni mobilni širokopasovni dostop do interneta, o pobudi staršev za skupno avtobusno linijo za Sovretovo pot in Klepovo ulico ter o ponudbi Balonarskega kluba Oblak Grajena za sodelovanje na prireditvi ČS, 9. junija.
Foto: Črtomir Goznik
Svet ČS Panorama se je tudi na majski seji zavzel za odstranitev reklamnih tabel podjetij in posameznikov ob vznožju hriba Panorama, kamor so jih postavili mimo vseh pravil.
Kidričevo • Visok obisk iz federacije BiH
Talum obiskal minister Erdal Trhulj
V torek, 8. maja, je Talum obiskal Erdal Trhulj, minister Federacije BIH za energijo, rudarstvo in industrijo in si skupaj s predsednikom uprave Markom Drobničem z zanimanjem ogledal osrednji del proizvodnje v kidri-čevski tovarni.
V okviru svojega zasebnega obiska pri mednarodnemu inštitutu za bližnjevzhodne in balkanske študije IFIMES, je minister Federacije Bosne in Hercegovine za energijo, rudarstvo in industrijo Erdal Trhulj, kmalu po poldnevu obiskal tudi skupino Talum. Ekipa iz podjetja Talum servis in inženiring se je pred dobrim mesecem sicer z ministrom srečala v Kalesiji v BIH ob svečanem odprtju prve sončne elektrarne v Bosni in Hercegovini, ki so jo zgradili Talumovi strokovnjaki. Kot je sporočil Talumov svetovalec za odnose z javnostmi Dejan Levanič, pa je tokrat minister svoj obisk izkoristil predvsem za ogled proizvodnje v Talumu, ki je, kar se tiče porabe električne energije, med najučinkovitejšimi na svetu, poleg tega pa Ta-lum danes proizvaja izdelke z visoko dodano vrednostjo.
Foto: Srdan Mohorič
Minister Erdal Trhulj (levo) si je s predsednikom uprave Markom Drobničem in sodelavci ogledal Talumovo sončno elektrarno.
Sicer pa si je minister Trhulj v okviru svojega obiska v kidri-čevski tovarni ogledal proizvo-
dnjo izparilnikov - toplotnih izmenjevalcev, ki se uporabljajo predvsem v beli tehni-
ki, v hladilno-zamrzovalnih aparatih, potem proizvodnjo rondelic in rondel, ki se upo-
rabljajo za izdelavo tub in doz v farmacevtski, prehrambni in kozmetični industriji, medtem ko se rondele vgrajujejo v dna nerjaveče posode za kuhanje. Obiskal je tudi proizvodnjo ulitkov, kjer Talum danes že proizvaja ohišja za dizelske črpalke, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, prav tako pa proizvaja posebne vilice, ki se vgrajujejo v motorje KTM.
Ob svojem obisku v Kidričevem pa je minister Trhulj obiskal tudi sončno elektrarno v Talumu, pri čemer je dejal: »Talum je zagotovo zanimiva družba tako zaradi proizvodnje aluminija kot tudi zaradi obnovljivih virov energije. Bil je namreč investitor in partner v izgradnji prve solarne elektrarne v BiH, ki je bila pred mesecem dni odprta v Kalesiji. Seveda je bilo dobro videti potenciale Taluma in naše sodelovanje se v prihodnje še vsekakor lahko nadaljuje.«
Posebej je ministra Trhulja zanimala proizvodnja sekundarnega pretaljenega aluminija, v kateri je Talum naredil že velik korak naprej. »Kar se tiče sodelovanja s Talumom na področju obnovljivih virov energije, pa glede na današnje pogovore obstajajo velike možnosti sodelovanja, zagotovo na
področju aluminija. Upam, da bomo v prihodnje to sodelovanje okrepili. Vesel sem, da sem videl Talumovo proizvodnjo, ki je zelo drugačna od naše proizvodnje aluminija. Ker imamo dobre povezave tudi z upravo Aluminija iz Mostarja, bomo preverili, kakšne vrste sodelovanja so možne, tudi na področju proizvodnje energije. Rešiti moramo namreč vprašanje proizvodnje energije za proizvodnjo aluminija, obstajajo pa tudi možnosti, da se Talum v tem segmentu pojavi kot investitor«, je še dejal minister Trhulj.
V Talumu visok obisk ocenjujejo pozitivno, saj so, kot je pojasnil Dejan Levanič, dobili občutek, da tudi v Bosni in Hercegovini resnično cenijo njihovo znanje in sposobnosti. Ob tem poudarjajo, da ne samo končni izdelki, ampak tudi proizvodnja v Talumu sledi vsem visokim standardom, predvsem na področju varovanja okolja in kvalitete proizvoda. Ker se tudi v prihodnje nadejajo dobrega sodelovanja z obstoječimi in novimi partnerji, ocenjujejo, da je pomemben obisk iz federacije Bosne in Hercegovine zanje vsekakor zelo koristen.
-OM
Ormož • Ob tednu Rdečega križa
Rdeči kriz je več kot razdeljevanje paketov
V tednu Rdečega kriZa od 8. do 15. maja, ki letos poteka pod geslom Mladi za boljši svet, je ormoška organizacija Rdečega kriZa pripravila vrsto aktivnosti, s katerimi so opozorili nase in obeleZili ta teden.
V začetku minulega tedna so v Območnem združenju Rdečega križa Ormož pripravili krvodajalsko akcijo za občino Sv. Tomaž, krvodajalci pa so bili povabljeni, da kri darujejo na transfuzijskem oddelku bolnišnice na Ptuju. Kot je povedala Boža Antolič, na področju krvodajalstva opažajo porast števila krvodajalcev. Pri svojem delu so se povezali tudi s Klubom ormoških študentov in tako imajo tudi precej mladih krvodajalcev. Ko so krvodajalci enkrat vpisani v bazo, jih na krvodajalske akcije vabijo z osebnimi vabili in prek medijev. Povpraševanje po količinah krvi in krvnih skupinah je v različnih obdobjih leta različno, največkrat pa je najbolj iskana krvna skupina 0. Največja potreba po krvi je v poletnih mesecih, ko je več prometnih nesreč in nenačrtovanih operacij. „Letos še ni bilo kakšnih večjih težav. Običajno nas ob pomanjkanju zalog krvi pokličejo z zavoda in povedo, kakšne potrebe imajo po posamezni skupini. V bazi imamo okoli 3000 krvodajalcev, vendar to ne pomeni, da vsi redno darujejo kri. Za lansko leto lahko povem, da je bilo nekaj čez 700 krvodajalcev, odvzemov pa je bilo čez 800, kar pomeni, da so nekateri krvodajalci kri darovali tudi dvakrat," je povedala Boža Antolič iz Rdečega križa Ormož. Letos so
med krvodajalci izvedli anketo in iz rezultatov je razvidno, da krvodajalci razumejo in sprejemajo, da ni več velikih bonitet za darovano kri, kot je bilo nekoč. Vsekakor pa so mnenja, da mora biti za krvodajalce na dan, ko darujejo kri, dela prost dan. Krvodajalce so povprašali tudi, kaj jim pomenijo priznanja. Kar polovici priznanja ne pomenijo kaj dosti, ampak darujejo zato, da pomagajo ljudem v stiski. Na območju RK Ormož so kar štirje še aktivni darovalci, ki so kri darovali prek 100-krat. Idealno obdobje za darovanje krvi je med 18. in 62. letom. Vendar vsak ni primeren za krvodajalca, včasih kakšnega kandidata zdravniki napotijo k njegovemu osebnemu zdravniku, zgodi pa se tudi, da mlada dekleta nimajo dovolj teže za krvodajalstvo, saj naj bi tehtale vsaj 50 kilogramov.
Ljudje potrebujejo denar za poloZnice
Rdeči križ se v zadnjem času vedno bolj aktivno vključuje v socialno delovanje, pri katerem na Območnem združenju Ormož opažajo, da je vedno več tistih, ki bi potrebovali denar za plačilo osnovnih položnic - elektrike, vode, oskrbnine v dijaških domovih in šole v naravi. Rdeči križ nima virov, s katerimi bi prosto razpolagal, velikokrat pa se obračajo po
pomoč na druge organizacije, da organizirajo pomoč tistim, ki so v stiski. Ob različnih naravnih in drugih nesrečah pa posameznikom pomagajo tudi pri organizaciji širše pomoči. Trenutno poteka akcija zbiranja sredstev za družino Sok iz Podgorcev, ki jim je pogorel hlev, in doslej se je zbralo že 5500 evrov.
Vedno večja je tudi potreba po prehrambenih artiklih. V februarju in marcu so skladišče skoraj izpraznili in razdelili hrano tistim, ki so se januarja pri njih registrirali. Sedaj čakajo na nove pakete RK Slovenije iz sredstev Fifo, ki naj bi prišli konec meseca maja. Interven-
cijske zaloge EU pa bodo letos pričele prihajati šele v mesecu juniju. Razdeliti jih bodo morali čim prej, saj je med hrano tudi mleko, ki je pokvarljivo in ga ne bo mogoče dolgo skladiščiti. Ljudje prihajajo tudi po obleko in na srečo je tudi precej darovalcev, tako da za oblačila zaenkrat ni težave. Med tistimi, ki potrebujejo pomoč je vedno več upokojencev in mladih družin, ki so si že začele kaj ustvarjati in so ostale brez službe in so sedaj v velikih težavah.
Med socialne dejavnosti sodijo tudi postaje RK, ki delujejo po vseh krajevnih skupnostih in občinah, kjer si lahko
posamezniki izmerijo krvni tlak, sladkor in holesterol.
Pomembno je delo z mladimi
Do 15. junija bo v občinski avli na ogled tudi razstava, ki se navezuje na geslo letošnjega tedna Rdečega križa in prikazuje delo z mladimi, ki je na Ormoškem zelo dobro razvejano. Že nekaj let zapored v počitnicah pripravljajo v sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož in Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož raziskovalni tabor na različne teme. Namenjen je osnovnošolcem in srednješolcem. Zadnji teden v juliju pa
Prvouvrščene ekipe na tekmovanju Kaj veš o alkoholizmu s predsednico ormoške organizacije Rdečega križa Mileno Zorčič
je priljubljen tabor na Treh kraljih, ki je letos v prvi vrsti namenjen učencem druge triade in nudi teden dni zabave, druženja in tudi poučnih vsebin. Program Mali raziskovalec je namenjen najmlajšim. Poteka v sedmih vrtcih in se ga je v iztekajočem se šolskem letu udeleževalo 57 otrok. Poleg teh delavnic pa ima RK v vseh osmih vrtcih na Ormoškem postavljene tudi zdravstvene kotičke z različnimi zdravstve-no-vzgojnimi gradivi, ki so jih v minulem letu razdelili prek 2000 enot.
V sodelovanju z RK Slovenije vsako leto dvakrat na letovanje na Debeli rtič pošljejo nekaj otrok iz socialno šibkih družin. Vsakič se odločijo za učence iz druge šole, tako da pridejo vsi na vrsto. Sodelujejo pa tudi pri organizaciji letovanja v zdravstveni koloniji v Punatu.
Minuli petek je potekal še kviz na temo Kaj veš o alkoholizmu, ki se ga je udeležilo osem ekip petih in šestih razredov iz okoliških osnovnih šol. Rezultati so bili zelo dobri, saj so kar štiri ekipe (OŠ Sveti Tomaž, OŠ Ormož, OŠ Središče ob Dravi in OŠ Miklavž pri Ormožu) zbrale maksimalno število točk in osvojile 1. mesto. Le točko manj pa so imele štiri drugouvrščene ekipe - II. ekipa OŠ Sveti Tomaž, OŠ Velika Nedelja, OŠ Ivanjkovci in II. ekipa OŠ Velika Nedelja. Letos so spremenili pogoje tekmovanja in so ekipe test reševale skupinsko, zato je verjetno tudi prišlo do tako tesnega izida. Kviz pripravljajo več let in z mentorji po osnovnih šolah, ki učence pripravljajo na zaključno tekmovanje, odlično sodelujejo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Pred 23. razstavo Dobrote slovenskih kmetij
Od četrtka v znamenju dobrot
Za odprtje 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jo bodo odprli v četrtek, 17. maja, je bolj ali manj že vse pripravljeno. Razstavo, ki že od vsega začetka poteka v prostorih minoritskega samostana na Ptuju, bodo za obiskovalce odprli že ob 9. uri, svečano odprtje pa bodo opravili ob 16. uri, ko bo govoril tudi častni pokrovitelj letošnje razstave minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Foto: Črtomir Goznik
23. razstavo Dobrote slovenskih kmetij bodo svečano odprli v četrtek, 17. maja. Danes bodo ocenili še zadnjo skupino izdelkov, in sicer krušne izdelke, ki jih je kar 355.
Letošnja razstava bo v znamenju ekološke pridelave oziroma ekoloških izdelkov, ki jih bo mogoče kupiti tudi na ekološki tržnici pred ptujsko Mestno hišo - odprli jo bodo prav tako v četrtek - in 50-letnice Skupne kmetijske politike. Na predelavo ekoloških pridelkov na kmetiji, povezano z zahtevami shem kakovosti, pa je vezan tudi prvi strokovni posvet, ki bo začel z delom prav tako v četrtek, 17. maja, uro po odprtju letošnje razstave dobrot.
Na drugem strokovnem posvetu, ki bo 18. maja, bo govora o razvoju podeželja in turizma, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki iz Litve. Tretji dan razstave, 19. maj, bo v znamenju praznika sira, ki bo potekal pred Mestno hišo s tržnico mlečnih izdelkov, na Mestnem trgu na Ptuju pa bo ta dan potekala tudi predstavitev starodobnih traktorjev in kmetijske mehanizacije. Sobotno dogajanje bo obogatil nastop folklornih skupin na dvorišču minoritskega samostana. Podelili pa bodo tudi priznanja najboljšim razstavljavcem iz 12 skupin izdelkov. Od spremljajočega nedeljskega dogajanja velja omeniti slavnostno mašo, kulturne nastope, podelitev priznanj za najboljše krušne izdelke in javno radijsko oddajo Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci.
Danes bodo ocenili še zadnjo skupino izdelkov, krušne izdelke, ki jih je skupaj 355. Že po tradiciji gre za najmočnejšo
skupino izdelkov vsakoletne razstave; mlečnih izdelkov je bilo letos 205 , mesnih izdelkov 163, žganj 130, olj 105, vin 95, marmelad 79, sokov in nektarjev 76, konzervirane zelenjave 62, kisov 21, suhega sadja 32, sadjevcev 12 in kompotov 12. Skupaj so letos strokovne komisije ocenile 1347 vzorcev v 13 skupinah izdelkov. Pred današnjim ocenjevanjem je bilo z zlatim priznanjem ocenjenih 283 izdelkov, s srebrnim 220 in z bronastim priznanjem 146 izdelkov. V to številko pa še niso zajeta priznanja za mlečne in krušne izdelke.
Razstavo dobrot slovenskih kmetij in avstrijske Koroške, ki so jo tudi letos pripravili Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdar-
ski zavod Ptuj in MO Ptuj, si bo mogoče ogledati vsak dan od četrtka do nedelje od 9. do 18. ure. Že po tradiciji pa bodo dobrote k pokušini in nakupu vabile na dvorišču minoritske-ga samostana in pred samostanom.
»Današnje razmere v evropskem prostoru zahtevajo od nas, da ohranimo svojo identiteto, svoje slovensko podeželje s svojimi dobrotami in slovenskimi posebnostmi. V evropskem merilu imamo majhno strukturo kmetij, povprečna velikost znaša le 6,4 ha kmetijske površine. Male kmetije s takšno strukturo težko konkurirajo velikim kmetijam v Evropi, zato moramo iskati možnost razvoja v pridelavi in predelavi izdelkov za neposredno prodajo.
Konkurenčna sposobnost slovenskega kmetijstva in trženje kakovostno pridelane hrane z znanim poreklom mora postati dolgoročna usmeritev države. Trend povpraševanja po kakovostni hrani je v porastu. Razstava Dobrote slovenskih kmetij sodelujočim kmetijam in obiskovalcem predstavlja izziv za iskanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in dodatnega vira dohodka. Potrošnikom pa odpira vrata nazaj k podeželju in zagotavljanju pristne slovenske hrane z znanim poreklom,« je pred odprtjem 23. razstave Dobrote slovenskih kmetij povedal predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič.
MG
Ptuj • Peti dan druženja in gibanja vseh generacij
Za večji odstotek preživetja
Peta prireditev Šport in špas - 5. dan druženja in gibanja vseh generacij, ki so jo pripravili v Vrtcu Ptuj, enoti Zvonček na Bregu, je v soboto, 12. maja, potekala pod naslovom Pet pred dvanajsto, očistimo medsebojne odnose, vzpostavimo vrednote morale in etike ter tudi medsosedske odnose sosed sosedu sosed. V okviru prireditve so se posvetili tudi zdravju in zdravi prehrani v luči lokalnega okolja.
Namen prireditve je spoštovanje vrednot športa, zdravja in ekologije ter vrednot med-generacijskega sodelovanja in spoštovanja kot temeljev
zdrave družbe. Program smo obogatili z lastnimi idejami in zmožnostmi, vabilu za sodelovanje pa so se odzvali v PGD Ptuj, PP Ptuj, Društvu žena in
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa prve pomoči CZ občine Ptuj je prikazala oživljanje, kako se odstrani tujek iz dihalne poti in kako se človek postavi v položaj nezavestnega.
deklet občine Hajdina, čebelarji in Rozika Ojsteršek z ekipo prve pomoči CZ Ptuj, je povedala koordinatorica letošnjega projekta Magda Jazbec.
Prve pomoči ni nikoli preveč. Udeležencem, tudi najmlajšim, so prikazali oživljanje, kako se odstrani tujek iz dihalne poti in kako se človek položi v položaj nezavestnega, ker so to ob krvavitvah tisti dejavniki, ki najbolj ogrožajo življenje. Čeprav je bilo glede nudenja prve pomoči v Sloveniji narejenega že veliko, je statistika preživetja po zastoju srca še vedno zelo slaba. Preživetje po zastoju srca je v svetu okrog 50-odstotno, v Sloveniji pa žal le med 10- in 20-odstotno. Vrtec Ptuj je tudi med tistimi, ki so se vključili v vseslovensko
akcijo Naj srček bije, v okviru katere je naloga, da vzgojno-izobraževalni zavodi usposobijo svoj kader za nudenje prve pomoči oziroma oživljanje v primeru zastoja srca in v drugih primerih. Usposabljanje je opravilo več kot 70 odstotkov zaposlenih, opravili so ga čisto vsi strokovni delavci, zato bodo prejeli nalepko, da so zavod, ki imajo usposobljen kader za nu-denje prve pomoči.
Tudi letos so udeležence povabili na enourni pohod od enote Zvonček do mostu za pešce, ob reki Dravi mimo Term Ptuj, hotela Primus, evropskega drevoreda, apartmajskega naselja in nazaj do enote. Po končanem pohodu so razdelili simbolične nagrade letošnjim udeležencem druženja in gibanja vseh generacij. Najštevilčnejša udeleženka je bila družina Čuš - Gojkovič, namlajši udeleženec je bil Bastian Kojc, ki se je rodil 2. marca letos, najstarejši udeleženec pa je bil Martin Čuš, letnik 1943. V Vrtcu Ptuj so zadovoljni z udeležbo na letošnjem dnevu druženja in gibanja vseh generacij, saj je bilo okrog 100 udeležencev.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Zlata poroka pri Čuševih
Janko in Anica Čuš iz Spodnjega Velovleka 20 sta po petdesetih letih skupnega življenja 5. maja letos ponovila svojo prvo slovesno zaobljubo, dano 17. februarja leta 1962.
Slavljenec je bil zaposlen v Elektru Ptuj, slavljenka pa v Agisu Ptuj. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčerka in sinova, v jeseni življenja pa ju razveseljuje pet vnukov in dvapravnuka. Želja zakoncev Čuš je, da bi jima še naprej služilo zdravje in bi osrečevala druženja z domačimi in prijatelji. Zlatoročencema Čuš iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Evroparkssedem tisoč cvetlicami
Foto: Črtomir Goznik
Turistično društvo Ptuj je vstop Slovenije v EU počastilo z odprtjem Evroparka ob podvozu.
Od takrat dalje ob prvem maju v njem izobesijo zastave držav, članic EU, v Tednu Evrope pa izobesijo še evropsko zastavo. Majski dnevi pa so namenjeni tudi cvetlični zasaditvi. Letošnjo so v slovenskih in evropskih barvah opravili v petek, 11. maja, ko so zasadili okrog sedem tisoč cvetlic. Pri sajenju so pomagali zaposleni občinskega podjetja Javne službe, dijakinje Biotehniške šole Ptuj - programa poklicno-tehničnega izobraževanja hortikulturni tehnik z učiteljico prak-tičnegapouka Ido Obran ter nekateri člani upravnega odbora TD Ptuj.
MG
Žetale • Gasilsko tekmovanje
Foto: SM
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Žetale je prvo majsko soboto organiziralo že tradicionalno tekmovanje moških in ženskih desetin za prehodni pokal občine Žetale.
Na tekmovanju so sodelovale moške ekipe iz PGD Steklarna Rogaška, sv. Florijan, Šmartno na Pohorju (I. in II.), Kebelj, Podgorci, Sinkov Turn, Slovenja vas, Tinje, Starše in Stoperce. V kategoriji članic pa so nastopile ekipe iz pGd Hajdoše, Majšperk in Zlatoličje (I. in II.). Prvo mesto v članski konkurenci je pripadlo PGD Steklarna Rogaška, drugo mesto PGD sv. Florijan, tretje pa PGD Šmartno na Pohorju II. Med članicami pa se je najbolje odrezala ekipa PGD Hajdoše, druge so bile gasilke iz PGD Majšperk in tretje članice PGD Zlatoličje I.
SM
Popravek
V članku Zlatoporočenca Bela se nam je zgodila neljuba napaka pri zapisu imena zlate neveste. Pravilno se glasi Angela in Vladimir Bela. Za nehoteno napako se opravičujemo.
Ur
Majšperk • Zaključili tečaje za bolničarje in vodje enot
Čestitke uspešnim članicam gasilskega društva
V prostorih Občine Majšperk je bila v petek, 4. maja, slovesnost, na kateri so udeležencem izročili listine in napredovanja ob zaključku tečaja za bolničarje in vodje enot, za izredne uspehe pa so čestitali članicam PGD Majšperk, ki so postale zmagovalke pokalnega tekmovanja GZ Slovenije za leto 2012.
Foto: M. Ozmec
Članice PGD Majšperk so zmagovalke pokalnega tekmovanja GZ Slovenije v spajanju sesalnega voda za leto 2012 - članice A.
Foto: M. Ozmec
Udeležencem tečajev za bolničarje in vodjem enot ter dobitnikom listin o napredovanju je čestitala tudi majšperška županja dr. Darinka Fakin.
Svečanost so v prostorih Občine Majšperk poleg predstavnikov domače občine pripravili še predstavniki civilne zaščite in Gasilske zveze Majšperk v sodelovanju s sosednjimi občinami Videm in Žetale. Zato so se poleg županje občine Majšperk dr. Darinke Fakin slovesnosti udeležili tudi podžupan občine Videm Marjan Selinšek, poveljnik Civilne zaščite občine Majšperk Darko Zupanc, podpredsednik GZ Slovenije, predsednik regijskega sveta za Podravje in predsednik GZ Videm mag. Janez Merc, regijski poveljnik Civilne zaščite za Po-dravje in predsednik GZ Maj-šperk Dragan Murko, sekretarka območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta ter predsednica krajevne organizacije RK Majšperk Marija Pernek. Poleg tega so se slovesnosti udeležili tudi poveljnika GZ Majšperk in Videm, predsedniki ter poveljniki PGD Majšperk, Ptujska Gora, Stoperce, Medvedce, Majšperk - Breg, Tržec, Žetale in Sela.
Kot je v uvodnem pozdravu poudaril Dragan Murko,
predsednik Gasilske zveze Maj-šperk, je dejstvo, da lahko pri izvajanju nalog gašenja in reševanj a v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč, uspešno deluje le ustrezno strokovno usposobljen in izobražen gasilec. Na podlagi usposabljanj, ki so se pričela že lansko jesen in so se zaključila marca letos,
so udeleženci pridobili tudi potrditve skladnosti od Gasilske zveze Slovenije in Rdečega križa Slovenije. Za oba tečaja je bilo porabljenih okoli 4.000 ur prostovoljnega vključevanja, pri čemer se je Murko za izredno razumevanje zahvalil županji občine Majšperk dr. Darinki Fakin. Oba tečaja, ki so ju pripravili v skrbi za čim kvalitetnejšo požarno varnost oziroma za čim bolj kvalitetno izobraževanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, sta namreč veljala okoli 9.500 evrov, kar je bilo posredno financirano iz proračuna občine Majšperk.
Tečaj za vodjo enote je uspešno zaključilo 21 tečajnikov, s čimer so si pridobili tudi napredovanje v čin nižji gasilski časnik. Opravili so ga: Kristjan Lovrenčič, Andrej Gajser, Aleš
Lorber, Darko Lampret, Zoran Korže, Mateja Lončarič, Silvo Pišek, Igor Hertiš, Zvonko Ribič iz GZ Majšperk ter Jožef Butolen, Gregor Kolar, Oto Pulko, Boris Železnik, Branko Hliš, Matej Bezjak, Drago Šeliga, Peter Kirbiš, Mateja Kirbiš, Jani Požar in Jure Pigner iz GZ Videm.
Na slovesnosti so opozorili tudi na članice PGD Majšperk, ki so dosegle nov mejnik v svoji bogati zgodovini, saj so v letošnji zimski ligi v spajanju sesalnega voda zmagale na vseh šestih tekmovanjih in se s tem neverjetnim rezultatom zapisale v zgodovino. Tudi na zadnjem tekmovanju, ki je bilo 24. marca v kraju Žažar, se niso pustile presenetiti in suvereno zmagale tudi na zadnjem tekmovanju in tako na najlepši način okronale nadvse uspe-
šno sezono. Na tekmovanju so dosegle še en rekord, saj je članicam PGD Majšperk uspela najhitrejša izvedba vaje v spajanju sesalnega voda v Sloveniji za članice s časom 17,16 sekunde.
Vodstvo GZ Majšperk in drugi udeleženci so ob tej priložnosti čestitali celotni ekipi članic in njihovemu mentorju Vladu Gajserju, brez katerega takšnih rezultatov prav gotovo ne bi bilo. Ponosni so na uspešno desetino, ki jo sestavljajo: Alenka Lorber, Simona Her-tiš, Ana Gorišek, Maja Gajser, Monika Kokot, Tamara Kokot,
Urška Jeza, Ines Flegerič, Tanja Gajser, Katja Bedenik in Adrijana Vinkler. Zanje upajo in pričakujejo dobro uvrstitev tudi na prihodnjem državnem tekmovanju, ki bo 26. maja v Velenju.
Tečaj za bolničarja pa je uspešno zaključilo 24 prostovoljcev iz gasilskih vrst, osnovne šole Majšperk, krajevne organizacije RK Majšperk, ki so vključeni v sistem zaščite, reševanja in pomoči ter so usposobljeni do take mere, da lahko ukrepajo in nudijo pomoč v primeru raznih nesreč, predvsem naravnih. Tečaj so
opravili Renata Avguštin, Ta-nisa Bedenik, Jadranka Frlež, Andrej Gajser, Klavdija Golob, Denis Kidrič, Jasmina Kidrič, Kristijan Kunac, Danijel Lorber, Aleksandra Mesarič, Klavdija Murko, Mateja Pesek, Mateja Planec, Biserka Planinc, Vlasta Polanič, Danica Pompe, Jani Potočnik, Tatjana Potočnik, Klementina Purg, Jelka Rakovec, Slavica Taciga, Darko Žerak, Darko Rejec in Branka Žnidarko. Listine in napredovanja so podelili Dragan Murko, Darko Zupanc, mag. Janez Merc in Irena Filipič.
-OM
Gorišnica • 25. srečanje gasilk Spodnjega Podravja
Brez gasilk ne bi bilo gasilstva
Letošnje tradicionalno že 25. srečanje gasilk iz vseh občin Spodnjega Podravja je gostila Gasilska zveza (GZ) Gorišnica, in sicer v prijetnem okolju Tunfa (manjšega ribnika) v naselju Mala vas. Na tokratnem srečanju se je zbralo prek 500 gasilk vseh starosti iz trinajstih gasilskih zvez.
„Udeležba naših članic je bila tudi letos zelo dobra; pravzaprav se srečanja niso mogle udeležiti le gasilke iz GZ Trnovska vas - Vitomarci, iz vseh ostalih gasilskih zvez pa so članice prišle. Sicer moram reči, da je bila obiskanost tega družabnega dogodka vedno zelo dobra, iz leta v leto boljša. Še posebej se tega vsakoletnega srečanja veselijo starejše gasilke, saj je to skoraj edini takšen dogodek, na katerem se srečajo z ostalimi kolegicami in seveda imajo vedno ogromno tem za pogovor,," je povedala predsednica sveta članic Marica Mlakar in dodala, da so ta srečanja prvenstveno namenjena druženju članic, tudi medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi izkušenj, pa tudi sprostitvi ob družabnih igrah in glasbi: „Poleg tega se lahko seznanijo z delovanjem zvez, spoznajo okoliške kraje in občine. Srečanje je namreč vsako leto organizirano v drugi obči-
ni oziroma na območju druge GZ in naslednje leto bo občina gostiteljica Dornava."
