•o
Its ïo
-en
im
icn !o
o\
Poceni koruzništvo - Bo s 1. junijem manj zlorab?
Št. 7/Leto 66/Celje, 25. januar 2011/Cena 1 EUR
Dobro, da zima spet kaže zobe
wmMHi		1 ^	
90,6 95,1 95,9 100,3			
[(i^iy	DNI INPE1		IK rEK

□

f Bodite opazni
Novimjednikom .,
^nHadiem Celje
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Četvorka tudi v ritmih Golice
V petek zVečer so v Celju zaplesali prvi maturanti in tako bo ob petkih "in sobotah vse do 25. marca. Tudi vas ali vašega najstnika letos čakata četvorka in doneč Gaudeamus igitur? Če želite za spomin na ta dogodek tudi fotografijo v časopisu, bomo v Novem tedniku v torkovih številkah 'spel ""objavljali razrede naših maturantov.
STRÁŇ] 11

V

PS

i-


Foto: SHERPA
Šentjurska obvoznica ne more biti kot kaka hribovska cesta


Rok Marguč: Domov z dvema medaljama
Črne proteze ugriznile nazaj

Halo? Kdo mi je ukradel mobitel?
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Na razstavljenem volišču lahko simbolno ponovno glasujete za ali proti samostojni Sloveniji.
O samostojnosti še enkrat?
Na razstavi ob obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo se lahko o tej zgodovinski odločitvi Slovencev opredelite še enkrat
Ob 20. obletnici odločitve Slovencev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo so v petek v Muzeju novejše zgodovine v Celju odprli razstavo Arhiva Republike Slovenije z naslovom Milijon 289 tisoč 369 za samostojno Slovenijo. Razstava je posvečena 23. decembru 1990, ko je bil izveden plebiscit za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo. Razstava Arhiva RS v Celju začenja svojo celoletno pot po slovenskih arhivih, muzejih in srednjih šolah.
Avtorici razstave Vesna Gotovina in Alenka Starman predstavljata zelo kratko obdobje med novembrom 1990 in januarjem naslednjega leta, osredotočata pa se zgolj na plebiscit in ne na zgodovinske okoliščine, ki so pol leta kasneje pripeljale do odcepitve od takrat skupne države Jugoslavije. Direktor Arhiva RS dr. Dragan Matič je ob odprtju razstave povedal, da so v arhivu na razstavo izjemno ponosni. »To je edinstvena razstava, tudi če jo primerjamo z drugimi razstavami, ki jih prirejamo ob posebnih dogodkih. Ta je bil res izjemen, tudi zaradi izrednega optimizma in enotnosti državljanov Slovenije, ki jo je ta plebiscit izpričal. Čeprav sem zgodovinar, se ne morem spomniti, da bi tolikšna enotnost še kdaj v kakšni primerljivi situaciji obstaja-
TOREK
SREDA
la. Zato je privilegij, da lahko temeljito predstavimo to vzdušje.«
Z razstavo želijo nagovoriti najširši krog ljudi, še posebej pa mlade, ki se šolajo, in ki se plebiscita ne spomnijo. Razstava je vsebinsko in oblikovno zasnovana v treh delih, pri čemer najobsežnejši predstavlja obdobje pred plebiscitom, z vsemi dokumenti o ključnih odločitvah, medijsko podporo in tudi duhovitimi karikaturami. Drugi del je posvečen dnevu plebiscita, prava posebnost pa je takratna volilna skrinjica, v katero lahko obiskovalci tudi danes oddajo svoj glas. Glasove štejejo in sproti objavljajo na spletnih straneh in zanimivo bo videti, če je okoli zgodovinske in prelomne odločitve ljudstvo tudi danes tako enotno kot decembra 1990. (Po razstavi v ljubljanskem Cankarjevem domu so našteli 79,57 odstotka glasov za.) Zadnji del razstave obravnava obdobje neposredno po plebiscitu. Razstavo dopolnjujejo s pregledom člankov iz takratnega tiska in posnetki prispevkov, ki jih je pred, med in po plebiscitu objavljala nacionalna televizija.
Gre za v stroki izjemno odločitev, da z razstavo prikažejo tako kmalu po dogodkih neko zgodovinsko odločitev naroda. Je to iz perspektive zgodovine prekratko obdobje? »Ni - v tem
ČETRTEK PETEK
Za nepremičninske pripombe le še danes
Danes, v torek, se izteka rok, ko lahko lastniki nepremičnin sporočijo pripombe glede vrednosti svojih nepremičnin. Ostale podatke o nepremičninah in lastništvu pa lahko lastniki popravljajo še celo leto.
Sedež Območne geodetske uprave Žalec je v času dajanja pripomb obiskalo kar 3.900 strank, Velenje 2.150, v Mozirju pa so prejeli 1.540 pripomb. Največ strank se ni strinjalo z lastništvom. Iz Območne geodetske uprave Celje nam teh podatkov niso uspeli posredovati.
Podatke o vrednotenju bo Gurs obdelal do septembra. Predvidoma v novembru bo vlada sprejela uredbo o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin. Uredba bo predvidoma uveljavljena v decembru, s tem pa bodo nepremičnine dobile tudi uradno pripisano vrednost, ki bo izračunana glede na stanje trga dne 1. julija 2010.
BA, US
Rimske terme čakajo na tehnični pregled
času se je, kot pravimo, zgodovina zgostila. Imate celo vrsto dogodkov, ki so dramatični, tragični in usodni. Zato je tudi z znanstvenega stališča upravičeno, da se vzame krajši časovni izsek, ki pa je neizmerno pomemben in prinaša velike posledice za kasnejše obdobje življenja nekega naroda,« pravi Matič.
Na razstavi ne manjka praktično nič. Starejše bodo zanimali dokumenti in zapisi odločitev, ostale imenitne fotografije, simulacija volišča z možnostjo ponovnega glasovanja, računalnik, na katerem so obdelovali podatke z volišč, volilna skrinjica _ Na televiziji si obiskovalci lahko ogledajo vsa poročila o plebiscitu, ki jih je objavila nacionalna televizija. Poseben prostor je namenjen filatelistični zbirki spominskih ovojnic, razglednic ter priložnostnih poštnih žigov s tematiko plebiscita, drug prostor numizmatiki - plačilnim sredstvom (legalnim in nelegalnim), ki so se uporabljala in nastajala v letu 1990 (jugoslovanski dinarji, vrednostni boni, italijanske lire, nemške marke, Hamu-rabijeve lipe Obletnice plebiscita je Banka Slovenije obeleževala z izdajami spominskih kovancev iz zlata, srebra in tudi tečajnih kovancev iz običajne zlitine. Na razstavi je replika srebrnika, ki je bil izdan ob prvi obletnici. Skratka, zelo temeljita razstava, ki ni le pogled na zgodovinski dogodek, ampak prava učna ura in ob tem še neverjeten spomin na dan, ko je bil slovenski narod enoten kot še nikoli poprej ne in bržkone nikoli več ne bo.
Razstava bo na ogled do 28. februarja.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Dokončanje Rimskih term je vse bliže zastavljenim ciljem. V ponedeljek, 31. januarja, bodo opravili tehnični pregled objektov, ki bo pokazal, ali so bila vsa dela izvedena v skladu z gradbenimi in ostalimi predpisi.
V Rimskih termah te dni zaključujejo še nekatere druge pomembne projekte. V nedeljo so se zaključili kadrovski razpisi za delovna mesta v hotelskem gospodinjstvu, strežbi, kuhinji, recepciji, wellnesu, zdravstvenem programu ter vzdrževanju. Kot je povedala direktorica term Marjana Novak, so prejeli ogromno prošenj, tako da z zapolnitvijo potreb po kadrih ne bo težav. V prvi fazi bodo zaposlili med 60 in 70 ljudi.
Rimske terme, ki so od 1. decembra zaradi del zaprte za obiskovalce, naj bi svoja vrata predvidoma odprle 1. marca. Ponudba term bo namenjena visoko zahtevnim gostom. Nudile bodo celovit in celosten sprostitveni program - velik savna in ma-sažni center, pedikuro, manikuro, kozmetične elemente _ V 190 namestitvenih enotah bo na voljo okoli 380 ležišč. Prav tako bodo terme nudile celovito gostinsko ponudbo, posebnost pa bodo seminarske in kongresne dvorane, ki bodo po besedah Novakove namenjene prav posebni strukturi tovrstnih gostov.
BA
Varuhinja prihaja v Celje
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik bo jutri, v sredo, dopoldne s svojimi sodelavci poslovala v prostorih Mestne občine Celje.
S takšnim načinom dela se želi varuhinja še bolj približati državljanom. Tisti, ki menijo, da so jim kršene njihove pravice oziroma bi jim lahko varuhinja v okviru svojih pristojnosti kakorkoli pomagala, se morajo za pogovor z njo predhodno prijaviti. Prijave zbirajo na brezplačni telefonski številki 080 15 030 še danes, v torek, do 12. ure.	BA
Lajlar ostaja na čelu vojniške psihiatrije
Daniel Lajlar ostaja na mestu vršilca dolžnosti direktorja Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Nedavni razpis za mesto direktorja je bil neuspešen.
Na razpis sta se prijavili dve kandidatki, ki nista izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta.
Lajlar je bil na mesto vršilca dolžnosti tako ponovno imenovan za obdobje enega leta oziroma do spremembe statuta. Nov statut predvideva uvedbo dvotirnega sistema vodenja bolnišnice. To pomeni, da bi za direktorja bolnišnice lahko imenovali menedžerja in ne nujno
strokovnjaka psihiatrične stroke, kot je bilo doslej. Po sprejemu statuta je mogoče pričakovati ponovni razpis za direktorja bolnišnice. Psihiatrična bolnišnica Vojnik je dejavnost na področju klinične psihologije letos prenesla tudi v slovenjgra-ško bolnišnico, medtem ko do sodelovanja z nekaterimi drugimi bolnišnicami na tem področju ni prišlo.
MJ
Natančnega števila enostarševskih družin v Sloveniji nimamo. Tako na resornem ministrstvu kot tudi na centrih za socialno delo pa so prepričani, da jih bo po uveljavitvi novega zakona bistveno manj.
Poceni koruzništvo
Življenje poročenih in zunajzakonskih partnerjev je dražje - Novi zakon bo bistveno zmanjšal število enostarševskih družin
Prijateljica je pred dobrim mesecem povedala, da je noseča. S fantom nista poročena in uradno imata druge naslove, čeprav živita skupaj že nekaj let. Naj tega niti slučajno ne spreminjata, ji je takoj svetovala druga prijateljica: »Veš, koliko jaz privarčujem s tem, ko nisva skupaj prijavljena!« Takih, papirnatih enostarševskih družin je v Sloveniji kar nekaj. Koliko natančno, ne ve nihče, ker teh podatkov ni. Več bo znano po 1. juniju, ko bo država naredila konec tovrstnim zlorabam.
Poročeni pari in zunajzakonski partnerji (zunajzakonska skupnost je z zakonsko izenačena) imajo v primerjavi s pari, ki uradno ne živijo skupaj oziroma uradno ne živijo v zunajzakonski skupnosti, manj ugodnosti pri znižanju plačila vrtca, nižji so otroški dodatki, manj je možnosti za pridobitev denarnih socialni pomoči in državnih štipendij. Da se to dogaja, vedo vsi. Od tistih, ki kmalu po zanositvi ugotovijo, da bi na ta način lahko kaj privarčevali, do občinskih služb, ki odločajo o znižanju plačila vrtca, centrov za socialno delo, kjer odločajo o ostalih prejemkih, povezanih z družino, pa tudi samega ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Trenutno stanje
Država vsak mesec za otroške dodatke nameni okoli 24 milijonov evrov, povprečen otroški dodatek na otroka pa znaša 66 evrov. Največ zlorab je prav pri otroških dodatkih, ki so ponavadi višji, če gre za enostarševsko družino. Pa čeprav je ta takšna le na papirju. Na Centru za socialno delo (CSD) Celje so v letu 2005 (zadnji podatki) izdali odločbe o višini otroškega dodatka 5.134 dvostar-ševskim in 1.946 enostarše-vskim družinam. Ali so med temi enostarševskimi tudi tiste družine, kjer starša uradno ne živita skupaj, ne vedo natančno. Direktorica CSD Celje Olga Bezenšek Lalić ocenjuje, da je med temi približno polovica resnično enostarševskih družin, pri polovici pa gre za zlorabo.
Nekaj podatkov o številu enostarševskih družin lahko pridobimo tudi na občinah, kjer odločajo o znižanju plačila vrtca. Mestna občina Celje je tako lani izdala 1.862 odločb o znižanju plačila vrtca, od tega jih je bilo malo več kot 500 iz enostarševskih družin. Med temi jih je bilo od 50 do sto takšnih, kjer je eden od staršev umrl, je pogrešan ali neznan. Ostali dokazujejo obstoj enostar-ševske družine z dogovori o višini preživnine, varovanju
Življenje para, ki ni poročen in ne živi v zunajzakonski skupnosti, je gotovo cenejše, vendar se lahko hitro pojavijo tudi težave. Če eden od partnerjev umre, bo moral drugi, če bo želel biti upravičen do dediščine, dokazati, da sta kljub vsemu živela v zunajzakonski skupnosti. Po smrti enega od partnerjev je seveda to težje dokazovati, še manj pa pri tem pomaga, če sta se že prej izrekala, da zunajzakonske skupnosti ni. Kadar so pri tem udeleženi še otroci, se lahko težava pojavi, če oče, ki je umrl, pred smrtjo ni podpisal izjave o očetovstvu.
in varstvu otrok ter razdelitvi premoženja.
Dokazovanje
Praktično v vseh ustanovah ugotavljajo, da se »naziv« enostarševske družine in vse, kar to v smislu prihrankov pomeni, zlorablja. Dokazovanje zlorab pa je tako težko, da se s tem ne ukvarjajo oziroma zelo redko. Vodja službe za družino in socialo pri Mestni občini Celje Sandra Stajnko pravi, da so kmalu po sprejetju pravilnika o plačilih staršev za programe vrtca v letu 1996 preverjali resničnost podatkov, ki so jih podali starši. »Pri dokazih se je zataknilo. Pojavljali so se tudi primeri, ko je prišla kakšna stranka k nam v pisarno, povedala, da družina, ki navaja lažne podatke, dejansko živi skupaj. Ko smo te stranke zaprosili, da nam dajo izjavo, se je potem ponavadi ustavilo. Pričevanje oziroma dokazovanje je namreč za stranko neprijetno in potem ponavadi od takšnega primera tudi odstopijo,« razlaga Stajnkova.
Podobno zgodbo imajo na CSD Celje. Olga Bezenšek Lalić pojasnjuje, da je treba poznati tudi samo definicijo zunajzakonske skupnosti, ki jo oni v takih primerih morajo dokazati (da torej ne gre za enostarševsko družino). O zunajzakonski skupnosti govorimo, kadar gre za skupnost moškega in ženske, med katerima obstaja t. i. življenjska skupnost. Ta se izkazuje z zunanjimi znaki, kot so skupno bivanje, skupno gospodinjstvo ter ekonomska skupnost in da partnerja veljata v očeh ostalih kot taka partnerja, kot sta mož in žena. Prav tu se pojavi težava, kot pravi Bezenšek Lalićeva: »Govori-
mo o čustveni navezanosti, ki jo je treba dokazati. Obstoj samo skupnega stalnega prebivališča ni razlog, da takšno skupnost definiramo kot zunajzakonsko skupnost.«
Prav zaradi vseh težav pri dokazovanju je preverjanja resničnosti podatkov, ki jih navajajo upravičenci različnih pomoči, tako malo. Bezenšek Lalićeva priznava: »Načelno tega ne preverjamo. Vsaka oseba s svojimi izjavami je tudi kazensko odgovorna za tisto, kar izjavi. Ob anonimnih prijavah pa preverjamo zadeve na terenu.« Dodaja, da so pri preverjanju zelo neuspešni: »Gre za domnevo, ki jo moramo mi dokazati, a je to zelo težko.« Če imata domnevno bivša partnerja dogovorjeno preživnino, ta kaže, da sta ekonomsko neodvisna drug od drugega. Če je drugačno tudi stalno prebivališče, že vse kaže na to, da resnično ne živita skupaj. Čustveno navezanost je namreč še veliko težje dokazati.
Rešitev v novem zakonu
Tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve se zavedajo vseh težav in zlorab, ki se pojavljajo. Temu nameravajo narediti konec, saj se bo s 1. junijem začel uporabljati novi zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Zakon natančno določa pomen enostarševske družine. To bo po novem le tista družina, v kateri je eden od staršev umrl in otrok po
njem prejemkov za preživljanje ne prejema ali je oče neznan ali pa kadar otrok ne prejema preživnine. Da otrok ne prejema preživnine, se bo dokazovalo s tožbami na sodišču. Na ministrstvu pričakujejo, da se bo število enostarševskih družin s tem precej zmanjšalo.
Vodja sektorja za upravno-pravne zadeve pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Barbara Starič Strajnar pravi, da so največ zlorab ugotovili prav zaradi definicij enostarševskih družin in zunajzakonskih zvez. Zato so v novem zakonu še podrobneje določili zunajzakonsko skupnost. Vsak par, ki se mu bo rodil otrok, se bo tako štel za zunajzakonsko skupnost ne glede na to, koliko časa sta partnerja skupaj in ali sploh živita skupaj. Na ministrstvu tako predvidevajo, da se zakona po novem ne bo dalo več zaobiti. Poleg tega bodo vse postopke reševali CSD po enotnem postopku. »Ne bo se moglo več dogajati, da bi pri uveljavljanju ene pravice veljal en status, pri uveljavljanju druge pravice pa drugi. Ugotavljamo, da se to dogaja. Ko uveljavljaš denarno socialno pomoč, jo uveljavljaš kot samska oseba, ko greš po otroške dodatke, jo pa uveljavljaš kot družina,« še pojasnjuje Starič Strajnarjeva.
Zagotovo pa se bodo tudi v tem zakonu našle luknje. Olga Bezenšek Lalić že ima določene pomisleke. Novi zakon predvideva, da bosta
morala dva, ki imata otroka, dokazovati, da ne živita v zunajzakonski skupnosti. Zaenkrat lahko to dokazujeta le z notarsko overjeno izjavo, da ne živita skupaj oziroma da ne živita v zunajzakonski skupnosti. »Notarski zapis pomeni, da ne overjamo vsebine posla, ampak samo podpis,« opozarja Bezenšek Lalićeva.
Novi zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se bo začel uporabljati 1. junija. Določbe o državnih štipendijah, znižanih plačilih vrtca, subvencijah malic za učence in dijake, kosil za učence in prevozov za dijake in študente pa bodo začeli uporabljati 1. septembra.
Ne glede na novi zakon bo verjetno še vedno nekaj takšnih, ki bodo izkoristili vse možnosti, da bi vendarle plačevali manj oziroma dobili več. Četudi bi bilo treba pri notarju ali celo na sodišču »zatajiti« svojo družino. Nekateri to storijo zaradi hude stiske, teh v času krize ni malo, nekateri pa so v drugi krizi, kot zaključuje Olga Bezenšek Lalić: »Govorimo o krizi morale. Pred 20 leti je bilo nepredstavljivo oziroma sramota, da bi nekdo prejemal kakšne prejemke na centru za socialno delo, zdaj je pa skoraj čudno, če ne greste na center in ne zlorabite tega, če je možnost.«
ŠPELA KURALT Foto: SHERPA
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašajte !n za vas bomo poiskali odgovor na Upravni enoti Celje. Vprašanja lahko naslovite na naše uredništvo ali neposredno na upravno enoto na www.uis.si.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Kako si lahko priskrbim parkirno kartico? Sem invalid II. stopnje...
Parkirno karto lahko upravičenec pridobi pri krajevno pristojni upravni enoti, na območju katere prebiva.
Do parkirne karte je upravičenZ-a
-	oseba, ki ima zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60-odstotno telesno okvaro, oseba z multiplo sklerozo in oseba z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30-odstotno telesno okvaro,
-	težko telesno prizadeta oseba, ki
ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
-	spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo iz prve ali druge alinee tega odstavka, ki sama ne more ali ne sme voziti motornega vozila, težko duševno prizadeto osebo, ki ji je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ali osebo, ki je slepa,
-	spremljevalec, ki vozi in spremlja mladoletno osebo, ki je težko telesno ali duševno prizadeta oziroma je zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirana pri gibanju.
Za pridobitev parkirne karte se vloži prošnja, ki Ji je treba priložiti dokazilo o telesni okvari (izvedensko mnenje invalidske komisije ali evidentirano potrdilo izbranega osebnega zdravnika), dve fotografiji in potrdilo o plačilu parkirne karte v znesku 2,51 €. Upravičenec svojo parkirno karto podpiše in jo takoj po postopku laminiranja tudi prevzame v uporabo.
Ali je îe vedno mogoče urediti vozniîko dovoljenje za avto-prevoznike (certifikat) in kakîen je postopek?
Vozniki lahko pridobijo certifikat
voznikovih kvalifikacij pri eni od pooblaščenih organizacij, objavljenih na spletni strani Ministrstva za promet Republike Slovenije, nato pa s predložitvijo certifikata pri eni od upravnih enot v RS zahtevajo vpis kode 95 v slovensko vozniško dovoljenje. Ali lahko državljan RS registrira osebno vozilo v tujini in ali lahko tujec registrira osebno vozilo v RS? Če lahko, kakîen je postopek?
Seveda lahko, in sicer pod enakimi pogoji, če gre za registracijo znotraj držav Evropske unije. V primeru registracije v tako imenovani tretji državi (izven EU) ali če vozilo prihaja od tam, pa Je pred registracijo potrebno izpolniti tudi obveznosti pri organu, ki opravlja carinsko službo.
Vpraîajte in za vas bomo poiskali odgovor! Piîite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Vi vpraîate, mi najdemo odgovor. Vpraianje lahko poiljete tudi po elektronski poîti na radio@radioceljexom.
Načelnik Upravne enote Celje bo na vaša vprašanja odgovarjal tudi 2.februaijaob9.25 na Radiu Celje.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Naložba v Zaječar - manj zaposlenih v Šoštanju
Ob pomoči Srbov Gorenje v Zaječarju ureja večji industrijski kompleks, kjer bodo sestavljali aparate ter izdelovali umivalnike
Velenjsko Gorenje načrtuje večjo naložbo v Zaječarju, sporazum s srbsko vlado in mestom pa naj bi podpisali do konca meseca. V enem letu naj bi nato začeli z dejavnostjo, v treh letih zaposlili 300 ljudi, začetno naložbo pa vrednotijo na 2,9 milijona evrov. Žal pa bo zaradi tega brez dela ostalo več kot 80 ljudi v Šoštanju.
Gorenje naj bi v večjem, skem kompleksu zgradilo 14-hektarskem industrij- linijo za pralne in sušilne
stroje. Industrijski kompleks obsega dve hali v skupni velikosti 18 tisoč kvadratnih metrov, kamor bo Gorenje postavilo montažno linijo za pralne in sušilne stroje. Vse stroje bodo sicer še vedno izdelovali v Velenju, v Zaječarju pa bodo sestavljali aparate, namenjene prodaji v Srbiji in nekaterih vzhodnoevropskih državah. S tem želijo izkoristiti prednosti carinskega sporazuma, ki ga je Srbija sklenila z Rusijo in nekaterimi drugimi državami Vzhodne Evrope. Seveda računajo na večjo
Gorenje je v Srbiji že prisotno z dvema proizvodoma lokacijama. V Valjevu (posnetek je z dneva odprtih vrat) je proizvodno središče za hladilno-zamrzovalne aparate, v tovarniškem kompleksu v Stari Pazovi pa proizvaja grelnike vode.
prodajo na teh trgih, ki so z vidika dobičkonosnosti zelo pomembni. Kot pravijo, naj bi naložba v Zaječarju pozitivno vplivala na obseg proizvodnje pralnih in sušilnih strojev v Velenju in s tem na ohranitev delovnih mest na tej lokaciji.
V Zaječar nameravajo preseliti tudi proizvodnjo kopalniških umivalnikov iz umetnih mas, ki jih hčerinsko podjetje Gorenje Notranja oprema zdaj proizvaja v Šoštanju v okviru proizvodnega programa Kopalnice. »Proizvodnja umivalnikov na tej lokaciji zaradi nerentabilnosti ni več mogoča,« pojasnjujejo v Gorenju ter napovedujejo, da se bo zaradi selitve, predvidoma v drugi polovici leta, število zaposlenih s sedanjih 132 zmanjšalo na približno 50 delavcev. Menda si bodo prizadevali presežnim delavcem zagotoviti zaposlitev znotraj Skupine Gorenje. Sicer imajo z lokacijo v Zaječarju še več načrtov, predvsem s področja, kjer želijo postati vodilni ponudnik celovitih storitev ravnanja z odpadki v Jugovzhodni Evropi.
Projekt bo z nepovratnimi sredstvi in z vlaganji v infrastrukturo podprla Republika Srbija. Odločitev o naložbi v Zaječar so v Gorenju sprejeli v skladu s strateškimi usmeritvami, ki predvidevajo selitev proizvodnje izdelkov iz nižjih cenovnih razredov v stroškovno ugodnejše države in ohranitev proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo v Sloveniji.
URŠKA SELIŠNIK
Obrtniki se pripravljajo na proteste
Slovenski obrtniki še vedno ostro opozarjajo na probleme, predvsem plačilno nedisciplino. Če vlada ne bo uredila položaja, za marec napovedujejo ostrejše proteste oziroma državljansko nepokorščino obrtnikov in podjetnikov.
Med obrtniki, ki se srečujejo s problemi, je tudi več kot 600 članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenske Konjice. Samo na tem območju je lani 14 obrtnikov, predvsem iz gradbene stroke, odjavilo obrt. Kot glavni razlog navajajo plačilno nedisciplino, seveda pa bi želeli ureditev drugih razmer, na primer samo 30-dnevno zamudo pri plačilih ter spremembe v delovno-pravni zakonodaji. Na Konjiškem so na srečanju obrtnikov z župani že opozorili, da bodo za gradbeno usmerjenimi zasebniki na vrsti tudi drugi, če država ne bo primerno ukrepala.	US
Nadaljevanja stopniščne skupščine
Potem, ko se je minuli teden razširila novica, da Pivovarna Laško poskuša s prodorom na kitajski trg, so v petek iz Laškega sporočili, da se na sodišču nadaljuje gospodarski spor z Vseslovenskim združenjem malih delničarjev.
Gre za spor, v katerem združenje toži pivovarno zaradi sklepov, ki so jih sprejeli na predlanski skupščini. Takrat, avgusta 2009, delničarji na skupščini niso podelili razrešnice upravi in nadzornikom za leto 2008, skupščina pa je povezana s t. i. stopniščno skupščino malih delničarjev. Spomnimo, da je Pivovarna Laško takrat še pod vodstvom Boška Šrota preklicala za 29. maj 2009 sklicano skupščino. Mali delničarji so nato izvedli skupščino na stopnicah pred vhodom v dvorano. Tako izvedena skupščina je nato sprožila vrsto pravnih postopkov. Letos je sodba sodišča o ničnosti sklepov te skupščine postala pravnomočna, zato se zdaj gospodarski spor lahko nadaljuje. V društvu malih delničarjev so že napovedali vložitev zahteve za revizijo vseh postopkov.	US
Rast na
kapitalskih trgih
Vlagatelji so na svetovnih kapitalskih trgih tudi v preteklem tednu povečevali svoje donose. Na pozitivno vzdušje vplivajo predvsem izjemni rezultati podjetij za lanski četrti kvartal.
Za dvig trgov je poskrbela pozitivna novica ameriške banke JP Morgan Chase. Ta je močno presenetila analitike in lani ustvarila 17,4 milijarde dolarjev dobička, kar je 48 odstotkov več kot leto prej, in napovedala štirikrat višjo dividendo. Malo slabše rezultate je objavila nekoč največja banka na svetu Citigroup. Njen dobiček na letni ravni je znašal 10,6 milijarde dolarjev. Boljše rezultate glede na pretekla leta je dosegla predvsem na račun manjših izgub iz naslova posojil in umiritve razmer na kreditnih trgih. Rezultati družbe Apple so močno presegli pričakovanja analitikov in tako omilili novico glede bolniškega dopusta šefa Steva Jobsa. Četrtletni dobiček je na podlagi praznične prodaje iPodov, iPhonov in Macov porasel za kar 78 odstotkov. Iz tehnološkega sektorja je zelo dobre rezultate objavilo še podjetje IBM. Četrtletna prodaja je porasla za 6,6 odstotka na skoraj 30 milijard dolarjev. Vodilne evropske borze so teden začele pod vplivom novice, da je osrednja kitajska borza v Šanghaju padla za 3 odstotke, ker je centralna banka zaradi nevarnosti pregrevanja gospodarstva četrtič v dobrih dveh mesecih zvišala stopnjo obveznih rezerv, ki jih morajo imeti poslovne banke. Evropske borze so močno pridobile na vrednosti v torek, ko so vlagatelji pozitivno sprejeli sestanek finančnih ministrov držav z evrom, ki je okrepil njihovo zaupanje v ukrepe zoper dolžniško krizo. Končne odločitve je pričakovati v naslednjih mesecih. Pozitivno sta vplivali še novici o vzponu zaupanja v nemško gospodarstvo in uspešni grški prodaji zakladnih menic.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 17.1. IN 21.1.2011
Pomen
lastnega znanja
Lani novembra so v velenjskem premogovniku, v jami Pesje, pognali odkop z imenom k.-50/C, ki postaja največji dosežek v nekaj zadnjih letih. Nanj so namreč namestili najzmogljivejše hidravlično podporje, ki so ga skupaj s proizvajalcem razvili tudi strokovnjaki premogovnika.
Podporje je po prvih treh mesecih odkopavanja doseglo svoj cilj, saj so z njim povečali učinke odkopavanja ob hkratnem zagotavljanju varnosti za zaposlene. Na tem odkopu, katerega dolžina je 684, širina 150 metrov, dovoljena odkopna višina pa med 20,1 in 47,8 metra, so doslej obratovali 41 delovnih dni. Dnevni napredek odkopa je v povprečju znašal nekaj manj kot 3 metre. Predvidena povprečna dnevna tonaža je 8.500 ton oziroma skupno 1,6 milijona ton, doslej pa so izkopali več kot 313 tisoč ton premoga. Odkop bo predvidoma deloval 192 odkopnih dni oziroma nekaj manj kot 10 mesecev.
Posebnost odkopa k.-50/C je v tem, da je na njem montiranih 85 kompletov odkopnega hidravličnega podporja širine 1,75 metra. Sekcije hidravličnega podporja v premogovniku ne opravljajo samo funkcije podpiranja sloja premoga, temveč so tudi delovni stroj. Kot zanimivost dodajmo, da je ena sekcija hidravličnega podporja težka 20 ton, kar pomeni, da samo 85 sekcij predstavlja težo 1.700 ton, prišteti pa je treba še odkopni transporter in pridobivalni stroj. Na odkopu je vgrajen tudi avtomatizirani sistem za odpraševanje.	US
1 Oznaka 1	Ime 1	Enotni tečaji	Promet v tEURl		%spr.
CICG	Cinkarna Celje	75,00	1,80		7,14
CETG	Cetis	21,16	0,00		■8,00
GRVG	Gorenje	12,80	496,60		■0,78
PILR	Pivovarna L.aško	13,80	26,30		0,44
JTKG	Juteks	33,00	8,70		4,76
ETGG	Etol	95,00	1,90		■2,06
Največji svetovni indeksi so teden končali pozitivno. DAX je bil 0,5 odstotka višji in je v petek dosegel 7.083 indeksnih točk. Francoski CAC40 je končal teden 0,47 odstotka višje, angleški FTSE100 je pridobil 0,55 odstotka. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,1 in 0,7 odstotka višje. Indeks NASDAQ se je podražil za 0,9 odstotka ter v sredo dosegel 2.290 indeksnih točk.
INDEKSI MED 17.1. IN 21.1.2011
Indeks
Zadnji tečaj
SBITOP
843,05
■0,93
Vrednost evra se je proti dolarju okrepila za 1,7 odstotka in v petek je razmerje preseglo 1,35 dolarja za evro. V skladu s trgi so se podražile tudi surovine. Za sod nafte je bilo v petek treba odšteti 89,9 dolarja, kar je 0,7 odstotka več kot teden prej. Nadpovprečni rezultati poslovanja v preteklem letu vplivajo na optimizem pri vlagateljih in stabilno rast trgov. A ne glede na to je zelo verjetno v kratkem pričakovati unovčevanje donosov.
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
V iskanju inovacij
Regionalna gospodarska zbornica Celje in Savinjsko-ša-leška gospodarska zbornica sta objavili razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v Savinjski regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. Razpis je odprt do konca marca, nanj pa se lahko s svojimi inovativnimi idejami prijavijo podjetniki z območja celjske oziroma velenjske gospodarske zbornice.
www.novitednik.com
Podporje v velenjskem premogovniku - Št.7-25.januar2011
AKTUALNO
K sreči zima spet pokazala zobe
Po skoraj pomladanskih temperaturah se na smučiščih na Celjskem veselijo hladnejših dni in tudi snega - Obisk pod pričakovanji, smuka izvrstna
Na večjih smučiščih na Celjskem, torej na Rogli, Golteh in Celjski koči, so včeraj upali, da se bo opoldansko sneženje okrepilo in da bodo dobili novo pošiljko naravnega snega. Seveda povsod s pomočjo umetnega zasneževanja vabijo smučarje in druge ljubitelje zimskih radosti. Upravljavcem je kar precej nevšečnosti povzročila otoplitev v minulem tednu, vendarle se povsod trudijo, da bi smučarjem ponudili kar najboljše pogoje. Seveda če jim dopušča narava.
Smučišča na Celjski koči so namreč ponovno »zalau-fali« v petek, ko je zapadlo 10 centimetrov novega snega, predvsem pa je bilo zunaj dovolj hladno za prave snežne užitke. »Razmere na smučišču so bile imenitne,« se je pohvalil Matic Lesko-šek, ki je bil zadovoljen z nedeljskim obiskom, ko je na smučišču vijugalo preko 200 obiskovalcev. »Tudi hotel je precej dobro zaseden. Seveda pa tudi pri nas ni vse idealno. Imeli smo precejšen izpad, ker smo januarja morali zaradi naravnih razmer praktično za dva tedna zapreti smučišče. Je pa res, da smo, kadar razmere dopuščajo, lahko vsi zadovoljni.« Tako se v teh dneh na Celjski koči vrstijo šole v naravi, kar nekaj pa je tudi dnevnih smučarjev, ki se za svojo sprostitev in za prvi užitek zapeljejo na najbližje smučišče.
Tudi Leskošek meni, da če se v »dolini« termometer ustavi na 15 stopinjah, se smučarji težko odločijo za obisk smučišča. »Izgledalo je, kot bi bila prava pomlad, na srečo pa je spet zima pokazala zobe.«
Roke si bodo meli drugje
Izvršni direktor Unior turizma Damjan Pintar je
najprej pohvalil smuko: »Minuli vikend je bilo vzdušje izvrstno. Nizke temperature, 15 centimetrov novega snega, na smučiščih ni gneče _ Super, res se splača obiskati.«
Kot je povedal Pintar, so v letošnji sezoni zaradi slabih naravnih razmer in večkratnih otoplitev že štirikrat delali sneg, ki sedaj ob pomoči naravnega snega tvori
imenitno podlogo. »Naši objekti so dovolj dobro zasedeni. Takoj po novem letu se je pri nas oglasilo veliko gostov s Hrvaške, nato iz Bosne in Hercegovine, zdaj so na vrsti madžarski turisti. Torej, kar se tujcev tiče, je v redu, nekoliko drugače je z domačimi gosti. Se pa zavedam, da je pravo presenečenje, ko je v dolini 12, 13 stopinj plusa, na Rogli pa prava smuka. Zdaj, ko je spet pritisnil pravi mraz, upam, da se jih bo več odločilo za smuko.« Seveda Pin-tar opozarja, da so nekoliko slabši obisk pričakovali, saj so tovrstne aktivnosti ene prvih, kjer so ob pojavu krize opazili varčevanje med ljudmi. »Prepričan sem, da kriza ne vpliva le na slovenske, temveč tudi na ostale turistične destinacije in da povsod beležijo slabši obisk. Za Roglo bi tako rekel, da je obisk skladen s pričakovanji oziroma, ker je v okolici veliko nastanitvenih kapacitet, pri nas ni tako kritično kot v nekaterih drugih centrih, tudi v sosednji Avstriji.«
Kot je povedal Pintar, na Rogli brez prekinitve obratujejo vse od 1. decembra. »Ekipa žičničarjev in sodelavcev, ki delajo na umetnem zasneževanju, so v polnem pogonu, in to podnevi in ponoči, od začetka sezone. Na srečo so fantje navajeni in na srečo smo dovolj izpopolnili sistem, da lahko hitreje zasnežujemo proge, in od prejšnje srede, ko se je dovolj ohladilo, snežni to-
Vsi nazarski petošolci, brez izjeme, so dneve v minulem tednu preživljali na Golteh. kjer so se v okviru projekta Naučimo se smučati spoznavali osnovno smučarsko znanje. Ravnatelj Jože Kavtičnik se namreč že dlje časa zavzema, da bi bila osnovna znanja dostopna vsem otrokom ne glede na socialni položaj.
povi spet delujejo. Na Rogli pač ničesar ne prepuščamo naključju, obljubljeno število snežnih dni pa bomo zagotovo presegli.«
Na Rogli trenutno obratujejo vse proge, razen pod najbolj strmo vlečnico Jurgo-vo 3, kjer pa progo umetno zasnežujejo in s prvo dovolj kakovostno pošiljko naravnega snega bodo progo tudi odprli. Na Rogli, skladno z napovedmi, skrbijo za pester spremljevalni program, seveda pa jih še vedno »pečejo« enotedenske počitnice. »Kljub temu, da smo že lani januarja urgirali, nismo uspeli s svojim pozivom po vsaj dvotedenskih počitnicah. Teden manj počitnic za Unior turizem in okoliške ponudnike pomeni 400 tisoč evrov manj prometa, izguba na vseh slovenskih smučiščih pa bo večmilijonska. Ob tem si bodo roke seveda meli italijanski in avstrijski žičničarji. Samo upam lahko, da bodo prihodnje leto počitnice v Sloveniji trajale vsaj dva tedna, če ne več, kot imajo urejeno nekatere sosednje države.«
Odlična smuka, manj gostov
Podobno kot z Rogle »poročajo« o razmerah s smučišča na Golteh, kjer pa je dogajanje v letošnji sezoni seveda precej v znamenju novega hotela. »Sploh na začetku je kazalo izjemno
dobro. Do konca počitnic na Hrvaškem in v Srbiji je bil povsem zaseden, sedaj pa kakšna slovenska skupina odpove, češ da ni snega. Vendar, tisti ki pridejo in smučajo, so zagotovo zadovoljni,« je povedal direktor Gorskega centra Golte Ernest Kovač in omenil, da med hotelskimi gosti ni zaznati manjše kupne moči. Večina je prijetno presenečena s ponudbo in celotnim servisom, tako da slišijo kar precej pohval. Kar se uradnega odprtja hotela tiče, je Kovač povedal, da je »pomembno, da smo ga zagnali in napolnili, veselico pa bomo tudi še pripravili. Pomembno je, da smo ga zgradili v roku in da so gostje zadovoljni.«
Kar se smučišč tiče, so v nedeljo odprli progo Stare stane, zdaj pa intenzivno zasnežujejo še Ročko. »Res se trudimo, da bi zasnežili še preostali del smučišča. Vendar se bojimo, ker nam zmanjkuje vode. Vedeti je treba, da je smučišče v celoti umetno zasneženo, Morava pa ni odprta, ker naravnega snega praktično ni,« je povedal Kovač in poudaril, da je smuka odlična. »Še več, smučarji pravijo, da je idealna. Proge so urejene, gneče ni, tako da se res da dodobra nasmučati. Ob tem se seveda sprašujemo, zakaj je skoraj tretjino manj dnevnih gostov? Po sezoni bomo potegnili črto, zagotovo pa na slabši obisk vplivajo kriza in vremenske razmere, nekateri mogoče celo čakajo, da bomo odprli vse proge. Težko bi sedaj ugibal, bi pa rekel, da v teh negotovih časih, ko nihče ne ve, kaj se bo zgodilo, ljudje varčujejo pri smučanju.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: IŠ


