Natisov 15.000« izhaja vsaki i, datirai; 1 dnevom naslednje nedelje. p roinina velja za Av- ijo: za celo leio bone, za Ojjrsko K 50 vin. za cele. V za Nemčijo slane ;elo leto 6 kron, za Bko pa 8 kron; pgu inozemstvo se [oni naročnine z ozi- visokost pošt- \ Naročnino je pla- jfnaprej. Dosamezne ».se prodajajo 00 10 v Bj$vo in upravno se nahajata v fijc, gledališko po- lslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za .'/i strani K 40 — za V« strani K 20 — za «/, strani K 10 — za Vu strani K 5— za >/»« strani K 250 za '/,4 strani K 1.— Pri večkratnerr. oznanilu se cena primerno zniža. Itev. 48. V Ptuju v nedeljo dne 26 novembra 1916 Xmietnik. t cesar Franc Jožef L je v torek zvečer ob 9. uri v Schonbrunnu umrl. K.-B. Dunaj, 21. novembra. Posebna izdaja cesarske „Wiener Zeitung" poroča, da je Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo Franc Jožef I. danes, dne 21. novembra ob 9. uri zvečer v gradu v Schonbrunnu mirno v Gospodu zaspal. Prežalostna vest, skoraj bi rekli neverjetna vest se je razširila danes zjutraj po Širnih pokrajinah avstro-ogrske monarhije in po celem svetu. Poročila zadnjih dnij o cesarjevi bolezni so se glasila sicer resno, ah vendar ni nikdo mislil, da stoji neusmiljena smrt že tik vrat vladarskega grada v Schonbrunnu. Torkova poročila še so bila mirna; na večer pa je pokazala zdravniška preiskava, da ni rešitve. In par minut po 9. uri zvečer je naš ljubljeni cesar mirno brez vzdiha, brez trpljenja zaspal . . . Človeško srce se še ni pri tej razburljivi vesti dovolj pomirilo, da bi s treznim umom presodilo pomen tega* grozovitega dogodka. Kajti čustvo hoče v prvi vrsti govoriti; — čustvo, ki je izpo-znalo v pokojnem vladarju ne samo človeka, kakor jih svetovna zgodovina le malo pozna, ne samo vladarja, ki je znal pod najtežjimi okoliščinami iz vojne in revolucije vstvariti prekrasno našo domovino, ki ji je dal podlago z očetovsko nezmerno svojo ljubeznijo, — marveč, ki je tudi izpoznalo v Franc Jožefu prvega in glavnega zaščitnika miru na svetu. Sredi v največji vojni je umrl cesar Franc Jožef I., čeprav je bil ravno on glavni varuh miru, katerega zopetno uresničenje je želel z vsem hrepenenjem, z vsemi kriplji svoje velike duše, katerega pa mu nemila usoda ni pustila več doživeti . . . Z umom precenilo so bodo ta prežalostni dogodek šele pozneje, tudi od tistih, katere ni vezala tako globoka, iskrena ljubezen do Franc Jožefa, kakor avstrijske narode. Ves svet stoji danes gotovo pod pretresljivim vtisom, da mu je umrl eden največjih mož, da je prominul vladar, kakor boljšega in plemenitejšega ni imel noben narod in nobena država. Globoka žalost v naših srcih, ki smo izgubili svojega očeta, svojega voditelja, katerega smo od najmlajših let sem čislali kot nekako božansko bitje, ker je vsako dejanje tega vladanja napolnila božanska ljubezen, — ta globoka žalost vzbudila bode morda v dušah krvoločnih naših sovražnikov upanje, da nas bodejo zamogli zdaj premagati. — Ali — žalost ni potrtost, ni brezzavestna omahljivost. Ravno grob edinega, za večne čase nepozabljivega našega cesarja Franca Jožefa dajal nam bode nove moči in nove krepkosti za nove odločilne dneve. Najlepši venec, ki ga zamorejo zvesti avstro-ogrski narodi položiti na sveži grob velikega svojega cesarja, bode pač venec zmagovitega STRASCHILLova grenčica iz zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših iz najbolj uspeSnih korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz 2 vsled tega priznano najboljši ŽClCdCC OHfcpcltjdČI prebavni lil mir u, katerega si je očetovski