Kot je še povedala Mlakarjeva, je vseh gasilk v vseh gasilskih društvih na območju Spodnjega Podravja med 1500 in 2000, kar je v primerjavi z ostalimi območji v državi nadpovprečno veliko: „Ob tem bolj družabnem srečanju organiziramo za gasilke tudi bolj strokovna srečanja; letos je bil posvet članic Podravja izveden januarja, izbrana tema posveta pa je bila pomoč v gospodinjstvu. Ob tem na teh posvetih vedno posebno pozornost namenimo še težavam, s katerimi se srečujejo gasilke in gasilska društva nasploh, pa tudi na ravni zveze. Sicer pa sprotne težave rešujemo tudi na rednih sestankih, ki so vsako leto tri-ali štirikrat. Res je, da je naša regija odlično zastopana s številom žensk med gasilci, prav tako je visoka tudi izobrazbena raven članic. Zlasti mlade gasil-
ke se izobražujejo in strokovno usposabljajo, morda je nekoliko mrtvila potem v letih, ko si ustvarijo družine, večinoma pa
je tudi opaziti, da potem včlanijo še svoje otroke v gasilska društva in so ponovno zelo aktivne, predvsem kot mentorice
pionirjem in mladincem."
Letošnje srečanje gasilk se je začelo s kulturnim nastopom, v okviru katerega so zapele gasilke ženskega gasilskega pevskega zbora Gorišnica, nato pa so zbrane gasilke med drugimi pozdravili gorišniški podžupan Mirko Štumpf, predsednik sveta Podravske regije Janez Merc in predsednik gostiteljskega gasilskega društva (PGD Mala Vas) Alojz Bezjak, predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša ter regij-
Letošnjega 25. srečanja gasilk Spodnjega Podravja se je udeležilo tudi v šaljivih igrah.
Foto: MM
prek 500 gasilk, ki so se pomerile
ski poveljnik Janez Liponik.
Osrednji del popoldanskega druženja gasilk pa so zapolnile družabne igre tekmovalnega značaja, saj so na koncu razglasili tudi zmagovalne ekipe. Ekipe tekmovalk iz vseh prisotnih GZ so se pomerile v štirih šaljivih igrah, v katerih pa se je bilo vseeno treba pokazati kar precej spretnosti. Na koncu je bil vrstni red ekip naslednji: zmagala je ekip gasilk iz GZ Videm, drugo mesto je zasedla ekipa iz GZ Gorišnica, tretje mesto pa ekipa gasilk iz GZ Dornava. Sledile so še ekipe iz OGZ Ptuj, GZ Majšperk, GZ Ormož, GZ Juršinci, GZ Slovenska Bistrica, GZ Sv. Tomaž, GZ Lenart, GZ Kidričevo, GZ Destrnik in GZ Središče ob Dravi.
Sobotno druženje ob Tunfu so gasilke nadaljevale še pozno v noč, v naslednjih dneh pa bodo, kot so povedale, držale pesti za tekmovalne ekipe gasilk članic v Velenju, ki se bodo konec tega meseca pomerile na državnem prvenstvu. „Barve Podravja" bodo na državnem gasilskem prvenstvu zastopale ekipe gasilk iz PGD Kebelj, Makole, Majšperk in Hajdoše (v kategoriji A - mlajših članic), ekipe Šmartno ob Paki, Hajdo-še in Jablane (v kategoriji B -starejših članic) in ekipa Trnov-ci (starejše gasilke).
SM
Ptuj • Ribiška družina v ponovnem zagonu
Za koriščenje voda plačujejo preveč
V Ribiški družini Ptuj, ki je bila še pred dobrima dvema desetletjema ena največjih in najaktivnejših v državi, se ubadajo z resnimi težavami, saj jim kljub visoki članarini in prostovoljnemu delu ostaja premalo za nemoteno poslovanje. Država je postala preveč zahtevna tudi na tem področju.
Foto: M. Ozmec
Ribiški dom ob ribnikih na Rogoznici je že dobri dve desetletji raj za ljubitelje narave in ribištva.
Predsednik ribiške družine Zvonko Petek pravi, da se ne dajo. Leto 2011 je bilo za ptujske ribiče izredno pestro in delovno tako na gospodarskem kot ribiško-športnem področju: »Žal pa je bilo za vodstvo naše ribiške družine leto tudi precej negotovo, saj smo največ energije vložili v reševanje vprašanja vodnih pravic, ki smo jih morali pridobiti po novem zakonu o sladkovodnem ribištvu, tako da lahko sedaj proti nenormalno velikemu plačilu koncesni-ne še naprej koristimo vse dosedanje vodne površine na svojem območju. Poleg reke Drave so to še manjše reke in potoki, Dravinja, Polskava in Pesnica, vodne pravice pa smo morali pridobiti predvsem za koriščenje vseh ribnikov in drugih zaprtih voda, ki so v nekdanjih gramoznicah.«
Včasih je bila Ribiška družina Ptuj po številu članov med največjimi v državi. Kako je danes?
»Pred dobrima dvema desetletjema je bilo v RD Ptuj tudi prek 1400 članov, takrat smo bili tudi po športnih uspehih med vodilnimi v Sloveniji. Danes je žal zelo drugače; trenutno imamo 271 članov, kar je na podobni ravni kot lani, a pričakujem ,da se bo pred poletjem v naše vrste vključilo še kaj ribičev.«
Razmeroma nizko število članov je verjetno tudi posledica obveznosti ri-
bičev oziroma članov RD Ptuj, ki so kar precej velike?
»Povsem verjetno je, da je tako, kajti obveznosti za vstop v članstvo ribiške družine so precejšnje. Poleg uspešno opravljenega ribiškega izpita je treba plačati letno članarino 105 evrov, dodatno pa je treba plačati še znesek za ustrezno ribolovno dovolilnico. Za lov belic je dovolilnica 30 evrov, za generalko, kot ji pravimo, to je dovolilnica za lov belic in roparic je 40 evrov, medtem ko je doplačilo za lov v ribniku Rogoznica 70 evrov. Denarni izdatki so res visoki, a po statutu RD Ptuj imajo naši člani
tudi nekatere ugodnosti. Tisti, ki so starejši od 65 let in so člani RD Ptuj vsaj 10 let, plačajo le članarino, dovolilnica za lov belic pa je zanje brezplačna.
Poleg vseh omenjenih finančnih obveznosti mora vsak član RD Ptuj do svojega 60. leta opraviti še obvezno fizično delo pri urejanju okolice ribnikov, rek in potokov, ki znaša 15 delovnih ur na leto. Starejši, ki so dopolnili 65 let, so fizičnega dela oproščeni.«
Pred dobrim mesecem ste se sestali na letni skupščini ribiške družine. Čemu ste se v razpravi največ posvečali?
»Največ vroče razprave in
kritičnih pripomb je bilo zaradi visokih dajatev državi. Nikakor ne moremo razumeti dejstva, da smo morali samo lani plačati državi okoli 13.000 evrov koncesnine za koriščenje vodnih površin. Ker se koncesnine plačujejo glede na število lovnih dni v letu, smo že v lanskem letu število lovnih dni v RD Ptuj z dotedanjih 100 znižali na 40 lovnih. S tem smo si dajatev sicer precej zmanjšali, a še vedno nam denarja primanjkuje, tako da je že moteno normalno poslovanje družine. Najbolj pa se to odraža na bistveno zmanjšanem vlaganju ribjih mladic ter pri urejanju ribnikov.«
Nova ribolovna sezona se je pravkar pričela ...
»Že 1. aprila smo odprli za ribolov oba ribnika v Rogoznici, s 1. majem se je pričela sezona lova na roparice, začenja pa se že tudi športno-tekmovalna sezona. To soboto, 12. maja, smo ob ribniku na Rogoznici pripravili izbirno tekmovanje ribičev invalidov, v nedeljo, 13. maja, pa prvo večje ribiško tekmovanje v lovu rib s plov-cem za veterane RD Ptuj.«
Zagotovo pa se boste med letom posvečali tudi drugim aktivnostim?
»Program naših aktivnosti je zelo pester, osrednjo pozornost pa bomo namenili urejanju brežin obeh ribnikov v Rogoznici, ki ju je valovanje že močno načelo. Poleg tega smo vključeni v meddržavno tekmovanje urejanja krajine pod naslovom Entente flora-
le, zato bomo kljub pomanjkanju sredstev poskrbeli za lepše urejeno okolico naših ribnikov. Sicer pa se bomo ribiči zagotovo veliko zadrževali tukaj ob lepo urejenem ribiškem domu na Rogoznici, ki je praktično naš drugi dom že prek 20 let. Tu v naravi ob vodi se dogajajo v glavnem vse naše prireditve in tudi glavnina vseh ribiških tekmovanj. Tudi letos pa bomo zelo veseli, če se nam bodo ob popoldnevih in še posebej ob vikendih pridružili tudi drugi ljubitelji narave in ribištva. Ob domu sta dva lepo urejena ribnika; v prvem je dovoljen komercialni ribolov, v drugem pa je dovoljeno loviti le po sistemu ulovi in spusti. To pomeni, da lahko lovite ribe po mili volji, le da jih morate potem vrniti žive nazaj v vodo. Zaradi preobremenjenosti in iskanja novih rešitev smo dosedanji društveni lokal v ribiškem domu 1. aprila letos dali v najem zasebnemu gostincu in prepričan sem, da bodo tako naši ribiči kot vsi drugi obiskovalci v njem lepo postreženi. Če boste utegnili, se nam torej le pridružite in užijte vonj narave, stran od mestnega vrveža!«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zvonko Petek, predsednik RD Ptuj: »Lani smo morali plačati državi okoli 13.000 evrov koncesnine za koriščenje vodnih površin, ki smo si jih sami uredili.«
Vinogradništvo • Za ukinitev sadilnih pravic in proti njim
Se bodo vinogradi res selili v ravnine?!
Slovenija oziroma slovenski vinogradniki so z vstopom v EU pridobili t. i. sadilne pravice. V tem času pa na evropski ravni potekajo razprave o ukinitvi le-teh (podobno kot naj bi se v mlečnem sektorju ukinile mlečne kvote). Mnenja vinogradniških strokovnjakov o ukinitvi sadilnih pravic in kaj bo to prineslo slovenskemu vinarskemu in vinogradniškemu sektorju, pa so precej različna.
Predsednik vinske kleti Goriška brda Marjan Lesica je
absolutno proti ukinitvi sadilnih pravic in že danes opozarja na negativne posledice tega ukrepa, ki naj bi začel veljati od začetka leta 2015: „Smo proti ukinitvi sadilnih pravic, ker bi ukinitev pomenila pospešeno industrializacijo vinogradništva, to je selitev v ravnine, kjer je vse delo, vključno z rezjo in trgatvijo, mehanizirano. Sadilne pravice so pomemben instrument varovanja, ohranitve vinogradov v terasah in strminah, kar je pomembno tudi z vidika krajinske arhitekture in ohranjenosti poseljenosti podeželja."
Sicer so tudi mnenja različnih držav glede ukinitve teh pravic zelo različna; Avstrija, Nemčija in druge tradicionalne vinogradniške države (po-
leg Slovenije) se zavzemajo, da vinogradništvo ostane v pokrajinah, kjer je tradicionalno prisotno; z ukinitvijo sadilnih pravic naj bi se po skupnem mnenju pospešila selitev vinogradništva na južno poloblo, kar gre zlasti „na roke" velikim korporacijam, saj se tako znižujejo stroški pridelave.
Andrej Rebernišek s ptujske svetovalne službe, sicer strokovnjak za vinogradništvo, pa ima o ukinitvi sadilnih pravic precej drugačno stališče. Pravi namreč, da ukinitev sadilnih pravic, ki veljajo zgolj za države v EU, za slovenske vinogradnike naj ne bi imela negativnih posledic: „Sadilne pravice je uvedla EU s ciljem, da se zmanjšajo viški vin. Države znotraj EU so tako dobile določene kvote sadilnih pravic, kar je dejansko pomenilo
določen obseg vinogradniških površin, in teh dodeljenih pravic potem vsa ta leta niso smele prekoračiti. Slovenija svoje nacionalne rezerve oziroma
kvote sadilnih pravic v vseh teh letih sploh ni uspela izkoristiti; dobila je namreč možnost povečati vinogradniške površine za dobrih 5000 hektarjev
Nameravana ukinitev sadilnih pravic za vinogradnike med slovensko strokovno javnostjo sproža različne odzive; nekateri v tem ne vidijo nobene grožnje, drugi pa opozarjajo, da bi takšen ukrep pomenil „selitve" vinogradov v nižine, kjer so stroški dela precej nižji.
sadilnih pravic. To pomeni, da so se lahko vinogradi urejali tudi na drugih kmetijskih površinah, kot so pašniki, travniki itd. Treba je bilo le zaprositi za dodelitev nove sadilne pravice iz nacionalne rezerve. V tem pogledu dodelitve dodatnih sadilnih pravic za vinogradnike je bila Slovenija v EU izjema, saj ostale države EU teh pravic niso dobile, kar pomeni, da so lahko obnavljale le tiste površine, ki so že bile zasajene s trto, novih pa ne. Kot rečeno, Slovenija v vsem tem obdobju sploh ni izkoristila dane nacionalne rezerve sadilnih pravic, ker je bilo na novo zasajenih zelo malo vinogradov. Zato sem prepričan, da ukinitev sadilnih pravic za naše vinogradnike ne more imeti nekih negativnih posledic. Menim tudi, da vinogradniki v ostalih državah EU,
glede na prezasičenost vinskega trga, z ukinitvijo sadilnih površin ne bodo množično začeli zasajevati novih vinogradov. Kar zadeva t.i. „južno poloblo", torej države izven EU, pa te že doslej niso imele nobenih sadilnih pravic ali omejitve za-sajevanja vinogradov. Vdor niz-kocenovnih vin iz npr. Avstralije, Čila itd. nima nobene zveze s sadilnimi pravicami, ali so ali niso. Kvečjemu lahko rečem, da je ukinitev sadilnih pravic v EU v tem kontekstu odgovor ekspanziji uvoza vin iz drugih kontinentov," je prepričan Re-bernišek in še dodaja, da ne vidi razloga, zakaj ne bi velike vinske korporacije že v obdobju sadilnih pravic pridelovale grozdja (in vina) izven EU, oziroma zakaj bi se tega lotile šele po ukinitvi teh pravic. Sicer pa še dodaja: „Ne morem trditi, da znotraj EU ne bo kakšnih težav, morda bodo. V glavnem pa mislim, da kakšnih večjih neracionalnih obnov vinogradov zgolj zaradi ukinitve pravic gotovo ne bo, ker je bila vinska reforma izvedena med leti 2008 in 2010, ko se je krčilo kar precej nasadov."
SM
Foto: SM
Ptuj • Zaključen mladinski festival Vizije
Vizija mladih o resnih temah
Tridnevni festival mladinske ustvarjalnosti Vizije, ki se je pričel v petek in zaključil v nedeljo, je privabil kar 180 mladih ustvarjalcev, ki so predstavljali gledališki, lutkovni in glasbeni svet.
Nagrajenci letošnjega festivala Vizije.
Pa brez zamere
E-bonton
Digitalna vljudnost oziroma nepismenost
Biti vljuden je dandanes dostikrat poj-movano in sprejeto kot arhaično, nepraktično, naivno, včasih kar odkrito tudi kot neumno. Zdi se, da je v času, ki ga zaznamuje neznanski pretok informacij in s tem povezan vse hitrejši tok dni, ur, minut in sekund, biti vljuden postalo povsem odveč. Seveda ne govorim o tisti napravljeni, namišljeni vljudnosti, ki se je večina poslužuje v dnevnih interakcijah z drugimi ljudmi (bodisi privatnih, bodisi javnih), ampakpristno vljudnost, ki gre skupaj z nekakšno blagostjo, premišljenostjo, pozornostjo in visokim(i) etičnim(i) standar-
Ta "odvečnost" vljudnosti se kaže praktično na vseh področjih komunikacije, do svojega polnega izraza pa pride v elektronskem komuniciranju, na področju digitalnega, ki ga že itak zaznamuje vrtoglava hitrost kode, prenosa podatkov in operacij. Zdi se, kot da bi tudi sami postali zgolj hladna in brezosebna zbirka binarne kode, ničel in enic, zgolj še en del računalnika. To v kombinaciji s čisto splošnim osebnostnim pomanjkanjem vljudnosti daje porazne rezultate v elektronskih sporočilih, ki so pogostokrat ne zgolj žalosten spomenik piščevi/pošiljateljevi splošni nepismenosti, marveč tudi pomanjkanju vljudnosti in nezmožnosti pravilnega elektronskega komuniciranja. Bodite enkrat malce pozorni na vsebine in forme elektronskih sporočil, ki jih dobivate, pa vam bo vse jasno (seveda, če sami niste eden izmed tistih, ki ne znajo ali iz tega ali onega razloga ne želijo pisati primernih e-sporočil). Ker sam veliko komuniciram preko elektronske pošte, v svoj elektronski predal dobivam tudi vse mogoče zmazke, ki se imajo za e-sporočila. Pa tukaj nimam v mislih razne oglasne in ostale nezaželene ("spam") pošte, ampak sporočila, ki so namenjena striktno meni ali pa so odgovori na mojo pošto.
Tako se velikokrat zgodi, da umanjka že kakršenkoli uvodni pozdrav, namesto njega pa kar na prvo žogo udari blok teksta v obliki deset in več vrstic od levega roba do skrajnega desnega roba, kar dela sporočilo izredno težko berljivo. Če k temu prištejemo še pomanjkanje poznavanja osnovnih sintaktičnih in semantičnih pravil, potem dobimo neberljivo žlo-budro, katere namen je pogosto preprosto nemogoče spoznati. Če pa vam dejansko uspe prebaviti tako digitalno kloako, pogostokrat na koncu, tam kjer bi moral biti končni pozdrav in podpis, spet zazeva praznina. Niti tistega zdolgočasenega in mehaničnega "LP" (lep pozdrav) ni zaslediti nikjer. Da bi pa pisec bilkoncizen, točen, da bi jasno, kratko in jedrnato sporočil svoje misli, je dostikrat seveda znanstvena fantastika. Prav tako kot uporaba pravilne strukture, odgovor v največ enem dnevu, pravilna uporaba velikih in malih črk ("caps lock"), pravilno odmerjeni klicaji inposluževanje odebeljenega tiska, smiselno vključevanje oseb/naslovnikov, ne predolgi stavki, ne-pošiljanje raznih verižnih "pisem sreče" in tako dalje.
Elektronska pošta o pošiljatelju pove mnogo več, kot pa si morda kdo misli. Spomnite se na to, ko boste naslednjič tolkli po tipkovnici.
Gregor Alič
Foto: DK
Žiri • Literarni natečaj društva Cvetke
Prva in tretja nagrada za Sonjo Votolen
Sonja Votolen je zmagovalka oziroma prvonagrajena na literarnem natečaju društva Cvetke. Med 37 pesniškimi deli je Ptujčanka Sonja Votolen prejela prvo nagrado -zlato čipko - za poezijo.
V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije se je letos prav v našem mestu odvijal festival z naslovom Vizije. Ta sicer obstaja že skoraj 20 let, a se je v obliki, v kakršni se izvaja trenutno, pričel ravno na Ptuju. Od leta 2006 ga nismo več gostili, prizadevanja pa gredo v smeri, da bi postal eden tradicionalnih ptujskih dogodkov. Direktor Vizij Matjaž Šmalc sicer pravi, da ne ve, ali bo Ptuj omenjeni festival ponovno gostil že prihodnje leto, vsekakor pa se bodo v naše mesto mladi ustvarjalci še vrnili.
Kakorkoli, letošnje dogajanje je bilo izjemno pestro. Vstopnice za udeležbo na festivalu so si uspeli zagotoviti ustvarjalci v 8 gledaliških, 3 lutkovnih, 2 reci-tatorskih in 11 rok skupinah.
Najboljše so bile za svoje delo tudi nagrajene. Slavila je Gledališka šola Prve gimnazije Maribor, saj je za predstavo Mularija, ki je nastala po motivih istoimenskega filma (Kids), prejela vizionarja za najboljšo gledališko predstavo v celoti, Timon Šturbej je prejel vizi-onarja za moško vlogo v tej predstavi, Neža Kovačič pa vi-zionarja za žensko vlogo v isti predstavi. Rok vizionarja za najboljšo mladinsko rock skupino je letos prejela skupina Fireflies iz Škofje Loke. Tako je odločila žirija v sestavi igralec in glasbenik Gojimir Lešnjak -Gojc (predsednik žirije), lutkar in basist Matevž Gregorič ter srbski gledališki režiser Predrag Stojmenovic
S tem so si nagrajenci prislužili brezplačno udeležbo na različnih poletnih gledaliških delavnicah JSKD, uvrstili pa so se še v spremljevalni program 51. Linhartovega srečanja, festivala gledaliških skupin Slove-
nije, ki bo potekal septembra v Postojni. Mladim rokerjem iz zasedbe Fireflies pa bo JSKD skupaj z Visoko šolo za umetnost Univerze v Novi Gorici za nagrado omogočil snemanje glasbenega videospota.
Žirija pa je podelila tudi nekaj posebnih vizionarjev. Med drugim tudi rok vizionarja za najboljšo vokalno interpretacijo, ki ga je prejel pevec skupine Justin case Timotej Prelog s Ptuja. Šele 13-letni bobnar skupine Strangers Žiga Brglez iz Zgornjih Jablan pa je domov odnesel vizionarja za perspektivnega glasbenika.
„Namen festivala ni tekmovalnost, temveč odpiranje prostora, v katerem se lahko mladinske, gledališke, lutkovne, recitatorske in rok skupine srečujejo, povezujejo ter nabirajo nova znanja in spoznanja," je povedal direktor festivala Matjaž Šmalc, sicer samostojni strokovni svetovalec za gledali-
šče in lutke pri JSKD.
Gojc: „Najboljše je tisto, kar je res iskreno vaše"
Da so mladi pokazali, da je najboljše tisto, kar je v celoti njihovo, pa je na podelitvi nagrad povedal Gojimir Lešnjak - Gojc, ki se je že tretjič podal na pot žiranta festivala Vizije. „Vesel sem, ker se je letos pri večjem delu predstav pokazalo, da so bile teme v domeni mladih in da mentorji niso vsiljevali besedil in tem, zato je logično, da so nam mladi letos skozi igro pripovedovali predvsem o spolnosti, drogah in drugih momentih odraščanja. Pomembno se mi zdi, da mladi odločajo o temah predstav, mentorjeva vloga pa je predvsem, da jim pomaga pri osvajanju igralskih veščin, kot so govorna tehnika, gibalna izraznost in podobno, ter
pri vzpostavljanju energijske povezanosti med liki na odru. Ne samo mladinsko gledališče, fenomen našega prostora je gledališče nasploh, kar se kaže tudi v njegovi uspešnosti na več ravneh. Pohvalil bi tudi vse rok skupine, ki so pripravile odlične koncerte z zelo pestrim izborom skladb in velikim poudarkom na avtorskih skladbah, kar je še posebej razveseljivo," je o letošnjih Vizijah povedal predsednik žirije.
Podobnega mnenja je bil tudi drugi član žirije Predrag Stojmenovic. Kot je dejal, je pri mladinskem gledališču vedno problem, če mladim mentorji vsiljujejo teme. „Predstave, ki so se ukvarjale s temami, ki so mladim blizu, pa so bile odlične, igralci v njih pa kreativni, energični in prezentni, zato smo jih tudi nagradili. Mladim je preprosto treba dovoliti, da govorijo o sebi," zaključuje Stoj-menovic.
Dženana Kmetec
ki jih je zapisala italijanska akademska slikarka Marika Vicari, je ob odprtju v Maj-šperku predstavil Marikin mož Jernej Forbici. Ta je poudaril, da imajo spomini v iskanju in umetniškem izražanju umetnice pomembno vlogo.
Ob odprtju razstave v galeriji Tovarna umetnosti v Majšper-ku je avtorici in udeležencem zaželel dobrodošlico kustos galerije akademski slikar Dušan Fišer, v imenu družbe AP Albin Promotion direktor Milan Vin-kler, v imenu Občine Majšperk pa županja dr. Darinka Fakin, ki je razstavo tudi odprla. Naj dodamo, da sta razstavo postavila Vladimir Forbici in Dušan Fišer. Tovarna umetnosti v Maj-šperku je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, v soboto pa od 8. do 12. ure, medtem ko je Galerija Tenzor odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure, v sredo in soboto dopoldne pa je v galeriji tudi umetniški vodja.
M. Ozmec
Pri izboru prvih treh nagrad je bila upoštevana jezikovna in stilna primernost - ritem, metaforika, stilna sredstva, estetski in spoznavni učinek, obvladovanje literarne zvrsti ter celovitost ubesedenja.
V zapisu selektorja v obrazložitvi za prvo nagrado preberemo, da je »/.../ v Votolenini poeziji sveža metaforika, da je z ritmom ustvarila valovanje, plimo in oseko čustev dveh /.../«. Votolenine pesmi se zaključujejo z verzi v francoščini, kar je nekoliko motilo žirijo, a se je kljub temu odločila dodeliti prvo nagrado prav Sonji Votolen. Res da francoski verzi niso bili prevedeni oziroma zapisani v ležečem/drugačnem tisku (op. žirije), toda mar je res treba bralcu vse ponuditi na pladnju, mar ni čar in smisel sleherne pesmi (poezije) iskati in poiskati biser po
vsakomur lastni potki? Verjamem, da Votolenova namerno ni pripisala prevoda ali poudarila verzov v drugačnem tisku, ker naj bralec sam ugotovi, tako kot je selektor, da so »verzi, brani zaporedno, povzetek pesmi, povzetek istega sporočila«.
Sonja Votolen je po presoji selektorja prejela še eno nagrado, namreč tretje mesto v zvrsti proze, pri kateri so odtehtali predvsem kriteriji obvladovanja zvrsti, živosti teme, jezikovnega oblikovanja. Votolenina proza, začinjena z grenkobo, je opredeljena kot ironična, a pisateljica ironije ne zapisuje deklarativno, temveč izhaja iz anekdotičnosti zgodbe, kar pa zahteva bralčev premislek.
Torej še en uspeh samohodne ustvarjalke s ptujskega konca.
Mirjana Virtnik
Majšperk - Ptuj • Galeriji Tovarna umetnosti in Tenzor
Razstavi Wunderkammer Tine Dobrajc
V sredo, 9. maja, so najprej v galeriji Tovarna umetnosti v Majšperku in nato še v galeriji Tenzor v Ptuju odprli razstavi akademske slikarke Tine Dobrajc iz Škofje Loke pod naslovom Wunderkammer.
Akademska slikarka Tina Dobrajc sodi med mlajšo generacijo slovenskih slikark, saj je
bila rojena leta 1984 v Kranju. Po zaključeni gimnaziji v Škofji Loki se je vpisala na študij sli-
Foto: M. Ozmec
Akademska slikarka Tina Dobrajc, magistrica umetnosti, sodi med mlajšo generacijo slovenskih slikark.
karstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Diplomirala je marca 2008 pod mentorstvom prof. Hermana Gvardjančiča in istega leta vpisala magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Magistrsko nalogo z naslovom Portret - podoba in fetiš je uspešno zagovarjala v letu 2011 in si tako pridobila naziv magistrica umetnosti. Sedaj živi in ustvarja v rojstni Škofji Loki.
Kot je pojasnila avtorica razstave Tina Dobrajc, gre za delo, ki je razpeto med kompleksnimi instalacijami in prefi-njenimi ilustracijami. Nekaj misli o razstavi in mladi umetnici,
Podlehnik • Zdenka Golub z novo knjigo
Zaigrajmo z lutko
Zdenka Golub, učiteljica v podlehniški osnovni šoli, je pred kratkim izdala svojo že osmo knjigo, drugo na temo lutkarstva, s katerim se sicer ljubiteljsko ukvarja že trideseto leto zapored.
„Izdaja te knjige je oziroma bo sofinancirana tudi iz sredstev Leader, saj je bil projekt izdaje publikacije odobren v LAS Haloze. Moj finančni delež tako znaša dobrih 1000 evrov, delež sredstev Leader pa bo skupno 3900 evrov," je finančno ozadje svoje zadnje avtorske knjige najprej opisala Golubova.
Knjiga je izdana v 1000 izvodih, ima pa 108 strani z bogatim slikovnim materialom: „V knjigi je zapisanih 18 različnih lutkovnih igric, vse igrice so primerne za osnovnošolske in vrteške otroke, pa tudi za srednješolce, zato menim, da je dobrodošlo učno sredstvo mentorjem, ki se ukvarjajo z lutkarstvom. S slikami oz. fotografijami je tudi nazorno prikazano, kako se lahko izdelajo različne lutke, kako se izdela scena, dodani so tudi najrazličnejši tehnični napotki od izbire glasbe naprej. Želim pa poudariti, da gre le za napotke, vsak mentor pa lahko marsikaj nato priredi po svoje, upoštevajoč pogoje, v katerih dela, količino denarja, ki jo ima na voljo, mentaliteto in interese otrok ipd." Golubova ob tem dodaja, da so sredstva za lutkovno ustvarjanje otrok v njihovi šoli zelo skromna, vendar se za osnovne potrebe še vedno najdejo: „Zelo pomembno je, da imamo ravnatelja, ki ima veliko posluha za tovrstne kulturne obšolske dejavnosti, zato lahko še vedno nabavimo nekaj potrebnega materiala, brez katerega v lutkarstvu pač ne gre. Jasno pa je, da tudi veli-
Učiteljica v podlehniški osnovni šoli Zdenka Golub se z lutkarstvom ukvarja že skoraj polnih 30 let; letos je izdala svojo drugo knjigo na temo lutkarstva z naslovom Zaigrajmo z lutko, sicer pa je avtorica še sedmih drugih publikacij.
ko improviziramo."