■J^WWW.
radiocelje.com
Rogla - raj za bordarje in smučarje
Na podlagi 50., 60. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« -območje stanovanjske gradnje
Župan Mestne občine Celje naznanja javno razgrnitev osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« - območje stanovanjske gradnje v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje - Celjski prostorski plan (Ur. list SRS št. 40/86, 4/88, Ur. list RS št. 18/91, 54/94, 25/98, 86/01).
II.
Predmet sprememb in dopolnitev so novi pogoji oblikovanja, ki zadevajo prvenstveno zemljišča s parc. št. 1002/5, 1002/9, 1002/10, 1004/4, 1004/5, 1004/7, 1004/6, 1002/2 in 1002/4, vse k.o. Sp. Hudinja, smiselno pa se uporabijo tudi za gradnjo na drugih zemljiščih znotraj območja Sprememb in dopolnitev ZN rekreacijskega centra »Na Golovcu« - območje stanovanjske gradnje.
III.
Gradivo iz prve točke bo javno razgrnjeno v času od 1. februarja do 18. februarja 2011
-	v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje,
-	na sedežu Mestne četrti Gaberje, Kidričeva 3, Celje.
IV.
Javna obravnava bo potekala 9. februarja 2011 s pričetkom
ob 15. uri v sejni dvorani Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje.
V.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 18. februarja dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje ali na elektronski naslov pro-stor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »ZN Golovec«.
Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC. cgi in posredovala v sprejem.
Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v sprejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimka ter drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
IZ NAŠIH KRAJEV
CPM nima denarja za dokončanje čistilne naprave v Kasazah
Cestno podjetje Maribor ni sposobno dokončati del na čistilni napravi v Kasazah. To je bilo dokončno znano na petkovem sestanku s predstavniki investitorja te komunalne naložbe, Občino Žalec, nadzornika del, družbo DDC, in predstavniki Javnega komunalnega podjetja Žalec. S podjetjem bodo prekinili pogodbo in začeli postopek zbiranja ponudb za novega izvajalca. Do takrat bo nujna vzdrževalna dela na čistilni napravi opravljalo Javno komunalno podjetje Žalec.
Cestno podjetje Maribor (CPM) v dobrem tednu ni uspelo pridobiti zaupanja bank in ni prejelo bančnega posojila za dokončanje del na posodobljeni čistilni napravi v Kasazah. »Podjetje ni ponudilo nobene konkretne rešitve za dokončanje manjkajočih del. Izjav, obljub in zagotovil žal niso uresničili,«
odločitev v imenu investitorja del, Občine Žalec, pojasnjuje župan Janko Kos. Kot je znano, se je podjetje znašlo v prisilni poravnavi in novembra lani, tik preden bi dela končalo, prenehalo z delom na čistilni napravi. Podjetje bi potrebovalo 330 tisoč evrov za dokončanje del, ki pa mu jih Občina Žalec ni mogla plačati vnaprej, saj je denar za naložbo pridobila iz evropskega kohezijskega sklada. Poleg tega ima podjetje neporavnane račune do glavnega podizvajalca, podjetja Prolink iz Griž, in to do svojih podizvajalcev. CPM ima dolg tudi zaradi neplačevanja elektrike. Elektro Celje je zaradi neplačanih dolgov v višini 14 tisoč evrov podjetju zagrozilo z odklopom elektrike na čistilni, kar bi lahko povzročilo ekološko katastrofo. Strošek bo zdaj krila občina in ga »kompenzirala« z deli izbranega, novega, izvajalca.
Projekt, ki bi moral biti končan lani poleti, se bo zaradi zapletenih razpisnih pogojev za izbiro novega izvajalca, še zavlekel. Včeraj je občina tudi uradno prekinila pogodbo s CPM-jem in začela s postopkom za izbiro novega izvajalca, za kar potrebujejo soglasje okoljskega ministrstva in službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. »Prosili jih bomo za sodelovanje, da čim prej pripravimo vsebino novega razpisa in končamo izgradnjo, saj se v občinah dela poslovna škoda. Posamezniki in podjetja se namreč ne morejo priklopiti na čistilno napravo in na kanalizacijski sistem,« pravi Kos. Javno komunalno podjetje Žalec bo do izbora novega izvajalca prevzelo nujna vzdrževalna dela na čistilni in preprečilo morebitno škodo.
Črni scenarij »nesrečnega« projekta je nekoliko
Veselje ob uradnem odprtju čistilne naprave v začetku lanskega oktobra žal ni trajalo dolgo.
omililo soglasje okoljskega ministrstva za objavo razpisa za izbiro novega izvajalca, ki bo dokončal drugi
del komunalne naložbe, izgradnje kanalizacijskega sistema v štirih spodnje-savinjskih občinah, kjer
dela stojijo zaradi stečaja Vegrada.
MATEJA JAZBEC Foto: GrupA (arhiv NT)
Sonce za Konjičane
V Slovenskih Konjicah bodo danes, v torek, uradno odprli največji tamkajšnji sončni elektrarni, ki sta na strehah športne dvorane ter OŠ Ob Dravinji.
Elektrarni, ki imata moč 240 oziroma 140 kilovatov, bosta na leto proizvedli toliko električne energije, kot je porabi približno sto gospodinjstev. Zgradila ju je družba Bisol iz Latkove vasi, ki ji je občina podelila služnostno pravico za obdobje 20 let. Sončni elektrarni bosta slovesno predala namenu župan Miran Gorinšek in predstavnik družbe Bisol.
BJ
HITRO NAROCiTE
mmm
Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, ! 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in lanimivostl ii sveta glasbe in labave.
NOVI TEDNIK
Ime in priimek:
I Prešernova 19 I 3000 Celje
NAROCILNICA
KraL
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
Bo Ingrad Gramat držal
obljubo?
Za razliko od Stranic poslušajo v sosednjih krajih ptičje petje ter uživajo v odličnem pohorskem zraku. Pa na Stranicah? Tam je, zaradi kamnoloma slišati miniranje, v zraku pa je čutiti prah, ki krajane posebno moti. Krajane prav tako motijo meteorne vode ter še kaj.
Upravljavec kamnoloma podjetje Ingrad Gramat končno obljublja delno sanacijo. »Vse podrobnosti bomo predstavili na sestanku, ki bo v roku enega meseca,« skopo odgovarja direktor podjetja Slavko
Bunderla. Tako so se glede ponovnega srečanja pred nekaj dnevi dogovorili na sestanku s predsednikom KS Emilijanom Fijavžem in županom Zreč, mag. Borisom Podvršnikom. Da je kamnolom na Stranicah trn v peti domačinov, kaže tudi Podvršnikova predvolilna obljuba za ureditev tamkajšnjih razmer.
Več kot to, da je v kamnolomu Stranice predvideno rekultiviranje izrabljenega dela, direktor Ingrad Gra-mata zankrat ne želi povedati. Ogorčeni krajani bodo obljubam Ingrad Gramata
lahko verjeli šele, ko bodo bolj konkretne. Krajani se posebej bojijo, od kod bodo pripeljali material za zapolnitev izrabljenega dela ter ali bo ta okoljsko sprejemljiv. Po občinskih načrtih naj bi bila tam v bodoče obrtna cona. »Tudi ta ne sme biti moteča. Da ne bomo, po drugi strani, dobili takšne dejavnosti, ki bi bila vnaprej moteča, ampak takšne, ki so do okolja prijazne,« gleda vnaprej predsednik KS Stranice Emilijan Fijavž.
Krajani si najbolj želijo zaprtje kamnoloma, vendar direktor Bunderla odgovarja, da ta obratuje z vsemi dovoljenji ter ima rudarsko dovoljenje vse do leta 2021.
BRANE JERANKO
Komunalno breme na plečih občanov
Proračun Občine Prebold za letošnje leto znaša 7 milijonov evrov in je uravnotežen na strani prihodkov in odhodkov.
Največ sredstev je namenjenih dokončanju projekta gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Kasazah. »Komunalni naložbi nas izjemno bremenita. Dela se zaradi težav Vegrada in Cestnega podjetja Maribor nikamor ne premaknejo in utrpeli smo veliko poslovno škodo, ki ji še ni videti konca,« je nejevoljen župan Vinko Debelak. Breme je toliko večje zaradi najetega bančnega posojila v višini 1,5 milijona evrov. »Že lani smo načrtovali priključitev na kanalizacijo in prve prihodke v proračun iz naslova komunalnega prispevka. Ne predstavljamo si, kako bomo poslovali v primeru, da projekt ne bo dokončan do letošnjega poletja.«
Drugi, večji projekt je rekonstrukcija in obnova prostorov vrtca ter knjižnice. Zanj bo občina namenila 1,6 milijona evrov. V letošnjem letu Preboldčane čaka tudi dokončanje sekundarne kanalizacije v krajih Sveti Lovrenc, Matke, Kaplja in Dolenja vas ter gradnja malih čistilnih naprav v hribovitem delu občine.
MJ
IZ NAŠIH KRAJEV
Začelo se je s preprostim vprašanjem na lokalnem radiu, ko je poslušalka želela izvedeti, zakaj v zobozdravstveni ambulanti na Planini nekomu niso izdali računa za nadstan-dardno storitev. Notranja revizija, ki je sledila, je potrdila, da ni šlo za prvi primer finančnega poslovanja mimo matične ustanove in davkarije. »Kako resno je? Zelo,« je potrdila direktorica Zd Šentjur Melita Ilič Tasič in dodala, da je že objavila razpis za novo delovno mesto. Prejšnja zobozdravnica je namreč odpuščena.
Kot poudarja vodstvo ZD Šentjur, nihče od pacientov ni bil oškodovan in tudi storitve - šlo je v glavnem
za izdelavo posebnih protez, keramičnih nadomestnih členov in keramičnih prevlek - so bile izvedene kakovostno. Je pa pregled dokumentacije za obdobje od lanskega februarja do konca leta 2010 pokazal, da poslovanje ni bilo finančno brezhibno. Pacienti so bili sicer seznanjeni, da morajo za uporabo nadstandardnih materialov za izdelavo zob-noprotetičnih nadomestkov doplačati. In so. Po veljavnem ceniku ZD Šentjur, kar pomeni, da tudi finančno niso bili oškodovani. Le da ob tem niso prejeli računa. Za sporen primer, zgodil se je že lani, so na Planini račun za 430 evrov izdali v začetku letošnjega leta in takrat oddali tudi pripadajoči
Z.
povpra^ai^® P"
,,ašem operateri«