starček v dnu svoje krasne duše želel. Mir, zmagoviti in vsled tega tudi stalni mir hočemo doseči. In la mir bode nas spominjal na njega, ki je kot zvesti varuh države skozi dolga, desetletja držal človečanstvo navzgor, ki je poznal ljubezen in le ljubezen, in ki nas je moral zdaj zapustiti . . . Večna čast' ljubljenemu pokojnemu našemu očetu in cesarju Franc Jože';! T. Iz cesarjevega življenja. Dne 18. avgusta 1830 je zadonelo nad starim Dunajem 101 kanonskih strelov. Ti streli so naznanjali, da se je porodil nadvojvodi Francu Karlu, sinu takratnega cesarja Franca, sinček, ki je bil za. avstrijski prestol določen. Ta novorojenček je dobil pri krsti ime Franc Jožef Kari. Mladi princ je bil skrbno vzgojen in to zlasti v vojaškem oziru. Ko je vodil stari Radctzky svoje zmagovite boje proti laškemu sovražniku, poslali so mu mladega princa na fronto. Tam je G. maja 1848 v dežju sovražnih krogelj pri Santa Luciji prvič junaški svoj pogum pokazal. V mladih letih je torej že izvedel, kaj je vojska; zato je bil tudi vedno najhujši nasprotnik vojne in najiskre-nejši prijatelj miru. Medtem je izbruhnila na Dunaju revolucija. Dne 18. avgusta 1848 se je proglasilo princa za polnoletnega. Dne 2. decembra istega leta je cesar Franc odstopil, medtem ko je mladi princ kot cesar F ra n c J o ž e I. prestol zasedel. Velikansko navdušenje je pozdravilo mladega vladarja, v katerega so vsi narodi — danes se pač lahko reče : v polni meri opravičeno — svoje nade stavili. Mladost je zasedla prestol staroslavne Avstrije in novo življenje se je pričelo . . . Pravijo, da je mladi cesar ob zasedanju prestola izrekel besede: „Z Bogom, moja mladost..." In res, pričelo je zanj dolgo življenje mučeniskega trpljenja in vednega dela. Razmere so bile jako težavne, kajti od revolucije razburjeni duhovi so se le polagoma polegli. V prvi vrsti je pomagala v to odprava ..robota." Na Ogrskem seveda se je zamoglo šele z orožjem mir napraviti. Takoj potem so morale, cesarske armade marširati pr&ti Lahom; pod poveljstvom Radetzky-ja bil je sardinski kralj Albert premagan in ti zmagoviti uspehi so bile prve lovorike Franca Jožefa. Ko se je cesar s svojim feldinaršalom vrnil na Dunaj, doživel je pač dneve največjega veselja in navdušenja. Dne 18. februarja 1853 poskusil je neki blazni krojač Libeny cesarja umoriti; ranil ga je le lahko. Pol leta pozneje, zopet dne 18. avgusta, zaročil se je cesar v Ischlu s hčerko bavarskega vojvode Maksa, Elizabeto, s katero je bit dne 24. aprila 1854 v Avgustinski cerkvi na Dunaju poročen. Iz tega zakona je izšla najprve princesinja Gi-sela; leta 1858 pa je bil prestolonaslednik Rudolf v Laxenburgu rojen. Žal, daje Rudolf, v katerega so avstrijski narodi toliko upanja stavili, že leta 1889 nenadne smrti umrl. L. 1859 bila je nesrečna italijanska vojna, ki jo je povzročil Napoleon in pri kateri smo Lombardijo izgubili. Dne 1. maja 1861 pa je cesar osebno otvoril prvi avstrijski državni zbor. Avstrija je postala s tem pravna država s polnovredno konstitucijo. Prišli so zopet žalostnejši dnevi, ki so povzročili vojne v letih 1864 in 1866. V teh vojnah smo sicer Italijane, ki so bili takrat s Prusi zvezani, na jugu premagali. Ali na severu smo bili mi premagani. Ta vojna nas je stala lepo provinco Venecijo. Pozneje se je vstvaril dualizem in naš cesar je bil 1. 