Prvo knjigo o lutkah, ki jo je napisala Golubova pred nekaj leti, je izdala založba Educa, tokratno pa podjetje Grafis Trade iz Grosuplja: „S tem založnikom delam zdaj že nekaj let in moram povedati, da sem zelo zadovoljna, tako glede kvalitete izdelave in tiska kot glede rokov, saj ne zamujajo, kar je pri projektih, ki so vezani na evropski denar, izjemnega pomena. Sicer pa se moram posebej zahvaliti še nekdanji ravnateljici žetalske osnovne šole, ki je bila tudi moja prva šefica
v šoli, Mariji Krušič. Krušičeva je namreč doslej lektorirala večino mojih publikacij, pri marsikateri pa mi je pomagala tudi z napotki. Spoznale sva se na začetku moje poklicne poti, ko sem najprej eno leto poučevala v šoli na Rodnem Vrhu, takoj zatem pa v žetal-ski osnovni šoli, kjer je bila ravnateljica. Prav tam sem se tudi prvič srečala in se vpeljala v svet lutkarstva; prve lutke, s katerimi smo zaigrali igrico z žetalskimi učenci, so bile še zelo nerodne in grobe, izdelane iz lesa in žic ... Ampak nav-
dušenje otrok je bilo po prvi igrici izjemno, njihova želja, da ustvarimo nove lutke in igrico pa je prevzela tudi mene. Tako sem začela in ostala v svetu lutkarjev vsa leta do danes ..."
Kot je še povedala Golubova, knjiga ni namenjena prodaji, pač pa se večina izvodov razdeli v knjižnice, nekaj pa tudi vsem tistimi interesentom po šolah in vrtcih, ki si želijo ali pa se že ukvarjajo z lutkarstvom.
V načrtu že nova knjiga...
V zbirki doslej izdanih publikacij avtorice Zdenke Golub sta tako doslej izšli dve knjigi o lutkarstvu, knjižice o zimski in poletni šoli v naravi, ena izdana knjiga je zbirka cerkvenih igric, dve knjigi pa sta bili izdani prek turističnega društva, v katerem je Golubova zelo aktivna članica: „Gre za knjigi Na mavrični strani Haloz in Vodnik po občini Podlehnik, ki sta namenjeni predvsem turistom in obiskovalcem ter domačinom, ki si želijo vedeti čim več o znamenitostih Haloz." S tem pa se knjižničarsko ustvarjanje Zdenke Golub še ne zaključuje, saj že pripravlja material za novo knjižno delo: „V programu našega turističnega društva imamo že nekaj let izdelavo publikacije o vražah, šegah in navadah v Halozah, zlasti o čarovništvu, ki je bilo nekoč na tem območju močno zakoreninjeno. Ljudje znajo o tem še veliko povedati in prav bi bilo, da se ta dediščina ohrani v pisni obliki. Zgodbe o šegah, ki so bile še do nedavnega zelo žive in so ljudje nekoč ravnali svoja življenja po njih, so res neverjetno zanimive, morda danes marsikomu tudi smešne, a so vendarle del naše bogate nesnovne dediščine, ki ima veliko vrednost," je še povedala Zdenka Golub.
SM
Ormož • 20. Območno srečanje harmonikarskih orkestrov
Večer za ljubitelje harmonike
Pred 20 leti se je pričela tradicija srečevanja harmonikarskih orkestrov glasbenih šol Gornja Radgona in Ormož. Z leti je to druženje preraslo v regijsko srečanje in na 20. območnem srečanju harmonikarskih orkestrov so se predstavili harmonikarji iz glasbenih šol Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava in Ormož, Ljutomerčani pa se srečanja zaradi tehničnih težav niso mogli udeležiti.
Vsako leto srečanje organizira druga šola, priložnost organizirati okroglo obletnico pa je pripadla Ormožanom. Bela dvorana je bila skoraj premajhna za vse obiskovalce, ki so želeli prisluhniti zanimivemu programu, saj ima vsak dirigent svoj pristop in svoj stil, harmonika pa nudi veliko izraznih možnosti. Prav zanimivo je slišati, kakšno glasbo vse se da izvajati na harmoniko in kako lepo zveni. Zato je bil izbor pesmi zares širok: od klasike, prek zabavne glasbe, vedno zelenih melodij in temperamentnih folklorno obarvanih melodij. Vsak orkester je imel za predstavitev svojega programa na voljo 15 minut. Srečanje je od-
prl kvartet diatoničnih harmonik Glasbene šole Ormož, ki so ga sestavljali Monika Petek, Klemen Štuhec, Jan Vočanec in Domen Zadravec, vodil pa Franc Štuhec. Harmonikarski orkester Glasbene šole Gornja Radgona je na nastop pripravila dirigentka Olga Radolič, med drugim pa so zaigrali tudi Brothers in Arms skupine Dire Straits. Harmonikarski orkester Glasbene šole Lendava je osvojil z Edith Piaf a la carte v priredbi V. Menvega, dirigiral je Rihard Lebar. Harmonikarski orkester Glasbene šole Murska Sobota vodi Danijel Matkovic, ki je nastop začel z lastno priredbo Bachovega Preludija in fuge v g-molu. Srečanje so zaključili
domačini, Harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož, ki je pod vodstvom Darinke Vidovič zaigral Rhapsodia Andalusia
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Bomo znali izkoristiti priložnost v tokratnih pogajanjih?
Država se že lep čas ukvarja s pokojninsko reformo in drugimi varčevalnimi ukrepi. Nekako skrita in v drugem planu pa ostajajo pogajanja, ki potekajo na kmetijski ravni. Vsi se premalo zavedamo, kako pomembno je krepiti samooskrbo v Sloveniji. Ankete, ki so jih opravili strokovnjaki na tem področju, kažejo na to, da je s povečanjem krize vedno manj tistih, ki so pripravljeni plačati nekaj več za slovensko hrano. Velikokrat slišimo posameznike, da jim je vseeno, od kod je paradižnik, solata in druga zelenjava, pomembno je le, da je cenovno ugodna in dosegljiva. Dolgoročno pa vse ni tako enostavno. Če ne želimo, da se nam še kje v Sloveniji ponovi vsem dobro znana zgodba s sladkorjem, je treba ukrepati zdaj. Potrošniki se včasih premalo zavedamo, kje in kaj vse potem plačujemo več, prav zaradi dražjih surovin iz tujine. V zadnjih letih opazujemo porast cen osnovnih surovin za živilsko industrijo, ki višajo stroške pridelovalcev in predelovalcev. Po drugi strani pa vse ostrejša konkurenca tujih ponudnikov dodatno zaostruje pogoje poslovanja.
Dolgoročno je ohranitev lastne pridelave in predelave predpogoj za prehransko varnost naše države in s tem slehernega potrošnika. Višanje stopnje slovenske samooskrbe bi torej morala postati ključna prioriteta naše države. Pa je tako? Vse prej kot to. Država izgublja dragoceni čas za vse druge stvari.
Vlada in pristojno ministrstvo bi morala oblikovati tudi zakonsko podlago za vse več specializiranih zadrug, ki so ugodnejše tako za pridelovalce kot potrošnike. Namesto tega se vidi, da država vse bolj krepi in spodbuja le velike kmetovalce. V nekaterih panogah se nam to že krepko pozna. Kot recimo v prašičereji, zelenjadar-stvu ... V ponudbi slovenske hrane smo že skoraj povsem izgubili meso, pridelano v prosti reji in podobne izdelke.
Prav gotovo bomo morali pristopiti k evropskim pogajanjem na področju kmetijstva za naslednje obdobje predvsem strokovno, analitično in upoštevati tudi prihodnost slovenskega kmeta v Evropski uniji. Že pred pogajanji v Bruslju pa bi morali doreči nekatere stvari doma. Zdaj se mi prevečkrat zdi, da so domači interesi tudi na kmetijskem področju zelo odvisni od posameznikov. Toda če so ti posamezniki usmerjeni le v kratkoročno obdobje po principu „izkoristi, zasluži in zapri", se nam tudi na tem področju ne piše dobro. Mogoče bodo šele takrat nekateri potrošniki in kmetovalci razumeli, kaj pomeni samooskrba. Kot že tolikokrat doslej bo tudi takrat priznanje krivde in posipanje s pepelom brez učinka. Takrat bo enostavno prepozno.
Adolfa Gotza in Tom Jones greatest hits v priredbi Wolfganga Russa. Veličastno pa je zadone-la tudi skupna skladba Amigos
para sempre v priredbi Mat-thiasa Henneckeja. Zapeli sta sopranistki Tina Pečar - Laznik in Renata Horvat. Dirigentka je bila Darinka Vidovič.
Na glasbenih šolah opažajo,
Harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož, dirigentka Darinka Vidovič
da zanimanje za pouk klasične harmonike v zadnjih letih precej upada, pa ne le zaradi vedno večje popularnosti dia-tonične harmonike, ampak so bolj popularni postali drugi instrumenti. Trenutno si recimo v Ormožu želi več učencev igrati violino kot harmoniko, je povedal ravnatelj glasbene šole Slavko Petek in dodal, da imajo trenutno na šoli 16 učencev harmonike: „V orkestru pa igrajo tudi bivši učenci, saj je prav, da imajo po zaključku šolanja možnost, da še kje organizirano igrajo instrument, ki so se ga naučili igrati."
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela Občina Ormož, harmonikam pa je prisluhnil tudi župan Alojz Sok.
Viki Ivanuša
Foto: Host
Rokomet
Sezona, na katero so lahko vsi ponosni
Stran 12
Rokomet
Velika Nedelja Carrera Optyl na koncu šesta
Stran 12

Plavanje
Najboljši rezultat mitinga za Mihaela Vukica
Stran 13
Tenis
Sven Lah viceprvak Slovenije
Stran 13
Nogomet
Zavrč s petico odpravil Malečnik
Stran 14
BD Ranca
Šport + rekreacija = Ptujsko morje
Stran 15
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Šenčur ustavili na poti v kvalifikacije
Garmin Šenčur -Aluminij 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Kmetec (66.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Pečovnik (od 10. Režo-nja), Spahič, Lonzarič, Majer, Kurež (od 60. Kmetec), Ploj, Petek (od 73. Krajnc), Rešek. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v petek gostovali v Šenčurju, pri tretjeuvrščeni ekipi prvenstva v 2. SNL. Domačini so pred tekmo še lahko upali na 2. mesto (zmaga nad Aluminijem, ta pa bi moral v zadnjem krogu premagati še Dob) in dodatne kvalifikacije za 1. SNL. A ostalo je le pri željah ... Gostujoči trener Bojan Flis je na klopi pustil tri izkušene nogometaše Marka Kmetca, Gregorja Režonjo in Aljaža Medveda, kar pa ni spremenilo namena, da osvojijo tri točke.
Domačini so pričeli nekoliko bolje, naredili začetni pritisk ter poizkušali s streli iz vseh položajev. Ti poskusi pa niso bili uspešni oziroma jih je ubranil Tomaž Murko. Gostje so kaj hitro odgovorili na agresivno igro domačinov in vzpostavili ravnotežje. V 29. minuti pa so domačini na dokaj lahek način prišli do enajstmetrovke in velike priložnosti za vodstvo. Proti Murku je prodiral Bunderla, vratar Alu-
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec (Aluminij) je z 8 zadetki med najboljšimi strelci 2. SNL.
minija mu je stekel nasproti, napadalec Garmina je padel in sodnik Tratnjek je (pre)hitro pokazal na belo točko. Kakor so do te priložnosti domačini prišli, tako so jo tudi zapravili, saj je Tomaž Murko strel Roka Brezariča ubranil. Do konca prvega polčasa je bilo še nekaj poizkusov na obeh straneh, vendar ni prišlo do spremembe rezultata.
Odmor je bolje del gostom
iz Kidričevega, ki so v drugem delu igre prevladovali in vedno bolj stiskali obroč okoli domačih vrat. V 60. minuti je namesto Roberta Kureža v igro prišel napadalec z bogatimi izkušnjami Marko Kmetec. Le po šestih minutah na igrišču je dosegel zadetek, ki je pomenil vodstvo in je na koncu odločil tudi zmagovalca. Veliko delo je na desni strani opravil Gregor Režonja, ki je
Boris Sambolec, igralec Aluminija: »V Šenčur smo prišli z željo, da osvojimo vse tri točke in v tej nameri smo tudi uspeli. Ni bilo lahko, vendar smo bili uspešnejši v trdi in predvsem borbeni igri.«
poslal predložek v kazenski prostor domačih, kjer je Marko Kmetec prehitel vse in je
2. SNL
V predzadnjem krogu so nogometaši Aluminija z zmago v Šenčurju domačinom ugasnili zadnje upanje, da bi prišli na 2. mesto. Slednjega Dobu sedaj nihče več ne more odvzeti. Do zadnje minute zadnjega kroga pa bo zanimiva in razburljiva borba za obstanek. Štiri ekipe se borijo za obstanek, razlika med njimi pa je le ena točka! V zadnjem krogu bo o obstanku odločala tudi (ne)motivacija ekip, ki so na mestih od 3. do 6. in nimajo nobenih točkovnih skrbi.
REZULTATI 26. KROGA: Garmin Šenčur - Aluminij 0:1 (0:0), Kal-cer Radomlje - Šampion Celje 2:1 (1:0), Bravo 1 Interblock - Bela krajina 1:0 (0:0), Krško - Šmartno 1928 2:3 (1:1), Roltek Dob - Dravi-nja Kostroj 3:1 (2:0)
1.	ALUMINIJ 26 20 5 1 52:11 65
2.	ROLTEK DOB 26 13 9 4 41:31 48
3.	GAR. ŠENČUR 26 12 7 7 46:31 43
4.	INTERBLOCK 26 10 8 8 32:28 38
5.	KAL. RADOMLJE 26 10 2 14 36:39 32
6.	KRŠKO 26 7 10 9 23:25 31
7.	ŠAMPION CELJE 26 6 7 13 36:39 25
8.	BELA KRAJINA 26 5 10 11 28:40 25
9.	DRAVINJA KOS. 26 7 4 15 23:48 25
10.	ŠMARTNO '28 26 6 6 14 29:54 24
1. SNL: Mariboru še večni derbi
REZULTATI 34. KROGA: Maribor - Olimpija 3:2 (2:0); strelci: Volaš (32.), Velikonja (43.)
z glavo žogo zabil v domačo mrežo. Devet minut kasneje so domačini imeli srečo: za strel iz 18 metrov se je nenadoma odločil Žan Majer, žoga pa se je od okvirja vrat odbila v polje. Zadnjih deset minut tega srečanja je pripadlo do-
in (58.); Lovrečič (63.), Bešič (90.);
Rudar - Luka Koper 0:1 (0:0); strelec: Pučko (70.);
Nafta - HIT Gorica 1:1 (1:0); strelca: Zelko (33.); Zarifovič (79.);
Domžale - Mura 1:2 (1:0); strelci: Radovanovič (35.); Eterovič (72.), Fajič (91.); rdeča kartona: Skubic (38.) in Ormanaj (71.) (oba Domžale);
Triglav - Celje 4:3 (2:0); strelci: Zolič (6.), Burgar (15. iz 11-m), Durakovič (63.), Šujica (85.); Bezjak (48., 80.), Kovjenič 69.
1.	MARIBOR	34 25 6	3	85:33	81
2.	OLIMPIJA	34 17 8	9	56:37	59
3.	LUKA KOPER 34 16 9	9	47:33	57
4.	MURA 05	34 17 5	12	48:43	56
5.	HIT GORICA	34 13 11	10 45:34	50
6.	RUDAR VELENJE34 10 10	14	49:48	40
7.	CELJE	34 9 10	15	43:51	37
8.	DOMŽALE	34 10 7	17	37:51	37
9.	TRIGLAV	34 7 6	21 19:67	27
10.	NAFTA 34 5 10 19 32:64 24 Najzanimivejša tekma 34. kroga
je bila odigrana v Mariboru, kjer je približno 10 tisoč gledalcev lahko spremljalo slovenski večni derbi. Varovanci Darka Milaniča so še enkrat več potrdili, da so v tem trenutku z naskokom najboljša slovenska ekipa. Dvakratni strelec je bil Etien Velikonja, ki v spomladanskem delu sezone doživlja pravi preporod.
Edini gol na tekmi v Velenju je za Koprčane dosegel Matej Pučko, Triglav pa je v zadnjih minutah »zlomil« Celjane in se oddaljil od Nafte.
DK, JM
mačim nogometašem, ki so se le nekako prebudili ter naredili pritisk. Obramba Aluminija pa je vzdržala do konca in fantje iz Kidričevega so letos že dvajsetič zmagovito dvignili roke v zrak.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (m)
Zaslužena zmaga vinarjev v Izoli
Izola IP - Jeruzalem 24:26 (11:12)
JERUZALEM: Belec (8 obramb), Jelen (7 obramb), Žuran; Korpar 2, Krabonja 2, Rajšp, Bogadi 3, Hrastnik, Radujkovic 1, Čudič 6 (2), Špiljak 2, Sok 1, Cingesar 4, Kljajič 1, Šišmanovič 4. Trener: Saša Pra-potnik.
SEDEMMETROVKE: Izola IP 4/4; Jeruzalem 2/2; IZKLJUČITEV: Izola IP 2; Jeruzalem 4 minute; IGRALEC TEKME: Aleš Šišmanovič (Jeruzalem).
Pred tekmo z Izolčani so vinarji ostali brez Mateja Hebarja in Nejca Žmavca - prvi je staknil poškodbo ramena na tekmi proti Šmartnemu, drugemu pa je na zadnjem treningu med igro nehote s petimi šivi polepšal glavo Anže Kljajič. Tik pred tekmo sta slabost občutila Iztok Korpar (na krožnem sta ga nadomeščala Jaša Rajšp ter Anže Kljajič) in Bojan Čudič, ki
pa sta stisnila zobe in po svojih najboljših močeh odigrala tekmo. Pogoji v športni dvorani Kraška v Izoli so bili nemogoči, saj je bila temperatura zraka blizu 40 stopinj. Vročina je obema ekipama povzročala velike težave, zato ni čudno, da je bilo 18 izgubljenih žog, po 9 na vsaki strani. V prvih dvajsetih minutah so se na igrišču precej bolje znašli Ormožani, ki so po zaslugi čvrste obrambe in dobrih obramb Boštja-
na Belca povedli s 5:9. Z več poguma v polprotinapadih bi razlika v prid gostov lahko bila še višja. Izolčani, ki so letos na domačem terenu izgubili le z Gorenjem, Celjem ter Krko, so se vrnili v igro po zaslugi treh zaporednih obramb Martina Gregoriča in treh zaporednih zadetkov Petra Božiča. Primorci so povedli z 10:9, vendar je sledil odličen zaključek vinarjev, ki so dobesedno v zadnji sekundi zadeli prek Darka Cin-
gesarja in odšli na odmor z golom prednosti (11:12).
V drugem delu je bil izid izenačen kar 7-krat. Domačini so vodili največ za en, gostje največ za tri zadetke, nazadnje pri rezultatu 20:23. V dramatičnem zaključku so bili bolj zbrani in srečnejši jeruzalemčki, ki so imeli v golu razpoloženega Gašperja Jelena, v 40. minuti zamenjal Belca in do konca
tekme zbral 7 obramb (50 % uspešnost obramb). V odločilnih trenutkih tekme je z levega zunanjega krila uspešno zadeval Aleš Šišmanovič. Zmagoviti zadetek je v 60. minuti z izjemnim strelom postavil Cinge-sar. Pohvaliti je treba izjemen pristop in borbenost celotne ormoške ekipe, ki smo jo med sezono včasih pogrešali. Z zmago je Jeruzalem prehitel Izolo
ter napredoval na 9. mesto lestvice. V 9. krogu je na sporedu gostovanje pri Ribnici. Z novo zmago bi Jeruzalem prehitel Ribničane in napredoval še mesto višje.
KU
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Glede na vse težave s poškodbami in boleznimi smo z zmago v Izoli naredili več, kot smo tik pred tekmo pričakovali. Z borbeno in pametno igro so fantje zasluženo ugnali čvrsto in zelo organizirano ekipo Izole. V teh težkih časih me veseli pristop igralcev na treningih in na tekmi. Če bomo zdržali v takem ritmu, menim da lahko sezono ter tekmi proti Ribnici in Krki zaključimo uspešno.«
Vlado Hrvatin (trener Izole IP): »Zaslužena zmaga Jeruzalema. V vseh odločilnih trenutkih tekme so bili gostje bolj zbrani in natančni. Pohvalil bi naše zveste navijače, ki so nam skozi sezono pomagali do sanjskega uspeha - obstanka v ligi.«
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so z zmago proti Izolčanom te prehiteli na lestvici (na fotografiji Aleš Šišmanovič).
1. A SRL (m) -LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 8. KROGA: Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško 29:29 (15:16), Gorenje - Cimos Koper 27:25 (16:14), Krško - Trimo Trebnje 26:27 (14:12)
1.	GORENJE 28 27 1 0 55
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 28 21 2 5 44
3.	CIMOS KOPER 27 19 1 7 39
4.	TRIMO TREBNJE 27 13 0 4 26
5.	MARIBOR BRANIK 28 9 4 15 22
6.	KRŠKO	28 8 1 19 17
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATA 7. KROGA: Istrabenz plini Izola - Jeruzalem Ormož 24:26
(11:12), Šmartno hiše 32:34 (16:18)
1.	KRKA	26
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 26
3.	JERUZ. ORMOŽ 26
4.	IZOLA ISTRABENZ P.27
5.	ŠMARTNO 27
Ribnica Riko
12	24
14	21
15	19
17	18
18	13
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Ptujčanke pretile vse do konca
Mercator Tenzor Ptuj - GEN-I Zagorje 24:30 (14:15)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 7, Majcen 2, Ko-rotaj 8, Prapotnik 2, Močnik 1, Bo-rovčak 1, Bolcar, Kolednik, Selinšek 3, Ivančič, Zorec, Šrajner, Kukovec, Kozel. Trener: Nikola Bistrovič.
Dolgo in naporno prvenstvo v 1. ligi se je za ptujske rokome-tašice končalo v četrtek, ko so se doma pomerile z Zagorjem. Kljub porazu bo omenjena sezona nedvomno ena najuspešnejših za podravski klub, saj so dekleta pod vodstvom Niko-le Bistroviča na koncu osvojila odlično 4. mesto. Ekipa je pred in med sezono doživela številne oscilacije, poleg tega tudi finančna situacija ni ravno rožnata (o vsem tem bomo v bodoče še obširno pisali), tako da je končnica za prvaka s praktično povsem domačo zasedbo izjemen uspeh.
Skromno število gledalcev je na veliko presenečenje spremljalo precej bolj izenačen dvoboj, kot bi lahko sklepali ob pogledu na tabelo ter poznavajoč razmerja moči v ženskem rokometu v Sloveniji. Doma-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice ŽRK Mercatorja Tenzorja Ptuja so z dobrim odporom proti Zagorjankam zaključile letošnjo izjemno uspešno sezono.
1. A SRL (ž) -				
LIGA ZA PRVAKA				
REZULTATI 6. KROGA: Mercator				
Tenzor Ptuj - Zagorje GEN I 24:30				
(14:15), Krka -	Krim	Mercator		
26:41 (13:21)				
1. KRIM MERCATOR 6	5	0	1	54
2. ZAGORJE GEN - I 6	5	0	1	50
3. KRKA 6	2	0	4	38
4. MER. TENZOR PTUJ 6	0	0	6	30
činke so bile v uvodu enakovredne ter so predvsem po zaslugi Mateševe v 6. minuti celo povedle s 4:2. Toda varovanke Bojana Voglarja so kmalu strnile svoje vrste in izenačile, nakar smo nekaj časa spremljali izenačeno srečanje. Kot je že na zadnjih nekaj tekmah običaj, so Ptujčanke popustile na sredini polčasa in Zagorjanke so izkoristile njihove številne napake ter s serijo 1:7 predvsem na krilih Gojkovičeve povedle s 6:13 (17. minuta). Ko smo že mislili, da bo sledil »razpad sistema« v domači vrsti, so varovanke Nikole Bistroviča s serijo 5:0 kot ptič Feniks vstale iz pepela in prvi polčas zaključile z minimalnim zaostankom.
Zelo dobro so domačinke začele tudi drugi polčas in takoj povedle s 16:15. Sledilo je nekajminutno obdobje izenačene igre, v katerem nobena izmed ekip ni povedla za več kot dva zadetka. Toda spet je sledil niz slabih potez domačink in v 47. minuti so se gostje nekoliko odlepile (18:22). Rokometaši-ce Mercator Tenzorja se kljub temu niso predale, poskusile so vse, da bi ponovno zapretile drugi ekipi v državi, toda individualna kakovost je v tem trenutku pač na strani Zasavk. V končnici srečanja so gostje še nekoliko povišale razliko, ki pa je glede na prikazano nekoliko previsoka.
V vsakem primeru je mlada
Rokomet • 2. SRL (m)
Za dravaše spomladi ni meja
Drava Ptuj - Črnomelj 28:23 (11:9)
RK Drava Ptuj: Grm, Toš 1, Ferk, Janžekovič 2, Verdenik 2, Požar 4, Bezjak 4, Maroh 1, Tomič 2, Bede-nik, Pukšič 7, Sabo 1, Zolar 1, Čeh 3, Fridrih. Trener: Tomi Matjašič.
Zadnje srečanje sezone pred domačim občinstvom je v športni dvorani Center na Ptuju dravašem namenilo ekipo Črnomlja, s katerim so Ptujčani »jeseni« gladko klonili (36:24). Tokrat so varovanci Tomija Matjašiča pokazali, zakaj zmagujejo kot po tekočem traku in tudi Črnomaljcem dokazali, da napredujejo z velikimi koraki.
2. SRL MOŠKI			
REZULTATI 25. KROGA: Rudar -			
Moškanjci Gorišnica 20:35, Drava			
Ptuj - Črnomelj 28:23, Radeče MIK			
Celje - Pomurje 21:18, Nova Gorica			
- Arcont Radgona 40:34, Mokerc Ig			
- Slovenj Gradec 26:27			
1. SLOVENJ GRADEC 23	20	1 2	41
2. MOŠKANJCI - GOR. 23	17	2 4	36
3. MOKERC IG 23	17	1 5	35
4. RADEČE MIK CELJE 23	15	0 8	30
5. DRAVA PTUJ 23	14	2 7	30
6. ČRNOMELJ 22	13	2 7	28
7. BREŽICE 23	12	1 10	25
8. ARCONT RADGONA 23	10	2 11	22
9. POMURJE 23	5	3 15	13
10. COL 22	6	1 15	13
11. NOVA GORICA -1 22	5	0 17	9
12. MITOL SEŽANA 23	3	1 18	7
13. RUDAR TRBOVLJE 23	3	0 20	6
Drava je takoj povedla, vendar so ji bili gostje za petami in kmalu izenačili in povedli s 3:4. Sledilo je obdobje izenačene igre, v ospredju sta bili obrambi obeh ekip, v napadu pa je bilo pri obeh tekmecih kar nekaj lukenj. Rahlega pritiska gostov so se Ptujčani znebili v 18. minuti, ko so povedli z 9:6. Domača zasedba je nato vseskozi narekovala tempo igre, vodila za 2 ali 3 zadetke in na polčas odšla s prednostjo 11:9.
Podobno kot zaključek prvega polčasa je potekal tudi začetek drugega dela igre. Domačini so vseskozi vodili za dva ali tri zadetke ter maloštevilnemu občinstvu v dvorani Center na
Matic Čeh, rokometaš Drave: »Proti Črnomlju smo odigrali točno tako, kot smo se zmenili pred tekmo. Še enkrat več pa se je pokazalo, da je bil Boštjan (vratar Grm, op. a.) prava okrepitev za našo ekipo. Vsekakor je bil to lep zaključek sezone pred domačim občinstvom. Menim, da je bila ključna obramba, ki smo jo odigrali podobno dobro kot na preteklem srečanju v Slovenj Gradcu, ob tem pa smo videli, da če dobro igramo v obrambi, lahko brez težav zadevamo tudi v napadu. Če bomo zadnje srečanje z Radgono odigrali tako kot danes in proti Slovenj Gradcu, se nimamo česa bati.«
domača ekipa na zadnjem srečanju sezone pokazala zobe, kar je lahko dobra iztočnica pred novo sezono. Sedaj sledi premor, ki so si ga dekleta nedvomno zaslužila, na vrsti pa je predvsem uprava, da zagotovi vse potrebno za pričetek priprav na novo sezono.