Rumeni tisk poneumlja
V I. OŠ Žalec je bil v soboto ves dan osnovnošolski debatni turnir. Na njem je sodelovalo 13 šol iz cele Slovenije, debatiralo pa je 33 ekip, to je kar 99 debaterjev.
Debatna trditev na turnirju je bila: Rumeni tisk
poneumlja. Mladi debaterji so prepričljivo in argumentirano zastopali stališča. Turnir je potekal pod okriljem Zavoda za kulturo dialoga, ki ga zastopa direktorica Bojana Skrt, organizacijski del in gostoljubje pa je prevzela šola z ravnateljico
Tatjano Žgank Meža in
mentorico debatnega kluba Majdo Jurač. Mladi debaterji so se pomerili v treh debatnih krogih in nato še v finalni debati, kjer sta se pomerili ekipi OŠ Rodica pri Domžalah in OŠ Žalec. Prvo mesto so osvojili domžalski debaterji, drugi so bili žalski debaterji in tretji debaterji iz OŠ Črnuče. Tudi ostale štiri ekipe Žalčanov so se dobro odrezale. Vsi debaterji so zadovoljni odšli iz Savinjske doline, kjer so preživeli uspešen debatni dan.
TT
Če pacienti ne bi velikodušno tolerirali spornega početja, bi tudi planinska ekipa še vedno brezhibno opravljala svoje delo.
Črne proteze ugriznile nazaj
Zaradi dela na črno odpuščena zobozdravnica na Planini pri Sevnici
denar. »Pacienti so obvezna doplačila za nadstandardne materiale oziroma storitve poravnali z gotovino neposredno zaposlenim v zobni ambulanti, ki pa so denar obdržali. Pri izdelavi nad-standardnih zoboprotetič-nih storitev pa zaposleni niso uporabili materiala in opreme ZD Šentjur,« so sporočili pristojni.
Poročilo o ugotovitvah internega strokovnega in finančnega nadzora je prejšnji torek obravnaval tudi svet zavoda na svoji seji, obvestili pa so tudi pristojne ustanove.
Glede na to, da je bilo vsaj včasih podobno brezračun-sko poslovanje zelo razpasla in precej neprijetna razvada, bo skrajni ukrep v cehu gotovo odmeval. Morda še bolj med tistimi, ki so pač imeli srečo, da si nihče od njihovih pacientov ni upal dvigniti glasu, medtem ko so vzeli denar in se meni nič tebi nič naredili neumne. A da je morala sicer dragocena učna ura odnesti prav zobozdravniško službo na odročni Planini, za tamkajšnje domačine ni prav nič tolažilno. Direktorica ZD Šentjur pa pravi, da glede na zanimanje za prosto delovno mesto ni nujno, da bo ambulanta dolgo ostala prazna.
StO
Žalski debaterji, med njimi tudi drugouvrščena ekipa Gašper Ferme, Matej Ocvirk, Jure Macuh, mentorici Ksenija Bauerin in Majda Jurač ter ravnateljica Tatjana Žgank Meža
Savinjski vinogradniki zadovoljni z letino
Društvo savinjskih vinogradnikov je v dvorani Kmetij ske zadruge Petrovče pripravilo pokušnjo lanskih vin. Njen glavni namen je ugotoviti morebitne pomanjkljivosti, napake ali bolezni vina.
Letos so vinogradniki prinesli več kot 80 vzorcev. Glede na leto, ki je bilo zelo zahtevna zaradi deževja v času, ko bi moralo grozdje najbolj zoreti in posledično množičnega pojava plesni na grozdju, je letina dokaj zadovoljiva. Med vini so sicer ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa se jih še vedno lahko odpravi. Kljub temu je bilo nekaj vin zelo kvalitetnih. Prav zaradi tega so se savinjski vinogradniki odločili, da bodo pripravili že drugi Večer s savinjskimi vini v Domu Svobode v Grižah, in sicer v petek, 11. februarja, ob 17. uri. Predstavili bodo vsaj 15 vrst in zvrsti vin ob predavanju specialistke za vinarstvo in vinogradništvo KGS Maribor Tadeje Vodovnik Plevnik. Popestrili
Predsednik društva Savinjskih vinogradnikov Silvo Marič: »V letih organiziranega kletarjenja smo se veliko naučili.«
ga bodo s kulturnim programom in prigrizki, primerni-
mi za določena vina.
TT
iiiiiiiiw.radiocelje.coin iiiiiiiiw.noviteilnil(.coni
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
»S prihodom turistov ne pridobi samo konkretna turistična kmetija, temveč pridobijo tudi drugi ponudniki v destinaciji. Zato je tako pomembno, da turistične in druge kmetije z dopolnilno dejavnostjo nastopajo skupaj in celovito,« je publikacijo pospremila nosilka projekta samostojna podjetnica Marjana Novak iz Šentjurja.
Njegovo vrednost so ocenili na slabih 17 tisoč 500 evrov, iz evropskega kmetijskega sklada, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja pa so pridobili 6.665 evrov.
Gre za del širšega projekta Vsaka vas seže v deveto mesto, ki ga je Novakova pripravila v partnerstvu z Ljudsko univerzo Šentjur.
Katalog so izdali v nakladi osem tisoč izvodov, dostopen pa bo pri lokalnih ponudnikih, v TIC-ih, hotelih, zdraviliščih, razvojnih agencijah, sedežih občin in še kje.
Žal pa so bili pobudniki ideje razočarani nad odzivom. Kljub temu, da se večina turističnih ponudnikov zaveda, kako pomembna točka v prodajni verigi je prav promocija, se jih je od več kot 60 tovrstnih kmetij z obmo-
CUDV z novim vodstvom
V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna bo prišlo do spremembe na mestu direktorja oziroma direktorice. Dosedanja direktorica Jožica Grubelnik odhaja namreč v pokoj.
Člani sveta CUDV Dobrna so na eni od zadnjih lanskih sej soglašali, da se dosedanjo direktorico Jožico Grubelnik razreši s položaja pred potekom mandata zaradi upokojitve. Člani sveta so se zato strinjali, da se objavi razpis za prosto delovno mesto direktorja. Na razpis se je prijavilo nekaj kandidatov, vendar bo do imenovanja novega direktorja preteklo še nekaj časa. Kot je povedal predsednik sveta centra Tine Kovačič, direktorja razrešuje svet s soglasjem ministra za socialno varstvo. Prav tako bo na imenovanje vplivalo predhodno mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti, v kateri ima center svoj sedež. Po trenutnem statutu traja mandat direktorja pet let, teči pa začne z dnem, ko minister za delo, družino in socialne zadeve poda soglasje. Jožica Grubelnik ostaja na čelu CUDV Dobrna do 31. marca.
MOJCA KNEZ, foto: GrupA
Najti hočejo anonimnega prijavitelja
»Tisti, ki se zavedajo pomena promocije med turističnimi ponudniki na podeželju, so opozarjali, da včasih niti sosedje ne vedo drug za drugega,« sta povedali zaslužni za izdajo kataloga Marjana Novak in Jelka Godec z Ljudske univerze Šentjur. Pridružil se jima je še predsednik slovenske turistične zveze Peter Misja.
Včasih še sosedje ne vedo zanje
»Podeželje prihodnosti« napoveduje naslov kataloga 25 turističnih kmetij z območja sedmih občin med Pohorjem in Bohorjem.
Prijavitelja, ki je po lokalnih volitvah v Rogaški Slatini z anonimnim telefonskim klicem sporočil, da je prišlo do podkupovanja članov občinske volilne komisije, bodo poiskali. Tako so se odločili na seji občinske volilne komisije po ugotovitvah, da so bile volitve v Rogaški Slatini poštene.
Odločili so se, da bo predsednik občinske volilne komisije Milan Birsa (ki je vodja Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju) pri Okrožnem državnem tožilstvu v Celju sprožil postopke za
V Rogaški Slatini seveda že ves čas veliko ugibajo, kdo sploh naj bi bil anonimni prijavitelj. Nekateri sumijo enega od kandidatov, ki so se pojavili na zadnjih občinskih volitvah, drugi dva posameznika, ki sta do razmer v Rogaški Slatini zelo kritična.
ugotovitev identitete anonimnega storilca kaznivega dejanja krive ovadbe ter zoper njega vloži kazensko ovadbo. Gradivo z ugotovitvami kriminalistov Generalne policijske uprave bodo prav tako dali na vpogled slatinskemu županu mag. Branku Kidriču, ki lahko zaradi krive ovadbe v svojem imenu vloži kazensko ovadbo zoper neznanega storilca.
Anonimni klicatelj je namreč nekaj dni po lokalnih volitvah komisiji za preprečevanje korupcije prijavil, da naj bi župan Rogaške Slatine podkupil štiri člane občinske volilne komisije, to je polovico volilne komisije. Takoj po anonimni prijavi so štirje kriminalisti z Generalne policijske uprave ob pomoči kriminalista iz Rogaške Slatine začeli zbirati obvestila ter izvajati preiskovalna dejanja, prav tako so temeljito pregledali dokumentacijo
volilne komisije ter opravili zaslišanja.
Občinski volilni komisiji v Rogaški Slatini, ki jo je anonimnež zlonamerno in neresnično prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, bo potekel mandat v ponedeljek, 31. januarja. Predsednik volilne komisije Milan Birsa in njegova namestnica Snježana Kranjec sta že povedala, da v novoimenovani komisiji nista več pripravljena sodelovati.
Kriminalisti so preiskavo končali s poročilom celjskemu okrožnemu državnemu tožilstvu, ki je sporočilo, da ugotovljena dejstva kažejo na to, da je anonimni prijavitelj podal zlonamerno in neresnično prijavo. Sum kaznivega dejanja podkupovanja ni bil z ničemer potrjen, zato so zadevo zaključili.
BRANE JERANKO
čja občin Dobrna, Vitanje, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur in Dobje odzvalo le 25. Kljub temu razmišljajo o nadgradnji. »Morda bomo šli v podoben projekt v sodelovanju z drugimi LAS-i, smotrno pa bi bilo podoben katalog, morda z nekoliko razširjenimi informacijami, izdati tudi v tujih jezikih,« je povedala Novakova.
Predstavitev kataloga se je nadaljevala s strokovnim srečanjem Kmetija prihodnosti in priložnosti. Sicer pa je LAS od leta 2008 pripravila 26 projektov, od tega so jih zaključili 18. Skupna vrednost vseh prijavljenih znaša dobrih 700 tisoč evrov, evropski delež je krepkih 300 tisočakov. Doslej se je na območje vrnilo okoli 165 tisoč evrov. Med vsebinami so našli svoje mesto urejanje raznih učnih poti, vzpostavitev kmečke tržnice, urejanje tematskih zbirk, izboljšanje uporabe interneta na podeželju, spodbujanje razvoja podjetništva, razvoj in trženje ekoturističnih produktov in podobno. Vse do 7. februarja je še odprt javni poziv za prijavo tovrstnih projektov.
SAŠKA T. OCVIRK
Jožica Grubelnik bo petletni mandat direktorice predčasno zaključila, saj odhaja v pokoj.
Avtor Vladimir Vekić, ki je služboval na 36 železniških postajah nekdanje Jugoslavije, že dolgo živi v Rogatcu.
Sedma knjiga 85-letnega avtorja
Ob izidu sedme knjige avtorja Vladimirja Vekića iz Rogatca so pripravili v Knjižnici Rogatec literarni večer, ki je bil dobro obiskan. Vekić je pripovednik, pesnik, romanopisec in dramatik.
V njegovi zadnji knjigi Ljuljka v žitu je objavljenih pet zgodb ljudi iz različnih političnih sistemov, med njimi sta tudi zgodbi z železnice, kjer je bil avtor knjige zaposlen več desetletij. Vladimir Vekić izvira iz srednje Dalmacije, med vojno je bil partizan ter je pozneje služboval na številnih železniških postajah nekdanje Jugoslavije, pri čemer se je nazadnje ustalil v Rogatcu. Piše tako v svojem maternem jeziku kot v slovenščini ter je reden udeleženec srečanj pesnikov in pisateljev, ki ustvarjajo v Sloveniji v tujem jeziku. Med njegovimi deli, ki na objavo še čakajo, je trilogija z naslovom Razbito steklo, ki obsega več kot tisoč tipkanih strani. Vekića, ki je danes star 85 let, poznajo v Rogatcu prav tako po nekdanji dejavnosti v številnih društvih. Literarni večer je vodila Sergeja Javornik.
BJ
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Šentjurska obvoznica ne more biti kot hribovska cesta
»Nič več vprašanje kje, ampak samo še kako bo cesta povezala Črnolico in Trnovec,« je prepričan Jože Artnak - Javna obravnava jutri ob 15. uri
»Navezovalna cesta Dra-mlje-Šentjur je bila pripeljana do take faze, da korak nazaj brez hudih posledic ni več mogoč. Pričakovanja Kamelanov, da bi cesto speljal kje drugje, mimo navedene doline, so preveč nerealna. Sprememba trase bi zagotovo prinesla desetletno zamudo pri njeni izvedbi, verjetno pa bi bila tudi predraga, da bi se kdajkoli sploh uresničila,« je v izjavi za javnost zapisal nekdanji podžupan, pristojen prav za ceste, Jože Ar-tnak.
Kot pravi Artnak, »resnici na ljubo, trasa, ki bi bila bistveno drugačna, ni bila sprejemljiva tudi po mnenju stroke, poleg tega pa si tudi nihče ne želi, da bi obvoznica izgledala kot kaka hribovska cesta, ali pa da do nje sploh nikoli ne bi prišlo. Na-
vedena cesta namreč ni pomembna le za mesto Šentjur in njegovo razbremenitev pred neznosnim tranzitnim prometom, temveč tudi za nujno potreben hiter dostop do avtoceste Ljubljana-Ma-ribor iz industrijske cone Šentjur, južnega dela občine in celotnega območja Obsotelja in Kozjanskega z 52 tisoč prebivalci«.
Kot smo že poročali, je do 7. februarja javno razgrnjen podroben prostorski načrt, Artnak pa opozarja, da so zdaj pomembna druga vprašanja, ki bodo dolgoročno zelo vplivala na življenje ljudi. »Debata o tem, kje naj torej poteka šentjurska obvoznica, je formalno že mimo. Zdaj so na vrsti vprašanja, pod kakšnimi tehničnimi pogoji se bo cesta zgradila. Na primer, kje bodo posta-
vljene protihrupne ograje, prečkanja ljudi, prehodi za živali, mostovi, nasipi, križišča in krožišča, dostopi do zemljišč in naselij, odvodnjavanja, kako bo urejeno varovanje narave Če ljudje svojih pripomb ne bodo vložili zdaj, se bodo postopki torej nadaljevali mimo njih. »Kot je očitno, so bili pripravljavci že zdaj zelo pozorni in tenkočutni do marsičesa od navedenega. Župan bo po končani javni razgrnitvi do pripomb zavzel stališča in po potrebi se bo lahko v tem pogledu tudi še kaj spremenilo,« je še prepričan Artnak.
Naslednja faza postopka je torej izdelava gradbenih projektov in odkup zemljišč. Glede na to, da Civilna iniciativa Kameno zelo trdno vztraja pri svojem - cesta čez njihovo dolino enostav-
Del navezovalne ceste Trnovec-Črnolica
no ni sprejemljiva - in da smo nekaj spregledali. Zago-	15. uri v občinski sejni sobi
razlastitve menda tudi ne tovo bo slika bolj jasna, ko	zbrali na javni obravnavi. pridejo v poštev, se zdi, da se bodo vsi akterji jutri ob SAŠKA T. OCVIRK
Še zadnja čistilna naprava
V Vojniku se počasi končuje projekt gradnje čistilnih naprav, saj bo kmalu zgrajena še zadnja na Frankolovem.
Trenutno še trajajo dela pri gradnji kanalizacijskega sistema. Dela napredujejo v večji meri nemoteno, sicer se je pojavljalo nekaj problemov v zvezi z gradnjo kanalizacije, saj so imeli krajani kljub podpisanim služnostnim pogodbam še nekatere dodatne zahteve. Krajani so namreč videli v tej gradnji priložnost za vzporedno urejanje različnih težav, kot so polaganje lastnih komunalnih vodov in podobno. Občina je nastale težave rešila, gradnja kanalizacije pa se bliža koncu. Z gradnjo zadnje večje čistilne naprave za 800 populacijskih enot in kanalizacijskega omrežja bo pokrito celotno Frankolo-
vo, saj je to še edini kraj v občini Vojnik, ki doslej ni imel kanalizacije in čistilne naprave. Kompletno odvodnjavanje bo urejeno preko zbirnega kanala, ki bo potekal ob lokalni cesti Jesenica, skozi center Frankolovega, prečkal cesto Voj-nik-Stranice ter po območju obrtne cone ob vzhodnem robu ceste Vojnik-Strani-ce. Tehnologija čiščenja je zasnovana na mehanskem in biološkem čiščenju, ki bo uredilo celoten sistem odplak na Frankolovem, v Globočah, Verpetah, Rakovi stezi in Stražici.
Investicijo v višini 700 tisoč evrov bo v večjem delu krila občina sama, nekaj sredstev pa so pridobili iz sredstev za razvoj regije.
MOJCA KNEZ
V Vojniku jim bo toplo
Psihiatrična bolnišnica Vojnik je začela energetsko sanacijo objektov znotraj kompleksa bolnišnice. Ministrstvo za zdravje je namreč pred časom pozvalo zdravstvene ustanove, ki ne ustrezajo sedanjim pogojem toplotne izolacije, da to uredijo.
Lani so se v javnem zavodu odločili tudi za oceno izgube toplote in ugotovili, da je ta zaradi dotrajanosti in drugačne gradnje v preteklih letih prevelika. Zato so novembra lani začeli z deli, ki jih sofinancira Evropska unija. Strokovni sodelavec v Psihiatrični bolnišnici Vojnik Albin Apotekar je povedal, da so dela v zaključni fazi. »Do konca meseca bo narejena izolacija, fasada je že nova.« V drugi fazi urejanja, ki bo najverjetneje spomladi, ko bo že sprejet finančni načrt za letos, bodo še menjali kotle, uredili solarni sistem za ogrevanje tople sanitarne vode in na streho bolnišnice namestili sončne kolektorje.
Višina dodeljenih nepovratnih sredstev energetske sanacije objektov znaša nekaj več kot pol milijona evrov, razdeljena pa bodo v dva dela.
MOJCA KNEZ
Kdo pravi, da Celjani ne marajo tamburic?
Četrtkov koncert Brodskega tamburaške-ga orkestra je napolnil dvorano Narodnega doma v Celju.
Ne le narodne in starogradske, s tamburi-cami so zazvenele tudi zabavne in klasične skladbe, največ aplavza pa je bilo zagotovo, ko so člani orkestra zaigrali sklopa največjih uspešnic nepozabnih Beatlesov in Abbe. Orkester so povabili v Slovenijo, ker sta Mestna občina Celje in Slavonski Brod partnerski mesti.
Orkester, v katerem je od leta 2007 30 članov, vodi dirigent Damir Butković. v Ce-
lju so nastopili tudi ženski vokalni sestav Đakovčanke, flavtiskta Anja Rubil in pevec Željko Danković, ki so publiko ob koncu spravili na noge. Usklajenost in dovršenost tamburaških glasbenikov sta orkestru že prinesli ogromno uspehov. Predlani so namreč tamburaši nastopali v Wiener Konzerthaus na Dunaju ter v Palace of Arts v Budimpešti. Tam je namreč Brodski tamburaški orkester nastopil v največjem tamburaškem orkestru na svetu.
SŠol
Foto: SHERPA
V četrtek je bilo slišati tudi še vedno popularne skladbe skupine Abba. St.7-25.januar2011 -
Multimedijski center po dijaško
Predstavitvena televizijska oddaja in prva številka časopisa - Ne le za kamero, spretni tudi pred njo
Oba snemalca sta že na svojih mestih.
dobni opremi seveda, dijaki konkretno spoznavali televizijsko in radijsko delo ter delo pri tiskanih medijih.
Želje so sčasoma postajale načrti, denar so si v šolskem centru zagotovili iz Evropskih socialnih skladov preko razpisa šolskega ministrstva in lani v poletnih počitnicah so se v Kosovelovi ulici začela gradbena dela. V ureditev prostorov in nakup opreme so vložili 400 tisoč evrov, skupno pa je in še bo Šolski center Celje za posodabljanje opreme v vseh svojih šolah zagotovil 2,5 milijona evrov.
Bodoči medijski tehniki so 1. septembra vstopili v vizualno in tehnološko posodobljeno šolo. Pričakala jih je najsodobnejša Applova računalniška učilnica, nova pridobitev je bil tudi digitalni tiskarski stroj z enoto za dodelavo tiskovin. Z režijo povezana radijski in televizijski studio seveda nista dolgo samevala, bodoči medijski tehniki oziroma mladi snemalci, montažerji, osvetljevalci, tonski tehniki, mešalci
slike ter takšni in drugačni asistenti so hitro zavzeli svoje položaje. Seveda pri resnem delu ne gre brez producen-tov in organizatorjev, pa za televizijo tako nepogrešljive maske. »Nekaj težav,« pravi Mateja Zorko iz šolske svetovalne službe, »se je pojavilo, ko smo začenjali oblikovat: ekipe za pred kamere in mi krofone. A ne za dolgo. Zdaj imamo pokrit tudi novinarski in voditeljski del.«
In to odlično, kot smo lahko videli med četrtkovo predstavitveno televizijsko oddajo v živo pred občinstvom v studiu in ob prebiranju prve številke Novic Šolskega centra Celje. V prihodnjih tednih in mesecih bodo mladi še nabirali nekaj »kilometrine«, potem pa bodo njihove televizijske izdelke lahko spremljali vsi, ki jih bo to zanimalo. Sprva na šolskih spletnih straneh, kasneje pa _ »Kdo ve,« pravi Mateja Zorko, »morda pa se pokaže kakšna priložnost.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Po četrtkovi predstavitvi multimedijskega centra, ki je kot prvi takšen v Sloveniji s 1. septembrom začel delovati v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, bi si upali napovedati, da se delodajalci, ki bodo zaposlili medijske tehnike iz te šole, res ne bodo mogli pritoževati. Saj veste - »te naše šole, ki mlade učijo vse drugo, kot pa tisto, kar bodo potem pri delu res potrebovali No, majhna zadrega se bo centra Celje Igor Dosedla,
morda kje le pojavila. Bodoči medijski tehniki se namreč učijo na najsodobnejši tehniki in vprašanje je, ali bodo takšno dobili v roke tudi potem, na delovnih mestih _ A kot pravi direktor Šolskega
»nismo čisto največji šolski center v Sloveniji, smo pa najboljši. Zato je tudi prav, da se naši dijaki učijo na opremi, ki je zadnji hit tehnike, in ne na zastarelih in iztrošenih aparatih.«
Izpolnjena dolgoletna želja
Že sicer šolski center, ki je leta 2009 praznoval 50-le-tnico, v Celju vsa leta velja za dobro opremljenega, a z združitvijo srednje šole za strojništvo s štorsko srednjo šolo, kjer so prvotno uvedli nov izobraževalni program medijskega tehnika, se je v letu 2008 porodila ideja o lastnem multimedijskem centru. V njem bi, na so-
Še »maska« tik pred zdajci in tudi voditelj je pripravljen.
Brez režije seveda ne gre.
Občinstvo v studiu. Št.7-25.januar2011 -
Četvorka v ritmih Golice? Zakaj pa ne!
Maturantski ples kot eno najbolj kompromisnih doživetij
Malo doživetij v življenju je lepših kot maturantski ples, ko v nabito polnem Golovcu cela dvorana prepeva Gaudeamus igitur. V petek so namreč dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti ter Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje začeli sezono maturantskih plesov, ki se bo letos končala 25. marca s plesom Poslov-no-komercialne šole Celje.
Če je med »poštirkanimi« in nenavadno drugačnimi maturanti tudi tvoj otrok, je doživetje seveda popolno - predvsem pa so pozabljene ure, ki so bile porabljene za izbiro toalete, iskanje kravate s pravim odtenkom, da o ličilih in oblačilih družinskih članov niti ne govorimo. Okusno okrašena dvorana v Golovcu je v soboto gostila več kot 200 maturantov Gimnazije Lava, ki so tako prestali eno pomembnih življenjskih preizkušenj . In seveda bili pri tem imenitni ter tudi z izkušnjami, pridobljenimi z maturantskim plesom in ob njem, preskočili še eno stopnico v pripravah na odraslo življenje. Seveda jih čakajo informativni dnevi, izbira študija, matura ampak v prazničnem sobotnem večeru o tem zagotovo niso veliko razmišljali. Z besedami podpore in lepimi željami sta še eno generacijo na pot pospremila ravnateljica Marija Gubenšek Vezočnik in direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla.
Stvar
kompromisov
Glavne značilnosti maturantskih plesov so večini najbrž znane, podrobnosti pa seveda doživlja vsak po svoje. Odločitev, ali za obleko maturantke odšteti 50, 200, 500 ali še več evrov, je prepuščena domačim. Kar se kreacij tiče, očitno ni nič prepovedano niti nič, razen visokih pet, zapovedano. Tudi tokrat se je izkazalo, da je najpomembneje, da se otrok dobro počuti in da preprosto uživa, ker je to njegov večer. Prav tako, koliko
Tudi letos bomo v Novem tedniku objavljali fotografije maturantov. Zato vabimo, da pošljete fotografijo (v dovolj visoki resoluciji) svojega razreda z imeni vseh dijakov in seveda s spremljajočimi podatki. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
gostov bodo povabili in če je cena, nekaj manj kot 30 evrov velja vstopnina z večerjo, previsoka. Tudi tu je staršem - maturantom? - prepuščena izbira. Lahko se namreč odločijo za stojišča, z večerjo ali brez, za toplo, hladno ali vegetarijansko. Lahko rečemo, da je bila hrana dokaj okusna, celo topla ter da so natakarji Gorenje Gostinstva dobro opravili svoje delo. Prav tako nihče nikogar ne sili, naj parkira pred dvorano (2,5 evra), naj v Golovec prinese pecivo in sadje (kar je edino dovoljeno, varnostniki pa precej pozorno pregledujejo »prtljago«, tako da je treba biti za sicer prepovedan vnos pijače kar precej domiseln). No, prepovedani so tudi superge in športna oblačila, a se vsi niso menili za prepovedi. Skratka, cel maturantski ples je sestavljen iz kompromisov in odločitev.
Le v najbolj ganljivem trenutku, plesu maturantov s starši, ni bilo presenečenj. Seveda smo videli kar nekaj solz, ko je mamico z vrtnico v roki na plesišče povabil praktično odrasel sin. No, tudi oči vseh očetov niso ostale suhe. In seveda je bilo opazno tudi, da je skoraj cela dvorana znala poplesavati četvorko, sploh če je treba posamezne slike izvajati v ritmih Golice. In seveda, spet klasika, da nekaj po polnoči začenjajo frčati lepe »cunjice« ter da svilene obleke zamenjajo mladostna oblačila. Iz mojih časov se je spremenilo samo to, da so zdaj mnogi noč podaljšali v Braniboru, jutro pričakali z zajtrkom pri Štormanu in da se današnja mladina domov pripelje s taksijem.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