1867 za ogrskega kraja kronan. S tem se je pričel potem mogočni razvitek avstro-ogrske monarhije. Nemogoče nam je, o temu razvitku in sploh o mirovnih delih pokojnega našega cesarja že danes go- voriti; storili bodemo to, v kolikor mogoče, v prihodnjih številkah našega lista. Po okupaciji Bosne leta 1878 naša monarhija pravzaprav ni nobene vojske več peljala. To se je zahvaliti zlasti osebnosti in miroljubnosti Franc Jožefa. On je videl vse viharje, ki so divjali čez Evropo, zato je hotel svojim narodom mir ohraniti. Leta 1879 praznoval je cesar s svojo soprogo srebrno poroko. Takrat so blagoslovili Votivno cerkev, kije bila zgrajena v zahvalo rešitve cesarja iz morilčeve roke. Isto leto pa je prineslo še drug važni dogodek : z v e z o z N o m č i j o, ki se je od tedaj v vseh viharjih in težavah do sedanjih dni izkazala kot krasni zvesti prijatelj. Sredi v miru pa je doživel cesar tudi .svoje najžalostnejše dneve. Dne 30. januarja prišla, je grozovita vest, da je njegov edini sin, prestolonaslednik Rudolf v Mayerlingu našel svojo smrt.. . Edina opora v tej žalosti bila je cesarju takrat po lastni izpovedbi njegova soproga Elizabeta. Komaj deset let pozneje pa jo bila ista blaga žena od roke morilca ubita. Takrat je cesar v neskončni bolesti zaklical krilate besede: Vse okolnosti zasedenja najkrajšem Času. prestola se izvra Pr. Naš cesar Kari narodom. ne ostane pač gar nichts erspart" -(„Meni ničesar ohranjenega!1') Cesar ni obupal, ni padel pod težkim križem, ki mu ga je naložila usoda. Vrgel se je vkljub svojim sivim lasem z mladeniš-kim pogumom na delo. Ogromno jo delo, ki ga je izvršil na socijalnem, kulturnem in političnem polju. 60-letnico svojega vladovanja je praznoval natihoma, le s čini blagodarnosti in človečanstva. In to zlato srce si je pač ohranil do smrti . . . Tako nam ostane slika našega cesarja svitla in jasna, neomadeževana kakor solnce. In z gorečo hvaležnostjo stojimo zapuščeni avstrijski narodi ob njegovi gomili. Zadnji dnevi cesarja. K.-B. Dunaj, 21. novembra. Korr. Wil-helin poroča: Izredna odpornost, ki jo je kazal cesar kot starček v zadnjih desetletjih pri raznih boleznih, skrb in zmožnost zdravnikov dajali so okolici cesarja in vsemu prebivalstvu monarhije upanje, da bode tudi zadnja' bolezen mimogredoča. Cesar se je držal navadnega načina življenja in svojega dela; v zadnjih dnevih si je pač preveč upal, ker je vkljub vročini in kašlja še daljše avdijence imel, pri katerih je mnogo govoril. Od 18. t. m. je apetit ponehaval. Ta dan pil je cesar v oživljenje svojih moči eno čašo močnega belega vina in dve mali časi šampanjca ter je pokadil kakor vedno svojo cigaro. Zadnje noči je kašelj motil. Ali Se 19. je pomirilo zdravnike redno dihanje srca. Celo včeraj je cesar še čez dan delal, čeprav je bil bolj truden. Feldmaršala nadvojvodo Friedricha je sprejel v V»-urni avdijenci. V ožji okolici pa so pričeli skrbeti. Nadvojvodinja Marija Valerijaje bila v zadnjih dneh vedno okoli cesarja. Na Dunaj so došle tudi starejša- hčerka nadvojvodinja G i s e 1 a in svakinja vojvodinja Kari Teodor bavarska. Prestolonasledniški par je stalno na Dunaju ostal. V pondoljek zvečer podal se je cesar prvič preje k počitku. Prva polovica noči do 1, ure je potekla brez motenja. Pozneje je pričel kašelj. Vročina je postala čez dan huda. Popoldne se je stanje tako poslabšalo, da je vodilo zvečer do smrti. Nadvojvodinja Valerija, ki je bila vedno ob smrtni postelji, se je peljala ravno na kolodvor po svojo hčerko; bila je nazaj poklicana. Kratki čas po njeni vrnitvi i z- Globoko pretreseni stojimo Jaz hiša, stojijo Moji zvesti narodi ob gori menitega vladarja, katerega roki je i skoraj sedem desetletij usoda monarh pana. Po milosti Vsemogočnega, ki poklical v ranih mladeniških letihnal bila mu je tudi moč