Tadej Podvršek
Maruša Križanec, vratar-ka Mercator Tenzorja: »Proti Zagorju smo dale vse od sebe in smo lahko s samo tekmo zadovoljne. Zagorjanke so izkušena ekipa, me pa smo jim nudile odpor po najboljših močeh.«
Ptuju dokazovali, da zmorejo nadaljevati sijajno serijo drugega dela prvenstva. Z granitno obrambo so kmalu povsem prevzeli pobudo in prednost je začela naglo rasti. Tako je v 44. minuti ob seriji 3:0 znašala že +6 (21:15). Poletna mlada zasedba je še naprej nadaljevala s tempom, ki mu fizično precej močnejši gostje niso bili kos. Vse to le priča o tem, da so rokometaši Drave tudi odlično fizično pripravljeni in znajo stopnjevati ritem igre, ko nasprotniku že pojenja sapa. Z zrelo predstavo so nato domačini srečanje privedli v mirno končnico, še več: v 57. minuti je bila na semaforju izpisana najvišja razlika na srečanju v prid Drave - 26:19.
Pred rokometaši Drave je zgolj še 60 minut igre v tem prvenstvu: v soboto se bodo v gosteh merili z Radgono.
Tadej Podvršek
Rudar - Moškanjci Gorišnica 20:35 (6:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 7, Zorli 2, Bedrač 6, Arnuš 7, Balas 2, Lozinšek 3, Lukaček, Vincek 1, Dimec, Firbas 5, Preac 2, Gerčar, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
V petek je bilo odigrano pomembno srečanje 2. lige med
Mokerc Igom in Slovenj Gradcem, na katerem so domačini lovili zmago, ki bi jih ohranila na 2. mestu. Srečanje so z zanimanjem spremljali tudi v Gorišnici, kjer so stiskali pesti za letošnje prvake iz Slovenj Gradca, ki so na koncu slavili. S tem so rokometašem Moškanj-cev Gorišnice na stežaj odprli vrata proti 2. mestu. Prvi pogoj za to je bila zmaga na sobotnem srečanju v Trbovlju, proti zadnjemu Rudarju. Srečanje si je ogledal tudi selektor moške slovenske reprezentance Boris Denič.
Gostje so nastopili brez poškodovanih Luke Pravdiča in organizatorja igre Dejana Dim-ca, ki je bil sicer na klopi, vendar ni vstopil v igro. Ob hitrem visokem vodstvu gostov tudi ni bilo potrebe. Gorišničani so domačine onemogočali predvsem z dobro in gibljivo igro v obrambi. S tem so domačine prisilili k številnim napakam, ki so jih izkoriščali s t. i. lahkimi zadetki. Gostje niso popuščali niti v 2. polčasu in tako so imeli v 37. minuti že 13 zadetkov prednosti (11:24). Do konca je še malenkost narasla ...
Danilo Klajnšek
Miha Petek, igralec Mo-škanjcev Gorišnice: »Vse skupaj je bilo lažje, kot smo sami pričakovali. Ključ do uspeha je bila dobra igra v obrambi. Zmaga je velika stimulacija pred zadnjim srečanjem v soboto proti Radečam, s katero bi z dvema točkama potrdili drugo mesto in uvrstitev v 1. B SRL.«
Sezona, na katero so lahko vsi ponosni
Še ena nadvse uspešna sezona ptujskih rokometašic bo ostala v spominu predvsem kot sezona, v kateri so se ob vseh težavah uveljavile številne rokometašice iz lastnega mlajšega pogona. Ptujčanke so še enkrat več dokazale, da so najboljše takrat, ko je najtežje. Kako pa na končano sezono gledajo nekateri glavni akterji v ptujski vrsti?
Marjan Valenko, pomočnik trenerja ŽRK Mercator Tenzorja: »Pred sezono 4. mesta vsekakor nismo pričakovali. Moram se zahvaliti puncam, ki so dale vse od sebe in osvojeno 4. mesto je res velik uspeh. Za naprej pa je vse pogojeno s tem, če bomo ostali skupaj in se dopolnjevali z mladimi rokometašicami, saj lahko le v tem primeru v prihodnosti pričakujemo res domačo ekipo.«
Sabina Majcen: »Če bi nam pred začetkom sezone kdo ponudil 4. mesto, bi seveda takoj podpisale, tako da moramo biti zadovoljne. Res smo se borile, funkcionirale dobro, razen na koncu se nam je poznal odhod »šuterke« Martine Strmšek, vendar pa smo predvsem z borbo nekako to nadoknadile.«
Stella Mateša: »Za nas je to super rezultat, sploh če vemo, da smo zelo mlada ekipa, v kateri sem sama s 25 leti najstarejša. Menim, da moramo tako nadaljevati tudi v prihodnje. O moji prihodnosti na Ptuju se moramo z vodstvom kluba še pogovoriti.«
Katja Bolcar: »Že pred začetkom sezone smo si zadale dokaj visoke cilje. Glede na to kakšna je gospodarska situacija in kakšno je stanje v klubu, lahko rečem le, da smo s sezono zelo zadovoljne, sploh glede na mlado ekipo. Menim, da je bila ključna tekma sezone v Ajdovščini, kjer smo odigrale tako, kot se spodobi, in se zasluženo uvrstile v končnico za prvaka.«
Patricija Korotaj: »Seveda sem zadovoljna s končno uvrstitvijo. Po mojem je na naš ugoden razplet vplival razpored tekem, saj smo predvsem v prvem delu sezone imele res dober razpored in veliko tekem doma. Ko je odšla Strmškova, je več bremena padlo name in takrat enostavno moraš igrati. Imaš namreč neko večjo voljo oz. moč.«
Maruša Križanec: »S celotnim prvenstvom sem zadovoljna, saj tako visoke uvrstitve nismo pričakovali. Mogoče je ključ do uspeha tudi v tem, da smo že nekaj časa skupaj, smo uigrane, seveda pa mora biti prisotna tudi sreča, saj brez tega pač ne gre.«
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Končno 6. mesto
1. B SRL (m)
Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:24 (13:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec, Majcen 2, Kaučič, Hanželič 1, Horvat 6, Bezjak, Veselko 1, Bračič 2, Preac (6 obramb), Ivančič 5, Tušak 2, Dogša (9 obramb - 17-m), Meško, Špin-dler 5, Hojžar. Trener: Bojan Munda.
S tekmovanjem so končali rokometaši v 1. B ligi. Zadnji krog je bil zanimiv zaradi borbe za 3. mesto, v kateri so sodelovali tudi rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyl. Ti bi ga lahko osvojili že z remijem v Dobovi, vendar se to ni zgodilo, tako da so varovanci trenerja Bojana Munde so ostali brez točk, kar jim je po končanem prvenstvu prineslo končno 6. mesto.
Glede na položaj na lestvici bi gostje tekmo morali odigrati sproščeno in brez nervoze, vendar so zanjo delno poskrbeli določeni organi rokometne zveze. V tekmovalnem koledarju in v tekmovalnem pravilniku je zapisano, da vse ekipe srečanja zadnjih dveh krogov igrata na isti dan in ob isti uri. Ker je bil letošnji razplet tekmovanja zelo izenačen - tako za uvrstitev na vrhu kot dnu razpredelnice - bi pravilnik morali spoštovati zelo dosledno. Vendar se to ni zgodilo .
Rokometaši Dobove so vse tegobe gostov na začetku izkoristili in v 11. minuti pove-dli 7:2. Gostje so se večkrat približali na zaostanek dveh zadetkov, vendar bližje zaradi različnih razlogov ni šlo. Največ krivde lahko pripišejo sebi, saj pri nekaj lepih priložnostih niso zadeli, zapravili pa so tudi dve sedemmetrovki. Kljub vsemu so z golom Mitje Horvata v zadnjih trenutkih prvega polčasa znižali na 13:10.
Takoj na začetku drugega polčasa so rokometaši iz Velike Nedelje pokazali svoj pravi obraz in z delnim izidom 2:5 v
REZULTATI 22. KROGA: Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl 27:24, Slovan - Cerklje 38:30, Sviš Pekarna Grosuplje - Alples Železniki 34:30, Celje Pivovarna Laško B -Sevnica 33:29, Škofljica - Dol TKI Hrastnik 29:27, Grosuplje - Grča Kočevje 30:30
1.	SVIŠ GROSUPLJE 22 20 0 2 40
2.	SEVNICA 22 14 3 5 31
3.	CELJE PIV. LAŠKO B22 11 1 10 23
4.	DOL TKI HRASTNIK 22 10 3 9 23
5.	SLOVAN	22 9 5 8 23
6.	V. NEDELJA C. O. 22 10 3 19 23
7.	GROSUPLJE 22 11 1 10 23
8.	GRČA KOČEVJE 22 8 3 11 19
9.	CERKLJE 22 8 2 12 18
10.	DOBOVA 22 5 5 12 15
11.	ŠKOFLJICA 22 5 4 13 14
12.	ALP. ŽELEZNIKI 22 5 2 15 12
37. minuti rezultat izenačili na 15:15. Domačini so spoznali, da se tekma obrača v prid gostov, zato so svojo agresivnost v obrambi zamenjali z grobostjo in takoj naredili delni izid 3:0. Na grobost so seveda takoj reagirali tudi gostje ter se prilagodili domačim, vendar se temu nista prilagodila sodnika in tekma je v nadaljevanju postala zelo živčna. Krajšo so seveda potegnili gostje, saj nikakor niso uspeli ujeti rezultatske-ga priključka. Najbližje so bili v 47. minuti, ko je bil rezultat 20:19. V preostanku igralnega časa se je odvijalo marsikaj, saj so domači na vsak prekršek gostov reagirali zelo burno in večkrat je bila tekma tik pred incidentom. V eni izmed situacij je pri gostih rdeči karton dobil Tomaž Špindler, saj je po napadu na Matjaža Tušaka soigralcu priskočil v bran in takoj prejel že omenjeno kazen. Isto kazen pri domačih je prejel tudi zelo nervozen Toni Čanžar, ki je bil tudi udeležen v grobem napadu na gostujočega krožnega napadalca. Domači so v zadnji minuti uspeli zadeti še dvakrat in si s tem zagotoviti obstanek v ligi.
Danilo Klajnšek
Tenis m TK Terme Ptuj
Sven viceprvak Slovenije
DP U-18 v Mariboru
Na igriščih ŽTK Maribor je prejšnji teden potekalo državno prvenstvo za igralce do 18. leta starosti. Vlogo prvega nosilca na turnirju je imel Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj), ki je nazadnje dobro igral na članskem turnirju v Krškem. Tudi tokrat je dobro odigral prva dva kroga in ugnal Ri-harda Rožaca (TA Breskvar) in Matica Sotlerja (Krško). V četr-tfinalu ga je nekoliko nepričakovano ugnal 6. nosilec Tomaž Dorian Janežič (MAX LJ), ki je slavil z rezultatom 6:7(4), 6:4, 3:6. Zanimivo: Urh in Tomaž sta skupaj nastopala med dvojicami ... Tam sta se kot druga nosilca prebila do polfinala (ugnala sta dvojici Vršič/Marino in Breskvar/Goršič), kjer sta ju ustavila kasnejša zmagovalca Domen Gostinčar in Rok Sitar (ŽTK Maribor). Dvoboj je bil tesen, saj se je končal v odločilnem skrajšanem setu -3:6, 7:6(6), 3:10.
DP U-14 v Kranju
V konkurenci U-14 je državno prvenstvo potekalo na
igriščih TK Triglav v Kranju. Ptujski klub je imel močnega aduta v Svenu Lahu, ki je bil na turnirju 4. nosilec. Sven je nadaljeval serijo dobrih izidov iz zadnjega obdobja in v uvodnih krogih brez večjih zapletov nanizal tri zmage. V polfinalu ga je čakal obračun z 2. nosilcem domačinom Žanom Žmavcem. Tega je Sven pred desetimi dnevi ugnal na turnirju v Kopru in uspeh je ponovil tudi tokrat. Šlo je za najbolj izenačen dvoboj na celotnem turnirju, član TK Terme Ptuj pa ga je dobil z rezultatom 7:6(1), 5:7, 7:5. V finalu Sven ni imel več moči za ponovitev še enega takšnega dvoboja in 1. nosilec, Grega Kokalj (As Litija), je dvoboj zmagal z rezultatom 6:0, 6:4.
Kokalj je bil s soigralcem Nejcem Sitarjem (ŽTK MB) za Svena usoden tudi med dvojicami, kjer je igral v paru z Amadejem Goručanom (Celje). Kasnejša državna prvaka sta bila boljša z rezultatom 6:1, 6:3. Kljub temu je Sven s prikazanim na prvenstvu lahko več kot zadovoljen, saj naslov vice-prvaka med posamezniki pač veliko šteje.
JM
Sven Lah (TK Terme Ptuj) in Grega Kokalj (As Litija) - finalista državnega prvenstva U-14 med posamezniki.
Planinski kotiček
21. pohod po Haloški planinski poti
SOBOTA, 26. MAJ 2012
Planinsko društvo Ptuj vabi ljubitelje narave In pohodništva na 21. pohod po Haloški planinski poti (Zavrč-Gorenjski vrh-Cirkula-ne). Start bo pri gradu Zavrč med 8.00 in 9.30. Pohodnike bodo izpred železniške postaje Ptuj vozili posebni avtobusi ob 7.30, 8.00 in 8.30.
Pohod bo potekal med gozdovi nad reko Dravo in vinogradi ter po poseljenih grebenih s čudovitim razgledom. Trajal bo cca. 5 ur s postanki na vmesnih kontrolah, kjer bo poskrbljeno za pestro ponudbo. Start bo pri gradu v Zavrču, cilj pa pri gostišču Krona v Cirku-lanah. Vmesne kontrole bodo pri Vuzmu (KT1), pri cerkvi sv. Janeza Krstnika na Gorenjskem Vrhu (KT2), pri domačiji Černivčevih (KT3) in pri gostišču Krona v Cirkulanah (KT4).
Na cilju, pri gostišču Krona v Cirkulanah, bo ob 14. uri slovesen zaključek pohoda s kulturnim programom, podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih značk ter diplom za 10-krat prehojeno pot. Po kulturnem programu sledi planinsko rajanje. Na cilju bo poskrbljeno za hrano in pijačo.
Z avtobusnega postajališča v Cirkulanah bodo vozili posebni avtobusi do Ptuja ob 17.00, 18.00 in 20.00. V primeru slabe vremenske napovedi se pohod prestavi na nedeljo in bo potekal po urejeni in markirani poti, ki bo še dodatno opremljena s smernimi tablami. Pohodnike bodo spremljali vodniki PD Ptuj. Na poti se bodo poho-dniki ustavili na prej omenjenih KT pohoda zaradi žiga in se okrepili s tekočimi zadevami (čaj na KT2, na KT4 pa tudi enolončnica, domača pijača, gibanice in druge dobrote).
Organizatorji pohoda si pridružujemo pravice, da v primeru izredno slabega vremena spremenimo urnik odhodov avtobusov, ki bodo peljali pohodnike na Ptuj.
Za podrobnejše informacije in najave večjih skupin pokličite na telefon 02 777 15 11 (PD Ptuj) v torek med 14.00 in 16.00 ter v petek med 17.00 in 19.00 ali pa si oglejte našo spletno stran http://www.pdptuj.si/.
Startnina znaša 8 € (prevoz, čaj, topla malica) ali 5 € (čaj, topla malica).
Lep planinski pozdrav in nasvidenje na 21. pohodu po Haloški planinski poti! Vljudno vabljeni!
Plavanje • Miting Pokal Terme Ptuj 2012
Najboljši rezultat mitinga za Mihaela Vukica
Plavalni klub Terme Ptuj si je v zadnjih letih pridobil status dobrega organizatorja, saj mitingi za pokal Term Ptuj veljajo za najbolj množično plavalno tekmovanje v Sloveniji. Razlogov je ob dobri organizaciji in infrastrukturi še nekaj, predvsem pa je eden glavnih faktorjev ta, da na mitingu tekmujejo plavalci in plavalke vseh starostnih skupin. Pogled na štartno listo dvodnevnega tekmovanja je bil ponovno »pompozen«, saj je bilo prijavljenih kar 529 nastopajočih - 277 plavalcev in 252 plavalk iz 27 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije (prišli so tekmovalci iz ptujskega pobratenega mesta, člani kluba Wacker Burghausen). Rezultati so bili tokrat nekoliko slabši, saj na mitingu žal ni bilo tistih zares naših najboljših slovenskih plavalcev in plavalk, ki se pripravljajo za nastop na Evropskem prvenstvu v Debrecenu.
Kljub temu smo v zelo spremenljivih vremenskih razmerah - v soboto dopoldan je bilo zelo vroče, popoldan je deževalo v nedeljo pa je bilo zelo mrzlo - videli zanimive nastope in posamezne zelo dobre čase. Kot vsako leto so tudi na osmem mitingu Term Ptuj 2012 bili posebej nagrajeni trije posamezniki, ki so dosegli najboljše rezultate v vseh disciplinah glede na točke FINA. Tako je v disciplini 50 metrov delfin član PK Terme Tuhelj Mihael Vukic s časom 24,88 sekunde dobil glede na svojo starostno skupino 825 točk in je s tem postal absolutni zmagovalec mitinga. Na drugem mestu te razvrstitve je pristala Kaja Perkovič (PK Branik Maribor), ki je na 50 metrov
Foto: Črtomir Goznik
Plavalni miting Pokal Terme Ptuj 2012 je odlično uspel.
delfin dosegla čas 28,49 (748 točk) in na tretjem mestu Žiga Cerkovnik (PK Velenje), ki je na 100 m prosto dosegel v njegovi starostni skupini čas 52,78 (732 točk).
Domači PK Terme Ptuj je imel skupno prijavljenih 24 plavalcev in plavalk, ki so v glavnem tekmovali v mlajših kategorijah. Njihov osnovni cilj je bil izboljšati čim več osebnih rekordov, kar je mnogim tudi uspelo. Hkrati so tokrat skupno osvojili kar 17 medalj, kar jih uvršča med najuspešnejše klube mitinga. Zmag in ličnih zlatih medalj so se v svojih starostnih skupinah ve-
selili Lora Grobelšek (100 m hrbtno, 200 m hrbtno in 800 m prosto), Nuša Šerbec (100 m delfin, 400 m prosto), Leon Zajko Ljubec (100 m hrbtno), Tinkara Sternad (200 m prsno, 800 m prosto) in Aljaž Sternad (400 m prosto). Drugi mesti sta iz ptujskega kluba osvojili Lora Grobelšek (50 m hrbtno) in Nuša Šerbec (800 m prosto). Tretja mesta so si priplavali Tim Vidovič (50 m prsno, 100 m mešano), Tinkara Sternad (100 m prsno), Aljaž Sternad (1500 m prosto) in mešani štafeti 4-krat 50 m, v kateri so za fante plavali Aljaž Puž, Tim Vidovič, Blaž
Najboljši rezultati po točkah FINA:
1.	Mihael Vukic (PK Olimp Terme Tuhelj)
2.	Kaja Perkovič (PK Branik Maribor)
3.	Žiga Cerkovnik (PK Velenje)
Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj: »Naš miting ostaja najbolj množičen v Sloveniji. Dodatno me veseli dejstvo, da se ga večina klubov udeležuje standardno in da se ga je nekaj klubov udeležilo v vseh dosedanjih izvedbah. Glede na to da je šlo za mednarodni miting, sta vrhovni sodnik Miroslav Smer-du in štarter Milan Topolovec poskrbela, da je tekmovanje potekalo po vseh pravilih. Po mojem mnenju je bil miting iz vseh vidikov na visokem nivoju, sam pa sem zelo zadovoljen z rezultati naših tekmovalcev in tekmovalk PK Terme Ptuj, ki iz leta v leto osvajajo več medalj. Glede na rezultat pa bi želel posebej pohvaliti Tima Vidoviča.«
• v___
Foto: Črtomir Goznik
Nuša Šerbec (TK Terme Ptuj) se je veselila dveh zmag.
Namizni tenis • kadetsko DP v Komendi
Najvišje dvojica Bezjak/Krajnc
V soboto in nedeljo je v Športni dvorani Komenda v organizaciji NTK Mengeš potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje v vseh kategorijah, med posamezniki, dvojicami in mešanimi dvojicami. Prvenstva so se udeležili tudi mladi člani NTK Ptuj, ki sta jih spremljala trenerja Boris Šegula in Urban Ovčar. Skupaj je nastopilo 86 fantov in 42 deklet.
Med posamezniki so vsi dobro odigrali prvi del turnirja, tekme v skupinah (štirje v skupini, dva se uvrstita v glavni del), kjer sta tekmovanje končala le Sašo Malovič in Eva Gojkovič (oba še mlajša kadeta). Fantje (Aljaž Bojnec
-	kadet, Aljaž Mohorič, Mar-sel Šegula in Jernej Masten
-	Toplak - mlajši kadeti) so se vsi ustavili ob prvi prepreki glavnega turnirja, kjer so izgubljali tesno, z rezultatom 2:3 ali 1:3. Podobno se je Katji Krajnc zgodilo med dekleti. Prek 1. kroga se je prebila le
Anja Bezjak, ki jo je za uvrstitev med osmerico kasneje ugnala Pia Mihevc.
Bolje so se Ptujčani uvrstili med dvojicami, kjer sta Katja Krajnc in Anja Bezjak
Vidovič in Aljaž Sternad, za
dekleta pa Lora Grobelšek, Tinkara Sternad, Nuša Šer-bec, Urška Butolen. Izmed množice solidnih rezultatov sta glede na točkovno lestvico FINA največ vredna čas 32,28 sekunde, ki ga je odplaval Tim Vidovič na 50 metrov prsno in čas 32,66 sekunde, ki ga je Lora Grobelšek odplavala na 50 metrov hrbtno.
David Breznik
dosegli uvrstitev med 5. in 8. mestom. Pri fantih sta dvojici Bojnec/Mohorič in Šegula/ Trtnik (Ptuj/Vesna) zasedli 9. do 16. mesto, enako uvrstitev pa sta med mešanimi dvojicami dosegla Anja Bezjak in Aljaž Bojnec.
JM
Pred kratkim so na Ptuju izvedli skupni trening ptujskega in velenjskega kluba (NTK Tempo Velenje), ki so se ga udeležili predvsem mladi člani obeh klubov. V prijetnem in sproščenem vzdušju so opravili koristen trening in odigrali številne dvoboje.
Foto: JM
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, Lige MNZ Ptuj
Zavrč s petico odpravil Malečnik, Stojnci s trojko Odrance
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na fotografiji Doris Kelenc) so predvsem v drugem polčasu povsem prevladovali v srečanju z Malečnikom.
3. SNL - vzhod:
Bistričani v nevarnih vodah
Serija slabih izidov je v težak boj za obstanek pahnila tudi nogometaše iz Slovenske Bistrice, kar se je še pred kratkim zdelo domala nemogoče. Tudi tokrat so varovanca Igorja Voriha klonili in to proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek, ekipi Palome. V Zrečah si je srečanje med domačini in Dravogradom ogledalo le 20 gledalcev (izid je bil 1:1). Pomurski obračun med Veržejem in Čardo so minimalno dobili slednji. Rakičan je presenetljivo slavil v Kuzmi in si tako podaljšal upanje na obstanek v ligi. Na obstanek v ligi pa povsem realno lahko upa ekipa Grada, ki je ponovno slavila, tokrat je v gosteh z 1:2 odpravila Kovinar. Blestel je nekdanji dravaš Gorazd Gorinšek, ki je za zmagovalce dosegel oba zadetka in to kljub dejstvu, da so imeli igralci Grada igralca manj na igrišču. Na edinem nedeljskem srečanju so Stojnci ugnali Odrance in se zasidrali na mestih pod vrhom tabele.
REZULTATI 22. KROGA: Zavrč -Malečnik 5:2 (2:1), Stojnci - Odran-ci 3:0 (1:0), Tehnostroj Veržej - Čar-da 1:2 (0:1), Tromejnik G-Kalamar - Rakičan 1:2 (0:0), Kovinar Štore -Grad 1:2 (0:0), Paloma - AHA EMMI Bistrica 2:0 (1:0), Zreče - Koroška Dravograd 1:1 (0:1)
1.ZAVRČ	22 20		1	1	80:20	61
2. K. DRAVOGRAD 22		9 10		3	31:22	37
3.ČARDA	22 10		5	7	41:36	35
4. STOJNCI	22 10		3	9	37:36	33
5. KOVINAR ŠTORE 22		9	4	9	33:35	31
6. MALEČNIK	22	7	8	7	35:35	29
7. ZREČE	22	7	8	7	25:27	29
8. TROMEJNIK	22	9	2	11	31:39	29
9. TEH. VERŽEJ	22	8	4	10	31:31	28
10. ODRANCI	22	8	2	12	31:42	26
11. A. E. BISTRICA 22		8	1	13	28:44	25
12. PALOMA	22	7	3	12	31:39	24
13. GRAD	22	7	3	12	34:44	24
14. RAKIČAN	22	6	4	12	34:52	22
ZAVRČ - MALEČNIK 5:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Škofič (17.), 1:1 Murat (31.), 2:1 A. Čeh (35.), 3:1 Lenart (47.), 4:1 Kokol (61.), 5:1 Kelenc (75.), 5:2 Morsi (92.)
ZAVRČ: Golob, Šnajder, Lenart, Murko, Kokol, Kuserbanj (od 63. Marinič), A. Čeh, Dugolin, S. Čeh (od 56. Matjašič), Murat (od 71. Kokot), Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Deževno vreme in preteče nevihte so v sobotnem popoldnevu v Zavrč privabile nekoliko manj gledalcev, kot se jih običajno zbere na ligaški tekmi Zavrča. Kljub temu je dobrih 200 ljubiteljev nogometa videlo zelo dobro predstavo domačih, ki so predvsem v drugem delu igre povsem nadigrali goste iz Maleč-nika, poleg tega pa so imeli prvič priložnost videti tudi reflektorje (zadnjega so postavili dve uri pred srečanjem), ki bodo kmalu omogočali igranje nočnih tekem (premierno bi naj bili svojemu namenu predani 30. 5. na finalu pokala MNZ Ptuj).
Domačini so krenili odločno, čeprav so nastopili brez kaznovanih Gabrovca in Letonje, toda gostje so bili tisti, ki so prvi povedli. Škofič je izkoristil napako domače obrambe in zadel za 0:1. Domačini so še bolj pritisnili in najprej v 31. minuti po
zadetku Murata z glavo izenačili, nato pa po še eni podobni situaciji preko Aleša Čeha kmalu povedli. Ob tem sta Murat in Sandi Čeh zapravila še dve lepi priložnosti za povišanje vodstva domačih.
V drugem delu igre je bil pritisk domače vrste še občutnejši, gostje iz predmestja Maribora so le s težavo prehajali čez polovico igrišča, temu primeren pa je bil končni izid. Že v uvodu 2. polčasa je po podaji iz kota z glavo zadel Lenart in povišal na 3:1. Nekaj minut kasneje je Aleš Čeh po lepi samostojni akciji zatresel prečko. V 61. minuti je »odbitek« iz bližine v mrežo pospravil Kokol in poti nazaj za goste ni bilo več. Dež je postajal iz minute v minuto močnejši, to pa je očitno koristilo domačinom, ki so v 75. minuti preko Kelenca ob izdatni pomoči vratarja Poljanca (včasih je branil za Aluminij) dosegli še zadnji zadetek na srečanju. Takoj zatem je vratni-ca veselje preprečila še Matjašiču. Ob vsem tem je treba dodati, da so imeli belo-črni še cel kup priložnosti za povišanje izida. V sodnikovem podaljšku je poraz Malečnika ublažil Morsi.
STOJNCI - ODRANCI 3:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 S. Meznarič (30.), 2:0 Janžekovič (50., 11-m), 3:0 Magdič (90.)
STOJNCI: Vitez, Milošič, Ratek, Janžekovič, Golob, Draškovič, Vin-kovič, Pečnik (od 73. Gajšek), P. Pernek, G. Pernek (od 85. P. Mezna-rič). S. Meznarič (od 63. Magdič). Trener: Boris Klinger.
Oslabljena četa Borisa Klingerja (brez Koreza, Fridauerja, Kokota in
Zajca) je v hladnem, vetrovnem in oblačnem vremenu na izvrstno pripravljenem igrišču gostila Odrance. Ti so v zadnjem času v dobri formi, a so bili tokrat domačini za njih premočan tekmec.
Pred 150 gledalci so Stojnčani takoj zagospodarili na igrišču ter v 8. minuti po podaji Vinkoviča zadeli gostujoči okvir vrta. Domača vrsta je še naprej prevladovala, resnejših priložnosti pa ni bilo več. V 30. minuti je agilni Vinkovič lepo zaposlil S. Meznariča, ta pa je iz bližine mojstrsko zadel za vodstvo domačih. Tudi po vodstvu so rumeno-čr-ni še naprej napadali, Odranci pa v tem delu igre sploh niso resneje zapretili. Ob izteku prvega polčasa je imenitno priložnost za povišanje vodstva zapravil P. Pernek.