»V Beogradu smo začele novo poglavje!«
Po treh zaporednih porazih so celjske košarkarice v Beogradu dosegle izjemno pomembno zmago v Jadranski ligi, in sicer z 61:49 proti ekipi Radivoj Korać. To je njihova skupno dvanajsta zmaga ob štirih porazih, nudi jim objektivno upanje za uvrstitev na zaključni turnir četverice.
Ana Turčinović in Nika Barič sta skupaj dosegli 48 točk, le eno manj od vseh nasprotnic. V listo strelk sta se vpisali le še dve igralki, Lea Jagodič in Monika Bosilj, zaradi poškodb pa sta tekmo predčasno končali Maaike Klein in Rebeka Abramovič. Že jutri bodo Celjanke odigrale tekmo 17. kroga mednarodne regionalne lige, ko bodo ob 19.30 v dvorani Gimnazije Celje - Center pričakale ekipo novosadske Vojvodine.
Najvišja ni zgrešila trojke
Napetost pred obračunom je bila precejšnja, toda pri ogrevanju so jo znale odgnati. Najprej so igralke sedle na klop in istočasno simulirale veslanje, dobremu razpoloženju se je pridružil (kot vselej) fiziotera-pevt Mišo Aranđelovič, ki jih je fotografiral. V dvorani Sport Eko so Celjanke povedle z 8:2, nič pa ni zalegla domača minuta odmora. Prvo četrtino so dobile s 17:10 (Turčinovićeva je zadela v zadnji sekundi), ob polčasu vodile z 28:20, ko je Baričeva - prav tako v izdi-hljajih četrtine - asistirala Ja-godičevi. V domačem taboru je bil med odmorom najbolj razjarjen športni direktor, posledice pa so bile vidne kasneje. Celjanke so bile izjemne v tretji četrtini, saj so izkoristile vse napake gostiteljic in povedle s 43:26, ko so vsi trije poskusi Turčinovićeve leteli skozi mrežico. Domači trener Dragan Vukovič je med time-outom v slačilnico poslal pet svojih varovank, tiste, ki so začele tekmo. Posledica bi morale biti tehnične napake, ki pa jih sodniška trojka - Rutešić iz Nikšića, Glišić iz Beograda in Panićeva iz Novega Sada - ni dosodila. V 31. minuti je četa Damirja Grgiča vodila celo za 25 točk, 56:31, ko je bilo navdušenih okoli 20 pristašev celjskega kluba. Sledil je pričakovan padec v igri, saj je bil zmagovalec že odločen, sodniški kriterij se je popolnoma spremenil in domačinke so dosegle 13 točk zapored. Izvrstna Turčinovićeva se je spozabila; čeprav je upravičeno protestirala, je dobila tehnično napako. Pri 44:58 je v zadnji sekundi zadela Monika Bosilj in odpravila še zadnje dvome: »Odločili sta naša želja in dobra igra v obrambi. Upam, da smo se vrnile v zmagovalni niz.«
Odločitev že v 3. četrtini
Vseh deset mladih celjskih košarkaric je stopilo na parket. Le kdo bi pričakoval tako gladko zmago? Odgovoril je strateg Damir Grgič: »Glede na to, v kakšnem stanju smo,
Celjska klop z Damirjem Grgičem, ob njem pa sodnica iz Novega Sada Jelena Panić, ki je beograjski klub nima posebej v čislih.
je bilo nepredstavljivo, da bomo vodili celo za 25 točk. Nato je padla zbranost. Toda važno je, da smo povrnili samozavest in da se bomo čez mesec vrnili v formo, ki smo jo imeli pred koncem prejšnjega leta. Vsekakor je Turčinovićeva odigrala tako, kot zna. Še vedno ima težave z obnašanjem, toda čestitam njej in vsem ostalim za srčno borbo.« V Beograd sta z Nizozemske pripotovala starša Maaike Klein. Na žalost nista videla niti enega njenega koša (čeprav je igrala dobro), pač pa poškodbo kolena. Nasprotna igralka ji je nastavila koleno, sodniki pa so dosodili osebno napako v napadu! »To sem izvedela kasneje. Ko sem obležala, sem bila precej zmedena zaradi trka in bolečine.
Kar naenkrat je počilo, res ne vem, zakaj meni osebna napaka. Bomo videli, kako bo. Zaenkrat kaže slabo, kost zelo boli,« je vseeno skozi smeh v avtobusu razlagala prikupna Nizozemka in kazala na veliko modrico pod kolenom.
Hvaležna Baričevi
Nika Barič je dosegla 21 točk, njen met za dve točki 8-12, imela je pet asistenc, nad njo je bilo storjenih sedem osebnih napak, izgubila je sicer tudi deset žog. Pozna jo skoraj celotna košarkarska Evropa: »Morda smo začele novo poglavje v tej sezoni. Še pred dvema tekmama smo bile v takšni krizi, da >je bilo kar adijo<. Danes je bilo vse drugače.« Nika ima 18 let, Ana 17! »Pravijo, da sva z Ano
Ana Turčinović, članica celjske ekipe, ki v tej sezoni še ni izgubila proti srbskim klubom.
dvojec, ki drži ekipo skupaj v vseh pogledih, tako v košarkarskem znanju kot tudi glede vzpodbujanja. Toda tudi ostale igralke so bile zelo dobre. Če je tako, potem zmagujemo. Odločila je naša obramba v prvih dveh četrtinah. Imele smo visoko prednost in nato zdržale domače provokacije. Več kot je takšnih tekem, bolje je za nas, saj pridobivamo dragocene izkušnje. Še kako prav nam bodo prišle.«
Celjanke so v prvem delu lige sicer zmagale v Novem Sadu s 63:58, toda jutri se bodo morale zelo potruditi za zmago proti Vojvodini. »Igrajo tipično srbsko košarko, >run and gun< (teci in meci). Morale se bomo prilagoditi in zmagati, sicer bo uspeh v Beogradu izgubil pomen,.« je zaključila Baričeva, slovenski košarkarski dragulj. Še najbolj je njej in Turčinovićevi sledila Lea Jagodič (9 točk, 6 skokov): »Delovale smo kot prava ekipa. Spet rastemo iz tekme v tekmo, tudi v porazih. Upam, da zdaj sledi dokončni vzpon.« Ana Turčinović je imela izjemen statistični indeks (39), v slabih 38 minutah je dosegla 27 točk, ob tem pa je bila zelo racionalna pri metih: za tri 3-3, za dve 7-9, prosti meti 4-4. Šestnajstkrat je ujela žogo pod košema. »Slabo smo igrale v zadnjem obdobju in večina ni pričakovala naše zmage. Igralke smo se je potihoma nadejale, imele smo veliko željo.« Kdo je najbolj zaslužen za njen silovit vzpon? »Trener Damir Grgič in pa Nika Barič. Hvaležna sem ji. Od začetka je verjela vame. Lani sem imela manjšo minutažo, ker je še bila v ekipi Rankica Šarenac. Zdaj sem prvi center ekipe,« je zaključila temperamentna Črnogorka, ki bo morda celo najboljša igralka lige. Če se le ne bo preveč jezila na sodnike _ Tudi v srbski prestolnici so jo pred tekmo na to posebej opozarjali, a ni zaleglo. Toda igrala je fenomenalno.
DEAN ŠUSTER Foto: TimE, JP
Rok Marguč že razmišlja o tekmi svetovnega pokala v Južni Koreji, kjer, kot pravi, je vedno zanimivo, že zaradi časovnega zamika.
Bi zamenjal kolajni s SP za olimpijsko?
Svetovno prvenstvo v deskanju na snegu je končano, Rok Marguč pa se je v domovino vrnil z dvema kolajnama. Po osvojeni srebrni v paralelnem veleslalomu je v soboto pri-deskal še bronasto v slalomu.
Španska La Molina je bila 24-letnemu Celjanu pisana na kožo, saj so bile razmere podobne kot na Rogli, kjer redno trenira. Uspeh kariere bi rad dopolnil še z zmago: »Obeh medalj sem zelo vesel, čeprav si želim kdaj še zmagati. A sem vseeno več kot zadovoljen. Še bodo priložnosti, nenazadnje že čez dve leti je na sporedu Kanada, ampak zdaj se moram osredotočiti na naslednje tekme svetovnega pokala, kjer bi rad prikazal dobre vožnje.« Kolajne s slaloma je bil Rok še bolj vesel kot v veleslalomu. Zmagovalec je bil ponovno Avstrijec Benjamin Karl, ki je Marguču že trn v peti: »Tudi Benjamin je rekel, da sem izvrstno odpeljal, da sem napravil malo napak. Menim, da bi lahko vsak od nas zmagal v soboto, vendar ima Karl že veliko izkušenj z velikimi finali.«
Na večjih tekmovanjih je tako kot dobre vožnje potrebna tudi izvrstna psihološka pripravljenost, ki jo trenutno najboljši slovenski deskar že ima. Je tudi drugi najuspešnejši tekmovalec prvenstva, kar še povečuje njegov ugled na svetovni deskarski sceni. »Zdaj sem bolj samozavesten, moje vožnje so zato boljše, kvalitetnejše. Čeprav se zavedam, da je lahko prevelika mera samozavesti pogubna.« Uspeh kariere mu verjetno zavidajo reprezentančni kolegi, saj 24-letnik trenira sam oziroma z očetom: »Ne verjamem, da mi zavidajo. Verjamem, da so veseli zame, saj sami vidijo, da je moja pripravljenost res dobra. Vsi so mi iskreno čestitali.« Še vedno pa ostaja grenak priokus z olimpijskih iger v Vancouvru, kjer je zasedel 24. mesto, zato bi verjetno zamenjal ti dve kolajni za olimpijsko: »Zamenjal bi za pogoje, kakršne smo imeli zdaj v Španiji. A za nazaj ne morem nič spremeniti, lahko gledam le naprej in upam na najboljše.«
Za svetovnega podprvaka so včeraj v Laškem pripravili tudi sprejem, kjer ga je poleg župana Franca Zdolška pozdravilo veliko navijačev in pokroviteljev.
MOJCA KNEZ
Marina stopnjuje formo
Atletinja AK Kladivar Marina Tomič je na dvoranskem mitingu v Budimpešti zmagala v teku na 60 m ovire s časom 8,19 sekunde.
Zelo se je približala svojemu osebnemu rekordu (8,14) in še tretjič letos potrdila normo (8,25) za dvoransko evropsko prvenstvo, ki bo od 4. do 6. marca v Parizu. »Iz tekme v tekmo sem hitrejša med ovirami, zato sem v finalu storila manjšo napako pri preskoku. S trenerjem pričakujeva, da bova tehniko prehodov čez ovire izboljšala do sredine naslednjega meseca in da bom povsem pripravljena pričakala nastop na evropskem prvenstvu,« je dejala Tomičeva na Madžarskem.
DŠ
Konec
sodelovanja s Pajovičem in Zormanom!
Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je včeraj Alešu Pajoviču in Urošu Zormanu sporočil zahtevo za razvezo pogodb. Pajovič in Zorman nista podpisala aneksov k pogodbama, s katerima bi se jima, tako kot preostalim igralcem, zamrznil del plače do osvojitve zastavljenih ciljev.
Kasneje nista pristala na sporazumno prekinitev sodelovanja. V klubu dodajajo, da sta Pajovič in Zorman prosta in nimata več nobenih pogodbenih obveznosti do kluba. Odločitev so soglasno podprli vsi člani upravnega odbora. Navkljub zahtevi za prekinitev pogodb si želijo, da bi se z obema igralcema razšli na primeren način. Za to pa možnosti ni veliko, kajti igralca bosta bržkone svojo pravico poiskala po sodni poti _
DŠ
Edini strelec za Celje je bil v Zagrebu Domen Beršnjak.
Povabilo na naravno travo s figo v žepu
Nogometaši CM Celja so v hrvaški prestolnici odigrali prijateljsko srečanje s tamkajšnjim prvoligašem Zagrebom, ki je zmagal z 2:1.
Tekma je bila na igrišču z umetno travo, čeprav je bilo predvideno, da bodo igrali na naravni, za katero pa so v domačem taboru ocenili, da je na nekaterih mestih še pomr-znjena. Celjski strateg Stane Bevc je bil ob tej potezi zelo razočaran, saj njegovi varovanci v teh dneh ves čas trenirajo na umetni travi in so si želeli spremembe. Povedli so v 64. minuti, ko je izjemen strel z roba kazenskega prostora uspel Domnu Beršnjaku, ki je zadel v zgornji desni kot domačega gola. Vendar so gostitelji rezultat obrnili. Na 1:1 je v 69. minuti izenačil Jurendič, 12 minut zatem pa je končni rezultat postavil Trepšič.
V rumeno-modrem dresu so bili tudi tokrat trije novinci, ki so na preizkušnji, Delišimunovič, Gaber in Nedelkovič. Stane Bevc je po porazu dejal: »Mislim, da je bila tekma s kvalitetnim nasprotnikom dokaj
izenačena. Ne glede na rezultat smo lahko bili zadovoljni v določenih segmentih igre. Škoda pa je, da mlajši igralci v drugem polčasu niso izkoristili ponujene priložnosti za igro. Oba prejeta zadetka sta bila plod individualnih napak.« Napadalec Ivan Firer v Zagrebu ni prišel do resnejše priložnosti: »Igrali smo v spremenjenih zasedbah, sicer pa je že nekoliko bolje. Prejeli smo dva zadetka, a verjamem, da bomo to kmalu popravili. Zdaj se mora začeti forma počasi stopnjevati in upam, da bomo začeli zmagovati.«
Kljub porazu se forma celjskih nogometašev dejansko dviga. Do začetka drugega dela sezone je sicer še slab mesec (zaostala tekma z Domžalami bo v torek, 22. februarja), zato je časa za piljenje še dovolj. Celjani bodo v tem tednu odigrali tri prijateljske tekme (Šentjur, Šmartno, Maribor), prihodnji teden pa se bodo morda odpravili na priprave.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
»Halo, Sofija? Pazite se, prihajamo!«
Prvenstvo v znamenju celjskega Sankakuja
V	Slovenski Bistrici je bilo državno prvenstvo za člane in članice v judu.
Po pričakovanjih je največ naslovov osvojil celjski klub Z'dežele Sankaku. Dvakrat je bil uspešen v moški konkurenci, prvaka sta postala Matjaž Trbovc in Roki Drakšič, in kar petkrat v ženski. Slavile so Petra Nareks, Vesna Đukić, Urška Žolnir, Ana Velenšek in Lucija Polavder. Skupno je na Lopato romalo 13 medalj. Srebrna odličja so osvojili Katja Rigelnik, Tina Trstenjak, Urška Gračner, Adrijan Gomboc in Mihael Žgank, bronasto pa Timotej Verdel. Trener Marjan Fabjan bo na tekmo svetovnega pokala, ki bo konec tedna v Sofiji, popeljal kar sedem svojih varovank, Nareksovo, Trstenjakovo, Đukičevo, Rigelnikovo, Velenškovo, Gračnerjevo in tudi Ajo Gačnik Zupanc. Ob robu tatamijev v Slovenski Bistrici si je lahko zadovoljno mel roke ob izjemni beri kolajn, priznal pa: »Izpolnili smo domala vse cilje. Od novih imen bi izpostavil podprvaka Adrijana Gomboca in Mihaela Žganka.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Renner osmi Slovenec s petmetrsko znamko
V	soboto je atlet celjskega Kladivarja Robert Renner nastopil v skoku s palico na dvoranskem prvenstvu mesta Zagreba in se odlično odrezal.
Osvojil je tretje mesto za Hrvatom Vladom Horvatom (lansko sezono najboljšim skakalcem s palico na svetu za kategorijo U-18) in Brežičanom Juretom Rovanom. Vsi trije so preskočili 500 cm. Robert je s tem izboljšal svoj dvoranski državni rekord za mlajše mladince za 10 cm in postal osmi Slovenec, ki je preskočil »magično mejo« petih metrov. S tem rezultatom se je izenačil tudi s svojim trenerjem Milanom Kranjcem (oba na fotografiji). Trenutni rezultati so dobra vzpodbuda za prihajajočo sezono, v kateri ga čakata dva pomembna nastopa. Svetovno prvenstvo za mlajše mladince bo med 6. in 10. julijem v francoskem Lillu, Olimpijski festival evropske mladine pa med 24. in 29. julijem v turškem Trabzonu.
DŠ
^ANORAMA
MALI NOGOMET
2. SL, 12. krog: Tomaž - Nazarje 3:4 (1:1); Metulj (19, 28, 37), Oblak (35). Vrstni red: Kebelj 23, Nazarje, Benedikt, Viktobirit 21, Ajdovščina 16, Slovenske gorice 15, Velike Lašče 14, Weber 11, Zavrh 10, Maribor Branik 9, Tomaž 6.
KOŠARKA
1. SL, 13. krog: Geoplin Slovan - Elektra 83:66; Fon 20, Đapa 15; Miljkovič 14, Nuha-novič 13, Lelič 10, Jeršin 9, Bilič
8,	Vidovič 7, Bukovič 3, Lekič 2, Parklji - Hopsi 83:87; Eržen 21, Krejič 20; Kobale 20, Sebič 19, Vrsaljko 12, Venta 10, Mijajlo-vič 9, Thondique 8, Sviridov 4, Godler 3, Vašl 2, Šentjur - Helios 77:85; Hohler 21, Šimovič 17, Pelc 10, Držič 9, Harmason 8, Sebič, Ručigaj 4, Ferme, Soldo 2; Bubnič 23, Mali 17, Zlatorog
-	Maribor Messer 78:71; Panič 27, Lapornik 14, Atanackovič
9,	Vujasinovič, Omič 6, Pelko 5, Brodnik, Dimec 4, Kovače-vič 3; Zolotič 25, Jovanovič 14. Vrstni red: Zlatorog, Helios 21, Geoplin Slovan, Elektra, Hopsi
19,	Šentjur 18, Maribor 15, Mer-cator 13, Parklji 11.
1. B SL, 16. krog: Postojna
-	Konjice 89:75; Zupanc 17, Glavaš 13; Šipura 17, Jereb, Rap
15,	Sivka 12, Čuk 8, Lajnšček, Jančič 4. Vrstni red: Šenčur 30, Rogaška 29, Kraški zidar 28, Portorož 27, Litija 26, Grosuplje 25, Hrastnik 24, Radovljica 23, Postojna, Medvode, Primorac Branik 22, Nova Gorica 21, Triglav 19, Konjice 18.
1. SL (ž), 15. krog: Grosuplje
-	Rogaška 89:44; Kolman 23, Ovsenik 17; Muhovic 15, Svetič 9, Jurše 8, Starček 6, Polajžer 4, Vodeb 2. Vrstni red: Celje 30, Kranjska Gora 28, AJM, Ilirija 25, Triglav 21, Ježica 20, GVT, Grosuplje, Odeja 19, Rogaška
16,	Domžale 15. Jadranska liga (ž), 16. krog:
Radivoj Korać - Celje 49:61; Čo-lič 10, Stjepanovič 9; Turčinovič 27, Barič 21, Jagodič 9, Bosilj 4. Vrstni red: Partizan, Celje 28, Gospič 27, Jedinstvo 25, Jolly Šibenik 24, Lupa Promotion 23, Radivoj Korač 22, Čelik, Vojvodina, Maribor 20, Voždovac 19, Medveščak 17.
ROKOMET
1. SL (ž), 13. krog: Piran
-	Žalec 31:33 (15:20). Vrstni red: Krim Mercator 28, Zagorje
20,	Olimpija 15, Ptuj 14, Krka 13, Celje, Velenje, Izola 10, Piran, Ajdovščina 6, Žalec 2.
ODBOJKA
1. SL (ž), 14. krog: Luka Koper
-	Aliansa 3:0. Vrstni red: Alian-sa 39, Luka Koper 37, Sloving Vital 29, Nova Gorica 25, Preva-lje 18, Jesenice Bled 9, Formis Bell 8, Novo mesto 3. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 25. 1. KOŠARKA
1. SL (ž), 15. krog, Ljubljana: Ježica - GVT Konjice (19). ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Velenje
-	Krka (19.30). Sreda, 26. 1.
KOŠARKA
1. B SL, 16. krog: Šenčur
-	Rogaška (20.30).
ROKOMET
1. SL (ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Izola (20), Žalec - Krim Mercator (18).
»Veleje rules«
»Cele sucks, Veleje rules. (Celje je beda, Velenje je zakon, op. p.)« S tako kratkim stavkom bi bržkone mladi opisali to, kar se je zgodilo v Celju ob predstavi Chopin po velenjsko. Kulturna naveza Triangel v četrtek v Celju z večmedijsko predstavo velenjskega umetnika Staneta Špegla - Chopin po velenjsko - ni zadela tarče. Chopin v Špeglovi predelavi je žal izzvenel bolj kot ne v prazno, saj se občinstvo ni odzvalo vabilu k ogledu prepleta predelanih in na sodoben način orkestriranih Chopinovih klavirskih mojstrovin, prepletenih s sijajnimi Špeglovimi videi in koreografiranih v šopku plesnih miniatur Nine Mavec Krenker.
Kdo ve, kje so razlogi, da občinstva - razen nekaj deset zagrizencev predvsem iz vrst plesnih in glasbenih celjskih umetnikov - ni bilo? Je bila kriva slaba promocija dogodka? Gostovanje tam-burašev iz Slavonskega Broda ali kaj drugega _ To niti
Predstava Chopin po velenjsko bi si, z odličnimi elektronskimi predelavami mojstrove glasbe, izvirnimi videi in domiselnimi koreografijami za plesalke zaslužila večji odziv občinstva.
Avtor večmedijske predstave Chopin po velenjsko Stane Špegel je dogodek zaključil s cirkuško zvenečo predelavo ene Chopinovih skladb in z razigranimi klovni Plesnega teatra Velenje.
ni pomembno. Dejstvo je, da je Chopin po velenjsko z domiselnimi glasbenimi re-
interpretacijami mojstrovih najbolj znanih skladb, opremljenih z zgovornimi videi,
ki so segali od Chopinovega sprehoda po Velenju do druž-benokritičnih in že skoraj
pretirano romantičnih prebliskov avtorja Staneta Špegla in ustreznih, čeprav malo brez energije in volje odplesanih koreografij velenjskih plesalk izzveneli v skoraj prazno dvorano. Projekt bi zaslužil večjo pozornost, zlasti zato, ker bi v predelanem in močno elektroniziranem Chopinu mojstrovo glasbo lahko bolj približal zlasti mladim. A zdaj je, kar je. Eni so uživali
na tamburaših, drugi so bili na kar dveh, že spet istočasno pripravljenih otvoritvah razstav, tretji, žal preredki, so bili na predelanem Chopinu.
Nekdo s koordinacijo prireditev spet ni opravil svojega dela. A to je zgodba, ki smo jo prežvečili že najmanj stokrat.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Ko živali požirajo
Izvrstna razstava fotografij Gorazda Goloba v celjskem Fo-tosalonu
Izjemna serija fotografij iz Južne Afrike in Namibi-je, delo celjskega fotografa Gorazda Goloba je od četrtka na ogled v celjskem Fotosalonu. Pravi portreti živali, neskončne puščavske sipine v igri svetlobe in senc, skulpture kot jih lahko ustvari le narava sama ^ vse to in še mnogo več je Golob predstavil javnosti na tej res odlični razstavi.
Golob je v Afriko potoval prvič pred sedmimi leti. »Šokirala me je, a v pozitivnem smislu,« pravi. »Ko sem spoznal nekaj prijateljev, s katerimi še zdaj potujemo, so mi razkazali Afriko res v njeni prvinskosti. Tam lahko začutiš bazičnost nekega življenja, povsem različnega od tega, ki smo ga navajeni tu. V Južnoafriški republiki in Namibiji sem bil že devetkrat. V glavnem potujemo z džipi, v puščave, Kalahari, parke in tako osvobojenega in razbremenjenega kot se počutiš v puščavi se nisem počutil še nikjer,« pripoveduje Golob.
Na njegovih fotografijah ni ljudi. Je le puščava, slike iz narave in predvsem živali. »Predvsem si želim miru in iščem bolj spokojne prostore, samoto. Ni mi do tega, da bi ljudi fotografiral bežno, v mestih, ko hodim mimo njih. Če bi iskal v takšnih prizorih tisto negativno, to ne bi bilo pravično. Sami ljudje v Afriki so, po mojih izkušnjah, čudoviti, pa čeprav toliko beremo o (ne) varnosti. Zato tudi ne delam posnetkov, ki ne bi bili objektivni do tega, kar bi posnel. Želim si razumeti in spoznati, kar fotografiram. Z ljudmi sem bil premalo časa,
da bi si to lahko privoščil,« pojasnjuje.
Je del Afrike z njegovih fotografij morda zadnji kos neokrnjenega planeta? Golob pravi, da ne. »Še kar nekaj delov sveta je, ki so takšni - potoval sem po džunglah ob Amazonki, po puščavah ZDA, tudi tam najdeš prvin-skost. Želim si tudi na Antarktiko. A Afrika te nekako zasužnji. Podzavestno smo vsi povezani s tistim prvim človekom, ki je, se mi zdi, izšel iz Afrike. Pa še nekaj je - tam vidiš svoje meje, svoj limite, kaj si sposoben, razmišljanje je povsem drugačno.«
Kaj pa je potrebno za tako imenitne fotografije, kot jih prinaša s svojih potovanj? Gre zgolj za srečo, čas, ki si ga vzame. Kako nastanejo portreti levov, ki kot da pozirajo kameri? Kako igra povodnega konja z vsemi kapljicami vode v razprtem strašljivem gobcu, ples flamingov, dvo-
boj nosorogov _ »Predvsem moraš vedeti, kaj želiš. Če greš fotografirat živali, moraš o njih vedeti veliko, poznati njihovo obnašanje, imeti ustrezno opremo _ čeprav je ta še najmanj potrebna. Vsakič, ko grem tja, prinesem domov boljše fotografije. Večkrat ko greš, bolje je. Normalno je, da moraš imeti tudi srečo, a potrebno je predvsem potrpljenje. Zlasti pa ne moreš potovati skupaj z ostalimi turisti. Včasih je treba več ur čakati, da se kaj zgodi. Živali pač ne igrajo za nas. Ko pride trenutek, reagirajo. In če si tam _ če pritisneš na sprožilec
Golob je občinstvu res pripravil razstavo, ki jo je vredno videti in s katero je dokazal, da je med najboljšimi slovenskimi fotografi narave. Ne zgolj zato, ker jo zna pokazati in prikazati. Zato, ker jo doživlja.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: TimE
Gorazd Golob ob svoji fotografiji dvoboja orjaških nosorogov.
Tal Adler v razstavi, narejeni posebej za celjski likovni salon, razmišlja o odnosu človeka do živali.
Živali kot ljubljenčki in »predmeti«
Izraelski umetnik Tal Adler v Likovnem salonu razmišlja o rabi in zlorabi živali
V Likovnem salonu Celje je na ogled razstava izraelskega umetnika Tala Adler-ja, ki jo je avtor naslovil The Missing link - Manjkajoči člen. Razstava, ki je bila zasnovana posebej za Likovni salon Celje, raziskuje kompleksna in pogosto patološka razmerja človeka do naravnega sveta, še posebej do živali.
Za Adlerjevo siceršnje delo je značilno nagovarjanje k vrednotam enakosti in svobode, harmoničnega in mirnega sožitja ter nasprotovanje politiki, ki je nestrpna do drugih narodov in etničnih manjšin. V svojem najnovejšem delu se skozi serijo fotografij in skulptur, navdihnjenimi z Ezopovimi
basnimi in vtisi iz vsakdanjega življenja, osredotoča predvsem na vprašanja lastništva živali in njihovega popredmetenja. Kustosinja razstave Irena Čerčnik pravi, da je raziskovanje razmerja med človekom in živaljo silno aktualno. »Še posebej raziskovanje lastništva in popredmetenja, uporabe živali v umetnosti, vzreje živali in lova. »Tal Adler se sicer pretežno ukvarja z aktivistično umetnostjo. Veliko je deloval v političnem prostoru. Če se je prej ukvarjal zlasti z vprašanji politične moči, razmerji med političnimi in drugimi skupinami v družbi in podobnim, se je tokrat lotil razmerja moči med človekom in živaljo. To razmer-
je problematizira. Prikaže dvojnost - ljubeč in skrben odnos na eni in na drugi strani mučenje živali, ki jih tudi pojemo, jih uporabljamo za industrijske namene, eno od del problematizira tudi turistični lov, kjer lahko plačaš, da pobijaš živali.«