podeljena, nemoti nepotrto po najtežji Človeški žalosti do visoke starosti starčka le dolžnoj ki so mu jih predpisovali njegovo vzk vladarstvo in vroča ljubezen do njej narodov. Njegova modrost, razum in skrb so vstvarili trajno podlago mimegaj .Mir bleibt doch j nega življenja in prostega razvitka i težkih zmešnjav in nevarnosti, skozi hii dobre dneve, vodili Avstro-Ogrsko skozi] in blagoslovljeni čas miru na visocino] na kateri danes v zvezi z zvesti mi za^ boj proti sovražnikom naokoli obstoji Njegovo delo je treba nadaljevati in] polniti. V času, pretresenem od viharja, dam velečastni prestol Mojih] hodnikov, katerega mi Moj piežlahja V nezmanjšani krasoti zapušča. Še ni cilj dosežen, še ni bla| sovražnikov zlomljena, ki menijo, v vanem navalu Mojo monarhijo in njj nike premagati ter razbiti. Vem se složnega z Mojimi naro^H spremenljivi odločitvi, d oboriti boj. dm m i r dosežen, ki obstoj Moje monarj siguri in trdne podlage njenega Sfl nega razvitka zajaniči. V ponovni zavesti zaupam nato, Moja junaška vojna sila, oprta žrtvovalno domovinsko ljubezen Mojih] do v in v zvestem bratstvu orožja z zj armadami, tudi zanaprej vse napadel nika z Božjo milostno pomočjo odbila] vedla do zmagovitega konca vojne. Istotako nerazrušljivo je Moje zaup da bode Monarhija, katere moč je vf i njena v staro-vpisani, v nadlogi in nevii ! nanovo zapečateni nerazrušljivi usta j slogiobehsvojih držav, izšla izj i jeklena in okrepčana na znotraj ujT i da bodejo Moji narodi, ki se, nošeniiB i slogo in globoke domovinske ljubezni, s požrtvovalno odločnostjo v odpor zuffl sovražnikov združujejo, delovali skupna j pri delu mirne ponovitve in oinlajenj| j obe državi monarhijo s prideljenimi de Bosne in Hercegovine času fl ga procvita, razvitka in okrepčanja S tem, da milost nebeško in blagoajM Mene in Mojo hišo ter na Moje ljubljene rode prosim, obljubljam pred Vsemogofii da bodem dar, ki so Mi ga Moji dedje pustih, zvesto oskrboval. Hočem vse storiti, da in žrtve vojne v najkrajšem času odpravim. pridobim nazaj Svojim narodom težko pij šane blaginje miru, kadar dovolijo toj našega orožja, življenski pogoji Mojih in njih zvestih zaveznikov ter zagrizene ših nasprotnikov. Mojim narodom hočem biti pravični it d i h n i 1 j e c e s a r s v o j o d u š o. Vest o beči *,adf • Vis°ko držati hoč!'m "Jj1' cesarjevi smrti se je razširila po Dunaju šele ob 11. uri; ob polnoči so izšli posebni listi. * * * . Novi naš cesar Kari L Prestolonaslednik Kari Franc Jožef je prevzel vlado in postal naš cesar pod imenom Kari I. s v o b o d e in druge pravice in skrbno hofl varovati pravno e d n a k o s t za vse. fl stalni trud' naj bode, pospeševati nravni in| duševni blagor Mojih narodov, braniti prostora in red v Mojih državah, zasiguriti vsem delavnim članom družbe plodove poštenega delaj Kot dragoceno dedščino Mojih nikov prevzamem vdanost in iskreno zaupi — 13 — ljudstvo in krono. Ta dedščina naj ^e moč, biti pravičen dolžnostim Mojega i in težkega vladarskega urada. išinjcn z vero na neuničljivo življensko ivstro-Ogrske, navdušen od iskreno lju-Tdo Mojih narodov, hočem postaviti življenje in vso Svojo moč v službo te vi-[nabge. rber 1. r. Kari L r. Svetovna vojska. Nad 1200 Rumunov vjetih. r i j s k o uradno poročilo od č e.t r t k a (Skrajšano). .-B. D u n a j, 1 (>. novembra. Uradno se razglaša: jzh o d n o b o j i S č e. Fronta nadvojvo-jarla. Boji na obeh straneh Syla in i gredo ugodno naprej. Vjeli smo čez [dlOŽ. Drugače manjši ugodni boji. Italijansko bojišče. Včeraj po-fp podjetje vzhodno od Gorice nada-savzele so naSe čete zopet en so- jjarek, v j ele 60 Italijanov in zaplenile •jn puški. Eno naših letalnih brodovij lo je vojaške naprave pri postaji Per grnia izdatno z bombami. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hiife r, fini. iškega uradnega poročila od četrtka. (Skrajšano). l-B. Berlin, 16. novembra. (W.-B.) Iz ^a glavnega stana se poroča : ap adno bojišče. Angleški napadi (razbili v ognju in boju z ročnimi gra- Francozu smo iztrgali po ljutem boju vzhodni del od S a i 11 i s e l a. farnem robu gozda St. Pierre-Vaast tj c 1 i 8 oficirjev, 324 mož, zaplenili pa rojnih pušk. alkansko bojišče. V Dobrudši bo i. Na raznih točkah Donave ogenj ~a do brega. Prvi generalkvartirmojster L u d en d o r f f. Vzhodno bojišče. (Glej avstrijsko-poročilo!) Pod poveljstvom K raff t v. Be-luensingen južno od prelaza Roter-Turm prodirajoče čete so včeraj v j e 1 e zopet 10 oficirjev in nad 1500 mož. Na drugih krajih siebenburške fronte se je poleg tega v j elo nad 650 Rumunov in zaplenilo 12 ,s t rojnih pušk. Glasom poročil čet udeležuje se 'rumu n s k o prebivalstvo bojev. Balkansko bojišče. Armada v. M a c k e n s e n. Pri S i 1 i s t r i j i živahnejši artiljerijski ogenj nego prejšnje dni. — M a-kedonska fronta. Med jezeroma Malik in P r e s p a, na zapadnem robu planjave od M o n a s t i r j a ter na visočinah severno-vznodno od C e g e 1 a bili so novi močni nar padi nasprotnikov zavrnjeni. Prvi generalkvarth-mojster Lu dendor 11. i Sovražni letalec nad Miinchenom. K.-B. M u n c h e n, 17. novembra. Vojno ministerstvo naznanja: Danes opoldne proti l. uri pojavil se je nad Miinchenom en sovražni letalec, ki je vrgel skupno 7 bomb, ki pa so le neznatno škodo na materijalu napravile. Izgube na človeškem življenju ni bilo. Letalec odplul jo v zapadni smeri. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 18. novembra. Uradno se ' danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Na obeh straneh Š y 1 a prodirajo nemške in avstro-ogrske čete vedno vkljub na:ljutcjšem sovražnem odporu. Tudi vzhodno i od reke Alt se je na ozemlju pridobilo. Se-; verno-vzhodno od Campolunga izjalovili ' so se hudi protinapadi sovražnika. Na s i e-: b e n b ii r š k i vzhodni fronti pri snegu in mrazu neznatnejše bojevno delovanje. — Fronta princa Leopolda. V Wolhyniji ! mestoma- živahni artiljerijski boj. Italijansko i n j už no -vzhodno i bojišče. Nespremenjeno. . Namestnik generalštabnega. šefa pl. Hofer, fml. ke postojanke pri Predealu predrte. — Zopet čez 2000 vjetih. is t r i j s k o uradno poročilo od petka. iK.-li. Dunaj, 17. novembra. Uradno se i razglaša: vzhodno bojišče. Fronta nadvoj- Tar 1 a. Zapadno cesto Predeala so avstro-ogrske in nemške čete so- črte. Tudi drugače je položaj v se- V a 1 a h i j i skozinskoz ugoden. Tam včeraj zopet skupno več kot 2000 vjetih jilo. Pri Soosniezo" zavzeli so Bavarci i Mare. Boj za visočine južnb-vzhodno plaza T 0 1 g y e s traja naprej. V gozd- jar patih mestoma povišano delovanje jartiljerijo. talij ansko in južno-v z hodno (šSe. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hiifer, fini. Nemško uradno poročilo od petka. jt-B. Berlin, 17. novembra. (W.-B.) Iz ga glavnega stana se poroča: sap adno bojišče. Armada presto-dnika R u p p r e c h t a. Na obeh bre-S o m m e prišlo je do mestoma jako Jiega artilerijskega boja. Proti večeru je angleški napad pri B e a u c o u r- faterega pripravljalni ogenj je segal na jbreg Ancre. Izjalovil se je istotako, neki ponočni napad zapadno od L e i a. Na poti F 1 o u r s - T h i 11 o t smo jčenju nekega angleškega gnezda o [j n i h pušk zaplenili. » Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 18. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Angleška artilje-rija namerila je svoj učinek zlasti na našo postojanko na obeh straneh reke Ancre. — Po ognjeni pripravi izvršili so zvečer Francozi proti Saillisel in južnim črtam močni napad, ki se je v ognju razbil. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na severni fronti od V e r d u n a in V posameznih oddelkih v Vogezah se je deloma ognjeno nastopanje oživelo. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Ob Sčari in ob Stochodu je bila sovražna artiljerija živahnejša nego prej-'šnje dni. Pri Witomiezu (sevemo-zapadno od Lučka) se je neko nemško patruljsko podjetje v polnem obsegu posrečilo. — Fronta nadvojvode Karla. V zasneženih K a r p a-tih se položaj ni spremenil. V brezuspešnem. žrtev polnem naskoku poskusili so Rumuni sredino fronte severno-vzhodno od Campolunga nazaj potisniti. V gozdnem gorovju na obeh straneh rek Alt in Jeu gre naš napad i naprej. Napravili smo zopet v j e t e. Balkansko bojišče. Armada pl. | M a c k ens en. Na levem krilu nemško-bol-I garsko-otomanske Dobrudša- armade pri-' šlo je včeraj do' artiljerijskih bojev. — M a-' kedonska fronta. Francoski napadi v do-; lini južno od M o n a s t i r a in na od snega | pokritih visočinah C e r n e bili so krvavo zavrnjeni. Ljuti boji se vršijo vsak dan za vi-. sočine severno-vzhodno od C e g e 1 a. Dne 15. novembra bil jo eden viškov od Srbov zavzet. Vrhovni poveljnik general v. Belo \v, navzoč v središču boja, vzel je na čelu nemških. lovcev izgubljeno postojanko v naskoku nazaj. Prvi generalkvartirmoj ster Ludendorf f. V novembru smo vjeli nad 19.500 Rumunov. Avstrijsko uradno poročilo od. nedelje. K.-B. D u n a j, 19. novembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Južno krilo pod vrhovnim poveljstvom nadvojvode Karla stoječih zveznih bojnih sil si je v zadnjih dneh polni uspeh pridobilo. Čete armade generala v. F a 1 k e n h a y n izsilile so si v bitki pri T a r g u j n i izhod iz gorovja in so pridobile včeraj z v dolini Motreč prodirajočo kolono od Verciorove v Craiovo vodečo železnico. Najljutejši rumunski odpoi' — zlasti vzhodno in južno-vzhodno od Targujni — ki se je izražal v ljutih protisunkih, bil je z a-m a n. Tudi na obeh straneh od reke A11 prodirajoče avstro-ogrske in nemške sile doseglo so v naprej trajajoči hudi borai po-gorsko reko; prekoračile so včeraj črto C a-limanesti-Suici. Rumunski napadi so se tukaj istotako izjalovili, kakor severno od Campolunga. — Od 1. n o v e m b r a se je v V a I a h i j i v j e 1 o 189 rumunskih oficirjev, 19.338 mož, zaplenilo pa 26 kanonov, 17 municijskih vozov in 72 strojnih pušk. — Na siebenburški vzhodni fronti južno-vzhodno od T 6 1 g y e s a odbile so bavarske čete armade generala v. A r z en ruski sunek. Bolj severno nobeni dogodki. Italijansko bojišče. V dolini Vipave južno od Biglie se je en italijanski jarek zavzel in zasedel; v j elo se je 4 oficirje in 120 mož. Južno-vzhodno bojišče. Nobeni j posebni dogodki. NamestniK generalštabnega šefa pl. HOfer, fini. Zopet veliki angleški napad zavrnjen. Nemško uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Berlin, 19. novembra (W.