Domačini so sanjsko začeli tudi drugi del igre: po prekršku nad Vinkovičem na robu 16-metrskega prostora je v 49. minuti glavni sodnik Goričan pokazal na belo točko. Prekmurci so žolčno protestirali, da je bil prekršek storjen zunaj kazenskega prostora, toda obveljala je sodnikova. Iz enajstih metrov je na 2:0 povišal Janžekovič. Po zadetku so se domačini pomaknili nazaj, na igrišču so zagospodarili modro-beli in si pripravili nekaj zares lepih priložnosti, ki pa jih Tompa, Gostan in Ivanič niso realizirali. Na nasprotni strani je še enkrat poskusil S. Meznarič. V 77. minuti so tudi gostje zadeli okvir vrat, ko je po kotu domači vratar žogo preusmeril v prečko. Odranci so v končnici srečanja vse stavili v napad, varovancem Borisa Klingerja pa se je ponujalo ogromno prostora za nevarne protinapade. Enega izmed takih so izpeljali v sodnikovem podaljšku, ko je po lepi podaji P. Perneka iz bližine z glavo zadel Magdič.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
Ormož si je »privoščil« Kovinar
V 22. krogu je vodilni dvojec
znova slavil in ohranil medsebojno razliko ene točke. Nogometaši Pod-vincev so bili poraženi v Šoštanju, s čimer se jim oddaljuje 3. mesto, ki ga zaseda Pohorje (ima tekmo več). Končno so tudi Ormožani našli nekoga, ki so ga premagali - tokrat je to bil mariborski Kovinar. Veliko zaslug zato ima Dominik Trstenjak, ki je trikrat zadel v polno (gostje so imeli od 62. minute na igrišču igralca manj).
REZULTATI 22. KROGA: Šoštanj - Podvinci Betonarna Kuhar 3:2 (1:0), Tehnotim Pesnica - Boč Polj-čane 4:1 (1:1), Pohorje - Marles hiše 3:1 (0:0), Peca - MU Šentjur 2:0 (1:0), Koroške gradnje - Šmarje pri Jelšah 0:2 (0:1), Carrera Optyl Ormož - Kovinar Tezno 6:1 (1:0). V tem krogu je bila prosta NŠ Drava Ptuj.
1. ŠMARJE PRI J. 21	16	4	1	58:14	52
2. TEH. PESNICA 21	16	3	2	57:23	51
3. POHORJE 22	15	1	6	54:31	46
4. PODVINCI B. K. 21	13	3	5	47:21	42
5. NŠ DRAVA PTUJ 21	11	5	5	54:25	38
6. MARLES HIŠE -1 22	10	4	8	35:32	33
7. PECA 21	10	2	9	33:38	32
8. ŠOŠTANJ 21	7	5	9	39:43	26
9. KOVINAR TEZNO 22	7	1	14	27:54	22
10. MU ŠENTJUR 21	5	1	15	30:58	16
11. KOROŠKE G.-1 21	4	4	13	24:44	15
12. BOČ POLJČ. 21	4	3	14	20:47	15
13. KRŠKO B 13	4	1	8	11:22	13
14. C. O. ORMOŽ 22	4	1	17	25:64	13
ŠOŠTANJ - PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Spasojevič (27.), 1:1 Požegar (56.), 2:1 Muratovič (63.). 2:2 Požegar (71.), 3:2 Vasič (87.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela, Toplak, Marinič, Lah, Topolovec (od 80. Brumen), Belšak, Zagoršek (od 63. R. Petrovič), Požegar, D. Petrovič, Vindiš (od 73. Juršek). Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši iz Podvincev so v Šoštanju doživeli hladen tuš. Kljub boljši igri v polju so domačini presenetili v 27. minuti, ko je iz prostega strela zadel izkušeni Željko Spasojevič in povedel svoje moštvo v vodstvo. Gostom nič ni šlo nič po načrtih in do odhoda na odmor niso uspeli izenačiti. To jim je uspelo v drugem polčasu, ko je Aleš Požegar le uspel potisniti žogo v mrežo. Ko so mislili, da se jim je končno »odprlo«, so jih domačini še enkrat presenetili iz hitrega protinapada in znova povedli. Za ponovno izenačenje je znova poskrbel Aleš Požegar. Tri minute pred koncem srečanja je prišlo do končne odločitve o zmagovalcu, saj so domačini zadeli še tretjič in zmaga je ostala doma. Lahko bi bilo tudi drugače, a je Podvinčanom tokrat zatajila realizacija.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - KOVINAR TEZNO 6:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Trstenjak (39.), 1:1 Nabernik (47.), 2:1 Trstenjak (70.), 3:1 Trstenjak (78.), 4:1 Kolarič (79.), 5:1 Govedič (83.), 6:1 Kolarič (90.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Ko-
sič, Strmšek (od 69. Cimerman), Govedič, Šeruga, Jurčec, Babšek, L. Mlinarič, Trstenjak (od 86. Kar-dum), R. Mlinarič, Kolarič, Srša. Trener: Milivoj Jamnik.
1. liga MNZ Ptuj:
1A avto se približuje Središču
REZULTATI 22. KROGA: Oplotni-ca - Hajdina 2:1, Skorba - Središče 2:2, 1A Avto Gerečja vas - Dornava 9:0, Rogoznica - Bukovci 1:2, Podvinci Agrocenter Ptuj - Videm 1:1, Gorišnica - Apače 1:0, Makole Lovrenc 0:1
1. SREDIŠČE	22	15	6	1	62:21	51
2. 1A GER. VAS	22	15	3	4	60:23	48
3. OPLOTNICA	22	12	3	7	45:38	39
4. HAJDINA	22	12	2	8	46:39	38
5. VIDEM	22	12	2	8	49:49	38
6. BUKOVCI	22	10	4	8	45:39	34
7. APAČE	22	7	7	8	42:36	28
8. GORIŠNICA	22	8	4	10	38:43	28
9. SKORBA	22	8	4	10	39:51	28
10. ROGOZNICA	22	7	6	9	30:31	27
11. PODVINCI A. P. 22		5	6	11	36:44	21
12. DORNAVA V. K. 22		5	5	12	36:62	20
13. LOVRENC	22	4	5	13	14:39	17
14. MAKOLE	22	4	3	15	23:50	15
1A AVTO GEREČJA VAS - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 9:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Rozman (1.), 2:0 Leben (6.), 3:0 Rozman (14. iz 11-m), 4:0 Ivančič (30.), 5:0 Rozman (58.), 6:0 Ivančič (78.), 7:0 Šmigoc (84.), 8:0 Gerečnik (86.), 9:0 Kai-sersberger (87.)
GORIŠNICA - APAČE 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Muršič (19.)
OPLOTNICA - HAJDINA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Grifič (25.), 1:1 Horvat (58.), 2:1 Primožič (83.)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -VIDEM 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Milošič (28.), 1:1 Strelec (90.)
ROGOZNICA - BUKOVCI 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Vajda (53.), 0:2 Zorko (56.), 1:2 Stanet (62.)
SKORBA - SREDIŠČE 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Brodnjak (14.), 1:1 Zemljič (23.), 2:1 Brodnjak (71.), 2:2 Novak (89.)
MAKOLE - LOVRENC 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Pulko (75.)
2. liga MNZ Ptuj:
Tominc trikrat uspešen za Majšperk, Emeršič za Tržec
REZULTATI 19. KROGA: Lesko-vec - Slovenja vas 2:1, Markovci -Zgornja Polskava 5:2, Tržec - Cirku-lane 6:0, Hajdoše - Pragersko 1:0, Podlehnik - Grajena 3:2, Majšperk - Spodnja Polskava 3:0
1. MAJŠPERK	19 18	1	0	65:11	55
2. TRŽEC	19 17	1	1	85:11	52
3. CIRKULANE	19 11	2	6	54:41	35
4. HAJDOŠE	19 11	1	7	41:37	34
5. MARKOVCI	19 10	1	8	55:38	31
6. PODLEHNIK	19 8	5	6	36:32	29
7. SP. POLSKAVA	19 8	3	8	29:37	27
8. SLOVENJA VAS	19 7	3	9	27:29	24
9. PRAGERSKO	19 4	3	12	27:46	15
10. LESKOVEC	19 3	3	13	21:56	12
Velesovo znova pred Dornavo
Po tem krogu so nogometašice iz Dornave ponovno na zadnjem mestu, saj so izgubile z neposrednimi konkurentkami. Kar dolgo časa jim je dobro kazalo, saj so povedle v prvem polčasu. Domačinke so v prvi polovici drugega polčasa uspele izenačiti. Ko je že kazalo, da je točka za gostje realnost, pa so domače nogometašice v samo dveh minutah dosegle dva zadetka in prišle do zmage.
Velesovo Kamen Jerič - Dornava 3:1 (0:1)
STRELKE: 0:1 Urška Pavlec (27.), 1:1 Kaja Eržen (62.), 2:1 Daliborka Stošič (80.), 3:1 Laka Eržen (81.)
DORNAVA: Laura Maksimovič,
11.	GRAJENA 19 3 0 16 17:58 9
12.	ZG. POLSKAVA 19 1 3 15 20:77 6 LESKOVEC - SLOVENJA VAS 2:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Mlakar (15.), 1:1 Lenart (33. iz 11-m), 2:1 Jelen (71.)
MAJŠPERK - SPODNJA POL-SKAVA 3:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Tominc (48.), 2:0 Tominc (65.), 3:0 Tominc (66.)
MARKOVCI - ZGORNJA POLSKAVA 5:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Strelec (23.), 2:0 Ornik (39.), 3:0 Šmigoc (48.). 4:0 Strelec (53.), 5:0 Ornik (55.), 5:1 Roškar (56.), 5:2 Pečovnik (71.)
PODLEHNIK - GRAJENA 3:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Vrečar (8.), 1:1 Tra-fela (29.), 2:1 Arnuš (34.), 2:2 Vrba-nec (66. iz 11-m), 3:2 Trafela (75.) TRŽEC - CURKULANE 6:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Vinko (29.), 2:0 Skrbinšek (38.), 2:1 Žiran (40.), 3:1 J. Emeršič (62.), 4:1 J. Emeršič (65. iz 11-m), 5:1 J. Emeršič (68.), 6:1 Krajnc (75.)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 16. KROGA: Polskava - Hajdina 1:4, Pohorje Oplotnica
-	Cirkulane 4:0, Videm - Borovci 4:2, Skorba - Grajena 4:2, Dornava
-	Boč 3:4
1.	VIDEM	16 14
2.	BOROVCI	16 10
3.	POHORJE - OPL.16 10
4.	HAJDINA	16 8
5.	SKORBA	16 7
6.	GRAJENA	16 5
7.	BOČ	16 5
8.	POLSKAVA	16 4
9.	CIRKULANE 16 2
10.	DORNAVA 16 2 VETERANI 40 REZULTATI 16. KROGA: Ormož -
Tržec 6:0, Podvinci - Gorišnica 2:2, Podlehnik - Leskovec 3:3, Markovci - Lovrenc 2:1, Pragersko - Zgornja Polskava 4:1
1.	ORMOŽ 16 10 3 3 38:19 33
2.	PRAGERSKO 75 16 8 3 5 36:30 27
3.	ZG. POLSKAVA 16 8 3 5 25:21 27
4.	GORIŠNICA 16 6 5 5 31:21 23
5.	PODLEHNIK 16 6 5 5 23:22 23
6.	PODVINCI 16 5 5 6 29:33 20
7.	LOVRENC 16 5 5 6 20:25 20
8.	LESKOVEC 16 6 2 8 23:31 20
9.	MARKOVCI 16 5 2 9 24:33 17
10.	TRŽEC 16 2 5 9 20:34 11
Danilo Klajnšek
Marina Baklan, Urška Pavlec, Gabrijela Milec, Nina Potrč, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Daša Veličkovič, Lucija Hameršak (od 72. Tjaša Šalamun), Nina Kova-čič (od 37. Jana Mohorko). Trener: Mitja Serdinšek.
LIGA OD 1. DO 4. MESTA
REZULTATI 17. KROGA: Rudar Škale - Jevnica 2:0 (2:0), Slovenj Gradec - Teleing Pomurje 0:8 (0:2)
1.	TEL. POMURJE 17 14 1 2 93:26 43
2.	RUDAR ŠKALE 17 10 3 4 49:17 33
3.	SLOV. GRADEC 17 9 3 5 62:33 30
4.	JEVNICA 17 9 2 6 49:33 29
LIGA OD 5. DO 8. MESTA
REZULTATI 17. KROGA: Vele-sovo Kamen Jerič - Dornava 3:1 (0:1), Maribor - Krka 3:3 (2:2)
1.	KRKA 17 8 4 5 39:38 28
2.	MARIBOR 17 4 2 11 27:49 14
3.	VELESOVO K. J. 17 3 1 13 28:96 10
4.	DORNAVA 17 2 2 13 22:77 8
DK
Finale pokala MNZ Ptuj v Zavrču
Medobčinska nogometna zveza Ptuj je določila gostitelja finala pokala za sezono 2011/2012, v katerem se bosta pomerila Zavrč in Aluminij. To bo v sredo, 30. 5., v Športnem parku v Zavrču, kjer bo, če bo šlo vse po načrtu, srečanje odigrano pod žarometi, ki v teh dneh na izvrstno urejenem objektu dobivajo končno podobo in bodo kmalu pričeli služiti svojemu namenu.
Nogomet • 1. SZNL
1	1	57:20	43 3	3	61:35	33
2	4	35:17	32
3	5	42:21	27
4	5	35:28	25 3	8	20:41	18
1	10	24:49	16
3	9	32:41	15
4	10	22:51	10
2	12	23:48	8
Športni napovednik
Nogomet • Finale Region's Cup
V torek, 15. 5., bo na ptujskem Mestnem stadionu ob 17.30 odigrana prva finalna tekma tekmovanja Region's Cup med reprezentancama MNZ Ptuj in MNZ Ljubljane.
Karting
V nedeljo bo na kartodromu v Hajdošah otvoritev letošnje sezone v dirkanju s kartingom. Potekala bo namreč druga od petih dirk za pokal Rok, ki ga organizira AMD Rok kart Domžale skupaj z domačim AMD Ptuj.
Ne glede na vrsto tekmovanj in aktivnosti društva, pa bo kartodrom v Hajdošah znova nared za tekmovanje. Na njem bodo nastopili tekmovalci od osmega leta naprej. Predfinalna vožnja se prične v nedeljo ob 11.00, finalna pa ob 14.00.
DK
Šport invalidov • Košarka
V Ljutomeru slavje Štajercev
V	ljutomerski športni dvorani ŠIC so se na 11. turnirju za pokal Zveze paraplegikov Slovenije v košarki na vozičkih pomerile štiri ekipe - združena ekipa DP Dolenjske (Bela krajina in Posavja) in DP Gorenjske, DP JZ Štajerske, DP severne Štajerske in DP ljubljanske pokrajine.
V	predtekmovanju je ekipa DP Celje premagala ekipo DP Maribor (61:46), združena ekipa DP Novo mesto - DP Kranj pa je z rezultatom 49:41 ugnala moštvo letošnjih državnih pr-
vakov DP Mercator Ljubljana. Tekmo za 3. mesto so dobili Ljubljančani, veliki finalni obračun za prehodni pokal pa je prvič, nekoliko nepričakovano, a zasluženo pripadel Celjanom. Tekme sta sodila Mitja Dečman in Franc Šafarič. Rezultati, polfinale: Celje - Maribor 61:46, Novo mesto/Kranj - Mercator Ljubljana 49:41; za 3. mesto: Mercator Ljubljana - Maribor 43:32, za 1. mesto: Celje - Novo mesto/Kranj 63:58.
NŠ
Mali nogomet • Liga ŠD As
Liga ŠD As	3.	KMN MAJOLKA 2 4.	FC OPTIMISTI 2	2 2	0 0	0 0	6:2 5:2	6 6
REZULTATI 3. KROGA: ŠD AS -	5. AS EVROAVTO 1	1	0	0	3:1	3
Koranti Demoni 0:2, ŠD Pobrežje	6. KORANTI DEM. 2	1	0	1	4:4	3
- FC Optimisti 0:1, ŠD Tržec - Joe	7. KMN DRAŽENCI 2	1	0	1	3:4	3
Fernandes 0:3 b. b., KMN Majolka	8. ŠD AS 2	0	1	1	2:4	1
- KMN Draženci 4:2, MIX Team -	9. UŠR VIŠNJICA 1	0	0	1	0:2	0
ŠD Majski Vrh 1:3. Tekma 2. kroga:	10. ŠD POBREŽJE 3	0	0	3	1:4	0
Joe Fernandes - ŠD Pobrežje 2:1	11. MIX TEAM 2	0	0	2	2:6	0
1. JOE FERNAN. 3 2 1 0 7:3 7	12. ŠD TRŽEC 2	0	0	2	1:14	0
2. ŠD MAJSKI VRH 2 2 0 0 14:2 6					DK	
Šahovski kotiček
Ciklus turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu
Nadaljeval se je ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj v hitropoteznem in pospešenem šahu za leto 2012.
Na hitropoteznem turnirju v mesecu maju je sodelovalo enajst igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem Bergerjevem sistemu. Prvo zmago na tovrstnih turnirjih je dosegel Branko Orešek, ki je z zbrano igro zasluženo deklasiral tokratno konkurenco. Rezultati majskega hitropoteznega turnirja: Branko Orešek 8,5 točke, Jožef Kopše 7,5 točke, Anton Butolen 6,5 točke, Boris Žlender, Janko Bohak in Milan Fijan po 6 točk, Martin Majcenovič 5 točk, Ivan Krajnc 4 točke itd.
Na turnirju v pospešenem šahu v mesecu maju je sodelovalo trinajst igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Na turnirju je bil najuspešnejši veteran Janko Bohak. Doseženi so bili naslednji rezultati: Janko Bohak 5,5 točke, Milan Fijan in Stanko Nikolic 5 točk, Branko Sedlašek in Martin Majcenovič po 4,5 točke, Branko Orešek, Darko Dominko, Boris Žlender, Leon Seli-šek in Ciril Kužner po 3 točke, Anka Kolarič 2,5 točke itd.
Janko Bohak
BD Ranca Ptuj
Šport + rekreacija = Ptujsko morje
Širše področje ob Ranci je v zadnjih letih postalo pravo ptujsko rekreacijsko športno središče. Na področju športa se Brodarsko društvo Ranca Ptuj v prvi vrsti ukvarja z jadralnim in veslaškim športom. Letos so tako že izpeljali pokal Jadro Ranca 2012 v jadranju v razredih Optimist, Laser 4.7 in Laser Radial in veslaški maraton.
Največja športna dogodka na vodi bosta letos vsekakor 20. Rancarija in državno prvenstvo v kajak sprintu na mirnih vodah. Že od leta 1992 poteka v sklopu praznovanja MO Ptuj veslaško tekmovanje Rancarija, ki bo letos potekalo od sobote, 28. julija, do sobote, 4. avgusta. Na tem tekmovanju želijo organizatorji združiti vse stare zmagovalce in hkrati postaviti nov rekord v številu udeležencev. Na drugi strani bodo imeli v društvu v Tilnu Vidoviču na državnem prvenstvu v kajak sprintu na mirnih vodah tudi svojega favorita. Ob vodnih tekmovanjih bo vsekakor najbolj odmeven dogodek na »kopnem« Beach Master 2012 - največji turnir v odbojki na mivki v Sloveniji. Ta se je na Ptuju dodobra uveljavil in
Šolski šport
Nogomet: naslov medobčinskih in po- ^ dročnih prvakinj za OŠ Dornava
Konec šolskega leta se nezadržno bliža z njim pa tudi zaključek šolskih športnih tekmovanj. Tako se je v ponedeljek končalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učenke letnika 1999 in mlajše. Finale so 7. 5. gostili na Destrniku. Obenem je tekmovanje štelo že za področno prvenstvo, saj na področju Ormoža in Slovenske Bistrice ni bilo prijavljene nobene ekipe.
Sredi aprila (20. 4.) je najprej potekalo predtekmovanje z dvema skupinama, v vsaki pa so bila tri moštva - dve najboljši sta napredovali v veliki finale. V predtekmovalni skupini A so poleg domačink iz OŠ Destrnik - Trnovska vas nastopile še učenke OŠ Dornava in OŠ Ljudski vrt. V predtekmovalni skupini B, ki je nastopila v Zavrču, pa so poleg domače šole Cirkulane - Zavrč nastopile še učenke OŠ Breg in OŠ Ljudski vrt (Grajena).
Najboljše štiri ekipe so se nato med seboj merile v velikem finalu, slavile pa so mlade Dornavčanke, pri katerih se vidi sistematično delo v ŽNK Dornava. Dornavčanke so s tem osvojile tudi naslov področnih prvakinj.
Rezultati, predtekmovanje:
skupina A (ŠD Destrnik): Destrnik - Trnovska vas - Dornava 1:0,
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič v družbi Ane Oblak in Karmen Jakob
bo letos potekal od 20. in 21. julija. Na mivki bo vroče že veliko prej, saj bo v času EP v nogometu v Ukrajini in na Poljskem področje Rance posebej nogometno prirejeno, hkrati pa bo od 22. do 25. junija potekal prvi turnir v nogometu na mivki. Ob določenih tradicionalnih športnih dogodkih bo v mesecu avgustu dodana še ena zanimiva novost, saj se bodo 11. avgusta zbrali najmočnejši
Dornava - Ljudski vrt 5:0, Destrnik
-	Trnovska vas - Ljudski vrt 2:0;
skupina B (ŠD Zavrč): Cirkulane - Zavrč - Grajena 1:5, Grajena
-	Breg 0:3, Cirkulane - Zavrč - Breg 0:8;
finale (ŠD Destrnik): Destrnik -Trnovska vas - Dornava 0:2, Grajena - Breg 1:1, Dornava - Breg 2:2, Destrnik - Trnovska vas - Grajena 1:1, Grajena - Dornava 1:5, Breg
-	Destrnik - Trnovska vas 6:1. Končni vrstni red:
1.	OŠ Dornava
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Grajena
4.	OŠ Destrnik - Trnovska vas
5.	OŠ Ljudski vrt
6.	OŠ Cirkulane - Zavrč
Odbojka: naslov področnih prvakinj v Juršince
V ponedeljek, 7. 5., je v telovadnici OŠ Črešnjevec potekalo področno tekmovanje v odbojki za mlajše učenke letnika 1999 in mlajše. Med seboj so se merile štiri ekipe, in sicer dve iz slovenjebistriškega konca in dve iz podravskega. V finalu sta se pomerili OŠ Juršinci in OŠ Videm, z 2:1 v nizih pa so slavile mlade Juršinčanke ter tako osvojile naslov področnih prvakinj. Obenem so se tokratne zmagovalke oddolžile Videmčankam za poraz v finalu medobčinskega tekmovanja. Tekmovanje se na stopnji področnega
Slovenci na tekmovanju Martin Krpan.
Poleg omenjenih tekmovanj bodo potekale skozi celotno pomlad in poletje med konci tedna tudi različne predstavitve in rekreativne aktivnosti. Večina slednjih poteka že sedaj, saj veliko ljudi teče ali se sprehaja ob ptujskem umetnem jezeru, nekateri jadrajo ali veslajo, veliko se jih preizkuša tudi v smučanju na vodi v parku z
vodno drčo, veliko je tudi zanimanje za igranje odbojke na mivki. Prostor ob Ranci tako ponuja različne možnosti za ukvarjanje z različnimi športi, vse informacije o dogajanju na ptujskem morju in okrog njega pa najdete tudi na novi spletni strani www.ptujsko-morje. si, ki so jo pred kratkim predstavili na novinarski konferenci na ptujski Ranci.
David Breznik
Dekleta iz OŠ Juršinci so osvojila naslov področnih prvakinj v odbojki.
tekmovanja tudi konča. Rezultati:
OŠ Črešnjevec - OŠ Juršinci 0:2, OŠ Videm - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 2:0;
tekma za 3. mesto: OŠ Črešnje-vec - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 2:0;
tekma za 1. mesto: OŠ Juršinci -OŠ Videm 2:1. Končni vrstni red: 1. OŠ. Juršinci 2.OŠ. Videm
3.	OŠ Črešnjevci
4.	OŠ Pohorskega odreda
Odbojka: slavili domačini iz OŠ Markovci
Pred kratkim so bili aktivni tudi mlajši učenci letnika 1999 in mlajši, ki so se merili na področnem
tekmovanju v odbojki. Gostiteljica je bila v sredo, 9. 5., OŠ Markovci, ki je na koncu tudi slavila ter tako osvojila naslov področnega prvaka. Drugi so bili učenci OŠ Črešnjevec, ki so v velikem finalu klonili z 2:0. Na tej stopnji se tekmovanje konča.
Rezultati:
OŠ Markovci - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 2:0, OŠ Črešnje-vec - OŠ Breg 2:1;
tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica - OŠ Breg 2:0;
tekma za 1. mesto: OŠ Markovci - OŠ Črešnjevec 2:0.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Črešnjevec
3.	OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica
4.	OŠ Breg
tp
Dekliška ekipa Oš Dornava je osvojila naslov medobčinskih in področnih prvakinj v nogometu.
Odbojkarska ekipa mlajših učencev OŠ Markovci
Cirkulane • Iz pogovora z Milanom Žumbarjem
Najboljša vina z „Miškotnega brega"
Antonija in Milan Žumbar iz Cirkulan sta na letošnjem 22. ocenjevanju vin dosegla izjemne uspehe: za svoja vina sta namreč prejela kar dva naslova prvakov (za rumeni muškat in laški rizling), hkrati pa še naziv šampiona vin v kategoriji mirnih polsuhih vin za svoj laški rizling.
Foto: SM
Antonija in Milan Žumbar iz Cirkulan sta na letošnjem 22. ocenjevanju vin Vino Ptuj v močni konkurenci (152 vzorcev vin) dosegla tri najvišje naslove: dva naslova prvakov za rumeni muškat in laški rizling ter naziv šampiona v kategoriji mirnih polsuhih vin za laški rizling.
Za marsikoga je bilo to presenečenje, tudi Milan sam je priznal, da tako visokih ocen ni pričakoval, čeprav je vedel, da so vina odlične kakovosti.
Žumbarjevi imajo vinograd na muškatnem hribu v cirku-lanskem naselju Pohorje: „Iz geodetske karte iz časov Marije Terezije ima naš hrib ime „Miškotni breg". Tako lahko sklepamo, da je na tem hribu že v tistem času uspeval dober rumeni muškat. Naš vinograd je posajen na zelo strmem in okroglem hribu. Stari vinograd je po obnovi, ki jo je opravil moj oče v šestdesetih letih, štel okrog 6000 trsov, posajenih v strmih vertikalnih vrstah. Za takratne razmere je bil to kar velik vinograd v privatni lasti. Že od mladih nog smo bili z bratom in sestrama vključeni v vsa dela v vinogradu; celo moje otroštvo je bilo povezano z vinogradništvom. Najbolj „luštno" opravilo v vinogradu je bilo škropljenje, ko si s polno škropilnico na hrbtu dobesedno grizel kolena ... Ko je oče kupil prvi traktor, je bilo že veliko lažje. Nato pa smo leta 1985 pol vinograda posekali in naredili terase ter si tako še nekoliko olajšali delo. Takrat sva z ženo tudi uradno postala lastnika dela vinograda in zasadila prve trte. Ker je pri Žumbarje-vih bila tradicija vino rumeni muškat, sva večino vinograda posadila s to sorto. Na najnižje lege, kjer je večja nevarnost pozebe, pa laški rizling. Tako je še danes, ko nama pri delu pomagata oba sinova; skupaj obdelujemo 1200 trsov," je družinsko vinogradniško kronologijo na kratko povzel Milan Žumbar.
Trgatev ob peti uri zjutraj
Večino dela (razen seveda trgatve) štirje Žumbarjevi opravijo kar sami, kar ob rednih službah in ostalih aktivnostih ni vedno lahko: „Kot sem že omenil, je na našem bregu tradicija rumeni muškat, zato je 2/3 te sorte. Ostalo je laški rizling. Rumeni muškat je zelo zahtevna sorta. Dober muškat uspeva samo na zanj prijaznih površinah. Po izjavah nekaterih ampelografov je rumeni muškat najstarejša sorta, ki izvira iz Perzije. Pridelovali so ga že v starem Egiptu, v naše kraje pa so ga prinesli Rimljani. Kvaliteta je v veliki meri odvisna od primarnih pogojev, kot je lega vinograda, humusna zemlja, temperaturna razlika, stopnja dozorelosti,
in sekundarnih pogojev, ki so odvisni od letnika in seveda vinogradnikovega dela od rezi do trgatve, od preše do soda. Ravno zaradi tega je v Sloveniji s to sorto posajenih le okrog dva odstotka vseh vinogradov. Laški rizling je zaradi poznega odganjanja posajen na nižjih legah. Ravno tako tudi ta sorta za doseganje vrhunskih kvalitet zahteva svoje pogoje. Zelo je občutljiv na sušo in potrebuje veliko sončnih dni."
Poleg rumenega muškata in laškega rizlinga se pri Žumbarjevih najde tudi nekaj zvrsti za, kot pravijo, domače potrebe po hladnem špricar-ju: „Ob dobrih letnikih, kot je bil lanski, pa se poigram tudi z ustavljanjem vretja za kakšno slajše vino. Letos sem v prvi fazi ustavil vretje manjše količine laškega rizlinga. Seveda je ob dobrem letniku to v kleti lažje. Še vedno velja, da je vse odvisno od kvalitete grozdja. Ostalo pa je trud in redno delo v preši in pozneje v kleti. Lanski letnik je prispeval zelo kvalitetno grozdje. Ker pa je bila jesen zelo topla, smo se odpravili trgat ob peti uri zjutraj. Trgatev imamo v krogu prijateljev in sorodnikov. Ko smo jim sporočili to uro, so nekateri mislili, da so zaradi visokih temperatur nastale kakšne motnje v mojih možganih. Pa so kljub temu prišli. In bilo je lepo. V klet pa smo spravili hladen mošt, kar je za nas, majhne vinogradnike, ki nimamo takšne vrhunske tehnologije predelave kot velike kleti, zelo pomembno. Za ohranjanje arome pri rumenem muškatu smo opravili predtrgatev najbolj „nezrelega"grozdja. Sam osebno ob težjih delih najraje spijem hladen špricer, druga-
če pa kakšen kozarec polsuhega ali polsladkega vina, najrajši rumeni muškat in traminec. Med slajšimi vini pa laški rizling in sovinjon."