Serija fotografij, ki izhajajo iz Ezopovih basni, pa iz koščkov penaste gume narejen morski pes, skulptura piščanca z odžaganim kljunom (da ne bi poškodoval sobitij, ki jih redijo za zakol), krzna in še marsikaj. Vse to kaže na dvojnost človekove duše ob njegovem dojemanju živali. Razstava bo na ogled do 27. februarja.
BRST Foto: SHERPA
Ob jubilejnem koncertu je javni sklad kulturnih dejavnosti dolgoletnim pevcem in pevkam podelil tudi 26 Gallusovih priznanj, zbor sam pa nagradil s posebnim priznanjem - praporcem z medaljo Zveze kulturnih društev Slovenije, ki ga je predsednici društva Zlatki Mirnik izročil podpredsednik ZKD Franci Pivec.
Priznanja za 115 let vztrajanja
S slavnostnim koncertom v dvorani Narodnega doma v Celju so pevke in pevci Celjskega pevskega društva proslavili 115-letnico delovanja tega najstarejšega celjskega mešanega pevskega zbora.
Delovanje zbora je vseskozi zaznamovala nacionalna pripadnost Slovenstvu, kar je bilo še posebej pomembno ob začetku delovanja, ko je bilo Celje še nemško-sloven-sko mesto. Uspehe so zaznamovali številni zborovodje, v prvem obdobju zlasti dr. An-
ton Schwab in v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja Edvard Goršič, ki je zbor vodil kar 40 let. Na vse prelomne trenutke so se v petek skozi besedo in pesem spomnili tudi današnji člani zbora. Z izvedbami izbranih pesmi, ki so na svojstven način pokazale prehojeno pevsko pot tega sestava, so dokazali, da so v izvrstni pevski formi. Izbrali so pesmi, ki so jih napisali nekdanji zborovodje Fink, Lajovic, Schwab, Pregelj, oba Goršiča, dodali pa še venček skladb, ki so za-
znamovale 115 zborovih let, in venček skladb, ki so se pele v samostojni Sloveniji. V Schwabovi Zdravi Mariji se je kot solistka izkazala Maja Majcen.
Kam pa vodi pot ta zbor naprej? »Mislim da še v naslednjih 115 let. Pevci so polni dobre volje in energije, z veseljem obiskujejo vaje, nekateri so v nekem obdobju nehali peti, a so se spet vrnili. Pred zborom je vsaj še 115 let,« pravi dirigentka Špela Florjanič.
BRST, foto: TimE
V	svetu barv in simbolov
V	galeriji Nika Ignjatiča razstavlja Čarli Grmič
Že dolgo ob odprtju kakšne razstave v Celju nismo videli toliko občinstva kot v petek, ko je serijo odličnih olj na platnu v galeriji Nika Ignjatiča na Gosposki ulici v Celju razstavil znani Celjan Čarli Grmič.
Čarli je pričakovanja številnih prijateljev in znancev v celoti izpolnil. Dokazal se je namreč kot občutljiv, natančen ljubiteljski slikar, katerega dela z izvrstnim kombiniranjem barv, nakazanih likov in simbolov daleč presegajo dekorativnost. Njegova dela niso čista abstrakcija, prej so nek vmesni pol med simbolizmom in ek-
spresionizmom, zlasti pa so likovno in barvno čista.
»Rišem že od mladosti. Mama mi je najprej kupovala barvice, ko sem bil v osnovni šoli, mi je kupovala že platna. A takrat je nisem ubogal, nisem hotel risati. Že dejstvo, da je te reči kupovala in mi jih ponujala, pa kaže, da je opazila mojo privrženost slikanju in tudi talent. Kasneje sem delal, se potepal po svetu, na stara leta pa imam več časa in sem se ponovno lotil slikanja. Tudi ob spodbudi in pomoči prijateljev, ki imajo v Celju svoje ateljeje. Tudi hči me spodbuja. Naredil sem serijo novih slik in četudi
se nikoli nisem izpostavljal, so me zdaj prepričali, da jih razstavim,« pravi priljubljeni Čarli.
Razstava v galeriji Nika Ignjatiča je dokaz, da so imeli tisti, ki so ga silili v razstavo prav. Je pa zanimiv tudi drugi del Grmičeve razstave v sosednji galeriji, kjer je na ogled postavil nekaj zgodnejših del. Šele ogled teh, ki so bistveno manj prepričljiva, manj barvita in manj ekspresivna, v risbi pa okorna, pokaže, kako silovit slikarski napredek je Čarli Grmič dosegel v zadnjih letih.
BRST Foto: TimE
Čarli Grmič s prijateljem Kosto pred enim svojih razstavljenih del.
Plaketa za
ambasadorko
plesa
Ana Vovk Pezdir bo jutri prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti
Za svoje dolgoletno ustvarjalno in pedagoško delo bo znana celjska plesna pedagoginja in ustvarjalka .Ana Vovk Pezdir vnovič nagrajena. Občinskemu srebrnemu grbu, ki ga je prejela leta 2007 se zdaj pridružuje še srebrna plaketa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Ana Vovk Pezdir je sinonim za Harlekin - eno od sicer številnih, a prav posebno plesno šolo v Celju. Že 35 let vodi to svojo plesno šolo, ki je bila sprva podjetje, od leta 2006 pa je društvo za umetnost plesa. S plesom se ukvarja poklicno že krepko čez 36 let, od začetkov v plesnih krožkih za malčke v celjskih vrtcih do ustanovitve Harlekina, ki je od »spočetja« do danes plesno izobrazil številne generacije mladih. Prava posebnost dela Vovk Pezdirjeve pa je v njeni odprtosti. V nasprotju z mnogimi šolami, kjer so se odločali za posamezne usmeritve zno-
traj plesne dejavnosti - balet, sodobni ples, šov dance
-	Ana na to ni nikoli pristala. Pri poučevanju izhaja iz plesa kot celote in ene najpomembnejših oblik izražanja, zlasti mladih. Poučuje tako balet kot sodobne plesne različice. Iz Harlekina pa je izšlo mnogo plesalk in plesalcev, ki so tej obliki izražanja in ustvarjanja zvesti še danes
-	kot plesalci, koreografi, pedagogi ^
BS, foto: SHERPA
Za filmoljube -obvezno
V	sredo se v kinu Metropol začenja teden filmov Akire Kurosawe
Lani je minilo sto let od rojstva japonskega cineasta Akire Kurosawe, enega največjih imen iz bogate tradicije japonskega filma kot tudi iz svetovne zgodovine filma. Kurosawa je v svoji dolgoletni filmski karieri posnel 30 filmskih del, ki niso v svet ponesla le glasu o filmskem ustvarjanju dežele vzhajajočega sonca, marveč so v mnogih vidikih vplivala tudi na filmske ustvarjalce v zahodnem svetu.
Celjski Mestni kino Metropol je v sodelovanju z založniško hišo Demiurg in Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji med 26. in 30. januarjem pripravil teden filmov tega velikana japonske in svetovne filmske umetnosti. Na ogled bo šest filmov Akire Kurosawe z dodatkom enega (Ponoreli vlak, 1985), ki je bil posnet po njegovem izvirnem scenariju. Dobršen del te krajše retrospektive se osredotoča na pomembno obdobje v njegovi karieri med letoma 1948 in 1951. Filmskim klasikam kot so Rašomon (1950), Krvavi prestol (1957) in Telesna straža (1961) se bodo tako pridružili še nekateri manj znani, a nič manj izvrstni Pijani angel (1948), Potepuški pes (1949) in Škandal (1950).
Za uvod v teden filmskih presežkov pripravljajo v Metropolu še pregledno razstavo mlade celjske umetnice Ize Pavlina, katere motivno izhodišče je sodobna popularna kultura mlajših generacij, v prvi vrsti japonska »otaku« kultura, z zanjo značilnimi animiranimi filmi - ani-meji in stripi - mangami.
BS
Zarja v Svetu igrač
V	Kulturnem domu Zarja v Trnovljah je v petek otroška gledališka skupina KUD Zarja Trnovlje-Celje premierno uprizorila pravljično igro Svet igrač, Jane Kolarič, v priredbi in režiji Cvetke Jovan - Jekl.
Simpatična in prisrčna pravljica pripoveduje o igračah in njihovem življenju, ki se začne v tovarni igrač in se največkrat konča na odlagališču odpadkov. Je poučna, saj gledalcu nazorno prikaže, da starši z igračami ne morejo nadomestiti pomanjkanja ljubezni in časa, kar je velikokrat tudi vzrok, da otroci iz upora z igračami ne ravnajo spoštljivo.
BS
NE ZAMUDITE ^
^ glasbeno-gledališkega performansa Monty Python operne solistke Nike Vipotnik danes (torek) ob 20. uri v Celjskem domu. V
predstavi bo Nika Vipotnik, skupaj s pianistom Jožijem Šalejem ter igralcema Kristijanom Guč-kom ter Tomom Tomšičem, ki v predstavi tudi pojeta, predstavila »odbite« pesmi (Always Look On The Bright Sight Of Life, The Lumberjack Song, Sit On My Face, I Like Chinese ter legendarne skeče razvpite britanske filozofske skupine komikov, ki je lani praznovala 40-letni-co in še vedno uživa status kultne humoristične skupine. Predstavo je režirala Tijana Zijanić, za kostumografijo je poskrbela Jasna Vastl, songe pa sta v slovenščino prepesnili Nika Vipotnik in Damjana Kenda Hussu. Predstavo, ki vedno znova navduši, odlikujejo tudi odlični prevodi songov. Sporočila Monty Pythonov so tako ostala neokrnjena, sočna in zvočna in kot takšna niso izgubila ostrine in humorja. Še več. Postala so razumljivejša za širšo javnost. Vstopnina 25 EUR ^
^ Zimskih serenad, ki jih v četrtek ob 19. uri v Narodnem dom že šestič pripravljajo dijakinje in dijaki Gimnazije Celje - Center.
Gre za koncertni večer, namenjen mladim umetnikom, ki se ob rednem šolskem programu ukvarjajo tudi z glasbo. Kot vsako leto bodo tudi tokrat gostili nekdanje dijake, ki jim je glasba postala tudi poklic oziroma študijska usmeritev. Ob več kot 50 glasbenikih, plesalcih in recitatorjih z gimnazije bodo tako nastopili tudi harfistka Ana Železnik, flavtist Luka Že-leznik in baritonist Mihael Strniša. Nastopili bodo tudi trije šolski sestavi - Dekliški pevski zbor, Fantovska vokalna zasedba in instrumentalna zasedba The Šlager's. Ta prireditev je tudi uvod v mesec kulture, ki ga bodo na Gimnaziji Celje - Center počastili z mnogimi prireditvami ter obiski najrazličnejših predstav ter razstav v Celju in drugod. Vstopnine ni ^
ISCEMO TOPEL DOM
Mozirski šolarji z zbranimi darili za živali
kar velik kup vsega. Dogovor z učenci je, da bodo to akcijo izpeljali vsako šolsko leto. Lani in predlani so otroci prinašali stvari od doma, letos so zbrali denar v razredih (kolikor je vsak lahko prispeval), šli skupaj z razredniki v trgovino in nakupili predvsem hrano. Mentorici šolske skupnosti in s tem tudi te akcije sta Petra Klepec in Lijana Blagovič. Predstavniki zavetišča Zonzani so s seboj v Mozirje pripeljali tudi dva kužka, ki sta bila v središču pozornosti predvsem otrok. Srečanje je minilo v sproščenem vzdušju vseh prisotnih, še posebej pa so ga bili veseli otroci. Tudi oba kužka - varovanca zavetišča Zonzani - sta se v družbi otrok počutila več kot odlično. Da je bila akcija res uspešna, pa priča tudi dejstvo, da sta oba
Uradne ure Zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, ali preko Fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
kužka že dobila nove lastnike in s tem svoj novi dom.
Vodja zavetišča za živali Zonzani Tatjana Lenko se je vsem učencem in mentorjem OŠ Mozirje posebej zahvalila za uspešno izpeljano akcijo. S takšnimi in podobnimi akcijami se predvsem pomaga živalim v zavetišču, imajo pa tudi pedagoški cilj, saj oza-veščajo mlade, da bodo lepo ravnali z živalmi.
ZORAN FLIS
Dobrodelni Mozirjani
Prejšnji ponedeljek so predstavniki zavetišča za živali Zonzani obiskali učence in mentorje v Osnovni šoli Mozirje. Namen obiska je bil prevzem daril, ki so jih učenci zbrali za živali.
Pobudo za akcijo - zbi- išč za zavržene živali - so ranje hrane, igrač in lež- dali učenci pred tremi leti
na enem izmed sestankov šolske skupnosti, tako da je bila letošnja že tretja po vrsti. Od vsega začetka zbirajo prispevke pod novoletno jelko in vedno se nabere
Brrrr, drži kar pravijo - zares je mrzel ta sneg! (Kia)
Kaj je tako smešno? Se pač veselim novozapadlega snega! (Kan)
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.sl
iiiwwinilioiielie.iiii
Torek, 25. januar: Srečanje Lune s Saturnom lahko malo ohladi odnose, zato bosta kasnejša skladna Lunina položaja z Venero in Neptunom dobra protiutež. Odlično za druženje, sprostitev, v ospredju bodo umetniški in kreativni potenciali. Intuicija bo v visokem porastu, prisluhnite ji!
Sreda, 26. januar: Saturn se bo postavil v retrogradno gibanje vse do 14. junija. Čas bo vrtel nazaj in omogočal, da se dokončajo nekatere zadeve, opravijo »popravni izpiti«. Luna bo tvorila zadnji krajec v Škorpijonu, pozno popoldne bo tudi v kvadratu z Marsom, zato bo prisotna napeta, močna, nemirna, lahko celo konfliktna energija. Razmišljanje ne bo najbolj pozitivno, saj bosta Merkur in Saturn v kvadratu. Za sprejemanje odločitev in opravljanje pomembnejših zadev nikakor ni primerno!
Četrtek, 27. januar: Končno bolj umirjen dan, ko bo-
ste lahko uspešno urejevali zaostale zadeve. Luna v pozitivnem aspektu z Merkurjem prinaša dobre zamisli, upoštevajte notranji glas, ki vam bo modro prišepetaval prave rešitve. Še posebej uspešna bodo vodna in zemeljska znamenja.
Petek, 28. januar: Odličen zaključek tedna. Luna v prodornem Strelcu bo skladna z Jupitrom in Soncem, kar bo dvignilo optimizem, energičnost in pripravljenost postaviti se za svoje interese. Ognjena znamenja bodo še zlasti blestela.
Sobota, 29. januar: Uspešni boste in niti ni pomembno, če se dan odločite preživeti delovno ali dopustniško! Energičnosti ne bo primanjkovalo, zato se bodo vaši napori obrestovali. Dobro je, da višek energije porabite čim bolj konstruktivno.
Nedelja, 30. januar: Dopoldne je lahko nekoliko nemirno, morda celo stresno, saj bo Luna v kvadratu z Ura-
nom. Popoldne bo Luna vstopila v Kozoroga in bo tvorila kvadrat z Jupitrom. Ohranite zmernost, izogibajte se pretiravanju, pa bo prav prijetno.
Ponedeljek, 31. januar: Nekoliko naporno je lahko. Zaradi Luninega srečanja s Plutonom in kvadrata z retrogradnim Saturnom lahko čutite pritiske glede okoliščin, ki ste jim izpostavljeni, težo obveznosti pa kot veliko breme. Ne delujte na silo, dovolite, da tudi Saturn, ki slovi kot gospodar časa, opravi svoje!
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-935 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Halo? Kdo mi je ukradel mobitel?
Možnost blokade številke in mobilnega aparata - Pazite se prodajalcev na črnem trgu
Čeprav se morda nekomu zdi kraja mobilnega telefona manjša stvar, še zdaleč ni tako. Mobilnik je danes že za mnoge vez s spletom ali pripomoček pri plačevanju. Večina ljudi zato na mobilni telefon vpisuje tudi različna gesla ali osebne podatke ter elektronska sporočila. Mnogi imajo na telefonu shranjene tudi fotografije, ki so osebne narave, torej bo slej ko prej prišel čas, ko bodo tatovi tudi pri nas mobilnike ne le kradli in jih preprodaja-li, temveč izkoristili na njih najdene podatke.
Neznanci telefone pogosto kradejo, ker jim lastniki le-teh dajo priložnost. Med storilci je največ odvisnikov od drog, ki na takšne priložnosti ves čas tudi prežijo. V Celju se pojavljajo mlajše osebe, po možnosti tujci, ki mimoidoče prosijo za telefon, češ da morajo nujno nekam poklicati, zatem ga ukradejo. Tudi telefon, ki ga bo nekdo pustil le za kratek čas v vozilu, bo morda nekoga premamil. Med storilci niso vsi takšni, ki povzročajo večjo škodo. Nekateri se namreč odločijo za vlom, torej razbijejo avtomobilsko steklo, drugi takšne škode ne počnejo in telefon ukradejo le, če je steklo spuščeno ali vozilo odklenjeno. Takšnih primerov ni malo, saj so dokaj pogosti predvsem ob vrtcih in šolah, kamor starši pripeljejo svoje otroke, niso pa toliko pozorni, koliko stvari so »le za kratek čas« pustili v vozilu na vidnem mestu. In s telefoni izginejo tudi torbice. Tatovi, če gre za odvisnike, ponavadi telefone prodajo, denar, ki ga zanje dobijo, pa porabijo za nakup droge. Poglejmo: gram kokaina lahko na celjskih ulicah kupite za okoli 50 evrov (oziroma več, glede na kvaliteto droge), gram heroina pa za 20 do 30 evrov. Če vam ukradejo mobilnik, vreden 50 evrov, ga zagotovo tatovi za tak denar ne prodajo prekupčevalcu, ampak za polovico manj ali še to ne. Vprašanje je torej, ko-
Kdo ga ne bi?
liko mobilnikov se na ulicah »pretopi« v denar za drogo. Na policiji točnega podatka o ukradenih telefonih na leto nimajo, so nam pa povedali, da samo v Celju izgine na leto od 60 do 100 mobilnikov, a to ni natančna številka, saj marsikdo tatvine niti ne prijavi. Spet drugi mobitele morda izgubijo, prijavijo pa tatvino, saj če so morda naročniki, je od tega odvisen tudi njihov popust pri nadaljnjem sodelovanju z operaterjem _
Prijava sem, prijava tja
Na drugi strani je treba biti previden pri prodaji mobilnih telefonov, saj se kupci lahko kaj hitro znajdejo v preiskavi. Tako se je zgodilo pred časom tudi Celjanki, ki telefona ni kupila pri uradnem prodajalcu, temveč je nasedla znancu, ki ji je na-tvezil, da je telefon nov. Mo-bilnik so ji kasneje zasegli, saj so kriminalisti ugotovili, da je ukraden, za denar pa se je obrisala pod nosom. Tatvino telefona je v vsakem primeru dobro prijaviti policiji. Ta zagotovo vsake kraje ne bo podrobno preiskovala, saj so njene prednostne naloge
Medtem ko na Mobitelu pravijo, da kakšnih novih vrst zlorab mobilnikov ni, saj takšne poskuse preprečujejo, na Simobilu dodajajo, da se - ker so pač mobilniki tudi multimedijske naprave - pojavljajo podobne zlorabe kot pri uporabi spleta. Niti pri Mobitelu niti pri Simobilu nismo dobili podatka, o koliko primerih tatvin mobilnikov so bili lani obveščeni ali če so pomagali komu pri iskanju.
drugje, vendar je zapisnik o tatvini koristen predvsem takrat, ko zaradi drugega kaznivega dejanja (vlom, druge tatvine) pridejo na sled storilcem, ki morda sami kdaj priznajo, da so na nekaterih območjih kradli tudi druge stvari, kot so telefoni. Ker pa so jih prodali naprej na tržišču osebam, ki načrtno kupujejo ukradeno »robo« in jo spretno prodajajo naprej, možnosti, da bi dobili svoj telefon spet v roke, skorajda ni. Morda v redkih primerih.
Ob prijavi kraje mobilnika policiji morajo lastniki to sporočiti tudi mobilnemu operaterju. Dva največja v Sloveniji (Simobil, Mobitel) imata tudi svoja klicna centra, kamor je izgubo ali tatvino mobilnika treba prijaviti čim hitreje. Le
Najpogostejše
Iskal pasje kakce!
Občinski redarji so letos poostrili nadzor nad lastniki psov, ki ne upoštevajo predpisov o čiščenju iztrebkov svojih pasjih ljubljencev na sprehodu.
Izdali so že deset opozoril, vsa vnesejo tudi v računalniško bazo. Ko istega kršitelja dobijo drugič, mu plačilni nalog ne uide. Največ problemov s pasjimi iztrebki je v celjskem mestnem parku in na sprehajališču ob Savinjskem nabrežju. Redarji so v zadnjem času prejeli več pritožb občanov nad takšnim početjem. Lastniki psov pa so iznajdljivi. Ne le, da se redarjem največkrat izgovorijo, da nimajo dokumentov, ko jih ti zanj prosijo, ampak jim tudi zabrusijo, da pes, ki je na travi opravil veliko potrebo, sploh ni njihov! Zato se redarji odslej vsaj dvakrat tedensko na »kritične točke« odpravijo z roko v roki s policijo in iščejo kršitelje. Policija ima več pristojnosti in od lastnikov lažje pridobi podatke. Takšna praksa se je za pozitivno pokazala pred tedni, ko je nek moški najprej redarjem arogantno dejal, da nima dokumentov, na to pa so do njega pristopili policisti. Ti so mu v roke potisnili vrečko za pasje iztrebke in dejali, da mora očistiti kakec svojega pasjega ljubljenca. Ker bi ga aroganca lahko stala 80 evrov, je med množico pasjih iztrebkov vendarle počistil (upajmo) pravega.
SŠol
Uporabniki lahko vključijo stalno preverjanje PIN-kode pri vklopu telefona, zanjo pa naj nikoli ne izberejo štiri ničle ali pa 1234. Ti kodi namreč tatovi najprej preizkusijo. Mobilnik lahko zaklenejo tudi tako, da bo pri zamenjavi SIM-kartice v primeru kraje nedelujoč.
tako lahko blokirajo številko, da ne nastajajo stroški za oškodovanca zaradi morebitnih klicev z oškodovančeve številke. Ker pa lahko tat odstrani oškodovančevo kartico, v telefon pa vstavi svojo, je pomemben podatek naslednji: blokirajo lahko tudi mobilnik. V tem primeru morajo oškodovanci operaterju povedati tako imenovano IMEI-številko. Ponavadi je ta številka zapisana na dokumentih, ki jih kupci dobijo ob nakupu telefona in zato je treba paziti, da se naprava kupi pri uradnih prodajalcih in ne na črnem trgu. Ravno ta številka je tista, na podlagi katere operater telefon blokira. Drugače povedano, zatem ko ukradejo telefon, z njim ne morejo klicati. Niti če vanj
vstavijo drugo SIM-kartico. Brskanje po forumih, kjer si izmenjavajo »tehnološke« informacije, pa kaže, da bi lahko spretneži spremenili tudi IMEI-številko, ki je neke vrste prstni odtis telefona _
Zahtevajte sledenje!
Ob vseh zapletih zaradi tatvine mobitela je kar nekaj birokracije, saj mora lastnik telefona o tatvini operaterjem prijavo podati še pisno. To le zato, da ne bi prihajalo do lažnih prijav. Kar nekaj pa je vprašanj uporabnikov, ali mobilni operaterji lahko sledijo mobilniku. Pri Simobilu na primer lahko uporabnik poda zahtevo za sledenje telefonu, če je ta ukraden, hkrati pa mora izgubo ali krajo telefona prijaviti tudi policiji, kjer nato sprožijo sledenje telefona v vseh slovenskih omrežjih. Če telefon postane aktiven, operater o tem posreduje informacijo policiji ter obvesti oškodovanca.
»Mobitel ne >sledi< ukradenim mobilnikom, prav tako jih ne išče. Za preiskavo je zadolžena in pristojna policija, ki tudi ustrezno ukrepa,« so nam odgovorili na Mobitelu. Na policiji pa so nam povedali, da ima vsak prijavitelj možnost, da sprva o tatvini obvesti operaterja in ga zaprosi za podatek, ali je bil njegov mobitel morda od trenutka tatvine dalje aktiven. Če podatki to potrdijo, potem lahko policija preko tožilstva in preiskovalnega sodnika pridobi izpisek telefonskega prometa. Toda ta izpisek ne pokaže imena in priimka dejanskega klicatelja z ukradenega telefona. Lahko pa s pomočjo klicanih številk kriminalisti sčasoma vendarle to osebo izsledijo. Ni nujno, da je ta oseba tudi tista, ki je telefon ukradla. Lahko je le novi kupec ukradenega telefona. Kot je bila zgoraj navedena Celjanka.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Za tako tatvino je potrebnih le nekaj sekund.
ALKOMETER
Pretekli konec tedna so na Celjskem zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali 15 voznikov. Eden od njih je imel 1,20 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je po starem 2,4 promila.
Z nožem po roki
Ob Ljubljanski ulici v Celju je neznanec minuli konec tedna okradel sprehajalca. Od njega je zahteval denar, ker pa mu ga ta ni želel izročiti, sta se začela prerivati. Med prerivanjem je napadalec moškega porezal tudi z nožem.
Zastrupil se je s plinom
Celjski poklicni gasilci so v nedeljo posredovali v enem od stanovanj bloka v Stanetovi ulici v Celju. Zaradi nepopolnega izgorevanja plinske peči se je ena oseba zastrupila z ogljikovim monoksidom. Reševalci so jo morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnišnico.
SŠ
BRALCI POROCEVALCI
Optiki pomagali stanovalcem v Pegazovem domu
Oči predstavljajo za naše telo okno v svet in dokler dobro vidimo (z očali ali brez), se dostikrat niti ne zavedamo pomena vida za naše življenje. 7. in 8. decembra so stanovalce Pega-zovega doma obiskali dijaki optiki ŠC Rogaška Slatina z mentorico Branko Kovačič. Stanovalcem so brezplačno opravili servis očal, test vida ter svetovanje.
Nino Miklavčič in Jerneja Meglič iz 3. c, program tehnik optik, sta takole strnila vtise: »Dijaki smo v tem šolskem letu v okviru projekta Bistvo je očem nevidno skupaj z mentorico Branko Kovačič obiskali stanovalce Pegazovega doma Rogaška Slatina. Naš namen je bil preveriti očala, ki jih upora-
bljajo v svojem vsakdanjem življenju. Z njimi smo se veliko pogovarjali o težavah z njihovim vidom, o uporabi in čiščenju očal. Med drugim smo med njimi izvedli kratko anketo o namenu in uporabi njihovega pripomočka za vid. V veliki večini smo jim očala popravili, in-klinirali, očistili, nekaterim pa tudi izdelali nova očala brezplačno. Prvič smo se srečali s starejšo populacijo ljudi, ki je v večini primerov za sabo imela najmanj eno od očesnih operacij. Dijaki smo si na praktičen način učenja pridobili ogromno novega znanja in izkušenj dela s strankami. Dvodnevno druženje nam je bilo v izredno vzpodbudo in veselje. Upamo, da so bili tudi
Novi na sceni
Ansambel Slovenskih 6 deluje šele dobrih pet mesecev. Ustanovil ga je prekaljeni glasbenik Dušan Polšak, nekdanji član ansambla Zupan. Skupina želi negovati dobro narodnozabavno glasbo, igrati na veselicah, porokah in drugih praznovanjih ter prireditvah.