Vinograd je
sprostitev po
burnih sejah občinskega sveta ...
Milan Žumbar odkrito priznava, da v družinskem vinogradu preživi veliko, pravzaprav skoraj ves prosti čas, kolikor ga ob zahtevni službi in aktivnostih v lokalni politiki sploh ima: „Po mnenju moje žene preživim v vinogradu preveč časa ... Ker pa je vinograd moj hobi, to opravljam z veseljem. Nekoč sem dejal, da je vinograd moj raj. Tu si odpočijem in naberem novih moči, uživam v vsakem obhodu vinograda posebej, opazujem spremembe, skrbim za zaščito in potrebna dela, ko se bliža jesen, pa z veseljem opazujem, kako je grozdje čedalje večje in ugibam, kakšen letnik bo tokrat. Kot je rekla moja žena ob neki priložnosti, pa je vinogradništvo hočeš nočeš tudi hobi moje družine. Moram tudi odkrito priznati, da je velikokrat težko usklajevati vse obveznosti. Prioriteta je seveda služba, saj od nje živimo. Na žalost za nas, male vinogradnike velja pravilo, da brez službe tudi vinograda ne moreš imeti, ker nimaš sredstev, da bi ga vzdrževal. Zaposlen sem v Talumu Kidričevo kot skrbnik sistemov energen-ti in moj delovnik je marsikdaj daljši od osem ur. V občini sem član upravnih odborov
v turističnem društvu in Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze, že drugi mandat pa tudi občinski svetnik. Prej se nisem nikoli ukvarjal s politiko. Ko smo ustanovili svojo občino, pa sem se pridružil, da dam svoj prispevek k razvoju kraja. Pravijo, da je politika tudi drugačen pogled na razvoj. Če je tako, sem politik, saj imam svoj pogled in mnenje in ga tudi izrazim, če menim, da je potrebno. Biti zraven in kimati - tega ne želim in ne
Po podukrepu PAS imajo rejci možnost pridobiti plačilo v višini 89,38 evra na glavo velike živine (GVŽ) letno. Ta sredstva je mogoče dobiti za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme: cikasto govedo, lipicanske, posavske in slovenske hladnokrvne konje, ljutomerske kasače in haflinške konje, nadalje za krškopoljske prašiče, za slovenske landrace, za jezersko-solčavske in bovške ovce, za istrsko in belokranjsko pramenko ter jezersko-solčavsko ovco, za drežniške koze ter za slovensko sansko in srnasto pasmo koz in še za več vrst perutnine.
„Zahtevki za podukrep PAS se lahko, brez znižanja plačil, kljub že oddani zbirni vlogi oddajo kot dopolnitev zbirne vloge od 8. do vključno 31. maja 2012. Prav tako se lahko zahtevek za podukrep PAS odda tudi, če zbirna vloga v rednem roku ni bila oddana, ob tem pa se bodo plačila znižala za 1 % za vsak delovni dan zamu-
znam. Po naporni seji, na kateri se velikokrat borimo z mlini na veter, pa kar „paše" delo v vinogradu ... "
„Res sem bil vesel in ponosen!"
Žumbarjevi svoj rumeni muškat v glavnem prodajo podjetnikom za poslovna darila ob koncu leta, nekaj vina se proda tudi v gostinske lokale, nekaj ga dobijo še družinski prijatelji. S svojimi vini so že sodelovali na nekaj ocenjevanjih Vino Ptuj in vedno dosegali visoka priznanja: „Moram priznati, da mi priznanja niso veliko pomenila. Več mi je pomenilo, da so naše vino pohvalili tisti, ki so ga poskusili in so ostali naši kupci. Drugače pa je bilo seveda letos, ko sem z rumenim muškatom in tudi z laškim rizlingom osvojil prvake sort, s slednjim pa še šampiona mirnih polsuhih vin. Res sem bil vesel in ponosen. Vinski letnik je bil dober, po napovedih celo letnik stoletja. To je pomenilo veliko zelo dobrih vin. Da bosta obe naši vini prvaka seveda nisem pričakoval. O šampionu pa niti pomislil nisem. Vsa ta visoka priznanja so mi v prvi vrsti potrdilo za dobro delo
de od zaključka rednega roka za oddajo zbirnih vlog. Vsi splošni pogoji programa KOP in specifični pogoji podukrepa PAS ostajajo enaki kot do sedaj. S to dopolnitvijo Uredbe veljajo za podukrep PAS vsa pravila, ki veljajo za tako imenovane „odprte" podukrepe, v katere je možno letos vstopati na novo," so sporočili iz Slovenske kmetijsko gozdarske zbornice. Rejci, ki bi oziroma bodo želeli oddati vloge za pridobitev
in mi hkrati dajejo zagon in energijo za naprej. Učili so me skromnosti, pa vendar moram priznati, da je ob prejetju priznanj v meni igral ansambel sreče. Bilo je lepo!"
Pri Žumbarjevih vinogradništvo ne bo izumrlo, saj sinova že krepko stopata po očetovih stopinjah in strah, da odličnih „žumbarjevih" rumenih muškatov ne bo več, je odveč. Najboljše vinogradniške lege v Halozah pa še vedno zaraščajo: „Za vinogradništvo so težki časi, še posebej v Halozah. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo površina vinogradov v Sloveniji razpolovila v naslednjem desetletju, v Halozah pa bo še slabše. Upam, da se v prihodnosti ne bodo v šoli učili, da so Haloze pokrajina, bogata z ovčje- in kozjerejo ter gozdovi. Če bomo z ustvarjanjem pogojev za boljše življenje znali v Halozah obdržati mlade družine in bodo „viken-daši" še imeli veselje do vinogradov, bomo zaraščanje vsaj upočasnili, če ga že ustaviti ne moremo. Tako kot tudi na marsikaterem drugem področju vsakdanjega življenja, pa je veliko odvisno, kako prijazno družbo in državo nam bodo ustvarjali v Ljubljani in Bruslju in še kje drugje," je zaključil Milan Žumbar.
SM
denarja, pa se lahko za podrobnejše informacije in pomoč pri izpolnitvi zahtevkov obrnejo na področne kmetijsko svetovalne službe.
Jože Murko s ptujske KGZ je sicer povedal, da na nižinskih kmetijah ni pričakovati vlog za ta podukrep, ki pa zna biti precej bolj zanimiv in uporaben predvsem za rejce drobnice na širšem območju Haloz.
SM
Foto: Simona Meznarič
Slovenija • Odprt nov podukrep PAS
Plačila za rejce avtohtonih pasem
Tik pred letošnjim zaključkom kampanje za oddajo subvencijskih vlog je prišlo do spremembe Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja. Gre za uvedbo enega izmed podukrepov Kmetijskega okoljskega programa (KOP), ki ga lahko izkoristijo rejci avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (PAS).
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Zimska avantura (3.)
Ob Baltiku
Z Matejem sva naredila načrt, da se ob prvem lepem času malo peljeva ob obali Baltika, da si pogledava podeželje in da srečava kakšnega zanimivega patrona iz domačih logov. Ko
sva se zjutraj zbudila, se mi je zdelo, da sem videl čisto droben sončni žarek, ki je bil kar dovolj dobra motivacija, da sva dvignila riti in se odpravila.
Že po nekaj kilometrih sva
Foto: Dani Zorko
Slamnate hiške na podeželju ob danski meji niso redkost.
Foto: Dani Zorko
Spominski park več kot 30.000 potopljenim vojakom
se ustavila v Glucksburgu, kjer je kraljevalo na desetine čudovitih slamnatih hišic, ki so značilne za ta predel, po dolgem času pa sem spet uzrl mlin na veter. Te hišice imajo zanimiv način gradnje, saj ogrodje predstavljajo leseni tramovi, ki so pritrjeni pravokotno eden na drugega. Vmesne luknje so ponavadi kar zazidane, nekatere pa so bile celo nabite z blatom in slamo. Strehe so po pravilu slamnate. Če človek tako pogleda, gradnja niti ni tako neumna, saj gre za enostavne, izolativne materiale, gradnja pa je v bistvu tudi protipotresna, saj tudi materi naravi težko uspe sesuti leseno zgradbo, prepleteno z bruni. Tako kot na Nizozemskem imajo tudi tukaj mlini svoja imena, čeprav že dolgo ne delujejo več.
S severa so se že bližali temni oblaki, zato sva jo hitro ucvrla ob obali proti jugu in se ustavila ob vasici Nieby. Razlog je bil spet en kup mlinov na veter, končno sva pa uzrla tudi Baltsko morje, da sva šla malo namočit prste. Pa ne na nogah, ker je pihalo kot za stavo.
Med Flensburgom in pristaniščem Kiel je približno 100 kilometrov razdalje. Med njima sicer vlada veliko rokometno rivalstvo, drugače pa za oba velja, da je okolica bolj zanimiva kot pa sami mesti. Pri Kielu se nahaja vasica Heikendorf, kjer se nahaja eno največjih spominskih obeležij vojakom 1. in 2. svetovne vojne, ki so
Ptuj • 90 let Antonije Vrabl
Recept: zmernost pri delu
Ob 90-letnici Antonije Vrabl z Dornavske 14, ki jesen življenja preživlja v domu upokojencev v Ptuju, jo je obiskala delegacija Društva upokojencev Ptuj in jo razveselila s šopkom in darilom.
Antonija je do odhoda v dom upokojencev živela na manjšem posestvu. V zakonu so se ji rodili štirje otroci, ki jo redno obiskujejo. Rano je ovdovela, zato je vzgoja otrok, dostikrat pa tudi vnukov slonela na njenih ramenih. Še posebej je vesela obiska vnukov,
10 pravnukov in dveh praprav-nukinj.
V domu je že od leta 2006. Pravi, da je z oskrbo zelo zadovoljna. S sostanovalci se dobro razume in rada druži. Poživlja jo tudi telesna aktivnost, zlasti sprehodi po domski in bližnji okolici, veselijo pa jo tudi ak-
tivnosti, ki jih oskrbovancem nudijo v domu. Za visoko starost priporoča zmernost pri delu in zdravo domačo hrano.
Od gospe Antonije smo se poslovili z obljubo, da se srečamo ob njenem naslednjem jubileju.
Janko Mlakar
Foto: zasebni arhiv
Antonija Vrabl je slavila 90. rojstni dan.
bili potopljeni v nemških podmornicah. Na vrhu kraljuje 15-metrski spomenik z orlom, ko pa se spustiš eno etažo niže, je na okroglem zidu, ki je dolg vsaj 150 metrov, graviranih več kot 30.000 imen ljudi, ki so bili potopljeni med obema vojnama. Ne tako presenetljivo sva med njimi našla tudi kar nekaj slovenskih in „jugoslovanskih" imen. Naredili so tudi neke vrste zemljevid približnih točk potopov, ki izkazuje, da nekatere podmornice še danes ležijo dejansko v vseh svetovnih morjih. Zanimivo in strašno obenem ...
Z enim stričkotom bi se kmalu zapletla v pogovor, če se ne bi spet ulilo. Nekaj kilometrov stran sva si napasla oči še na eni stvari. V kraju Laboe se namreč nahaja tehnično-pomorski muzej, ki ima ob obali postavljeno čisto pravo podmornico. Gre za podmornico iz druge svetovne vojne z oznako U-995, čeprav marsikdo najprej pomisli, da gre za legendarno podmornico U-96, ki jo poznamo tudi iz istoimenskega filma. Kakorkoli že, zaradi slabega vremena obiskovalcev sploh ni bilo, tam je nebogljeno taval le starejši možakar, ki je hkrati tudi prodajal neke spominke in pa vstopnice. Lepo diplomatsko sva se hotela dogovoriti, da bi si zadevo ogledala le na kratko, se pravi najraje zastonj ali pa za kakšen pir. Vendar Nemci so Nemci in tudi ta možakar je bil glede „švercanja" brez kart nepopustljiv, tako da naju je takoj obral za deset evrov. Dobra stvar tega pa je bila, da se mu ni dalo iti z nama in sva lahko kar sama brkljala po podmornici.
Kljub temu da je imela za sabo že ničkoliko potopov, je izgledala prekrasno. Jaz sem si kar nadel staro partizansko kapo in že sva uganjala kozlari-je. Že prvi pogled nama je dal vedeti, da so morali biti mornarji izjemno drobni in suhi. Star dizelski motor, nešteto ventilov in strojnica ter seveda najbolj zanimiva stvar - torpedo. Na drugi strani pa sva se čudila minimalni kuhinji, prekratkim ležiščem ter toaletnim prostorom solidnih dimenzij. Super zadeva.
Če sva bila že blizu, sva si šla ogledat tudi Kiel. Parkirala sva kar pri avtobusni postaji, zanimivo pa je bilo to, da se nad centralno postajo nahaja ogromen nakupovalni center. Ko sva ga končno prehodila, se nama je zdelo, kot da sva prišla ven na drugem koncu sveta. Namenila sva si na kratko ogledati še pomorski muzej, a je bil zaprt, kar je Mateja kar razkačilo, saj si je veliko obetal od njega. Najbolj ga je jezilo to, da sploh ni pisalo, zakaj je zaprt in kdaj ga spet odprejo. Kar precej časa je bentil, dokler po naključju nisva našla ogromnega šotora, v katerem so imeli površino, ki mu je takoj narisala nasmešek na obraz -drsališče.
Drsalke je imel seveda zraven in kaj hitro je pridrvel z njimi od avta. Kljub nekaj pristankom na riti mu je šlo kar dobro, jaz sem pa tačas cuzal kuhanca in se smejal nerodne-žem. Končno je bil za nama soliden dan .
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 15. maj Danes goduje Zofka.
Danes je svetovni dan družine, svetovni dan podnebnih sprememb, svetovni dan oporečnikov in dan Slovenske vojske.
1567 je bil krščen Italijanski skladatelj Claudio Monteverdi. 1768 so Francozi kupili Korziko od Genove.
1820	se je rodila angleška medicinska sestra Florence Nightingale, pionirka v strokovnem šolanju bolniških negovalk.
1955 so na Dunaju podpisali avstrijsko državno pogodbo.
1966 je vodja KP Kitajske Mao Zedong sprožil z okrožnico CK kulturno
revolucijo.
1868 se je rodila v Ljubljani slovenska gledališka igralka Zofija Borštnik, Zvonarjeva.
1881 je cesarsko-kraljevo namestništvo v Trstu potrdilo pravila Društva slovenskih učiteljev. Sreda, 16. maj Danes goduje Janez.
1703 je Peter I. Veliki na Zajčjem otoku v ustju Neve položil temeljni kamen Petropavlovske trdnjave, okrog katere so začeli graditi novo mesto - Sankt Peterburg.
1905	se je rodil ameriški filmski igralec Henry Fonda. Umrl je leta 1992.
1934 so teniškim igralkam v Wimbledonu dovolili nositi kratke hlače. 1943 so Nemci v varšavskem getu zaključili policijsko akcijo, v kateri so od 19. aprila pobili skoraj vse Žide.
1948 so za prvega predsednika Izraela izvolili Cheima Weitzmanna.
Četrtek, 17. maj
Danes goduje Jošt.
Danes je svetovni dan telekomunikacij.
1050 je umrl Guido iz Arezza, rojen okoli leta 950. Opisal je novo notno pisavo, ki je bila sestavljena iz sistema linij. Iz tega sistema je nastala današnja linijska pisava.
1749 se je rodil angleški podeželski zdravnik Edward Jenner, ki je spoznal, da postanejo ljudje, ki so preboleli kravje koze, odporni tudi proti človeškim kozam.
1821	se je rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp. 1890 je v ZDA izšel prvi časopis s stripi, tednik Comic Cut.
1954 je Vrhovno sodišče ZDA prepovedalo rasno segregacijo v šolah. 1989 so zaradi mednarodnega pritiska na Češkoslovaškem spustili iz zapora komunističnega oporečnika, kasnejšega predsednika države Va-clava Havla. Petek, 18. maj Danes goduje Erik.
Danes je svetovni dan muzejev in podjetnic.
1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mameluške roke končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn. 1804 so proglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije kot Napoleona I.
1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrand Russell. 1899 se je začela v Haagu mirovna konferenca o tem, kako zagotoviti v Evropi trajen mir in ustaviti oboroževanje. Sklical jo je ruski car Aleksander II, trajala pa je do 29. julija.
1920	se je rodil v Wadovicah na Poljskem papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Wojtyla.
1974 je Indija preizkusi jedrsko bombo. Sobota, 19. maj Danes goduje Ivo.
1535 se je pomorščak Jacques Cartier s tremi ladjami in 110 možmi odpravil proti ameriški celini, da bi raziskal njene severne pokrajine, to je območje današnje Kanade.
1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Commonnwealth za tedanjo angleško republiko.
1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti.
1906	je bil odprt Simplon, to je 19,8 km dolg železniški predor skozi goro Monte Leone v švicarskem kantonu Wallis.
1991 se je na referendumu na Hrvaškem 78 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Hrvaško.
1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice ter istočasno kupil tudi kobilarno tržaškega škofa s kraškimi konji. 1823 so ustanovili v Mariboru kazinsko in bralno društvo. Nedelja, 20. maj Danes goduje Bernard. Danes je dan meroslovja.
1806 se je rodil poslanec in filozof John Stuart Mill, ki je leta 1866 predlagal v britanskem parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. 1862 so v ZDA sprejeli tako imenovani zakon o domu. Po njem je vlada vsakemu novemu naseljencu, ki je bil mlajši od 21 let in je imel družino, podarila 160 akrov zemlje.
1734 se je rodil v Breznici pri Radovljici slovenski čebelar in slikar Anton Janša.
1919 so ustanovili v Trstu zbor fašističnega gibanja Fascio triestino di combattimento, ki ga je osnoval Benito Mussolini marca v Milanu.
1926	je umrl v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler. V Narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za industrijo in trgovino. 1991 je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev slovenskih vojakov v JLA.
1994 so odprli v Novi Gorici novo stavbo Primorskega dramskega gledališča.
Ponedeljek, 21. maj Danes goduje Feliks.
Danes je svetovni dan kulturnega razvoja in dan tajnic Slovenije.
1349 so v državnem zboru v Skopju razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega v fevdalni Srbiji.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer.
1904 so se sestali v Parizu predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ter ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
1921	se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Saharov.
1927	je Američan Charles Lindbergh, 26-letni pilot iz Minnesote, prvi opravil samostojni polet brez prestanka čez Atlantik. Za polet je potreboval 33 ur in pol.
2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost.
1926 so ustanovili v Kranju tekstilno podjetje Intex. Ustanovila ga je poljska firma Horak, Wenske iz Lodza ob sodelovanju Slavenske banke.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline T J •	v •	•	v|*
Ledeni možje ponovno niso razočarali
Nekoč je bilo vreme veliko bolj predvidljivo kakor danes. Zato so nekateri svetniki služili tudi za napoved vremena v naprej. Eni izmed značilnih svetnikov so tudi sv. Pankracij, Servarij in Bonifacij, sledila pa jim je še »poscana« Zofka. Veljalo je izročilo, da pred temi ledenimi svetniki na prosto ne sadimo toploljubnih rastlin.
Kapucinke so lepe in obenem tudi zelo koristne na vrtu.
m___
Foto: Miša Pušenjak
Danes je veliko sprememb, med njimi smo pozabili tudi na dobre nasvete svojih babic. Prepričana sem, da sta paradižnik in paprika posajena na skoraj vsakem vrtičku, kumare in bučke pa so tudi posajene. Hladen vikend jim je prav gotovo škodil. Zal boste ta članek brali kakšen dan prepozno, a vseeno naj bo to navodilo za naprej: če nam naši vremenarji tako natančno v naprej napovejo takšne hitre temperaturne spremembe, je nujno, da dan pred njimi rastline okrepimo s pripravki, narejenimi iz izvlečkov morskih alg ali aminokislinsko-vitaminskimi kompleksi. Danes je teh pripravkov na policah trgovin že veliko. Doma lahko pripravimo pripravek iz posušenih cvetov regrata ali ognjičevih cvetov. V hladu pa najbolj pomaga baldrijanov pripravek , vendar naj bo narejen iz cvetov in listov, ne pa korenin te rastline. Plo-dovke so namreč zelo občutljive na temperature pod 10 oC, posebej če že cvetijo. Ne pomrznejo, vendar cvetovi lahko odpadejo ali pa so prvi, najbolj zaželeni plodovi degenerirani, poškodovani. Po končanem hladnem obdobju pa tretiranje ponovite.
Balkoni, okna in okrasne gredice
Balkonske rastline so sedaj že na balkonih in oknih. Mnoge želja po čim hitrejšem cvetočem balkonu premami, da pričnejo prehitro gnojiti. Vendar
s tem naredimo več škode kakor koristi. Vsa gnojila so namreč soli. Rastline so sedaj še majhne in ne potrebujejo veliko hranil. Zato se bodo hranila vezala na zemeljske delce in rahlo zakisana zemlja, kakršno imajo sedaj rastline in jim tudi najbolj ugaja, bo postala alkalna. Takšne zemlje pa cvetoče rastline ne marajo. Zaradi tega tudi nisem naklonjena počasi
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
dobje. Praviloma jih uporabimo do konca. Učinek zdravila ne nastopi takoj, potrebno je nekaj dni jemanja. Če po večdnevni uporabi ni izboljšanja, svetujemo ponoven obisk zdravnika. Če bi predčasno prekinili jemanje ali če bi jemali nižji odmerek zdravila od predpisanega, pa tvegate ponovitev okužbe in omogočite bakterijam, da razvijejo t. i. rezistenco ali odpornost na antibiotike. S tem ne ogrozite le sebe, ampak vse nas.
Na zunanji ovojnini zdravil boste kdaj opazili trikotnik. Lahko je poln ali prazen. To je opozorilo, da zdravilo vpliva na psihofizične sposobnosti in da se ob uporabi tega zdravila odsvetuje vožnja avtomobila in upravljanje s stroji. Poln trikotnik pomeni absolutno prepoved vožnje in dela s stroji. Pri antibiotikih je takšnih zdravil malo, veliko pa jih najdemo med zdravili za lajšanje bolečin. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
topnim gnojilom, »palčkam« ali »briketom«, ki jih lahko damo v zemljo ali pomešamo z zemljo, pa potem celo poletje ni treba gnojiti. Gnojila se iz njih ne sproščajo v takem ritmu, kot jih potrebujejo rastline, ampak v takem ritmu, kot jim predpisujeta vlaga in toplota. Pogosto pa je količina sproščenih gnojil odvisna samo od prepustnosti membrane, s katerimi so obdana. Na začetku je tako hranil za rastline preveč, kasneje , ko so velike, pa premalo. Nikoli tudi ne vem, kdaj naj v resnici pričnem dognojevati.
Če ste izbrali kvaliteten substrat, zemljo, ste lahko brez skrbi. Rastline imajo po presajanju povsem dovolj hranil. Dognojevati pričnemo šele tri tedne po presajanju, ko se prične hitra rast, hrane pa jim v zemlji prične primanjkovati. V začetku je dovolj, če dognojimo enkrat tedensko, pričnemo pa z manjšimi odmerki od priporočenih. Kasneje pa je vsaj po mojem mišljenju najpravilneje in tudi najprimernejše za rastline, če ob vsakem zalivanju v vodo dodamo zelo malo (nekaj kapljic ali za noževo konico) gnojila za cvetoče rastline na 10 l vode. Od sredine junija naprej počnem to tudi sama. Čeprav se sliši, da je s tem dela veliko, se ga hitro navadiš, rastline pa so enakomerno založene s hranili celo poletje.
Nekatere balkonske rastline pogosteje, druge nekoliko manj redno potrebujejo tudi občasno zalivanje z železovimi gnojili. Enkrat mesečno bodo zanje hvaležne vse rastline.
Še nekaj o strunah
V zadnjih letih je vse več težav s temi škodljivci. Strune so v bistvu ličinke hroščev pokalic, v zemlji pa so kar tri leta. Manjše strune so zelo občutljive in jih lahko zatiramo na naravne načine, večjih, tistih, ki delajo veliko škode, pa žal ne moremo uspešni zatreti brez kemije. Zelo pomembno je vedeti, da strune zatiramo najuspešneje v maju in septembru pa vse do sredine oktobra. Ostali čas se skoraj ne prehranjujejo in zato jih tudi težje zatiramo. Naj na hitro opišem, kaj lahko naredimo, da bo težav s temi škodljivci čim manj.
1.	Spomladi preverjamo prisotnost in hkrati nastavimo pasti: 10 cm v zemljo zakopljemo olupljen in narezan krompir ali jabolka. Vsako drugo jutro vabo izkopljemo in uničimo s škodljivci vred.
2.	Lahko zakopljemo tudi plastične lončke, v katere na dno zavrtamo več lukenj do 3 mm premera. V vsak lonček damo nakaljeno žito. Vsak drugi dan lončke izkopljemo in vsebino uničimo.
3.	Tla okoli rastlin vzdržujemo rahla in vlažna vsaj v aprilu, maju in juniju.
4.	Organske zastirke od konca maja naprej preprečujejo, da bi hroščki zalegali jajčeca v našo zemljo.
5.	Smrdi jim tudi zelena masa podkopanih ka-pucink, ki jih čim več tudi posadimo ob ogrožene vrtnine.
6.	Če imamo redne težave s strunami, za zeleni podor ne sejemo detelje, žita ali lucerne, na vrtu nimamo posajenih aster, gladiol in dalij.
Foto: Miša Pušenjak
Cvetlice so bujne in zdrave samo, če jih redno gnojimo, saj v zemlji v koritih seveda ne more biti dovolj hranil za celo poletje.
7.	Ajda, lan in proso, posejani na problematičnih gredicah, zmanjšujejo število teh škodljivcev.
8.	Najnovejša metoda, ki prihaja k nam iz Anglije in Nemčije, pa je uporaba plinov, ki se sproščajo iz nekaterih rastlin, ko jih razrežemo in zakopljemo v tla. Največ teh plinov sproščajo rastline iz družine križnic. Uporabimo jih lahko na dva načina: njihovo seme zdrobimo in posujemo kot moko po ogroženih površinah, kar pa je seveda na vrtu težje izvedljivo. Zelo dobro pa se je izkazal postopek s podkopava-njem rastlinskih ostankov križnic. Kot vse kaže, so najučinkovitejši ostanki rukole in bele gorjušice. Ker je prva seveda preveč dragocena, da bi jo zakopavali v tla, pri nas pa brez težav pridemo do semena bele gorjušice, bomo v sredini avgusta ali pa na začetku aprila posejali le-to. Nemci so ugotovili, da se največ za strune strupenih snovi sprosti iz mase, ki jo pokosimo in razrežemo tik pred cvetenjem rastlin. Takrat torej rastline pokosimo in razrežemo, na vrtu bomo verjetno uporabimo vrtno kosilnico. Nato razrezano maso plitvo zakoljemo v tla in dobro zalijemo. Plin se namreč prične sproščati šele, če je prisotna dovolj velika količina vlage. Še boljši učinek dosežemo, če gredice nato pokrijemo s folijo in jo tam pustimo dva do tri tedne. Nato na tako obdelane gredice sadimo najbolj ogrožene vrtnine. Če vsako leto tako obdelamo eno gredico spomladi in eno v jeseni, bomo v nekaj letih vrt na naraven način očistili tega škodljivca, saj naj bi bil postopek 50-70% učinkovit.
Tak postopek je relativno poceni in prav gotovo zelo uporaben, vendar ga moramo, tako kot vse druge biološke načine, ponavljati večkrat.
9.	V trgovinah imamo na razpolago dva naravna pripravka, ki ju lahko uporabljamo za zatiranje strun. Pogoj za uporabo obeh je seveda, da ne uporabljamo fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin , tudi herbicidov ne. Prvi pripravek je narejen na osnovi glive Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, drugi pa v boju proti strunam koristi entomopatogene ogorčice.
Za oba pripravka je nujno, da ju uporabimo, ko ima zemlja vsaj 10 oC, torej sta v aprilu neuspešna. Zemlja mora biti mokra, zato ju je najprimerneje uporabiti po dežju ali celo, ko rahlo dežuje. Če pa dežja ni, grede najprej dobro zalijemo. Vedno ju uporabljamo zvečer, saj sončni žarki za oba pripravka pomenijo uničenje delovanja. Tretiranje tudi prav vedno ponovimo po sedmih do desetih dnevih, ponovno pa ga izvedemo tudi v jeseni. Pred tretiranjem je smiselno v tla zakopati tudi narezana ali olupljen jabolka ali krompir, ki bodo privabili čem več teh škodljivcev na tretirane gredice.
Vse to izvajamo vsaj tri leta, da bomo prekinili razmnoževalni krog tega škodljivca.
Kemična sredstva lahko na vrtu varno uporabimo samo v jeseni. Napaka je tudi, da se jih običajno uporablja prepozno, ob prekopavanju. Takrat strun ni več. Tudi s kemičnimi sredstvi je treba zatiranje izvesti do sredine oktobra.
Če bo na vrtu veliko ptic pevk, posebej kosov, bo težav s strunami manj. Njihov naravni sovražnik so tudi žabe, manjše kače in seveda ježki.
r ' m
to: Miša Pušenjak
Strune so velika nadloga na naših vrtovih.
Zdravstveni nasveti
Pravilna uporaba antibiotikov (1.)
Iztekel se je teden zdravja, v katerem smo lekarniški farmacevti posebej opozarjali in svetovali o pravilni uporabi zdravil pri akutnih zdravstvenih težavah. V mesecu novembru bo poudarek na uporabi zdravil pri kroničnih obolenjih.
Akutne zdravstvene težave so tiste, ki nastopijo nenadoma in pri katerih se zdravstveno stanje hitro slabša, zato je treba čim prej ukrepati. Velikokrat ljudje pri teh težavah poiščemo pomoč dežurne zdravstvene službe. Če nam zdravnik predpiše recept, obiščemo še dežurno lekarno. Najpogosteje predpisana zdravila v dežurni službi so antibiotiki (zdravila za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo bakterije) in analge-tiki/antipiretiki (zdravila za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature). Če težave niso prehude in če znake bolezni prepoznamo, si z zdravili za samoz-dravljenje lahko pomagamo sami. Tak primer so prehladna obolenja, ki so značilna za ta letni čas. Za prehladna obolenja je značilna nekoliko povišana telesna temperatura, nahod in/ali kašelj, glavobol in splošno slabo počutje. V tem primeru si pomagamo z zdravili proti bolečinam, proti povišani temperaturi, z zdravili za lažje izkašljevanje, oz. v primeru suhega kašlja z zdravili za pomirjanje kašlja, s pastilami za grlo, kapljicami za nos ipd. Uporaba antibiotikov ne bo nič pomagala, saj prehladna obolenja povzročajo virusi.
Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Razlikujejo se po svoji strukturi (zgradbi) in po delovanju (delujejo na manjše ali večje število povzročiteljev okužb). Tudi mehanizmi, s katerim uničujejo bakterije, so različni. Zato zdravnik za različne bolezni predpiše različne antibiotike. Za okužbo sečil tako na primer potrebujemo drugačno učinkovino kot za vneta ušesa. Tudi občutljivost bakterij na antibiotike se s časom spreminja. Zato nam tudi za podobne bolezni zdravnik predpiše različne antibiotike. Pravilna uporaba Če je zdravnik predpisal antibiotik, ga je treba ob splošnih ukrepih (počitek, dovolj tekočine) tudi uporabiti skladno z navodili. Recept za antibiotik velja tri dni, saj je z zdravljenjem treba pričeti takoj. Pri antibiotikih je pomembno, da zdravilo vzamete točno na uro. Farmacevt v lekarni vas bo opozoril tudi, kako jemati zdravilo glede na obroke hrane. Pri tem pomeni:
jemanje na tešče - zjutraj, eno uro pred zajtrkom,
jemanje na prazen želodec - eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi,
jemanje s hrano - tik pred jedjo, med obrokom ali takoj po jedi.
Določenih antibiotikov ne smemo jemati skupaj s specifično hrano (npr. z mlečnimi izdelki), pri večini se odsvetuje sočasno uživanje alkohola.
Antibiotike bo zdravnik predpisal za določeno ob-
S svetovne
glasbene
scene
Slovita avstralska pop pevka Kyle Minogue, ki je na svetovni glasbeni sceni prisotna že polnih 25 let, bo meseca junija na trgovske police poslala zbirko svojih največjih uspešnic. Zgoščenka z naslovom The Best of Kylie Minogue bo vsebovala 21 skladb. Za sam izbor skladb je poskrbela pevki-na založba, ki je med ljubitelji te avstralske pop princese izpeljala anketo o tem, katere skladbe naj uvrstijo na omenjeni album. Na albumu bomo tako lahko slišali celoten presek njene bogate glasbene kariere, od prvega hita Locomotion, pa vse do uspešnice "All The Lovers", ki je bila nosilna skladba njenega zadnjega albuma Aphrodite. Seznam skladb na albumu The Best of Kylie Minogue: Can't Get You Out Of My Head Spinning Around I Should Be So Lucky Love At First Sight In Your Eyes
Kids (v duetu z Robbiejem Wil-liamsom)
Better The Devil You Know All The Lovers
Give Me Just A Little More Time
Celebration
Slow
Red Blooded Woman I Believe In You On A Night Like This Confide In Me "GetOuttaMyWay The Loco-Motion Tears On My Pillow Wow
In My Arms
Never Too Late
® ® ®
Svetovno znana kalifornijska pop rok zasedba No Doubt bo po dolgih 11 letih premora, 25. septembra izdala svoj nov studijski album. Glavna pevka skupine Gwen Štefani in preostali člani zasedbe so to novico objavili v zanimivem videu na svoji spletni strani. Ime novega albuma zaenkrat ostaja še skrito, je pa že znano, da bi naj prvi singel novega albuma nosil naslov Dreaming The Same Dream. No Doubt so se med večne zapisali z albumom Tragic Kingdom, ki je prvič izšel leta 1995. Do danes so prodali več kot 16 milijonov primerkov tega albuma. Kdo se ne spomni uspešnic, kot so Don't Speak, Just A Girl, It's My Life, Hey Baby itd. Njihov zadnji album Rock Steady je
bil izdan leta 2001.
®@®
Pred dnevi so na neki inter-netni dražbi na Japonskem za neverjetnih šest milijonov jenov (dobrih 60.000 evrov) prodali porcelanasto skodelico, iz katere je popularna ameriška
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
2.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
3.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	YOUNG - TULISA
2.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
3.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
NEMČIJA
1.	TOO CLOSE - ALEX CLARE
2.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
3.	DRIVE BY - TRAIN
To je to
Kylie Minogue
Foto: wordpress.com
pop pevka Lady Gaga pila čaj na tiskovni konferenci v Tokiu. Vse skupaj se je dogajalo tri mesece po katastrofalnem potresu, ki je 11. marca leta 2011 prizadel severovzhodno Japonsko. Na omenjeni tiskovni konferenci je Lady Gaga zbranim novinarjem dejala, da bo skodelico ponudila na dražbi s sporočilom Molimo za Japonsko. Denar, ki so ga zbrali na dražbi, naj bi namenili mladim japonskim umetnikom, ki želijo študirati v ZDA.
®®®
Slavna kolumbijska pevka Shakira je pred dnevi podpisala pogodbo z največjo koncertno agencijo na svetu Live Nation. S tem je pevka odločno zakorakala po stopinjah Ma-donne, ki že več let uspešno sodeluje z omenjeno agencijo. Live Nation in založba Sony sta ponudili Shakiri kar 30 milijonov dolarjev za tri njene naslednje albume. Agencija Live Nation in Universal Music Group pa sta ob izdaji Ma-donninega albuma MDNA vzpostavili nov sistem, v katerem so pod eno streho spravili vse od snemanja albumov, izdaje, distribucije, živih nastopov, pa vse do sponzorstev in prodaje
v komercialne namene.
®®®
Kot vse kaže, se po dolgih 14 letih premora na glasbeno sceno vrača ameriška zasedba Soundgarden. Omenjeno novi-
co je potrdil tudi njihov glavni vokalist Chris Cornell, ki je povedal tudi, da je večina skladb z novega prihajajočega albuma že končanih. Zgoščenka, ki bi naj izšla meseca oktobra, bo nasledila njihov zadnji studijski izdelek Down On The Upside iz leta 1996. Soundgarden je ameriška rok skupina, ki so jo leta 1984 ustanovil že omenjeni vokalist Chris Cornell, kitarist Kim Thayil in basist Hiro Yamamoto. Poleg skupin, kot so Nirvana, Alice in Chains in Pearl Jam, so bili začetniki glasbene smeri grunge, ki se je
razvila iz alternativnega roka.
®®®
3. julija v ljubljanski Kino Šiška prihaja angleška indie rok zasedba The Kooks. Skupina, ki je zaslovela s svojim kitarskim popom, je posnela nekatere velike uspešnice, kot so skladbe Naive, Sway, She Moves In Her Own Way in Shine On. Člani zasedbe The Kooks so septembra 2011 izdali svoj tretji album Junk Of The Heart, ki je bil odlično sprejet in je dosegel zelo dobre pozicije na večini evropskih glasbenih lestvic. Še bolje pa se je godilo njihovima prvima dvema albumoma, debitantskemu Konk iz leta 2008 in albumu Inside In/Inside Out iz leta 2006, saj sta se oba povzpela na prvo mesto letvice albumov v Veliki Britaniji.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Knjige _
Velikokrat se kje omenja, da ljudje v deželi naši premalo berejo. Spet drugič, kdo pove, da ljudje pravzaprav berejo kar veliko, v evropskem okolju morda celo za odtenek nadpovprečno. Vendar tudi ti modri poznavalci se kaj hitro zadržano nasmehnejo, ko je treba povedati, po čem naši vrli bralci pravzaprav posegajo.
V slast namreč gre predvsem lahkotno poletno čtivo, nekaj brez kakšnega globljega pomena ali predolgih besed. Saj že res, da bolje, da ljudje berejo vsaj nekaj, vendar mar bi s to mislijo v glavi morali preprosto pozabiti na kvaliteto? Mnogokrat, ko se ozrem po knjižnih policah, dobim občutek, da položaj knjige v svetu nenehno strmo pada. Kakršnegakoli ugleda kot vrednota tako ali tako že nekaj časa nima. K temu seveda veliko pripomore tudi dejstvo, da je prenekate-ra založba pripravljena izdati karkoli, dokler bo prineslo kaj dobička.
In tako končamo s poplavo cenenih biografij in avtobio-grafij raznih estradnikov, z neskončnim številom knjig za samopomoč in izgubo teže, novodobnimi verskimi spiski o čarobnih učinkih kristalov in kozmosa in kurjih krempeljcev in tako naprej. Dandanes lahko kdorkoli natisne karkoli in temu reče knjiga. Neprestano se ustvarjajo lestvice, senzacije in tako imenovani best sellerji, ki jih je absolutno treba prebrati in jih priporočajo celo nekatere znane osebe! Uspevajo karierni pisuni, veliko zaresnih in kakovostnih avtorjev pa se potika po obrobjih ljubljanske Metelkove.
Ali morda res potrebujemo vojno, da ljudje začutijo potrebo po branju kakovostne slovenske literature? Mogoče poezije? Da to postane tako pomembno, da ljudje te drobne pa tudi ne tako drobne knjižice v strahu skrivajo in si jih med seboj posojajo? Znabiti, da je za kaj takšnega potreben zunanji okupator.
Morda tudi ne bi bilo slabo kakovostne slovenske literature strogo prepovedati in bralcem zagroziti z najhujšo razpoložljivo kaznijo. Konec koncev, prepovedan sadež je običajno najslajši. A če se zresnimo, bi bilo morda dovolj že, če bi nekatere založbe prenehale izdajati vsakršne neumnosti in predvsem, če bi bralci, tisti, kar jih je, na vse, kar po videzu spominja na knjigo, gledali nekoliko bolj kritično. Ni vse, kar ima dve platnici in nekaj potiskanih listov med njima, kar knjiga, seveda v pravem žlahtnem pomenu besede. So knjige in so knjige.
Matic Hriberšek
www.radio-ptuj.si
Lestv¡ca
V NAJ I
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSE
2.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA
4.	I WON'T GIVE UP - JASON MRAZ
5.	NEXT TO ME - EMELI SANDE
6.	HEART SKIPS A BEAT - OLLY MURS I RIZZLE KICKS
7.	DANCE AGAIN - JENIFER LOPEZ FT. PITBULL
8.	DRIVEBY- TRAIN
9.	BORN TO DIE - LANA DEL REY
10.	PART OF ME - KATY PERRY
11.	ADDICTED TO YOU - SHAKIRA
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 •98,2" l(H3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
goveji tokany, vodni žličniki, zelena solata SREDA
makaronovo meso, kumarična solata ČETRTEK
piščanec in zelenjava v voku PETEK
mlad pečen krompir, solata, gibanica SOBOTA
kostna juha, zelenjavni zrezki, krompir v kosih, ajdova
kaša v solati
NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec, široki rezanci, zelena solata
PONEDELJEK
zelena solata s posebno klobaso, kruh
*Goveji tokany
Sestavine: 1/2 kg govejega mesa, 4 žlice olja, sol, poper, 1 srednje velika čebula, 1 žlica paradižnikove mezge. Na olju prepražimo na drobno narezano čebulo, pridene-
mo na tanke trakove narezano meso in ga med mešanjem naglo pražimo. Solimo, popramo, in če je sok povrel, dolije-mo vodo ali kostno juho. Dodamo paradižnikovo mezgo in dušimo na šibkem ognju do mehkega ob občasnem mešanju. Prilivamo le malo vode, da ostane malo soka. (Na podoben način naredimo tokany s poprom, le da damo več popra in ga zalijemo z 1 dl belega vina.)
**Piščanec in zelenjava v voku
Sestavine (za 5 oseb): 3 na drobno narezane rdeče paprike, 10 manjših korenčkov, narezanih na trakove, 3 na drobno sesekljane čebule, 20 dag zamrznjene kitajske zelenjave, 5 kosov piščančjih prsi brez kosti, 20 dag svežih sojinih kalčkov, mešane kitajske začimbe, temna sojina omaka, olivno olje.
Piščančje prsi narežemo na manjše kocke in jih na hitro po-pečemo v voku na olivnem olju. Najprej dodamo korenček in ga z mesom na srednje močnem ognju dušimo 2-3 minute. Dodamo še papriko in spet dušimo 2-3 minuti. Dodamo kitajsko zelenjavno mešanico, jo dušimo in na koncu dodamo še čebulo in kalčke ter ponovno dušimo nekaj minut. Med dušenjem večkrat dobro premešamo. Vse skupaj dobro začinimo z različnimi kitajskimi začimbami in sojino omako. Kot prilogo postrežemo z rižem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
RDEČI GUMB
Zadnje besede otroka predsednika Združenih držav Amerike:
»Očka, zakaj je ta rdeči gumb?«
ulici in se otepala vešč. Ko je srečala malega Mihca, ga je vprašala:
»Fantek, je na tem koncu mesta veliko vešč?« »Ne, vi ste prva, ki jo vidim!«
DVAKRAT TEPEN Ko je mama prišla iz službe je na kavču našla objokanega Aleša.
»Ja, kaj pa se ti je zgodilo?« ga je vprašala.
»Danes sem bil od očka kar dvakrat tepen. Prvič, ko sem mu pokazal spričevalo z enica-mi, drugič pa, ko je odkril, da je to njegovo spričevalo!«
MIŠKA
Barbara in Suzana se vračata iz diskoteke. Že zdavnaj je odbila polnoč. Barbara se ozre k prijateljici in reče: »Kako zelo si zdajle želim, da bi bila miška!«
»Zakaj pa miška?« se začudi Suzana.
»Ker se moja mami mišk zelo boji.«
UMIVANJE
Jure je bil na počitnicah pri stari mami. Ko je prišel čas za umivaje, si nikakor ni hotel umiti obraza.
»Te ni sram?« ga je vprašala babica. »Ko sem bila tvojih let, sem si obraz umila trikrat dnevno!«
»No, zdaj se pa poglej, kako izgledaš!« ji je rekel Jure.
POJASNILO
»Oči, kako je to mogoče, da je gospa Silva stara petdeset let, pa je še vedno gospodična?« »Vedno je srečevala le pametne moške.''
VEŠČE
Starejša ženska je zvečer hodila po močno razsvetljeni
TAŠČA
Sin je pred poukom verouka vprašal očeta:
»Očka, kdo je bila Adamova tašča?«
»Adamova tašča? Adam ni imel tašče. To je bil raj!«
SESTAVIL
EDI KLASINC
PRIKAZ (STAR.)
OKLEŠČENA RAKLA
KRATEK SKOK NA MESTU
MODNA UMETNOST
LUKSUZNA PASMA PSOV
NEGATIVNI ION
ZAPIRALO PRI PUŠKI
DOMAČINKA, ROJAKINJA
PEVKA ALENKA ŠMID
LADJA Z JADRI
SPOLNO PREOBČUTLJIV MOŠKI
TOK SMOLE PO DREVESU
MOŠKI GRŠKI LJUDKI PLES
PUNKTIRANJE
IVAN ZIDAR
BOMBAŽNA TKANINA
POSLANA MENICA
VZREJA (STAR.)
KAČJI GLAS
REPUBLIKA V INDOKINI
PRIPRAVLJA-LEC ŽIME
RAZKRAJANJE KEMIČNIH SPOJIN
KRVAVEČA POŠKODBA
DRAGO OCVIRK
VESOLJSKA PSIČKA
BREZBARVEN PLIN
BISTVO, VSEBINA
SKRBI ZA RED
BARVA OKRA
GOZDNA RASTLINA, KONOPNICA
NASAD OB HIŠI
PRIMORSKA BABICA
RADOVAN GOBEC
OLGA GRACEJ
SULEC (LJUDSKO)
100
ORANJE
IGRALEC ŽIVOJINOVIČ
PRIMORSKI DEDEK
PEŠČENO MORJE
GRMOVNICA
RIHARD JAKOPIČ
LOJZE ROZMAN
KEMIČNI ELEMENT (SIMBOL ND)
RAZPIS, KONKURZ
PRITISK NA RAČUNALNIŠKO MIŠKO
DOLINA POD KRIŠKO STENO
NEMORALA, RAZVRAT
PREBIVALKA IRSKE
PAKISTANSKI VERSKI VODJA
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: BRINKAR = pripravljalec žime, EROTOMAN = spolno preobčutljiv moški, KAMBRIK = bombažna tkanina, MLAJA = gozdna rastlina, tudi konopnica, NONO = primorski dedek, OSTRGAČA = okleščena rakla, ROT = ljudsko ime za roparsko ribo sulec, SADIK = naš bivši blejski veslač Mujkič.
ue^e§v 'e>|j| 'e|oiowe 'eornj^
'jeoaieu 'unpoeu J 'esai e^sjj 'ouou 'ejeg '}oj '90 %ia 'efe|w 'jepai 'nq 'qq 'euoi 'ez||Ojpie|e 'je^uajq '^¡s 'esaunj 'efueg^d '^oiopius 'zaujioius '|oai>i 'Hipes 'euodo 'ze^od :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Kaj bomo danes jedli
TOREK
goveji tokany, vodni žličniki, zelena solata SREDA
makaronovo meso, kumarična solata ČETRTEK
piščanec in zelenjava v voku PETEK
mlad pečen krompir, solata, gibanica SOBOTA
kostna juha, zelenjavni zrezki, krompir v kosih, ajdova
kaša v solati
NEDELJA
goveja juha, pečen piščanec, široki rezanci, zelena solata
PONEDELJEK
zelena solata s posebno klobaso, kruh
*Goveji tokany
Sestavine: 1/2 kg govejega mesa, 4 žlice olja, sol, poper, 1 srednje velika čebula, 1 žlica paradižnikove mezge. Na olju prepražimo na drobno narezano čebulo, pridene-
mo na tanke trakove narezano meso in ga med mešanjem naglo pražimo. Solimo, popramo, in če je sok povrel, dolije-mo vodo ali kostno juho. Dodamo paradižnikovo mezgo in dušimo na šibkem ognju do mehkega ob občasnem mešanju. Prilivamo le malo vode, da ostane malo soka. (Na podoben način naredimo tokany s poprom, le da damo več popra in ga zalijemo z 1 dl belega vina.)
**Piščanec in zelenjava v voku
Sestavine (za 5 oseb): 3 na drobno narezane rdeče paprike, 10 manjših korenčkov, narezanih na trakove, 3 na drobno sesekljane čebule, 20 dag zamrznjene kitajske zelenjave, 5 kosov piščančjih prsi brez kosti, 20 dag svežih sojinih kalčkov, mešane kitajske začimbe, temna sojina omaka, olivno olje.
Piščančje prsi narežemo na manjše kocke in jih na hitro po-pečemo v voku na olivnem olju. Najprej dodamo korenček in ga z mesom na srednje močnem ognju dušimo 2-3 minute. Dodamo še papriko in spet dušimo 2-3 minuti. Dodamo kitajsko zelenjavno mešanico, jo dušimo in na koncu dodamo še čebulo in kalčke ter ponovno dušimo nekaj minut. Med dušenjem večkrat dobro premešamo. Vse skupaj dobro začinimo z različnimi kitajskimi začimbami in sojino omako. Kot prilogo postrežemo z rižem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
RDEČI GUMB
Zadnje besede otroka predsednika Združenih držav Amerike:
»Očka, zakaj je ta rdeči gumb?«
ulici in se otepala vešč. Ko je srečala malega Mihca, ga je vprašala:
»Fantek, je na tem koncu mesta veliko vešč?« »Ne, vi ste prva, ki jo vidim!«
DVAKRAT TEPEN Ko je mama prišla iz službe je na kavču našla objokanega Aleša.
»Ja, kaj pa se ti je zgodilo?« ga je vprašala.
»Danes sem bil od očka kar dvakrat tepen. Prvič, ko sem mu pokazal spričevalo z enica-mi, drugič pa, ko je odkril, da je to njegovo spričevalo!«
MIŠKA
Barbara in Suzana se vračata iz diskoteke. Že zdavnaj je odbila polnoč. Barbara se ozre k prijateljici in reče: »Kako zelo si zdajle želim, da bi bila miška!«
»Zakaj pa miška?« se začudi Suzana.
»Ker se moja mami mišk zelo boji.«
UMIVANJE
Jure je bil na počitnicah pri stari mami. Ko je prišel čas za umivaje, si nikakor ni hotel umiti obraza.
»Te ni sram?« ga je vprašala babica. »Ko sem bila tvojih let, sem si obraz umila trikrat dnevno!«
»No, zdaj se pa poglej, kako izgledaš!« ji je rekel Jure.
POJASNILO
»Oči, kako je to mogoče, da je gospa Silva stara petdeset let, pa je še vedno gospodična?« »Vedno je srečevala le pametne moške.''
VEŠČE
Starejša ženska je zvečer hodila po močno razsvetljeni
TAŠČA
Sin je pred poukom verouka vprašal očeta:
»Očka, kdo je bila Adamova tašča?«
»Adamova tašča? Adam ni imel tašče. To je bil raj!«
RAK NA BUKVAH
DVOOSNA ANGLEŠKA KOČIJA
SMUKEC
ROJSTVO BREZ UŠES
MESTO V EGIPTU
AMERIŠKI MACESEN
NEIMENOVANA ŽENSKA
MLACEV, MLAČVA
RJAVORDEC JASPIS
REKA NA TAJSKEM
MOČNATA JED
VAS PRI PLIBERKU
BLAGO ZA KAVBOJKE
ORLEKOV POZAVNIST MATKO
MESTO V BELGIJI
NAŠ IGRALEC
AKADSKI BOG
ZGIB V PAPIRNIŠTVU
MAROŠKI TEKAČ AOUITA
ČRNOBEL ROPARSKI KIT
BRANKO ELSNER
NAPAKA V RAČUNALNIKU
HOKEJIST (EDO)
JAPONSKA VERSKA SEKTA
VRSTA HRASTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLAVKO OSTERC
ORIENTALSKO BARVILO
GANSKI POLITIK (KOFI)
NIŽJI URADNIK
LOVILEC RAKOV
IRENA NOVOTNA
PETER AMBROŽ
SOVJETSKI TELOVADEC (VALERIJ)
SOVJETSKI ŠAHIST (ANATOLIJ)
ČRNI TRN, TRNOVEC (LJUDSKO)
ARKTIČNI GLODALEC, POSTRUŠNIK
HALJA IZ RAŠEVINE
TISKANO ŠTEVILO, TIRAŽA
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANOTIJA = rojstvo brez ušes, ARAS = halja iz raševine, AUM = japonska verska sekta, BEC = slovenski boksar (Drago, 1963-), BURMAKIN = ruski maratonec (Dmitrij, 1981-), CAB = dvoosna angleška kočija, LJUKIN = bivši sovjetski telovadec, zlato na Olimpijskih igrah 1988 na drogu (Valerij, 1966-), SILEKS = rjavordeč jaspis, UMIAK = eskimski kožni čoln.
■epe^eu 'seje '§iuiue| '^ujedo 'ufen
'u^nji 'je^ej 'luep^o 'ueuy 'OS 'Ae|§Jej_ 'jojja '39 'H9wn uefog 'mv '°33 'eorneqS 'ubm 's^ans 'Aeipiiu 'eomunuoue 'aqai '^ej Ao^nq 'a^uozeiue 'e^aiu 'a^ny '^ejiun '¡quieg :ouAejopoA :3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da po tem, ko je statistični urad objavil seznam najbogatejših občin, lahko pričakujemo skorajšnje množično preseljevanje ljudi v Središče ob Dravi, saj baje sodijo med prvih deset najbogatejših občin v državi.
... da se mnogi haloški vinogradniki baje sploh ne se-kirajo za grožnje iz Evropske unije, da naj bi kmalu ukinili vinogradniške sadilne pravice. Marsikdo je pred leti že kar sam ukinil svoj vinograd.
. da se je prvi mož poetovi-onskega muzeja nedavno tega malce zarekel; zahtevo spomeniškega varstva o odstranitvi kamnitih plošč pred prenovljeno konjušnico je namreč ogorčeno komentiral, da bodo rušili le preko njegovega trupla. Zdaj pa se mnogi sprašujejo, kaj je odpornejše: direktor, kamnite plašče ali spomeničarji.
. da se trmasti holermouški svetniki še vedno ne dajo. Ker je nekaterim očitno že dolgčas po sejah občinskega sveta, so
po prvem neuspelem poskusu že drugič sklicali izredno sejo. A tokrat so sklicatelji še bolj predvidni: ker predvidevajo, da bo spet nesklepčna, so 15 minut za sklicem napovedali tudi tiskovno konferenco. Bodo na njej napovedali tretjo izredno sejo?
... da so bili na nedavnem mladinskem festivalu v stari Poetovioni med najzvestejši-mi gledalci baje prej in pozneje nastopajoči in njihovi sorodniki.
. da so v poetovionskem žo-gobrcarskem klubu poslali trenerja na kratek oddih. Glede na strašne napore vodenja ekipe v 4. ligi si je to povsem zaslužil ...
Vidi se ...
... da je pogled na dvorišče in propadajoče stavbe nekdaj ugledne prodajalne gradbenega materiala v stari Poetovioni na moč podoben sedanjemu stanju slovenskega gradbeništva.
		........,,„ ^	
		/	
			
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 21. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Laura Kosi, Runeč 43a, Ivanjkovci.
Foto: Slavko Feguš
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je prikupno fotografijo poslal Slavko Feguš s Pragerskega in pripisal: »Joj, kako me daje spomladanska utrujenost!«
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€€€	0
Bik.		©©	€	00
Dvojčka	¥¥	©	€€	000
Rak	¥	©©	€	00
Lev		©	€€	000
Devica	¥¥	©©©	€	0
Tehtnica	¥¥	©	€€	000
Škorpijon	V	©©©	€	00
Strelec	¥¥¥	©©	€€	000
Kozorog	¥¥	©	€€€	00
Vodnar	¥¥¥	©©	€€	000
Rièi	¥	©©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. maja do 21. maja 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»So dobri in slabi dnevi. Dobri dnevi minejo. To veš in to se ti zdi grozno. Toda tudi slabi dnevi minejo! Zakaj ne misliš na to in zakaj te to ne tolaži?« Phil Bosmans -k-k-k
»Blagoržalostnim, kajtipotolaženi bodo.«Evangelij po Mateju
5,4
•k-k-k
»Bolečina je zvesta prijateljica.« Fagus -k-k-k
»Nobena vez ne združuje dveh človeških src tako močno kot družba v bolečini.« Robert Southey -k-k-k
»Nič nas ne dela tako velikih kot velika bolečina.« Alfred de Musset
-k-k-k
»Svet je dober in slab, črn in bel, vmes pa cela paleta odtenkov. Nobena stvar ni samo dobra ali slaba. Zato nosijo tudi najtežje preizkušnje s sabo neko spoznanje, ki ti bo pomagalo živeti. Sprejmi ga, tvoje je!!!« Renata Ažman -k-k-k
»Nihče ni tako nesrečen kot človek, ki ni nikoli trpel.« Joseph
de Maistre
-k-k-k
»Če bi bili sposobni trpeti, bi bili še bolj sposobni biti srečni. «
Jeanine Caretta
-k-k-k
»Izrazi svojo bolečino z besedo! Bol ki ne govori, duši polno srce dokler ne poči.« William Shakespeare -k-k-k
»Mislimo, da spoštujemo bolečino. Bolečina ni vredna spoštovanja, velika postane samo tisti trenutek, ko jo premagamo.« Hans Haibe
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 15. maja 2012
Ormož • Območna revija mladinskih pevskih zborov
Radi pojejo, a imajo veliko obveznosti
Na reviji JSKD RS, enote Ormož, se je v torek popoldne v ormoškem domu kulture predstavilo osem mladinskih pevskih zborov iz treh občin na Ormoškem.
Ptuj • Baletna produkcija
Baletni copatki imajo svojo moč
Baletne plesalke in plesalci iz Slovenske Bistrice in Ptuja so združili moči in prejšnji teden skupaj nastopili v Mestnem gledališču Ptuj. Mladi bale-tniki so ponovno dokazali, da je ples tisto, kar jih veseli in da jih nastopanje v baletnih copatkih pred polno dvorano neizmerno osrečuje.