rvi	ni	□	■ □
	1	DOÊd	

Za šivalnim strojem še danes
Najbrž ni veliko tistih, ki bi pri devetdesetih letih še sedli za šivalni stroj in kaj sešili. Ena takšnih je Silva Pečnik iz Velike Pirešice, ki je šivilja že vse življenje.
28. decembra je na svojem domu, kjer za njo skrbi sin Bojan z družino, praznovala svoj visoki jubilej. Ob tej priložnosti so jo obiskali sorodniki, prijatelji, predstavniki krajevne skupnosti, Rdečega križa, zveze borcev in upokojenci. Obiskovalcev se je razveselila, se z njimi
pogovarjala ter pripovedovala o svojem življenju in starih časih, za katere pravi, da so bili kljub težavam lepši kot današnji.
Silva Pečnik, rojena Šta-mol, se je kot ena od dvojčic s sestro Malčko rodila v kmečki družini v naselju Velika Pirešica. Že v otroštvu je bila morala pomagati pri raznih kmečkih in gospodinjskih opravilih, po materini smrti pa so oče in sestri prevzeli skrb še za mlajša brata dvojčka. Kot mlado
dekle je Silva našla veselje v branju, šivanju ročnih del, odveč ji niso bila niti opravila v gospodinjstvu in na polju. Kmalu po drugi svetovni vojni se je poročila. Skupaj z možem Francem sta zgradila dom in ustvarila družino.
Danes si čas krajša z branjem raznih časopisov in revij. Tudi za šivalni stroj še rada sede. Pravi, da ob branju in šivanju pozabi na težave in da ji ob tem čas hitreje mineva.
DARKO NARAGLAV
varovanci Pegazovega doma z nami zadovoljni.«
Stanovalci so zelo pohvalili posvet z dijaki in mentorico, saj so bili zelo prijazni in tudi strokovni, so dejali. Minka Drimel je takole napisala: »Zelo sem navdušena - pogledali so mi oči, imam sivo mreno in čez eno leto bom šla na operacijo. Brezplačno so mi dali etui za očala in krpico za čiščenje.« Plemenitaš Marija: »Lepa hvala organizatorjem za obisk Srednje optične šole Rogaška Slatina, edine v Sloveniji.« Petek Marija: »Na pregledu sem bila kar dvakrat in mentorica mi je obljubila nova brezplačna stekla, saj so pridobili spon-zorska sredstva za ta namen. Najlepše hvala.«
MATEJA FIDLER
Kot pravijo sami, so se pripravljeni udeležiti tudi dobrodelnih koncertov, od katerih gre izkupiček resnično ljudem, ki denar potrebujejo za preživetje. Radi nastopijo tudi v TV-oddajah. Slovenskih 6 sestavljajo: vodja ansambla Dušan Polšak (bas, bariton, vokal), Matej Turi-nek (kitara, vokal), Andrej Gračnar (harmonika, vokal), Blaž Turinek (trobenta, vokal), Gregor Dermol (klarinet, vokal) in Teja Leskovšek (vokal). V Slovenskih Konjicah so posneli tudi svoj prvi videospot Ohcet po starem.
DARJA ŠKRABL
Šentjurske za invalide
Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru predstavilo 14 kritičnih točk v Šentjurju. Za zdrave komaj omembe vredne arhitekturne ovire so za gibalno ovirane resen problem. Za odpravo bi potrebovali 15 tisoč evrov.
V društvu, ki združuje 135 članov iz 33 občin, je tudi 11 Šentjurčanov. Med bolj znanimi imeni je Henrik Plank, ki se ta mesec odpravlja na svetovno prvenstvo v atletiki. »Problem so predvsem pločniki. Dodelati bi bilo treba tudi dostop do štadiona in drugih športnih objektov. Veliko stvari je že prilagojenih, seveda pa bi vedno lahko bilo še bolje. Me je pa pri obisku na občini pozitivno presenetilo dvigalo v občinski stavbi.«
Društvo je projekt zastavilo skupaj s študenti gradbeništva pod mentorstvom mag. Sebastjana Toplaka. »V okviru terenskih vaj smo pregledali centralni del občine in
in poti neprijazne
izdelali idejno zasnovo sanacije 14 kritičnih točk v prometu. Upamo, da bodo ali občina ali društvo naše izsledke lahko koristno uporabili.« Kot še pravi Toplak, je zakon v preteklosti to problematiko povsem spregledal, nove uredbe pa tudi zadovoljujejo le minimalne standarde. »Teh 12 centimetrov dvignjen pločnik je lahko za invalidski voziček izredno nevaren, zgolj meter široki uvozi pa tudi ne zagotavljajo varnosti in udobja. Še posebej, ker električni vozički potrebujejo bistveno več prostora.«
Groba ocena stroškov za osnovno sanacijo prometnih poti v centru Šentjurja je 15 tisoč evrov. Župan Marko Diaci se je s problematiko seznanil in dejal, da si bo prizadeval, da bodo novi projekti vključevali ustrezne rešitve, prav tako pa bodo v sodelovanju z ustreznimi službami pristopili k urejanju obstoječe problematike.
StO
'www.radiocelje.com
Predsednik društva Janez Hudej in uspešni športnik Henrik Plank. »Ta obisk smo izkoristili tudi za predstavitev našega delovanja. Med svojimi člani smo zelo ponosni tudi na Šentjurčane,« je ob tem dodal Hudej.
Zimski konec tedna na Okrešlju
Gerard Krebs, Mojca Cen-cič in Marko Podgoršek (AO Celje-Matica, Obalni AO in PK Rifnik) smo združili moči in organizirali skupni tečaj zimske tehnike za tečajnike naših alpinističnih šol. Tečaj smo pripravili na Okrešlju nad Logarsko dolino od 14. do 16. januarja. Udeležilo se ga je 36 tečajnikov, deset pripravnikov, znanje pa je prišlo obnoviti tudi šest alpinistov, ki so pomagali pri izvedbi ture. Tečaj je vodilo deset alpinističnih inštruktorjev.
Prvi dan smo se razdelili na pet delovišč, kjer smo tečajnikom pokazali sidrišča v snegu, spuščanje na cepinih, snežni solzi ter ledeni gobi. S plazovnimi žolnami, sondami in lopatami smo iskali zasute v snegu, pokazali smo prerez snežne odeje in z norveško metodo ocenjevali nevarnost plazovitega terena. Prikazali smo pravilno hojo z
derezami in cepinom ter zaustavljanje padca oz. zdrsa. Za konec smo izvedli še lede-niško tehniko. Zvečer je sledila skupna analiza dneva in planiranje naslednjega dne, nato pa nam je večerne urice z diapozitivi popestril Jože Zupan - Juš, s predstavitvijo svojih vrhunskih vzponov, ki vedno znova navdušujejo in odpirajo vrata želji po novih vzponih. Tako smo zaključili naporen dan, z dobro voljo in navdušenjem nad alpinizmom. Ta dan je bil prava popotnica za načrtovano turo prihodnjega dne.
Naslednje jutro smo se ob čudovitem vremenu odpravili na bližnje vrhove, kjer smo teorijo preizkusili v praksi. Razdelili smo se v skupine in opravili vzpone na Tursko goro, Štajersko Rinko in Ledinski vrh, ki so ga nekateri dosegli preko sestopne grape, ostali pa po »normalki«. Po turi je po-
novno sledila analiza dneva, nato pa smo se utrujeni, a zadovoljni nad opravljenim, počasi odpravili v dolino. Skupni tečaj je zelo dobro uspel, tečajniki so bili navdušeni nad novim znanjem ter opravljenimi zimskimi vzponi, vse skupaj pa je popestrilo prijetno druženje med različnimi generacijami, med katerimi se je spletlo kar nekaj prijateljskih vezi. Inštruktorska ekipa je bila pisana druščina iz štirih alpinističnih odsekov (AO Celje Matica, Obalni AO, PK Rifnik in AO TAM), ki so jo sestavljali mlajši inštruktorji, polni energije, in starejši s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in znanjem. Skupni zimski tečaj se je izkazal kot zelo pozitivna dopolnitev naših alpinističnih šol, zato ga bomo prihodnje leto ponovili v še boljši izvedbi kakor letos.
GK, MC, MP
BRALCI FOTOGRAFIRAJO
V lanski veliki čistilni akciji so odstranili tudi odlagališče odpadkov v gozdu ob cesti, ki vodi z Lahovne proti Novi vasi v Celju. Žal je nekaj mesec kasneje slika enaka: sredi gozda leži odvrženo odsluženo pohištvo, televizija, kabli in še kaj. Očitno nikoli končana zgodba, v kateri eni čistijo, drugi, ki jim ni mar za okolje, pa nemoteno svinjajo.
Foto: ACO BRAJEN
Pevska zmaga v Beogradu
jo poučuje Edita Garčević Koželj. Pod njenim mentorstvom se je konec lanskega leta udeležila mednarodnega tekmovanja Lazar Jovanović v Beogradu, kjer je skupaj s tremi pevkami pela v kategoriji komornih skupin. Osvojile so zlato priznanje in 1. nagrado tekmovanja, saj jim je zmanjkala le ena točka od možnih stotih. »Takega rezultata smo bile seveda zelo vesele in se že veselimo naslednjih tekmovanj, ki bodo v prihodnjih mesecih,« je povedala Kitakova in še doda, da se s solopetjem ob študiju farmacije počuti izpolnjeno.
MR
Teja Kitak iz Žegra je na tekmovanju v Beogradu v skupini s tremi pevkami osvojila zlato priznanje in prvo nagrado.
Teja je študentka 4. letnika Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Ker pa izhaja iz glasbene družine in ker jabolko ne pade daleč od drevesa, so ji starši pomagali glasbo vključiti v življenje s tem, ko so jo
vpisali na Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev v Šentjurju, kjer je 8 let igrala klavir. V 2. letniku gimnazije pa se je sama odločila, da se vpiše še na solopetje. S petjem je začela na Glasbeni šoli Celje, pri Urški Arlič Gololičič, kjer je končala 5 razredov solope-tja. Izobraževanje nadaljuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer
Računalniki za dijake
Na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje smo 18. januarja podelili 8 prenosnih računalnikov dijakom prvih letnikov, ki so na šolskem ali izven šolskem področju dosegli nadpovprečne rezultate. Akcijo smo poimenovali Ker se trudim, izvedli pa smo jo letos prvič.
Pri akciji nas je vodila ideja, da je potrebno dijake spodbujati k delu, jim pri tem pomagati in jih seveda za trud tudi nagraditi. Dijake prvih letnikov smo zbrali, da jim na začetku njihovega srednješolskega izobraževanja pokažemo, katere so tiste prave vrednote, ki jih na šoli cenimo.
Pri izbiri dijakov smo upoštevali naslednje kriterije: čim višje povprečje ocen, nobenih neopravičenih izostankov od pouka, dosežen javno priznan uspeh na področju izobraževanja, dosežen izjemen dosežek v šoli na kateremkoli področju, sodelovanje v organiziranih šolskih in izven-šolskih dejavnostih, izkazan trud za doseganje odličnih rezultatov ter izkazan vzoren odnos do učiteljev, sošolcev in šole nasploh.
Prenosne računalnike smo podelili s pomočjo sponzorjev, ki so tako dobili svoje varovance, s katerimi bodo tudi v prihodnje učno ali celo
poslovno sodelovali. Na vabilo k sodelovanju so se odzvali: BSH Nazarje, Cetis Celje, Emo Orodjarna, Grafika Gracer, Pivovarna Laško, Radio Fantasy, Štore Steel in Pivovarna Laško.
Dijaki, ki so računalnike prejeli, pa so: Rok Krivec, Miha Podbregar, Jure Grajžl, Matic Orač, Žan Reberšek Gavrič, Vesna Pinter, Klemen Klavs in Štefan Frece.
MZ
CJ
NASVETI
KUHAJMO SKUPAJ
Zvrhan
krožnik,
prosim!
Kaj vas najbolj pogreje pozimi? Če odmislimo peči, radiatorje, termoforje, je na mizi vedno dobrodošla topla, dišeča juha. Sploh, če ste ravno prišli s smučanja ali sankanja, je nekaj »na žlico« prva pomoč za obnovitev telesa. Minulo sredo smo v radijski oddaji Kuhajmo skupaj dobili kar nekaj idej, kako skuhati juho, ki je dobra in njena priprava ne vzame veliko časa. Veselo na delo in dober tek!
Zelenjavna kremna juha (poslušalka Tanja)
Sestavine: zelenjava po želji (korenček, cvetača, brokoli, por 1 krompir, sol, malo masla, prepeče-nec, kisla smetana.
Priprava: Zelenjavo zre-žemo, dodamo na kocke narezan krompir in na malo maščobe pražimo 5 do 10 minut. Zalijemo z vodo in pokuhamo, vmes dodamo začimbe po želji in solimo. Lahko dodamo še malo masla za boljši okus. Kuhano juho malo ohladimo in razmešamo s paličnim
mešalnikom. Ko jo serviramo, damo v vsak krožnik 2 do 3 prepečence, na katere smo dali po žličko kisle smetane.
Korenčkova juha (poslušalka Marta)
Sestavine: korenček, malo margarine, mleko, pšenični zdrob, sladka smetana za kuhanje.
Priprava: Nariban korenček prepražimo na malo margarine, da dobi rumeno barvo. Zalijemo z mlekom (ali vodo) in zakuhamo pšenični zdrob. Tega damo
glede na število jedcev, vzamemo 1 žlico zdroba na osebo. Malo posolimo, juha pa lahko izboljšamo še z malo sladke smetane za kuhanje.
Juha iz kitajskega zelja (poslušalka Jožica)
Sestavine: glavica kitajskega zelja, čebula, sol, po-
per, česen, lovorov list, nekaj brinovih jagod, šopek sesekljanega peteršilja.
Priprava: Kitajsko zelje narežemo na lističe in ga
podušimo na prepraženi čebuli. Dodamo začimbe in peteršilj, zalijemo in skuhamo do mehkega. Če dodamo narezan krompir, dobimo
enolončnico, krompir pa lahko ponudimo tudi posebej. Najbolj sodi zraven pire.
NL
Foto: GrupA (arhiv NT)
PRAV(N)I KORAKI
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
Unovčenje zavarovalnih
za ueiLKe in male
^oáp
J' • /
odinjel
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
^J^uliarâLe LuLue
áiouenákiL ^oâpodinj
t ns^^ t
fr L	-m

Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
ŇKRQClEm
nepreklicno naročam
nepreklicno naroiam
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh knjiii v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskili gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzavanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje

Podpis:
Vprašanje: Sem mlada upokojenka in me zanima, kakšne imam možnosti za unovčitev dveh zavarovalnih polic, za kateri vplačujem že 5 let pri isti zavarovalnici. Sklenjeni sta sicer za dobo 15 let, a bi ju želela prej prekiniti zaradi finančnih razmer. Po informacijah s strani znancev, naj bi na mojo zahtevo zavarovalnica pripravila izračun, koliko mi lahko nakažejo, a do danes še nisem bila uspešna.
Sodeč po podatkih gre v vašem primeru za življenjsko ali naložbeno življenjsko zavarovanje. Pod kakšnimi pogoji, kdaj in na kakšen način lahko prekinete oz. spremenite zavarovanje ali zahtevate izplačilo, je odvisno predvsem od splošnih in posebnih pogojev, ki veljajo za vaše zavarovanje. Ker z njimi nisem seznanjena, lahko na vaše vprašanje žal odgovorim bolj na splošno.
Pri tovrstnih zavarovanjih gre za dolgoročno pravno razmerje, pri katerem so predčasna prekinitev zava-
rovanja, odkup police oz. druge tovrstne spremembe ponavadi mogoče zgolj pod v splošnih ali posebnih pogojih izrecno določenih okoliščinah. V večini primerov gre za bistveno spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje zavarovanje nesmiselno. Kot takšne so ponavadi navedene preselitev v tujino, smrt ožjega družinskega člana, določen čas trajajoča brezposelnost _ Vse to je večinoma pogojeno še z določeno dobo zavarovanja, ki že mora preteči.
Nekatere zavarovalnice omogočajo tudi t.i. kapitalizacijo police. To pomeni, da vam ni potrebno več vplačevati nadaljnjih premij, kar pa vpliva tudi na znižanje zavarovalne vsote (večinoma glede na že plačano premijo). Običajno zavarovalnice ne dovolijo kapitalizacije v prvih letih zavarovanja, o koliko letih je govora, pa je načeloma odvisno od zavarovalne dobe.
Kot zadnje naj navedem še možnost izplačila preduj-
polic
ma, ki ga pod v splošnih in posebnih pogojih opredeljenih okoliščinah, omogočajo nekatere zavarovalnice. To pomeni, da vam zavarovalnica pod določenimi pogoji dovoli predčasno izplačilo določenega odstotka zavarovalne vsote od odkupne vrednosti police.
Kaj od navedenega in pod kakšnimi pogoji je možno storiti v konkretnem primeru, preverite v splošnih in posebnih pogojih, ki veljajo za vaše zavarovanje in so navedeni na zavarovalni polici. Več podatkov boste dobili tudi pri zavarovalnici, pri kateri ste sklenili zavarovanje. Tam vam bodo na vašo zahtevo pripravili tudi točne izračune višine predujma, v kolikor je ta mogoč, kolikšni bodo s tem povezani stroški in kaj od navedenega se vam iz finančne plati sploh izplača. Bodite pozorni tudi na davčni vidik.
PAVLA BOLNER BOLARIČ, univ. dipl. pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.

vvww.radlocelje.com
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
ROŽICE IN CAJCKI
Ne pretiravajte s sadnim sladkorjem
Vprašanje: Sem sladkorni bolnik, zato imam strogo dieto. Zanima me, če lahko uživam sadni sladkor, ki ne potrebuje inzulina. Slišal sem, da tudi ta ni primeren za redno uporabo. Kaj mi svetujete vi?
Odgovor: Fruktoza ali sadni sladkor je že dolgo zanimiv za raziskovalce. Ker za prehod v celico fruktoza ne potrebuje inzulina, je sadni sladkor odlična hrana za celice možganov, ki med aktivnostjo porabijo kar precej energije. Ker ne potrebuje za prehod v celico nobenega inzulina, je rezultat tega naglega prehoda v celice kopičenje polisaharidov in trigliceridov v celicah kože, podkožnega tkiva, v visceral-nem tkivu in organih. Posledica so debelost in tudi različna druga obolenja, kot so imunsko deficitarne bolezni in povečan pojav rakastih celic. Velike količine fruktoze zavirajo delovanje centra za apetit v možganih in s tem tvorbo hormona leptina, ki kontrolira željo po prehrani s sladkorji. Prevelike količine sladkorja v hrani, tudi sadni sladkor, povečujejo nevarnost, da se pojavi povečana telesna teža. Na floridski univerzi so dokazali, da sladkorji v prehrani blokirajo delovanje leptina in da se telesna teža poskusnih živali hitro poveča, če se poveča odstotek vnesene energije, ki jo naj dobimo iz ogljikovih hidratov nad polovico.
Kako se ustvari leptinska rezistenca je proučevala dr.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
Aleksandra Shapiro. S poskusi na podganah je ugotovila, da sladkor v kombinaciji z zasičenimi maščobami prepreči vstop leptina v možganske celice in tako onemogoči aktivacijo receptorjev, ki zaznavajo občutek sitosti. Podobne rezultate dobimo pri uživanju fruktoze. Tudi povečana količina fruktoze v hrani hitro privede do leptin-ske rezistence. Tako izgubimo občutek sitosti in hrano uživamo v večjih količinah, kar pa je nevarno. Fruktoza hitro prehaja v celice, kjer se pretvarja v maščobe in tako se hitro povečuje masa telesa. In to kljub temu, da uživamo le sadje, ki vsebuje veliko sadnega sladkorja (okrog 70 %). Priporočamo, da močnejši ljudje omejijo uživanje banan, suhih sliv, grozdja, fig in melon, saj nam to sadje ne daje občutka sitosti. Povečajo naj uživanje zelenjave, ki vsebuje veliko pol- in netopnih polisaha-ridov, ki počasi prehajajo v sladkorje. Priporočamo uživanje mešane hrane, ki naj energetsko zadovolji organizem z ogljikovimi hidrati 50-60 %, maščobami 20-30 % ter beljakovinami v 10-20 %, vsebuje pa naj tudi vse esencialne snovi. Nepravilno razmerje, ki je pogosto rezultat prevelikega vnosa sladkorjev in maščob, je te-
meljni dejavnik za epidemijo debelosti.
Fruktoza je sladkor, ki se v procesu proizvodnje hrane dodaja v hrano kot konzervans, a tudi za korekcijo okusa. Tako jo dobimo v številnih sokovih, gaziranih pijačah, slaščicah, žitnih ploščicah, prelivih _ v relativno visokih koncentracijah, kar je še posebej nevarno za delovanje celic. Sladkorna bolezen in debelost sta znani posledici. V zadnjem letu so znanstveniki proučevali celice, izolirane iz tumorjev trebušne slinavke. Gojili so jih v laboratorijih v tkivnih kulturah, tako da so izolirali posamezne celice in jih prenesli na posebna hranljiva gojišča, ki zagotavljajo tudi vse esencialne snovi in okolje za rast. V teh kulturah so delali poskuse z dodajanjem navadnega (glukoza) in sadnega sladkorja (fruktoza). Pokazalo se je, da v kulturi tkivnih celic fruktoza vzpodbuja rast rakastih celic. Fruktoza naj bi stimulirala
ključne celične poti, ki so pomembne za delitev celic. Znanstveniki nakazujejo možnost, da lahko fruktoza spodbuja delitev tudi drugih tumorskih celic in ne le celic raka slinavke.
Ker so raziskave opravljene na kulturi celic v umetnih pogojih, rezultatov ne moremo neposredno uporabiti in prenesti zaključke na človeški organizem. Zato lahko iz življenjskih izkušenj trdimo, da je fruktoza ali sadni sladkor zaželen sladkor, vendar v normalnih količinah. Uživanje priporočamo v različnih oblikah, v pestri prehrani in v normalnih koncentracijah. Vendar velja zaključek, da je lahko tudi fruktoza nevarna in škodljiva, če jo uživamo v velikih količinah in prepogosto. Zato omejimo slaščice, sladko sadje in energetske napitke in dodatke na razumno mero. Tako ne bomo povečevali telesne teže, celic pa tudi ne bomo izpostavljali pogojem, ki jih silijo v alternativne poti preživetja.
Še vedno preveč obolelih za rakom materničnega vratu
Vsako leto v Sloveniji za rakom na materničnem vratu zboli okoli 150 žensk, okoli štirideset jih zaradi te oblike raka umre. V naši regiji je bila v letu 2007 obolevnost za rakom materničnega vratu 18,4 obolelih na 100 tisoč žensk, v Sloveniji pa 14,8 obolelih na 100 tisoč žensk. Najpogosteje zbolijo ženske, stare od 35 do 49 let.
Čeprav je rak materničnega vratu bolezen, ki se jo da z zgodnim odkrivanjem in pravočasnim zdravljenjem predrakavih sprememb uspešno preprečevati, še vedno preveč žensk zboli za to obliko raka. V Sloveniji smo sicer preventivne ginekološke preglede, ki vključujejo odvzem brisa materničnega vratu za odkrivanje predrakavih sprememb, uvedli že leta 1960. Zadnjih 14 let pa deluje tudi presejalni program ZORA, v okviru katerega
sistematično vabijo ženske na brezplačne preventivne preglede celic v brisu materničnega vratu.
Kot ocenjujejo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, bo velik doprinos k zmanjšanju zbolevanja za rakom materničnega vratu imelo cepljenje proti okužbi s humanimi virusi papiloma (HPV). Prav okužba s temi virusi je nujen pogoj za nastanek raka na materničnem vratu. Z virusi HPV se v življenju okuži vsaj polovica ljudi, ki imajo spolne odnose. Okuženi večinoma sploh ne vedo za okužbo in je ne prepoznajo. Pri večini okužba spontano mine, pri približno desetih odstotkih žensk pa se razvije trajna okužba, ki se lahko razvije v raka materničnega vratu.
Zbolevanje za rakom materničnega vratu lahko precej zmanjša cepljenje. V lanskem letu so na celjskem zavodu
za zdravstveno varstvo samoplačni-ško cepili 190 žensk in štiri moške. Opozarjajo pa, da tudi tiste ženske, ki so cepljenje, morajo hoditi na redne ginekološke preglede in odvzeme brisov materničnega vratu, saj cepljenje ne ščiti proti vsem genotipom HPV. Sicer pa imamo v Sloveniji cepljenje proti okužbam s HPV uvrščeno tudi v program cepljenja, ki je brezplačno za deklice, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole. Lani so tako cepili skoraj polovico šestošolk.
ŠK
V evropskem tednu preprečevanja raka na materničnem vratu, ki je od 23. do 29. januarja, bodo problematiki razširjenosti in obvladovanju te vrste raka namenili pozornost v številnih evropskih državah.
Kurkuma proti kapi
Priporočamo, da močnejši ljudje omejijo uživanje banan, suhih sliv, grozdja, fig in melon, saj nam to sadje ne daje občutka sitosti.
Kurkuma, rastlina, ki jo pri nas poznamo le po tem, da je ena od sestavin čislane začimbne mešanice curry, velja v tradicionalni vzhodnjaški medicini za eno najboljših rastlin za trebuh in jetra. Vse bolj postaja cenjena tudi zaradi zmožnosti zniževanja holesterola in redčenja krvi, zaradi česar zmanjšuje tveganje za kap in srčni napad.
Kurkuma (Curcuma lon-ga), ena od čudodelnih rastlin Vzhoda, počasi, a vztrajno prodira tudi na Zahod, kjer je zaenkrat še v senci ingverja, a zna se zgoditi, da bo kaj kmalu postala bolj popularna od svojega slavnega bratranca. Če vas pot zanese v Indijo ali na Kitajsko, se nikar ne vrnite domov brez živo rumenega začimbnega praška kurku-me, ki ga pridobivajo iz živo oranžne korenine te rastline. A po kurkumo ni treba tako daleč. Predlagam, da jo nabavite v Londonu, ki je prava meka začimb in dišavnic. Seveda če vas pot zanese na Otok, sicer pa jo zadnje čase lahko kupite tudi pri nas. Kjerkoli že boste prišli do kurkume, bo njen začimbni prašek ostrega, grenkega in mošusnega okusa s pridihom oranže in ingverja, plemenito začinil marsikatero vašo jed, ji dodal lepo barvo ter povrhu vsega poskrbel še za odlično prebavo jedcev.
Kurkuma pa ni cenjena le v kulinariki, ampak tudi v zdravilstvu. V ajurvedi in kitajski medicini z njo že od nekdaj lajšajo simptome želodčnega katarja in preveč kisline. Spodbudila naj bi izločanje sluzi in varovala trebuh. Zelo dobro se obnese pri slabosti, tudi na potovanju. Pri preprečevanju prebavnih motenj in nastajanju čirov je le malo katera rastlina uspešnejša od kurkume.
Oranžna korenika iz Daljnega vzhoda vsebuje aktivno snov kurkumin, ki spodbuja jetra in žolčnik pri izločanju žolča, bilirubina in holesterola. Ščiti proti zastrupitvi jeter s strupenimi kemikalijami in je v pomoč pri zdravljenju virusnega hepatitisa. Kurkuma varuje črevesje pred prostimi radikali, ki
Piše: PAVLA KLINER
poškodujejo celice DNK. Aktivna snov kurkumin uničuje spremenjene celice, da se ne morejo širiti po telesu. Nekateri znanstveniki so prepričani, da mešanica kurkume in zelenega čaja zmanjšuje tveganje za nastanek raka na debelem črevesu. Kurkuma naj bi zavirala tudi rast tumorskih celic pri raku dojke. S poskusi so dokazali, da deluje protivnetno, znižuje holesterol in redči kri, zato zmanjšuje tveganje za kap in srčni napad. Ker zmanjšuje lepljivost trombocitov, ni priporočljivo jemati večjih količin, če obenem jemljemo zdravila, ki vplivajo na trombocite. Zaradi močnega protivnetnega delovanja je v pomoč pri artritisu, astmi, ekcemu in drugih vnetnih boleznih. Zunanje se obnese pri zdravljenje težav s kožo, zlasti luskavice in atletskega stopala.
Če se odločimo iz kurku-me pripraviti čaj, naj bo v obliki poparka: pol žličke korenine v prahu prelijemo s 150 ml vrele vode in pustimo stati 10 minut. Med obroki spijemo 2-3 skodelice čaja na dan. Priporočen dnevni odmerek je okrog 3 g korenine v prahu, nikoli pa je ne smemo zaužiti več kot 4 g. Če ne prenesemo okusa kur-kume, jo lahko uporabljamo tudi v obliki kapsul ali dra-žejev. Iz varnostnih razlogov kurkumo odsvetujejo nosečnicam in doječim materam. Pri nekaterih ljudeh lahko povzroči blage alergične reakcije, kot sta kožni izpuščaj ali srbečica.
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
www.pirnat.si
P
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
KOMISONAR SKLADIŠČNIK ■ M/Ž: NAKLADANJE, RAZKLADANJE, SORTIRANJE BLAGA, PREVZEM BLAGA, PRIPRAVA BLAGA ZA KDPCE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.I.20II: ERA KOPLAS, D.O.O., VELENJE: PE AGRO IN TEHNIKA,LAVA7D,3000CELJE KOMISIONAR SKIADIŠČNIK ■ M/Ž: NAKLADANJE, RAZKLADANJE IN SORTIRANJE BLAGA, PREVZEM BLAGA, PRIPRAVA BLAGA ZA KDPCE,, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.1.2011: ERA KOPLAS, D.O.O., VELENJE: PE AGRO IN TEHNIKA,LAVA7D,3000CELJE SUKOPLESKAR, PLfSKAR ■ M/Ž: SLJKOPLESKARSKA IN EASADERSKA DEIA, DOLOČEN CAS, 3 MESECE, 31.1.2011: GO ING, PROJEKTIRANJE, IZVAJANJE, INŽENIRING, D.O.O., OPEKARNIŠKA CESTA 8 B, 3000 CELJE DELAVECBREZPOKLICA POMOŽNI DELAVEC ■ M/Ž: POMOČ PRI PRIPRAVI - KOMI-SIONIRANJD KOMPLETNE OPREME ZA POTREBE MONTERJEV PO SPECIFIKACIJAH (POSTAVITVENIH LISTIH), POMOČ PRI POSTAVLJANJD IN PODIRANJD ŠOTOROV, HAL, ODROV ^ (NATOVARJANJE, RAZTOVARJANJE, MONTIRANJE, DEMONTIRANJE), IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.1.2011: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0.,TEHARJE 56,3221 TEHARJE KLJUČAVNIČAR
MONTER - M/Ž: IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAl, ODROV ^ (NATOVARJA, RAZTOVARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADD Z DELOVNO DOKDMEN-TACIJO IN POSTAVITVENIMI USTI. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.1.2011: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56,3221 TEHARJE DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž: VARJENJE, VRTANJE KOVINSKIH IN ALDMINIJASTIH KONSTRDKCIJ. OSTALA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.1.2011: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56,3221 TEHARJE KROVEC
KROVEC KLEPAR I. - M/Ž: KROVSKO KLEPARSKA IN TESARSKA DELA, DOLOČEN CAS, 17.2.2011: MOSKK KROVSTVO, KLEPARSTVO IN VELETRGOVINA, D.0.0, NOVA CERKEV 127,3203 N0VACERKEV VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA, PRIPRAVA NA VOŽNJO, DREJANJE DOKDMENTACIJE, PRANJE IN VZDRŽEVANJE VOZILA, NEDOLOČEN ČAS,
I.2.2011:	GRATODRS PREVOZI - TRGOVINA, D.O.O., ŠKO-FJAVAS,ŠK0FJAVAS30C,3211ŠK0FJAVAS KUHARSKI POMOČNIK
DELILEC HRANE M/Ž - M/Ž: PRIPRAVA SESTAVIN ZA KDHA-NJE, PRIPRAVA DELILNEGA PDLTA ZA DNEVNO STREŽBO, DELJENJE HRANE, DELO NA BLAGAJNI, RAZVOZ HRANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: SLOREST D.O.O.: OBRAT CELJE, IPAVČEVA DLICA 32,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - SVE-TOVALfC PRODAJE - M/Ž: SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODDKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAČDNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 6.2.2011: GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJDBLJANA, KOMENSKEGA DLICA 4, lOOOLJDBLJANA ŠIVILJA
ŠIVILJA - M/Ž: ŠIVANJA IN PRODAJA ZAVES, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: GORO TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 23,2000 MARIBOR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž: STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.1.2011: TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P.,ZAGATA4,3000CELJE
NATAKAR-M/Ž: STREŽBA PIJAČINHRANE,DOLOČENČAS, 12 MESECEV, 25.1.2011: KITAJSKI DVOR, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., TEHARSKA CESTA 35,3000 CELJE STROJNITEHNIK
SKLADIŠČNIK - M/Ž: PREVZEMA OPREMO, REZERVNE DELE, ORODJA, MODELE IN VAROVALNA SREDSTVA. PREVZEMA DOBAVLJEN MATERIAL, SDROVINE, POLIZDELKE IN IZDELKE TER VSE RAZPOREJA NA SKLADIŠČA. DOLOČI SKLADIŠČNA MESTA IN SKLADIŠČNI RED. AŽDRNO DREJA IN VODI EVIDENCO O SKLADIŠČNEM PROMETD IN ZALOGAH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2011: KOVIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽE1£ZARSKACESTA3,3220ŠT0RE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRODAJNO-NABAVNI REFERENT - M/Ž: DELO V KOMERCIALI IN NA TEREND NA PODROČJD PRODAJE IN NABAVE KARTONSKE EMBALAŽE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.1.2011: STOBRA IP, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STO-RITVED.0.0.,MEDL0G18,3000CELJE ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž: TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, NEDOLOČEN ČAS,
II.2.2011:	PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRDŽBA D.O.O., PARTIZANSKA DLICA 10, 1000 LJDBLJANA
EKONOMSKITEHNIK
KOMERCIALIST - M/Ž: IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI (KDPCE IN TDDI DOBAVITELJE) ZA KONTINDIRANO POVEČANJE PROMETA. SKRBI ZA IZVAJANJE POGODB/ ANEKSOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.1.2011: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56,3221 TEHARJE EKONOMIST(VSŠ)
REFERENT V NABAVI - M/Ž: REFERENT V NABAVI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 31.1.2011: MIK MEDNARODNO TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., CELJSKA CESTA55,3212V0JNIK KOMERCIALIST(VSŠJ
VODJA KOMERCIALE - M/Z: ODGOVORNI BOSTE ZA: VODENJE KOMERICALNEGA TIMA, ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI), ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH,
PRIPRAVO PONDDB IN POGODB IPD.....DOLOČEN ČAS, 12
MESECEV, 28.1.2011: BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56,3221 TEHARJE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT(VS) FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA, DIAGNOSTIČNA ENOTA) - PRIPRAVNIK - M/Ž: DSPOSABLJANJE ZA IZVAJANJE VSEH POSTOPKOV FIZIKALNE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE PRI RESPIRATORNO, LOKO-
MOTORNO, NEVROLOŠKO OGROŽENIH, HOSPIT. IN AMBDL. ZDRAVLJENIH BOLNIKIH-SKLADNO S SODOBNO DOKTRINO, ITD., DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 5.2.2011: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA DLICA 5,3000 CELJE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT II (NEGOVALNA ENOTA, DIAGNOSTIČNA ENOTA) - M/Ž: IZVAJANJE VSEH POSTOPKOV FIZIKALNE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REBAHILITACIJE PRI RESPIRATORNO, LOKOMOTORNO, NEVROLOŠKO OGROŽENIH, HOSPIT. IN AMBDL. ZDRAVLJENIH BOLNIKIH-SKIADNO S SODOBNO DOKTRINO: DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.2.2011: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA DLICA 5,3000CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
SAMOSTOJNI KONSTRDKTER - M/Ž: STANDARIZACIJA PROGRAMOV, SNOVANJE GENERIKOV, IZDELAVA INTERAKTIVNIH KATALOGOV, VODENJE PROJEKTOV, KON-STRDIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2011: CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000CELJE
VODJA KONTROLE - M/Ž: VODI IN ORGANIZIRA DELO NA PODORČJD KONTROLE, IZVAJA KONTROLO PRISPELIH POŠILJK, IZVAJA MEDFAZNO IN KONČNO KONTROLO, IZVAJA NADZOR NAD DELOVANJEM PROCESA KONTROLE, IZVAJA ZAPORE IN SPROSTITVE IZDEIKOV, PRIPRAVLJA KONTROLNO DOKDMENTACIJO ZA IZDELKE, SODELDJE PRI PREVZEMD IZDELKOV S STRANI ZDNANJIH INŠTI-TDCIJ, SODELDJE PRI REŠEVANJD REKLAMACIJ (TDDI NA TERREND), NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2011: CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 6, 3000CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
PLANER ANALITIK - MyŽ: IZDELAVA PERIODIČNIH IN LETNIH BILANC, KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, NADZOR NAD STROŠKOVNO DČINKOVITOSTJO VSEH POSLOVNIH FDNKCIJ, SPREMLJANJE POSLOVNE DSPE-ŠNOSTI PRODAJNIH STEBROV IN V OKVIRD TEH STEBROV POSAMEZNIH PRODAJNIH SKDPIN ALI IZDELKOV ZA PODJETJE CETIS D.D. IN ODVISNIH PODJETIJ, KONTROUNG PROIZVODNE FDNKCIJE ODSTOPANJE DEJANSKE PORABE MATERIAIA IN ČASA GLEDE NA PLANIRANO OZ. OCENJENO), KONTROLING NABAVNE/PRODAJNE FDNKCIJE Z NADZOROM NABAVNIH/PRODAJNIH POGOJEV IN IZKORI-ŠČANJD SINERGIJ NABAVNE/ PRODAJNE FDNKCIJE V CELOTNI SKDPINI CETIS SODELOVANJE PRI IZVEDBI INTERNE REVIZIJE ODVISNIH PODJETIJ, POMOČ PRI IZVAJANJD AKTIVNOSTI PLANIRANJA CELOTNE SKDPINE CETIS IN POSAMEZNIH PODJETIJ V SKDPINI, IZDEIAVA STROJNIH DR ZA PODJETJE CETIS D.D., NEDOLOČEN ČAS, 31.1.2011: CETIS, GRAFIČNE IN DOKDMENTACIJSKE STORITVE, D.D., Č0P0VADLICA24,3000CELJE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST TRANSFU-ZIOLOGUE
ZDRAVNIK SPECIAUST V/VI - M/Ž: SPECIALISTIČNO AM-BDLANTNO IN BOLNIŠNIČNO ZDRAVLJENJE, NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2011: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA DLICA5,3000CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST OFTALMOLOGIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST OFTALMOLOG - M/Ž: SPECIAUSTIČ-NO ZDRAVUENJE, POSTAVLJANJE DIAGNOZ, SVETOVANJE, ITD., NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2011: SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA DLICA 5,3000 CELJE MAGISTER FARMACIJE FARMACEVT - M/Ž: IZDAJA ZDRAVIL, PRODAJA, SVETOVANJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.1.2011: CEUSKE 1£-KARNE JAVNI ZAVOD, MIKLOŠIČEVA DLICA 1,3000 CELJE
UE LASKO ~
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž: STROJNIK, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011: MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRDPERT POMOŽNI DELAVEC- M/Ž: ROČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2011: MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0.,TR0BNID0L34,3271 ŠENTRDPERT DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA GOSTINSKA DELA - M/Ž: POMOČ PRI STREŽBI HRANE IN PIJAČ TER POMOČ V KDHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.1.2011: ANDREJ RADTAR, S.P.: PE OKREPČEVALNICA BAZEN RADEČE, ANDREJ RADTAR S.P., NJIVICE 33,1433 RADEČE
PRIPRAVA TESTA, IZDELAVA BDREKA - DELOVNO MESTO JE V LAŠKEM - M/Ž: PRIPRAVA TESTA, IZDELAVA BDREKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG1,3310ŽALEC
GOZDAR - POMOČNIK - M/Ž: POMOŽNA GOZDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2011: TIMBLES TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., LAHOV GRABEN 5,3273 JDRKLOŠTER VOZNIK
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž: STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETD, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011: MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRDPERT
VOZNIK - M/Ž: VOZNIK TOVORNJAKA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM, PROMETD, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETD, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 5.2.2011: STORITVE FERLIČ 6 FERLIČ ALEŠ FERLIČ, S.P., TEVČE 32 B,3270LAŠK0
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
KDHARSKI POMOČNIK - M/Ž: POMOČ PRI PRIPRAVI OBROKOV, SAMOSTOJNA PRIPRAVA JEDI PO NAVODILD IN POD NADZOROM KDHARJA, PREDPRIPRAVA ŽIVIL, DREJANJE IN ČIŠČENJE MED IN PO OPRAVLJENEM DELD, PRANJE IN ČIŠČENJE POSODE, IZVAJANJE SISTEMA HACCAP, OSTALA DELA PO NAVODILD NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.O.O., TOPLICE 10,3272 RIMSKETOPUCE
SOBARICA/ČISTILKA - M/Ž: DNEVNO ČIŠČENJE PROSTOROV, VODENJE EVIDENCE POTREBE PO ČISTILIH, POLNJENJE IN PRAZNENJE MINIBARA, VODENJE EVIDENCE MINIBARA, DREJANJE IN ČIŠČENJE PROSTOROV, POSREDOVANJE ZAHTEV ZA NAROČILO POTROŠNEGA MATERIALA, DRDGA DELA PO NAVODILD NADREJENEGA, DOLOČEN
CAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.O.O., TOPLICE 10,3272 RIMSKET0PLICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SKIADIŠČNIK REPRO MATERIALA - M/Ž: OPRAVLJA VSA DELA V ZVEZI S SKLADIŠČENJEM REPRO MATERIALA, PREVZEM IN SKLADIŠČENJE REPROMATERIALA, IZDEIAVA SKLADIŠČNE DOKDMENTACIJE, VODENJE EVIDENC, IZDAJNIC MATERIALA,VHODNA KONTROLA MATERIALA, INVENTDRE IN OSTALA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 26.1.2011: PARON IfSNA INDDSTRIJA D.0.0.., SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO SREDNJASTROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ANIMATOR - M/Ž: SODELOVANJE PRI OBLIKOVANJD IN IZVEDBI ANIMACIJSKIH PROGRAMOV, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI IN IZVEDBI PRIREDITEV, INFORMIRANJE GOSTOV IN OBLIKOVANJE OBVESTIL ZA GOSTE O ANIMACIJSKIH PROGRAMIH IN PRIREDITVAH, REDNO DSPOSABUANJE NA STROKOVNEM PODROČJD, OSTALA DELA PO NALOGD NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.O.O., TOPLICE 10,3272 RIMSKETOPLICE
VODJA IZMENE V KDHINJI-KDHAR - M/Ž: PLANIRANJE, ORGANIZIRANJE IN VODENJE IZMENE V KDHINJI, NADZIRANJE PORABE MATERIALA, SKRB IN NADZOR NAD IZVAJANJEM SISTEMA HACCAP, SLEDENJE IN DVAJANJE NOVOSTI V PONDDBO, SODELOVANJE PRI INVENTDRAH, OSTALA DELA PO NALOGD NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.O.O., TOPLICE 10, 3272 RIMSKET0PLICE
VODJA IZMENE-RECEPCIJA - M/Ž: PLANIRANJE, ORGANIZIRANJE IN VODENJE IZMENE V RECEPCIJI, NADDZOR NAD PORABO, OSTALA DELA PO NALOGD DELODAJALCA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.0.0.,T0PLICE 10,3272 RIMSKET0PLICE REFERENT - M/Ž: IZVAJANJE OPERAATIVNIH PLANOV ODDELKA/ENOTE, KOORDINACIJA AKTIVNOSTI ZNOTRAJ ODDELKA/ENOTE, PREDLAGANJE IN IZVAJANJE VSEBINSKIH AKTIVNOSTI NA PODROČJD DELA, IZVAJANJE ANALIZ IN VSEBINSKIH AKTIVNOSTI NA PODROČJD DELA, AŽDRNO SPREMLJANJE NOVOSTI NA PREDMETNEM PODROČJD, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.0.0.,T0PLICE 10,3272 RIMSKET0PLICE REFERENT - M/Ž: IZVAJANJE OPERATIVNIH PLANOV ODDELKA/ENOTE, KOORDINIRANJE AKTIVNOSTI ZNOTRAJ ODDELKA/ENOTE, IZVAJANJE IN ANALIZA POROČIL NA PODROČJD DELA, SKRB ZA AŽDRNO SPREMLJANJE NOVOSTI, PRIPRAVA IN KONTROLA KORESPONDENČNIH MATERIALOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.01.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.O.O.,TOPLICE 10,3272 RIMSKE TOPUCE VODJA IZMENE - M/Ž: VODENJE IN ORGANIZIRANJE OSEBJA V IZMENI, NADZOR NAD KAKOVOSTJO OPRAVLJENIH NALOG, IZVAJANJE NEPOSREDNEGA DELA, POMOČ DRD-GIM PRI DELD, KOORDINACIJA DELA V IZMENI, PRIPRAVA IN IZVAJANJE DELA PO PLAND ODDELKA/ENOTE, PREDLAGANJE IN DVAJANJE NOVOSTI PRI DELD, SODELOVANJE PRI PRIPRAVI VSE POTREBNE DOKDMENTACIJE ODDELKA/ENOTE, OSTALA DELA PO NAVODILD NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČDTJA, TDRIZEM, D.0.0.,T0PLICE 10,3272 RIMSKET0PLICE FRIZER
FRIZER - M/Ž: FRIZERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: FRIZERSKI STDDIO "ELGON" SILVA BOR-LAK, S.P, TRDBARJEVO NABREŽJE 1B,3270 LAŠKO PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž: PRODAJA KRDHA INPECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2011: TONI-PEK D.O.O.: TONI-PEK D.O.O., PE PEKARNA, TRDBARJEVO NABREŽJE 3,3270 lAŠKO
DOKTOR MEDICINESPECIALISTSPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž: DELO ZDRAVNIKA V AMBDLANTI SPLOŠNE MEDICINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.2.2011: ZDRAVSTVENI DOM lAŠKO, KIDRIČEVA DLICA 5 B, 3270 LAŠKO ZDRAVNIK - M/Ž: ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO. DELO ZDRAVNIKA V AMBDLANTI SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 30.1.2011: ZDRAVSTVENI D0MRADEČE,DLICA0F8,1433RADEČE DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIA-TRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATRIJE - M/Ž: DELO ZDRAVNIKA V SPECIALISTIČNI AMBDLANTI, NEDOLOČEN ČAS, 30.1.2011: ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, DLICA OF 8,1433 RADEČE
UE MOZIRJE ~
NIRAZPISANIHPROSTIHDELOVNIHMEST
UE SLOVENSKE KONJlCl"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILKA - DELOVNO MESTO V SLOVENJSKIH KONJICAH -M/Ž: DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRDGIH PROSTOROV) SKIADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODIU NADREJENEGA VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA, ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELD, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 27.1.2011: AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJDBLJANSKACESTA12 F, 1236TRZIN POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž: POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA13,3210SL0VENSKEK0NJICE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDANJE, OMETAVANJE, GRADBENA DELA, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: GANEKS GRADNJE GRADBENIŠTVO IN STORITVE D.O.O., ŠKALSKA CESTA 13, 3210SL0VENSKEK0NJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STRDŽENJE - M/Ž: STRDŽENJE PROIZVODOV, SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC, KONTROLA MER,, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.1.2011: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55,3206STRANICE
DPRAVLJALEV STROJA III. - M/Ž: IZDELOVANJE VSEH VRST BRDSOV IN DRDGIH IZDELKOV TER POLIZDELKOV NA STROJIH (STISKALNICAH, POLAVTOMATIH, LINIJAH), SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV ALI NAPRAV, NA KATERIH SE DELO OPRAVLJA, PREVENTIVNA VZDRŽEVALNA DELA IN ČIŠČENJE STROJEV, OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILIH NADREJENEGA V OKVIRD POKLICA IN DELOVNE DSPOSOBLJENOSTI., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.1.2011: ADECCO H.R. D.O.O.: ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE,DLICAXIV.DIVIZIJE6,3000CELJE MIZAR
MIZAR - M/Ž: SAMOSTOJNA IZDELAVA POHIŠTVA IN PO POTREBI MONTAŽA NA TEREND, (RAZRER, LEPLENJE, FDRNIRANJE, BRDŠENJE, LAKIRANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 1.2.2011: SPLOŠNO MIZARSTVO DANIJEL TAJ-
NIKAR S.P., PRELOGE PRI KONJICAH 1,3210 SLOVENSKE KONJICE
PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE
SPECIAUIA PEDAGOGINJA - M/Ž: PODČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.1.2011: OSNOVNA ŠOLA VITANJE, DOLIŠKA CESTA 1, 3205VITANJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE OZ. DRDŽINSKE MEDICINE - M/Ž: VSA DELA ZDRAVNIKA, NEDOLOČEN ČAS, 25.1.2011: ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE, MESTNI TRG17,3210 SLOVENSKE KONJICE
UE SENTJUR PRI CELJ~
PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž: VARJENJE, BRDŠENJE, RAZREZ KOVIN MONTAŽA NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.1.2011: GS METAL SILVESTER GOBEC S.P., ST0PČElfl,3231 GROBELNO
10,3; QIŠČI
SKLADISCNO TRANSPORTNI DELAVEC
SKLADIŠČNI DELAVEC - M/Ž: DELO V SKLADIŠČD V PE ŠTORE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2011: OPEKA, PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., SDHA PRI PRED0SLJAH28,4000KRANJ KUHAR
SAMOSTOJNI KDHAR - M/Ž: KDHANJE MALIC IN KOSIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.1.2011: GOSTIŠČE MARJAN BOHORČ S.P., DLICA DDŠANA KVEDRA 44, 3230 ŠENTJDR
KMETIJSKI TEHNIK ZA KMETIJSKO MEHANIZ.
MEHANIK KMETIJSKIH STROJEV - M/Ž: SERVISIRANJE IN POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE, PRETEŽNO TRAKTORJEV, DIAGNOSTICIRANJE PROBLEMOV IN ODPRAVA., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.1.2011: KMET STROJ POD-KRAJŠEK ANTON S.P., P0NIKVA12 B,3232 PONIKVA VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK PRODDKTNI SPECIALIST - M/Ž: PRODAJA APARATOV IN MEDICINSKEGA POTROŠNIŠKEGA MATEIALA, NEDOLOČEN ČAS, 28.1.2011: AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-INŽENI-RING, LJDBLJANSKA CESTA 6 A, 3230 ŠENTJDR DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž: ZOBOZDRAVNIK V ZOBNI AMBDIANTI ZP PLANINA PRI SEVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 31.1.2011: ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJDR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJDR
UE SMARJE PRI JELSAH~
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
RAČDNOVODSKO FINANČNO DELO - M/Ž: RAČDNOVODSKO FINANČNA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 26.1.2011: PANLES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGA-ŠKASLATINA
TEHNIKMEHATRONIKE
MEHATRONIK I - M/Ž: OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA VSEH ELEKTRONSKIH IN ENERGETSKIH NAPRAVAH V PODJETJD, NAČRTOVANJE IN NADZIRANJE MANJ ZAHTEVNIH KRMILNIH SISTEMOV, SODELOVANJE PRI INSTALACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH, SPREMLJANJE BREZHIBNOSTI ELEKTRIČNIH NAPRAV IN KRMILNIH SISTEMOV V PODJETJD IN ODPRAVLJANJE NAPAK NA LE TEH, MANJ ZAHTEVNO PROGRAMIRANJE NA OSNOVI PROJEKTNE DOKDMENTACIJE, OPRAVLJANJE DRDGIH VZDRŽEVALNIH DEL Z ELEKTRO PODROČJA PO NAVODILD NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.1.2011: STEKLARNA ROGAŠKA D.D., DLICA TALCEV 1, 3250R0GAŠKASLATINA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA RAZVOJ PROIZVODNJE IN STORITEV - M/Ž: PRIPRAVA VLOGE NA JAVNI RAZPIS IZ POSLOVNEGA PROGRAMA, NAČRTA ZA LASTNO DELO PO NAKDPD PATENTA, KNO-LE-HODGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: EKS-PERIMENTAUII RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.O.O., KDNŠPERK18,3256 BISTRICA OB SOTLI DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST DRDŽINSKE MEDICINE V ROGAŠKI SlATINI - M/Ž: ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRDŽINSKE MEDICINE AU ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO V ZD ŠMARJE -ZDRAVSTVENA POSTAJA ROGAŠKA SLATINA, NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2011: ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJEPRIJELŠAH
UE VELENJE ~
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDROI-ZOLACIJSKA DELA - M/Ž: POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDROIZOLACIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011: T.M. INŽENIRING D.O.O.: T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJD 40 B, 3320 VELENJE
KROVEC-KLEPAR, HIDROIZOIATER - M/Ž: OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJ-SKIH DEL, POKRIVANJE OSTREŠJA Z VSEMI VRSTAMI KRITIN, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011: T.M. INŽENIRING D.O.O.: T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJD 40 B, 3320 VELENJE ZIDAR
GRADBENA DELA - M/Ž: ZIDARSKA, TESARSKA IN VSA SPLOŠNA POMOŽNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 20.1.2011: ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KO-ŽELJSKEGADLICA5,3320VELENJE DELO TESARJA IN ZIDARJA - M/Ž: DELO TESARJA IN ZIDARJA, DOLOČEN ČAS, 20.1.2011: ADERA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KOŽELJSKEGA DLICA 5,3320 VELENJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž: SKlfPANJE ZAVAROVANJ NA TEREND, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.2.2011: KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VASfl4,3312PREB0LD PRODAJALEC
ZASTOPNIK - DELO V VELENJD - M/Ž: ZBIRANJE NAROČIL PRI ZNANIH KDPCIH ZA OBJAVE IN OGLASE V PRODDKTIH PODJETJA: PIRŠ, POTROŠNIŠKI VODNIK. DELO JE TERENSKO NA OBMOČJD VELENJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.1.2011: SLOVENSKA KNJIGA D.O.O., PODJETJE ZA PRODAJO IN DISTRIBDCIJO KNJIG, SVETOVANJE IN ZALO-ŽNIŠTV0,STEGNE3,1000LJDBLJANA STROJNITEHNIK
PROGRAMER - M/Ž: PROGRAMIRANJE V PROGRAMSKEM JEZIKD DELPHI. DELO NA PODROČJD RAČDNALNIŠKO VODENIH OBDELOVALNIH STROJEV (CNC), DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.2.2011: PIA INFORMACIJSKI SISTEMI IN STORITVE, D.O.O., EFENKOVA CESTA 61,3320 VELENJE NOVINAR
VODJA PROJEKTOV III. - M/Ž: SODELOVANJE PRI NAČRTOVANJU ORGANIZIRANJU IN VODENJD PROJEKTOV NA PODROČJD SPLETNEGA PORTALA, ZAPOSLOVANJA, IZOBRAŽEVANJA. PISANJE IN OBJAVLJANJE ČLANKOV NA OMENJENIH PODROČJIH. SODELOVANJE Z VSEMI VKUDČENIMI V PROJEKT - TEAMSKO DELO., DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 26.1.2011: HDMANOPOUS, DRDŽBA ZA RAZVOJ PODJETNIŠKIH POTENCIALOV, D.O.O., NOVO CE-LJEfl,3301 PETR0VČE
DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
(VS)
PRODAJNI INŽENIR - M/Z: DELO S STRANKAMI. DELO NA PODROČJD PRODAJE., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: TRENDNET D.0.0. RAČDNALNIŠKI INŽENIRING, ŠLANDR0VACESTA6A, 3320VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKAIZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž: POMOČ V STREŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 20.1.2011: BAR KRIMI, ARNŠEK MIROSLAV S.P., VELIKA PIREŠICA56A,3310ŽALEC
VODOVODNI INŠTAIATER - M/Ž: SAMOSTOJNI VODOVODNI INŠTALATER ZA PRENOVO KOPALNIC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2011: FEUX, JDRIJ OCEPEK, S.P., BREG PRIPOLZELJ 22,3313 P0LZELA SAMOSTOJNI SLIKOPLESKAR - M/Ž: SLIKOPlfSKARSKA IN SDHOMONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2011: FELIX, JDRIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22,3313 P0LZELA
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)
SKLADIŠČNIK V POSLOVALNICI - M/Ž: DNEVNI PREVZEM BLAGA, SKLADIŠČENJE BLAGA, SKRB ZA DREJENOST SKLADIŠČA, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM ME-STD ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.1.2011: ENGROTDŠ D.D.: TDŠ SDPERMARKET ŽALEC, DLICA HEROJA STANETA 8,3310ŽALEC AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž: POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2011: PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCD 52 A, 3310ŽALEC ZIDAR
ZIDAR - M/Ž: ZIDANJE, OMETAVANJE IN OSTALA PREPROSTA ZIDARSKA DEIA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: GRADBENIŠTVO, AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P., ŠLANDROV TRG15,3310ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž: OPAŽANJE IN OSTALA TESARSKA DELA, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 26.1.2011: GRADBENIŠTVO,
VODNIK
TOREK,25.1.
10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek in komunikacija za seniorje
krožek vodi Sonja Bercko
16.00 Dom sv. Jožefa, Celje Zatajevanje
predavanje o krščanskih krepostih; predava Jože Planinšek
17.00 Velenjski grad_
Jože Lampret
odprtje razstave o šaleškem rojaku
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Verbič
18.00 Knjižnica Šentjur
Južnoafriška republika
potopisno predavanje Draga Jančiča
19.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
Životok - Circle of Life
predstava gledališke skupine Artizani
19.19 Knjižnica Velenje_
Knjige in kozmogrami
predstavitev del Olge Pirih
20.00 Celjski dom_
Monty Python
glasbeno-gledališki performans operne solistke Nike Vipotnik
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Žabe
predstava Mestnega gledališča Ptuj za abonma in izven
SREDA,26.1.
15.00 Glasbena šola Celje_
Javni nastop
učencev srednje stopnje - 1. in 2. letniki
17.00 Glasbena šola Celje_
Javni nastop
učencev srednje stopnje - 3. in 4. letniki ter komorne skupine
17.00 Knjižnica Velenje
Snežna kraljica; Jaz, pingvin in moj očka
pravljično uro po teh knjigah bo vodila Edita Prah Šincek
17.00 Center starejših Zimzelen Topolšica
Bernarda Lukanc
bralna čajanka
19.00 Mestni kino Metropol Iza Pavlina
AVTOPREVOZNIŠTVO, VARILSTVO IN STORITVE, ADMIR MEHMEDOVIČ S.P, ŠLANDROVTRG15,3310ŽA1£C SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KERAMIČAR - M/Ž: SAMOSTOJNI KERAMIČAR, PRENOVA KOPALNIC, SAMOSTOJNA SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.1.2011: FELIX, JDRIJ OCEPEK, S.P, BREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
TELEFONIST ORGANIZATOR - M/Ž: PROMOCIJA,TRŽENJE IN ORGANIZIRANJE DELA SVETOVALCEV, NEDOLOČEN ČAS, 6.2.2011: ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLADDIJA HOČEVAR, S.P, GRČE 26,3311 ŠEMPETER VSAVINJSKI DOLINI PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž: POLNJENJE PRODAJNIH POLIC, SKRB ZA DREJENOST PRODAJNIH POLIC, SVETOVANJE IN POMOČ STRANKAM PRI IZBIRI BLAGA, SKRB ZA RED IN ČISTOČO NA DELOVNEM MESTD ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.1.2011: ENGROTDŠ D.D.: TDŠ SDPERMARKET ŽALEC, DLICA HEROJA STANETA 8,3310 ŽALEC EKONOMSKITEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž: SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH, PREMOŽENJSKIH IN OSTAUH ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 10.2.2011: ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLADDIJA HOČEVAR, S.P, GRČE 26,3311 ŠEMPETERVSAVINJSKIDOUNI TURISTIČNITEHNIK
VODJA RECEPCIJE - M/Ž: VODJA RECEPCIJE, NEDOLOČEN ČAS, 26.1.2011: HOTEL ŽALEC D.0.0. ŽALEC, MESTNI TRG 3,3310ŽA1£C
EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO
REFERENT RAČDNOVODSTVA - M/Ž: PRIPRAVA IN VNOS PODATKOV ZA IZDELAVO POSLOVNIH IZIDOV, KONTIRA-NJE IN KNJIŽENJE V BAZE PODATKOV, KONTROLA FIN. IN RAČ. INFORMACIJ, PRIPRAVA POROČIL, IZTERJAVA, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 26.1.2011: ODELO SLOVENIJA, PODJETJE ZA RAZVOJ, PROIZVODNJO IN TRŽENJE AVTOMOBILSKIH DELOV, D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 12, 3312PREB0LD
odprtje razstave ob tednu Akire Kurosawe
ČETRTEK, 27. 1.
16.00 Knjižnica Šoštanj
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
19.00 Narodni dom Celje
19.00 Dom sv. Jožefa, Celje Stari starši in njihovo vzgojno poslanstvo
predava Bogdan Žorž, logoterapevt
19.00 Knjižnica Laško
Snežna vrana
pravljico pripoveduje Andreja Kolenc
Treking okrog Manasluja
potopisno predavanje Gregorja Audiča
Zimske serenade
koncertni večer z mladimi umetniki Gimnazije Celje - Center
Južna Koreja - globalni izzivi in lokalni odzivi
strokovno in potopisno predavanje Blaža Križnika
19.19 Knjižnica Velenje
Z avtobusom po Portugalski
predava Ivana Pajenk
19.30 Savinova hiša Žalec
Pred začetkom
predstavitev nove pesniške zbirke Ivana Dobnika
19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert godalcev
nastop učencev in dijakov Glasbene šole Velenje
20.00 Patriot Slov. Konjice
Alenka Kveder
literarni večer, gostja pesnice bo pevka Maja Založnik
KINO
Spored 25. in 26. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Gremo mi po svoje - komedija 16.35
Draga, počakaj, sem na poti
- komedija 16.20, 18.40, 21.00 Življenje, kot ga poznaš -
romantična komedija 16.10, 20.45
Njuna družina - komedija 16.00, 18.20, 20.30 Samova pustolovščina -
animirana družinska komedija, sinh., 3D
15.05, 17.05, 19.05 Turist - triler/drama 16.05, 18.25, 20.50
MALI OGLASI - INFORMACIJE
"TO
©wDtednik
QlnraiitRQ II8Q!ÍIIREQIII hqiicqipi cijdnlHil'i
NaroCnlkî Novegs tednika boste lahko naročniške ugodnosti -
a mcde ogkiM w Hawent teilnlini do W^
besed In eesHtko na Radhi Celie -
izfcoilstil] [zkUuCno s svojo naročnSko kartico, naro&fliSko ptíořnlco oîiroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
PFINIOBDJO V nniloAilB tetol
MOTORNA VOZILA
PRODAM
PRODAM
Zaradi širitve posiovanja sprejmemo
5 novih sodeiavcev
Lasten program izobraževanja, informacije: od pon. do pet. od 8. do 15. ure.
Tei. št.: 03/425-61-50, 041/710-663.
Jakoma, d. o. o.. Mariborska cesta 44, Celje.
ODKUP ZLATA PO NAJUGODNEJŠI CENI!
PLAČILO TAKOJ!
03/544 33 33,
Stanetova 22 Celje
03/710 40 60,
Šlandrov trg 39, Žalec
Brežnik Dejan, s. p., Stanetova 22, Celje
Čas lova na čarovnice -
avanturistična fantazijska drama
16.25, 18.55, 21.20 Mr. Joint - komedija 18.45, 21.15
Zeleni sršen - akcijski triler, 3D
15.40, 18.10, 20.40, 21.05
Oča - drama
19.00
SREDA
20.00 Telesna straža - drama (teden Akire Kurosawe) ČETRTEK
20.00 Potepuški pes - drama (teden Akire Kurosawe)
POSEST
PRODAM
OSEBNI avto VW golf 3 diesel, letnik 1996, 5 vrat, reg. do konca leta, rabit oprema, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 390-574.	28 3
STROJI
TROSILEC za gnoj Krpan 30, s štirimi pokončnimi valji in obračalni plug Regent, 12 col, prodam. Telefon 041 211-883.
228
ODDAM
FSK^DE)®®
^ ^^ www.radiocelje.com
NAJAMEM
PRODAM
Umrl je naš upokojeni sodelavec
JOŽE 'OFANT
vodja mizarske delavnice v takratni službi za preskrbo - vzdrževanje
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Splošna bolnišnica Celje
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m^, zemljišče 1.929 m^, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m^ stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
NA Frankolovem prodamo zaradi bolezni novo stanovanjsko hišo, cena 175.000 EUR. Telefon 041 876-316. 59 VINOGRAD v Šentjurju, 5 a, prodam. Telefon (03 ) 746-2400.	230 DEL hiše, Petrovče, posebni vhod, mirna lokacija, vseljivo takoj, velikost 63,5 m^ + 5 m^ kleti, leto izgradnje 1994, prodam. Telefon 031 645-091. 273
CELJE, mesto. Petsobno stanovanje na Savinjskem nabrežju, v izmeri 121 m^ ter podstrešje v izmeri 50 m2, pogled na Celjski stari grad, potrebno obnove, prodamo za 110.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n
KUPIM
TRI do štirisobno stanovanje (lahko slabše ohranjeno) kupi mlada družina. Telefon 040 533-850.	5462 V ŠENTJURJU kupimo enoinpolsobno stanovanje. Telefon 041 876-316. 192
ODDAM
STANOVANJE, dvosobno, 58 m^, v Žalcu, oddam. Vse informacije po telefonu 041 691-866.
il^
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m', oddamo. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.
n
V	PESJU pri Velenju oddam v najem hišo. Telefon 041 669-217.	237
AVTOMEHANIČNO delavnico, 120 m', Šmarjeta pri Celju, oddam v najem. Telefon 040 842-894. 270
V	CENTRU mesta, v Stanetovi 19, oddamo trgovski lokal, velikost 90 m'. Informacije po telefonu 041 577-749. Irro, d. o. o., Stanetova 19, 3000 Celje. n
PRODAM
KUPIM
MANJŠO hišo ali bivalni vikend, v bližnji okolici Celja, najamem za daljše obdobje. Telefon 041 529-218. 284
STANOVANJE
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, na Zelenici. Dvoinpolsobno stanovanje, 55 m', 2. nadstropje, adaptirano 2006, klimatizirano, opremljeno, prodam za 89.000 EUR. Telefon 041 762-160.	p
JARKICE, pred nesnostjo, rjave ameriške hajlajn, enoletne rjave, črne in gra-haste kokoši, po naročilu tudi težke, očiščene kokoši, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in kilogramske bele piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 276 SVINJO za zakol, težko 280 kg, krmljeno z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 392-272.
286
BIKCA simentalca, starega 11 mesecev, prodam. Telefon 041 903-680. 280 ZAJCE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5730-058. 288
KUPIM
277
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223
KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 841
ELEKTRIČNO bolniško posteljo, z vsemi dodatki, tudi vložkom ter blazino za preležanine, prodam za 1.000 EUR. Telefon 031 642-598. 261 HLADILNIK, pralni stroj, sedežno, stekloke-ramični štedilnik, zamrzovalno omaro in ostalo opremo prodam. Telefon 040 869-481.	290
PRALNI stroj, štedilnik plinski, hladilnik, zamrzovalno omaro, kuhinjo, kupim. Telefon 070 870-084. 290
ŽIVALI
PRODAM
PUJSE, težke od 25 do 130 kg, prodamo po ugodni ceni. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. š 834 SVINJO, do 180 kg in pujske, od 30 do 50 kg, prodam. Telefon (03) 5823-379.
231
PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, prodam. Telefon (03) 580-8057. Š 28 PRAŠIČE, 70 do 140 kg in pujske, 30 do 40 kg, prodamo. Po naročilu tudi svinjske polovice. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 76 PRAŠIČE, stare 3 mesece in kravo, težko 600 kg, za zakol, prodam. Telefon 5488-158.	281
PRODAM
JURČKE, suhe po 40 EUR in zamrznjene po 9 EUR, prodam. Telefon 031 792-883.
272
PŠENICO, vrste žitarica, neškropljeno, pridelano na biološki način, prodam. Telefon 031 555-335. 267
OSTALO
PRODAM
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivat odšli, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče
ŠTEFANIJE NOVAK
(22. 12. 1930 - 10. 1. 2011)
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti ter za darovane sveče in svete maše. Hvala sodelavcem Fragmat tima, pevcem, praporščakom, Komunali Laško, gospodu župniku, trobentaču in gospodu Piklu za besede slovesa.
Hvala osebju Doma ostarelih v Laškem za nego in skrb v času njene bolezni.
Žalujoči: hčerke Draga, Vera in Joža z družinami
Samo srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata, nečaka, sestriča in bratranca
LJUBA ZELIČA
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili ustno in
pisno sožalje ter darovali sveče in cvetje. Posebna zahvala PGD Celje - Gaberje za opravljen gasilski obred in govorniku Srečku Povaleju. Hvala tudi dr. Vukorepi in medicinski sestri Simoni za dolgoletno zdravljenje.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
GSM Nokia C5, nov, za 70 EUR in nov sokovnik prodam za 30 EUR. Telefon 041 693-469.	198
SIMPATIČNA vdova, poštena, iz Šentjurja, 51-letna, želi prijatelja za resno vezo. Telefon 041 248-647, Agencija Super Alan, Celje.	292
UPOKOJENI moški išče žensko za skupno življenje. Kadilke in alkoholičarke izključene. Telefon (03) 5824-611. 257
ZAPOSLITEV
IŠČEM strojnika TGM. Mitja Gobec, s. p., Novake 14, Nova Cerkev, telefon 031 756-855.	_ 216
IŠČEM delo v okolici Celja, Šentjurja, Šmarja: čiščenje, pospravljanje in druga gospodinjska dela. Telefon 070 624-584.	263
ZAPOSLIMO simpatično dekle za strežbo v lokalu v centru Celja. Ugoden delovni čas. Telefon 051 630-607. Celjski pub, Mariborska 1, 3000 Celje. 278
IŠČEMO motivirane sodelavce s čutom odgovornosti do dela, blaga in strank za delo v skladišču. Od kandidatov pričakujemo najmanj 4. stopnjo izobrazbe, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarja ter vestno in marljivo delo. Vse zainteresirane kandidate, ki jih veseli delo v ambicioznem in hitro rastočem podjetju, ki se ukvarja s prodajo grad-
vabimo, da pošljejo cenjene ponudbe na naslov: Hojnik, d. o. o., Leskovec 15, 3202 Ljubečna.	148
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180

POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
n
L 24
Z
n
013000000106013131010232010032

Za praznovanje v krogu razširjene družine je bilo stanovanje skorajda pretesno.
Mama Ota Pestnerja, Ruža Pestner iz Celja, je po značaju izjemno skromna ženska ter za svoj 80. rojstni dan ni želela nobenega praznovanja. V družinskem krogu so zato razmišljali, kako bi ji pripravili kakšno presenečenje. To sicer ni bilo ravno majhno. 80-le-tnica, ki jo je praznovala sredi januarja, ji zato ostaja v čudovitem spominu.
Ko so Ruži Pestner obljubili, da bo tam le njena ožja družina - mož Oto starejši ter sin Oto in hči Lili, skupaj z družinama seveda - je končno pristala. Na sam rojstni dan so Ružo tako povabili v celjsko Novo vas, k njeni hčerki Lili ter njeni
družini. Tam se je zbralo vsega skupaj 25 ljudi in prvo presenečenje je slavljenka doživela na stopnišču, kjer je srečala po dolgih letih dva najbolj nestrpna nečaka s Hrvaškega, ki se ju je zelo razveselila. Ruža Pestner je bila doma iz družine s petimi otroki iz Krapine v Hrvaškem Zagorju, od koder je pozneje prišla v Celje. Tam ima številne sorodnike.
Ko je prišla mama Ružica v stanovanje v Novi vasi, so ji rekli naj odloži plašč v dnevni sobi. Presenečenje je bilo veliko, saj so jo je tam poleg družin obeh otrok z veseljem pričakovali številni sorodniki iz Hrvaškega Zagorja, od Krapine in Zagreba do
Samobora. S sestro Ivanko iz Samobora, ki je doživela pred enim mesecem hudo življenjsko preizkušnjo, se nista videli že celo desetletje, z nekaterimi nečaki celo že več desetletij. Tokrat, za njen 80. rojstni dan, pa je bilo v stanovanju zbranih kar pet nečakov! Vsi skupaj so zapeli slavljenkino najljubšo domačo pesem, ki jo je prepevala že njena mama v Krapini, to je Za svaku dobro reč.
Vrhunec je bilo seveda rezanje torte ter petje enega najboljših pevcev Slovenije, Ota Pestnerja, ki je svoji mami Ružici zapel večno zeleno pesem iz zlatega obdobja slovenske popevke, Mati bodiva prijatelja. Veselo
FOTOTEDNA Foto: SHERPA
J
U
Ruže Pestner se mnogi Celjani spominjajo kot priljubljene varuhinje v vrtcu Tončke Čečeve.
Presenečenje za Otovo mamo
Sin Oto je Ruži Pestner ob 80. rojstnem dnevu zapel večno zeleno Mati bodiva prijatelja
Otom Pestnerjem starejšim, ki je praznoval 80. rojstni dan jeseni ter je pri tej starosti med drugim računalniški navdušenec. Zakonca, ki sta
z družino zelo povezana, živita v eni od stolpnic na celjskem Otoku.
BRANE JERANKO Foto: TimE
druženje, skupaj s pogostitvijo, je trajalo več ur. Med darili je slavljenka prejela album s fotografijami, kjer ji je vsak od njenih najdražjih napisal posvetilo. Njen zet je tako, na primer, na šaljiv način pohvalil kuharske veščine mame Ruže, s prošnjo za polovične obroke. Sla-vljenka je znana po dobrem kuhanju ter še vedno redno skuha kosilo celo za do osem domačih.
Ruža Pestner, ki jo številni Celjani poznajo po dolgoletnem delu varuhinje v vrtcu Tončke Čečeve, in po čudovitem značaju, ima štiri vnuke, stare od nekaj več kot dve leti do 25 let. Poročena je s celjsko glasbeno legendo, z
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Nekdanji praznik republike, 29. november, bo tudi v prihodnje ostal zelo poseben dan za mamico Janjo Mlaker in atija Branka Kantužarja s Kalobja. Na ta dan je rojstni dan praznoval tudi njegov oče. Prav tega dne pa sta tudi povila prvorojenega sinka Eneja. 3.390 gramov težak in 51 centimetrov dolg fantiček je razveselil vse po vrsti, še najtežje pa ga je čakala mala sestrična Ema.
Karakter je v nogah

Uvut
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.