Foto: DK
Otroci so ponovno pokazali veliko mero talenta in ljubezni do baleta. Na fotografiji prvi razred baletnega oddelka s Ptuja.
Publike je bilo zelo malo, a petju mladine je prisluhnila strokovna spremljevalka srečanja Manja Gošnik Vovk, ki je bila s slišanim zadovoljna. V razgovoru, ki je sledil srečanju, je pohvalila pevovodje za trud in odnos do dela. „Prisluhnili smo lahko osmim karakterno in izrazno različnim zborom, ki so se predstavili s po tremi pesmimi - slovensko ljudsko in slovensko umetno in eno po lastnem izboru. Zapeti so morali triglasno, zaželeno je brez spremljave," je povedala selektorica, ki na podlagi razgovorov s pevovodji opaža, da
je mlade vedno težje pritegniti k petju in nasploh k delu na višjem nivoju, ki vsebuje več interpretacijske prepričljivosti, izrazne dinamike in intonance. Današnji otroci imajo težave z razpršeno pozornostjo, saj jih vabijo različne vsebine, pa tudi časi so drugačni, kot so bili nekoč. Po drugi strani pa v mladinskih zborih še nikoli ni pelo toliko glasbeno opismenjenih mladih pevcev in tudi zborov je številčno več, kot jih je bilo pred kakšnim desetletjem. Na skladu za kulturne dejavnosti si želijo, da je revija za mlade pevce višek sezone, umetniški pre-
sežek na kvalitetnem glasbenem nivoju. Popularno glasbo in populistične pristope imajo mladi možnost izživeti v svojih številnih nastopih, ki jih imajo skozi šolsko leto. Danes imajo tudi v poplavi različnih oddaj veliko priložnosti, da se uresničijo in preizkusijo v popularni glasbi, meni selektorica.
Mladinske zbore sestavljajo predvsem dekleta. Fantje se zaradi mutiranja in tudi zaradi manjšega zanimanja težje odločajo za petje v zboru. Zato je bil prijetna popestritev Deški pevski zbor OŠ Miklavž pri Ormožu, katerega člani so
povedali, da radi pojejo tudi skupaj z dekleti iz njihove šole, ki pojejo v Mladinskem pevskem zboru Sanje in Mlajšem mladinskem pevskem zboru Sanje. Vse tri zbore vodi in s klavirjem spremlja Leon Lah, ki je na revijo pripeljal tudi Mladinski pevski zbor Rosa OŠ Ivanjkovci. Zaradi tehničnih težav je nastopil v zelo okrnjeni zasedbi. Zapel je tudi Mladinski pevski zbor OŠ Središče ob Dravi pod vodstvom Dragice Cvetko, ki je nepogrešljiv na večini šolskih prireditev. Na OŠ Sveti Tomaž je petje očitno zelo priljubljeno, saj so bile stopnice skoraj prekratke za vse, ki pojejo v mladinskem zboru pod vodstvom zborovodkinje Monike Kelenc. Oba zbora je na klavirju spremljal Gorazd Premoša. Med nastopajočimi je bil tudi Mladinski pevski zbor OŠ Ormož, ki se pripravlja na nastop na mariborskem Lentu, kar bo za mlade pevce dragocena izkušnja. Zbor vodi Alenka Šalamon, s klavirjem jih je spremljala Darja Žganec Horvat, za pesem By the rivers of Babilon pa so za spremljavo poskrbeli kar pevci in zboro-vodkinja sami. Vse tri pesmi pa je povsem a capella, tako kot si organizatorji na revijah najbolj želijo, zapel Mladinski pevski zbor OŠ Velika Nedelja, ki ga vodi Teodora Ivanuša.
Viki Ivanuša
Tokrat je bil obisk staršev in ostalih obiskovalcev, ki so si prišli ogledat mlade baletni-ke, izjemno dober. Pred polno dvorano ptujskega gledališča so nastopili plesalci in plesalke iz Glasbene šole Slovenska Bistrica in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Program je bil razdeljen v dva dela: prvega so poimenovali Baletni kolaž, drugega pa Očistimo svet. Idejna zamisel nastopa je delo profesorice Mateje Brečko iz Sloven-
ske Bistrice, ki je ptujsko ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, kjer balet poučuje Vadim Kur-gajev, povabila k sodelovanju. Za kostumografijo je zraven Brečkove bila zadolžena še Valentina Vever, pri izdelavi kostumov pa so jim pomagali tudi starši in Vrtec Ptuj.
Kot gostje so na odru ptujskega gledališča zaplesali tudi baletniki iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Vsi skupaj pa so pričarali lep majski popoldan.
Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
Mladinski pevski zbor OŠ Sveti Tomaž z zborovodkinjo Moniko Kelenc
2 3. DRŽAVNA RAZSTAVA
SLOVENSKIH KMETIJ
OD 17. DO 20. MAJA 2012
V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU

• 1 EMV^
WímBflWi

' BODO \ NA OGLEO
J od cefrUÉt I do nedelje s med 9.in 18.uro
>4 D
SLOVESNOST OB ODPRTJU RAZSTAVE BO v četrtek, 17. maja 2012, -	ob16.uri
W/h\
Kmetijsko gozdarska zhamleA Slovenije
A	MU REPUBLIKA SLOVENIJA
"T » ^^	MlNtSTttTVOZA KMETIJSTVO lNO#OLjE
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Mestna občina Ptuj
Skup»« Krnclipta PoirtlUo l'i ^ynvlf»™ im poho*ie»1
Partnerstvo med Evropo in kmeti
I Dcfrtcfc wiwbr* EMtyffc* uit)*, I OMuorx ja una hphü In I r.uvnj pedeiu^

dobrodelni
koncert
za mamograf
NUDE % TRKAJ
deja vu
kvinton
AMFrfáffERTERM PTUJ, 19.00
SOROPTIMIST KLUB PTUJ
KONCERT ORGANIZIRAMO ČLANICE SOROPTIMIST KLUBA PTUJ. Z NAKUPOM VSTOPNICE IN UDELEŽBO NA KONCERTU BOSTE PRIPOMOGLI PRI NAKUPU PTUJSKEGA MAMOGRAFA.
PRODAJA VSTOPNIC (6 EUR - ČLANI KPŠ, 7 EUR - NEČLANI KPŠ, 8 EUR NA DAN KONCERTA):
PISARNA KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV (VODNIKOVA 2), KAVARNA PTUJSKIH ŠTUDENTOV, EVENTIM - HIŠA VSTOPNIC EUROPARK MARIBOR, TIC PTUJ,
GRAND HOTEL PRIMUS, DON CAFFE, GOSTILNA PP, BAR DIVINO,	MEDIJSKI A^TEDIIK
ŠOLSKI CENTER PTUJ (RECEPCIJA ŠČ, VOLKMERJEVA 19 IN	p°kr°v|TeU ^^^ptuj
TAJNIŠTVO ELEKTRO IN RAČUNALNIŠKE ŠOLE PTUJ, VIČAVA 1)
Prireditvenik
Torek, 15. maja
13:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: svečana podelitev nemških jezikovnih diplom
18:00 Ptuj, Mestni kino: predavanje Davida L. Brierleyja
Sreda, 16. maja
09:00 Ptuj, grad: otvoritvena slovesnost IV Mednarodnega kongresa Zveze raziskovalcev svetil ILA; 19:00 svečan nagovor Barbare Miklič Türk in sprejem pri županu
18:00 Slovenska Bistrica, grad: strokovno vodenje po razstavi Umetniška družina
Šantel s predniki in potomci 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Georga Bucherja Dantonova smrt
Četrtek, 17. maja
09:00 Ptuj, minoritski samostan: pričetek razstave Dobrote slovenskih kmetij 10:30 Slovenska Bistrica, srednja šola: 6. srečanje turističnih podmladkov 16:00 Ptuj, minoritski samostan: slovesno odprtje 23. državne razstave Dobrote slovenskih kmetij
19:00 Slovenska Bistrica, grad: pomladni abonmajski koncerti 2012, 3. koncert:
Godalni kvartet Tartini 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Georga Bucherja Dantonova smrt
Petek, 18. maja
12:00 Ptuj, hotel Mitra: Dobrote slovenskih kmetij, pogovor na temo razvoj podeželja in turizma na kmetijah 13:00 Ptuj, grajska konjušnica: odprtje stalne razstave Tradicionalne pustne maske
na ptujskem območju PM Ptuj-Ormož 18:00 Poljčane, RCN: predavanje Uroša Orešiča Indija skozi sliko in besedo 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Georga Bucherja Dantonova smrt 20:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: koncert učiteljsko-vzgojiteljskega PZ OŠ Hajdina 20:00 Ormož, dom kulture: premiera komedije Vinka Moderndorferja Vaja zbora v
izvedbi KŠD Dobrava in MZ Dobrava 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Surfari v Cape Townu, Jure Černec, Boštjan Gamus in Branka Aleksič
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 17. maj: 19:00 Art: Umetnik.
Petek, 18., in sobota, 19. maj: 17:00 Potovanje v središče zemlje 2: Skrivnostni otok; 19:00 Art: Umetnik; 21. Art: Masaker.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu na št. 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
SREDA 16.5.
8:00 Revija Odraslih pevskih skupin 2. del 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbeni utrinki 20:00 Srečanje folklornih skupin 1. del 21:20 Destmik - Iz domače skrinje 22:35 Polka in Majolka 23:35 Ptujska kronika 23:50 Video strani
8:00 OŠ Hajdina - Projekt Comenius 9:35 Gerečja vas - Predavanje o hrani 12:00 ŠKL 12:50 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 OS Hajdina - V znamenju bralne značke 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 17.5.
8:00 Koncert GIM Ptuj in gostov iz Filipinov 10:00 Ujemi sanje 11:00 Utrip iz Ormoža 12:10 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Srečanje folklornih skupin 2. del 21:30 Seja sveta Občine Domava - Ponovitev 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PIUJSKA TELEVIZIJA
Torek 15.5. 8:30 Prodajno okno 9:00 IDnevnikTV Maribor-pon, 9:20 Kuhinj ¡ca - pon. 9:451 nT □ kana 10:00 Ptujska kronika - pon, ' 0:20 InfD kanal 1:00 Modro - pon. 1:25 Infg kanal 11:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 2:20 EPK napovednik-pon. 2:G0 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik-pon. 3:45 Info kanal 5:35 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika - pon. "0:20 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Sport(no)- pon. 7:30 Info kanal .¡:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Moto scena- pon. 3:45 Info kanal :2E Zemlja in mi -pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Ptujske odrske deske-pon. 20:45 Cista umetnost-pon. 21:05 Poslanski utrip- pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Sreda 16.5. 3:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik IV Maribor - pon. 3:25 Kuhinjica- pon. 9:50 Info kana! 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 1100 Modro - pon. 11:25 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - pon. 14:00 Prieki- Med Muro in Dravo
3. oddaja - pon. 14:35 Info kanal 15:35 Kuhinjica 10:00 Ptujska kronika-pon.
ipean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:20 Info kanal 10:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:25 Info kanal J:00 Povabilo na kavo 13:35 Kultura na dlani-pon. 19:25 Info kanal 20:90 Ptujska kronika - pon. 20:20 Povabilo na kavo-pon. 20:55 2. nogometna liga 21:25 Moto scena- pon. 21:50 Regi TV Gorišnica 23:00 Info kanal Četrtek 17.5. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:45 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabila na kavo-pon. 12:55 Prodajno okno 13:10 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 1B:20 Info kanal 10:30 Prodajno ukno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:25 Info kanal 13:00 Ptujska kronika-pon. 13:20 Sport(no) - pon. 13:502. noiometna liga-pon. 19:20 Info fanal 20:99 Ptujska kronika - pon. 20:20 Poslanski utrip - pon. 21:15 Moto soena - pon. 21:40 Zemlja in mi-pon. 22:10 Ptujska kronika-pon. 22:30 Info kanal
www.petv.tv
Itátj lihb siraiijatt W¡ ib T3 in SIOl TV
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIMO krave in telice. Tel. 040 727 779
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostavo. ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Telefon 041 767 760.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
KUPIM kosilnico Muta ter prodam trifazni elektromotor. Tel 031 693 309.
KUPIM VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, in prodam bukova kalana drva. Telefon 041 544 270.
PRODAM dve ovci in 50 litrov gemaja. Telefon 040 57 31 17.
PRODAM tri breje ovce, stare 2 in 3 leta. Cena 50 evrov. Telefon 040 817 720.
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in od 13-17. Telefon 041 631 027.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka
Franca Bezjaka
IZ GRAJENŠČAKA 85 9. 10. 1932 + 4. 5. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala pogrebnemu zavodu Jančič, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena zahvala.
Žalujoči: sinova Martin in Franc ter snaha Milena z družinami
ñEENCIñ
Ptuj Markovci 324 m2, dvosta-novanjska, delno prenovljeno 2008, montažni bazen, lastna vrtina za vodo, parcela 3659 m2, ugodno, 115.000 eur. 041/330599 Agencia d.o.o. Vodnikova 155, Ljubljana
PRODAM hišo v Podvincih ali menjam za stanovanje v bloku. Tel. 746 09 31.
DOM STANOVANJE
V	NAJEM dam dve prazni večji stanovanji v Ptuju. Telefon 02 70 34 372, 031 764 904 - zvečer.
GARSONJERO NA Ptuju v centru mesta z vsemi priključki ugodno prodam. Tel. 031 467 142.
PRODAM stanovanje v izmeri 45 m2 v Bistrici. Tel. 031 693 309.
V	KIDRIČEVEM pod ceno prodamo trisobno opremljeno stanovanje z garažo. Tel. 051 609 943 ali 02 796 10 87.
Živi življenje! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
NEPREMIČNINE
PRODAMO gradbeno parcelo s staro hišo in večjim vrtom v Apačah, občina Kidričevo. Telefon 041 664 863.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK

DO ČETRTKA ZJl/TRAJ DO URE
ETOTEK
ÍL0VEN8KIH P@P T T®[P
1.KINGST0N-Sončna	uprava
2.	ELA & ŠARMERJI - Marjetica
3.	AT0MIK HARMONIK - Hej šef rabm dopust
4.	MILI & VIKTORIJA-Lepa je ta dežela
5.	IVAN HUDNIK - Vse življenje te bom ljubil
6.	SKATER & SHOW BAND KLOBUK - Vzela si bom Slovenca
7.	IVO M0JZER - Če imel bi dve življenji
i®, um
7 SL©YE!NISG€IH FOLK IN VALČKOV
1.	NAVIHANKE - Pokaži mi da me imaš še rad
2.	PAJDAŠI-Otroški nasmeh
3.	MODRIJANI-Tri lepe stvari
4.	UNIKAT-Zapleši z nami
5.	MLADI GODCI-Kaj bi to
6.	JAVOR-Cvet pomladi
7.	FANTJE Z VASI-Višinska razlika
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
_____________________
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Ime in priimek:
Gtasujeiri za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Tel. Številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13, 2288 Hajdina
Izid žrebanja izpolnjevalcev ankete
Med izpolnjevalci ankete, ki je bila v Štajerskem tedniku objavljena 13. aprila 2012, smo izžrebali naslednje nagrajence:
Kosilo za dve osebi v Gostilni Ribič prejmeta: Jožef Mohorko, Stojnci 127, Markovci; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2, Cirkovce.
Karton vina Haložan prejmeta: Katja Zelenik, Zabjak 46, Ptuj; Ivanka Strmšek, Zg. Jablane 28, Cirkovce
Karton vina Modra frankinja prejmeta: Marija Kaisersberger, Kraigherjeva ul. 23, Ptuj; Simon Ceh, Kettejeva ulica 2, Ptuj
Potovalni kovček prejme: Štefka Arnuš, Orešje 98, Ptuj
Dve kopalni brisači in knjigo prejme: Alojz Plajnšek, Gorenjski vrh 12/b, Zavri
Kotizacijo za udeležbo na Poli maratonu za dve osebi: Silva Slatič, Meškova 8, Ptuj; Metka Lajh, Dornava 42, Dornava
Vinsko kopel v hotelu Primus: Vesna Kekec, Nova vas 42, Markovci; Zdenka Krajnc, Rimska ploščad 16, Ptuj
Barikovo vinsko kopel v hotelu Primus za dve osebi: Angelca Celik, Orešje 181, Ptuj Čestitamo/
Potrdila o prejemu nagrade z ustreznimi navodili boste prejeli po pošti.
Bori • Uspela še ena čistilna akcija
Urejajo okolico, notranjost pa se zarašča ...
Člani Društva za oživitev gradu Borl (DgB) so tudi letos maja organizirali že tradicionalno akcijo čiščenja okolja v okolici gradu Borl. Tokratne akcije se je udeležilo 33 prostovoljcev, ki so uredili najbližjo okolico gradu, saj je vstop v grajski gradbeni kompleks še vedno prepovedan.
„Z urejanjem okolja smo začeli v soboto ob osmi uri, končali pa smo zgodaj popoldne. Prostovoljci smo pokosili travo okoli gradu in na grajskem pobočju, pobrali posušene in polomljene veje dreves, po-grabljali travišča in pobrali nekaj smeti. Odpadnega materiala skupaj s pokošeno travo je bilo za eno veliko prikolico. Letos je bila trava katastrofalno velika. Pozna se, da ni več rednega vzdrževanja skozi leto in sama okolica kakor tudi grad hitro propada. Vse čestitke udeležencem, da so pripravljeni prostovoljno sodelovati v akciji in vsaj malo izboljšati izgled največje turistične in kulturnozgodovinske znamenitosti kraja," je najprej povedal Jernej Golc.
Šokirani turisti donirali 50 evrov ...
Prav v času čiščenja in urejanja okolja so prostovoljce obiskali mimoidoči turisti iz Francije, Belgije, Švice in Avstrije, nekaj jih je bilo tudi iz Slovenije: „Predvsem tuji turisti so nam želeli pomagati. Zanimalo jih je zlasti, kaj sploh počnemo in zakaj. Ko smo jim pojasnili, kaj se dogaja z gradom Borl in kaj delamo, so bili
vsi brez izjeme presenečeni in tudi razočarani, da so takšne situacije danes sploh možne. Ni jim bilo razumljivo, da naša država na takšen način pušča propadati grad z okolico, saj je Borl tudi del evropske kulturne dediščine. Turisti so celo prostovoljno in spontano donirali prek 50 evrov, z nami so spili kavico, domače vino, poskusili pa so tudi pripravljeno svinjsko pečenko, ki jo je doniral Dušan Belšak iz Medvod, skupaj z domačim kruhom iz pekarne AS - Arne-čič. Za pijačo je letos poskrbel predsednik Peter Belšak ter Vinogradništvo Milan Žumbar iz Pohorja. Za strojno opremo, traktorje, in kosilnice BCS je tradicionalno poskrbela družina Kline iz Cirkulan. Akcije so se udeležili tudi nekateri mladi iz Škofje Loke in Ptuja, tako da sama akcija dobiva širše razsežnosti in dokazuje, da čisto vsem pa res ni vseeno, kakšen izgled in kakšen prvi vtis daje grad Borl, ko vstopiš v Haloze,"je še povedal Golc.
Notranjost grajskega kompleksa propada
Precej drugačen kot pogled na sedaj urejeno okolico pa je
Prostovoljci so tudi letos lepo uredili neposredno okolico gradu Borl; žal pa se zarašča in propada notranjost gradu, saj je lastnik - MIZKŠ - vstop v grajski kompleks strogo prepovedalo.
pogled skozi zamrežena vrata v notranjost grajske stavbe, kolikor je pač sploh vidno: gli-cinija, ki je zasajena pred vhodnimi vrati v grajsko kapelo, se je namreč v času od zaprtja gradu razrasla daleč po stenah in se že zajeda v notranjost tako kapele kot viteške dvorane. „Res je, notranjost gradu propada in se zarašča s pleve-
lom in grmovjem. Žal dovoljenja od lastnika gradu Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ, op. a.) za čiščenje notranjosti gradu nimamo, zato lahko le nemočno opazujemo, kaj se dogaja. Grad je seveda še vedno nepredušno zaprt tudi za vse prireditve in obiskovalce. Bilo je sicer napovedano, da
Priekija • Razstava traktorjev na Stari Gori
«
Na ogled okoli sto »starčkov
Tudi osma traktorska razstava na Stari Gori v občini Sveti Jurij je v kraj z manj kot sto prebivalci privabila množico obiskovalcev, ki so si z velikim zanimanjem ogledovali stara vozila, med katerimi so prevladovali traktorji. Bilo jih je okoli sto, najstarejši je štel že sedem desetletij, sicer pa so bila vsa v zavidljivi starosti - med 40 in 60 leti.
Lastniki so »starčke« pripeljali iz vseh koncev severovzhodne Slovenije, pa tudi iz sosednje Avstrije. Društvo za ohranjanje tehnične, kulturne in premične dediščine je na Stari Gori bilo ustanovljeno pred osmimi leti, ob ohranjanju tovrstne mehanizacije pa so se prireditelji odločili, da bodo posebno pozornost namenili tudi obujanju krajevnih navad in običajev. Zato je tokratna razstava traktorjev bila pope-
strena s prikazom mletja zrnja in predelavo mleka. Obiskovalci, zlasti mlajši, so se prepustili gospodinjam, ki so pokazale, kako se je nekoč pridobivala smetana in kakšen je bil način mletja zrnja na ročni pogon.
Člani društva so na nedeljski razstavi razvili svoj prapor, prizadevajo si tudi pridobiti lastne prostore, v katerih bi trajnostno ohranjali muzejsko dejavnost na področju tehnične kulture in dediščine. Na
prireditvi so se z vsem spoštovanjem spomnili na morda največja slovenska izumitelja na področju tehnike, prleška rojaka Janeza Puha iz Sakušaka in Karla Grossmanna iz Drakov-cev pri Mali Nedelji. Puh je bil
proizvajalec koles, motociklov in avtomobilov pred prvo svetovno vojno, Grossmann pa je bil prvi, ki je leta 1905 posnel sejemsko dogajanje na filmski trak.
NŠ
naj bi se prav zdaj, maja letos, zgodila prva avkcija gradu, a kot kaže iz tega ne bo nič, saj ni nobene najave o dražbi nikjer, ne na spletu ne v drugih občilih," je pojasnila tajnica DgB Sonja Golc. Vprašljiva pa je tudi letošnja izvedba jubilejnega desetega Ovčje-kozjega bala, ki se je vedno odvijal na zunanjem dvorišču gradu Borl in bil tudi vedno doslej izjemno dobro obiskan.
„V tem tednu bomo na pristojno ministrstvo poslali dopis oz. prošnjo za dovoljenje izvedbe Ovčje-kozjega bala, ki naj bi bil 7. julija. Upamo, da bo odgovor pozitiven, vendar po drugi strani nihče ne stavi na to. Doslej namreč iz MIZKŠ nismo dobili nobenega odgovora, pravzaprav trenutno niti ne vemo, kdo je v novi ministrski sestavi odgovoren za grad Borl," je ob robu še ene uspešno izvedene čistilne oziroma bolj urejevalne akcije še dodala Golčeva.
SM
Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.
Nekateri traktorji so bili prav zavidljive starosti ...
Foto: ns [janes |j0 sončno in topleje, na vzhodu bo več oblačnosti. Burja na Primorskem bo zjutraj pone_ hala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 11, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C.
Foto: SM
Osebna kronika
Rodile so: Nina Ilc, Pušnikova ul. 20, Maribor - deček Miha; Lidija Kolenič,Osluševci 54, Podgorci - deklica Lucija; Katarina Miložič, Ul. Borisa Kraigherja 24, Kidričevo - deček Rok; Silvana Drevenšek, Gorca 49, Podlehnik - deklica Mia; Janja Žo-har, Zamušani 13 a, Gorišnica - deček Žiga; Tatjana Planec Grajenščak 48, Ptuj - deček Tian; Anita Druzo-vič, Drbetinci 32, Vitomarci - deček Leon; Helena Vesenjak, Strmec pri Polenšanku 6 b, Gorišnica - deklica Ela; Lidija Toplovec, Sp. Leskovec 12 b, Zg. Leskovec - deček Žan; Maja Vaukner Gabrič, Starše 89 L, Starše
-	deklica; Danijela Sekej, Sesterže 37, Majšperk - deček Jakob; Lea Aracki, Spuhlja 105 B, Ptuj - deček; Metka Kolednik, Pristava 12 a, Cirkulane - deklica Iva; Nataša Vogrinec Ul. dr. Kovačiča 10, Ormož - deček Jaka; Doroteja Mikša, Arbajterjeva ul. 3, Ptuj - deklica Leona, Severina Kokot, Korenjak 16, Zavrč - deklica Jasmina in deček Anže.
Umrli so: Alojz GAŠPARIČ, Sod-inci 3, roj. 1926 - umrl 27. aprila 2012; Marija VAUPOTIČ, roj.Kozel, Tržec 47, roj. 1918 - umrla 27. aprila 2012; Ivana ŠEGULA, Mezgovci ob Pesnici 10, roj. 1924 - umrla 27. aprila 2012; Viktorija KOLEDNIK, roj. Rakuš, Medribnik 17/a, roj.1952 - umrla 28. aprila 2012; Marija ŠPRAH, roj. Lah, Gregorčičev drevored 9, Ptuj, roj. 1933 - umrla 28. aprila 2012; Pavel TIHOLE, Jurklošter 14, roj. 1946 - umrl 29. aprila 2012; Friderika Helena HRGU-LA, roj. Rupnik, Hranjigovci 25, roj. 1924 - umrla 1. maja 2012; Jože BEŠVIR, Ul. Kneza Koclja 5, Ormož, roj. 1931 - umrl 1. maja 2012; Ana BEC, roj. ROJHT, Senčak pri Juršincih 25, roj. 1926 - umrla 2. maja 2012; Stanislava PUKŠIČ, roj. Antolič, Gajevci 42/a, roj. 1959 - umrla 2. maja 2012; Marija SKUHALA, roj. Alt, Trgovišče 33, roj. 1928 - umrla 3. maja 2012; Marija IVANČIČ, roj. Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 120, roj. 1930 - umrla 6. maja 2012; Marija MEDVED, roj. Žumer, Lovrenc na Dravskem polju 128, roj. 1920 - umrla 3. maja 2012; Ivan BOTOLEN, Zagrebška c. 108, Ptuj, roj. 1968 - umrl 26. aprila 2012; Angela VIDONJA, roj. Beranič, Šikole 74, roj.1923 - umrla 3. maja 2012; Franc SVENŠEK, Vrazov trg 2, Ljubljana, roj. 1939 - umrl 28. aprila 2012; Jožefa ANŽELJ, roj. Anželj, Slavšina 27, roj. 1927 - umrla 1. maja 2012; Janez KMETEC, Strmec pri Leskovcu 41, roj. 1933 - umrl 2. maja 2012; Jožef MAJCENOVIČ, Brezovec 10, roj. 1916 - umrl 3. maja 2012; Ljudmila MAJCENOVIČ, roj. Drevenšek, Trdobojci 57, roj. 1933 - umrla 3. maja 2012; Cvetka BUTOLEN, roj. Galun, Spodnja Sveča 13, roj. 1963 - umrla 4.maja 2012; Otilija PANIČ, roj. Zadravec, Hum pri Ormožu 64, roj.1921- umrla 5. maja 2012; Cvetka ŠMIGOC, roj Jauk, Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj, rojena 1959 - umrla 27. aprila 2012; Jakob ALMASI, Miklošičeva ulica
8,	Ptuj, roj. 1926 - umrl 9. maja 2012; Karl MIKL, Spuhlja 107/c, Ptuj, roj. 1934 - umrl 7. maja 2012; Anton MAKOVEC, Pobrežje 141, roj. 1936 - umrl 30. aprila 2012; Franc HAMERŠAK, Kicar 33, Ptuj, roj. 1964
-	umrl 26. aprila 2012; Antonija ŽMAUC, roj. Kramberger, Mestni Vrh
9,	Ptuj, rojena 1927 - umrla 6. maja 2012; Terezija ŽULA, roj. Sardinšek, Dravska ulica 3, Ormož, roj. 1920
-	umrla 7. maja 2012; Franc BEZ-JAK, Grajenščak 85, Ptuj, roj. 1932
-	umrl 4. maja 2012; Jožef ZORČIČ, Ločki vrh 46, Destrnik, roj. 1933 -umrl 27. aprila 2012.
Poroke - Ptuj: Franc KUKOVEC, Bodkovci 8, in Sandra VAUPOTIČ, Bodkovci 8; Mitja ŠTUMBERGER, Bišečki Vrh 1, in Jasmina PIVEC, Selce 11; Simon VINKLER, Slape 9, in Jasna TOMINC, Apače 256 a; Matej ŽOHAR, Zelena ulica 16, Šentilj v Slov. goricah, in Ines HAM-LER, Zelena ulica 16, Šentilj v Slov. goricah; Branko PEČAR, Spuhlja 133 a, Ptuj, in Mateja VODOŠEK, Spuhlja 133 a, Ptuj.
Poroke - Ormož: Jožef PRAPOTNIK, Mihovci pri Veliki Nedelji 101, Velika Nedelja, in Matejka PUKLAVEC, Velika Nedelja 6 a, Velika Nedelja; Matjaž KOSI, Strmec pri Ormožu 3, Velika Nedelja, in Simona FAJFARIČ, Gorišnica 35, Gorišnica.