-B.) Iz | velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolo-! naslednika Rupprechta. Nekaj dni sem j na naših postojankah na obeh straneh A n-c r e ležeči ogenj napoveduje tam nadaljevanje angleškega napada. Včeraj za sovražno fronto nastopivša kavalerija in rano v jutru zapri-četo ogromno povišanje ognja naznanilo je novi veliki poskus prodiranja. Končal je s krvavim porazom za Angleže in dal jim je le na redkih krajih brezpomembni dobiček na ozemlju. Nemške čete so v trdnem odporu angleškemu navalu kljubovalo. — Močni ogenj francoske artiljerije v oddelku južno od Sailfv-Saillisel pričel je napade, ki so se na sevorno-zapadnem robu gozda St. Pierre-Vaast z izgubami razbili. Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Vzhodno doline Putna zavrnili so bavarski regimenti sunke močnih ruskih sil. — Naše operacije od konca oktobra sem ob siebenburški južni fronti imele so nameravani potek. Izhod iz gorovja v valaško dolino je vkljub trdnemu odpora Rumunov od nemških in avstro-sgrskih čet priborjen. Močne rumunske sile bile so med Jiul in Giiortom v bitki pri T a r g u j i u predrte in pod izredno visokimi krvavimi izgubami poražene. Poskusi sovražnika obsegniti nas od vzhoda z nanovo pripeljanimi silami, so se izjalovili. V zasledovanju dosegle so naše čete železnico O r-s o v a - C r a i o v o. Južno od prelaza Roter-Turm je pot Calimanosti-Suici prekoračena. Balkansko bojišče. Armada pl. M a c k e n s e n. Na fronti Dobrudše patruljski boji, pri Silistriji zopet živahnejši artiljerijski in infantorijski ogenj. — Makedonska fronta. Ko se je nasprotniku posrečilo, na visoeini 1212 so vemo-vzhodno od ■ C e g e 1 a napredovati, zavzele so neinško- bolgarske čete neko postojanko severno od Monastirja. M o n a s t i r smo s tem opustili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorf f. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Du naj, 20. novembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta nadvoj-vode Karla. Operacije proti Kumuniji potekajo po načrtu. Severno od C a m p o 1 u n-g a bili so zopet ljuti napadi odbiti. — Fronta princa Leopolda. Ničesar pomembnega. Italijansko in južno-vzhod no bojišče. Nobeni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hiife r, fini. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 20. novembra (W.-B). Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Angleški artiljerijski ogenj je bil včeraj v splošnem manjši; močan je bil le na obeh bregovih Ancre. Med Serre in Beaucourtom ter proti našim postojankam južno od Miraumond v večernih urah zapričeti napadi so se izgube-polno izjalovili. V boju z ročnimi granatami vrgla je naša intanterija Angleže iz zapad-nega dela od G- r a n d e c o u r t a. V protinapadih zadnjega tedna smo vjeli 22 oficirjev in 900 mož, zaplenili pa 34 strojnih pušk. Zopet je poskusil Francoz od severnega zapada sem vdreti v gozd St. Pierre-Vaast; bil je nazaj odbit, čeprav je močni ogenj s svežimi četami izvršeni napad pripravil. Vzhodno bojišče. Naše operacije proti rusko-rumunski fronti se po načrtu razvijajo. Severno-vzhodno od C a m p o 1 u n g a opešali so v vsakodnevnih brezuspešnih napadih Rumuni svoje drago v drugo razmetane čete. Balkansko bojišče. Armada pl. : M a c k e n s e n. V D o b r u d š i in ob Donavi do pristana 011 i n a artiljerijski boji. — Makedonska fronta. Prihod v nove postojanke severno od M o n a s t i r a se je brez motenja nasprotnika izvršil. Nove nemške sile so došle. Ob M o g 1 e n a-fronti bili so srbski sunki pri Rahovi in Tusinu od : Bolgarov zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster L u d en d or f f. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. D u n a j, 21. novembra. Uradno se danes poroča: Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. Na obeh straneh S c h y 1 a boreče se zvezne bojne sile podile so sovražnike nadalje še nazaj; bližajo se Craiovi. Vzhodno A 11 - reke smo se utrdili na viso-činah južno od S c a n e 1 i. Severno od Campolunga je sovražnik svoje napade nadaljeval; njegovi napori so bili zopet zaman. Pri armadi K o v e C izvršili so v pokrajini Ludove nemški lovci uspešno poizvedovanje. Italijansko bojišče. Protinapad v globokih vrstah na od naših čet zadnjič zavzete jarke južno od Bi^lie bil je zavrnjen. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fini. Craiova zavzeta. K.-B. Dunaj, 21. novembra. Vrhovno poveljstvo armade naznanja uradno: Craiova, glavni kraj zapadne Valahije, bil je danes dopoldne zavzet. (Ta vest je velevažna! Kajti Craiova spada med najpomembnejše postojanke ru-munskega sovražnika, ki se povsod pred našim orožjem umika. Op. uredništva). — 4 — Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 21. novembra ("W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Povsod le ugodni artiljerijski boji. Vzhodno bojišče. Fronta nadvojvode Karla. V pokrajini Ludove (gozdni Karpati) so nemški lovci po načrtu izvršili neko patruljsko podjetje. Vjeli so 40 mož. Neki sunek Rusov v sosednem oddelku se je krvavo izjalovil. — Severno od Campolunga so nemške in avstro-ogrske čete tudi ponoči opetovane rumunske napade zavrnile. Ob Altu so bile Rumunom nekatere važne vasi in utrjene visočine v trdem boju odvzete. Naša intanterija stoji pred Craiovo, dosedanjem sedežu vrhovnega poveljstva prve rumunske armade. Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Razven artiljerijskega ognja nobeni posebni dogodki. Constanza in Cernavoda bih ste obstreljevani. Naše letalno brodovje obmetalo je prometne naprave pri Bukarešti z bombami. - M a-kedonska fronta. Med jezerom P r e s p a in C e r n o tipa nasprotnik s prednjimi četami na nemško-bolgarske postojanke. Srbski sunki na posameznih točkah fronte Mogle-n a, pripravljeni z močnim ognjem, so se izjalovili. V preplovljeni ravnini Strume boji s poizvedovalnimi oddelki. Pivi generalkvartirmojster L u d en d orf f. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 22. novembra. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Po kratkem boju smo zavzeli Craiovo. Na obeh straneh reke Alt umaknili so se Rumuni zopet nazaj. Severno od Campolunga ostali so vsi napori sovražnika, doseči uspehe z ljutimi napadi, zopet brezuspešni. Italijansko in južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno. Namestnik genoralštabnega šefa pl. HOfer, fml. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 22. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Mali boji. Južno od kanala La B a s s e e vdrle so nemško patrulje v angleške jarke, uničile obrambene naprave in pripeljale seboj 20 vjetih ter eno strojno puško. Kn napad Angležev pri Serre se je razbil v našem odpornem ognju. Na ostalih bojiščih manjši boji. Prvi generalkvartirmojster Ludendorf f. Razstrelba v ruskem pristanu Archangelsk. V* ruskem pristanišču Archangelsk se je zgodila velikanska razstrelba, ki je po ruskih poročilih samih ednakopomernbna z največjim porazom. O razstrelbi poročajo Usti sledeče posameznosti: Najprve se je zgodila razstrelba na treh paraikih z municijo; takoj so stala velika skladišča na bregu v plamenih. Pozneje je ogenj prijel še nadaljne štiri municijske parnike, ki so istotako v zrak zleteli. Teh 7 pamikov je imelo skupaj 27.000 ton vsebine. Izliv Dwine bil je nabasan s pravim gozdom parniških kosov. Posadke so hotele svoje ladje rešiti, kar se pa ni več posrečilo. Videlo se je redko sliko neredno bezajoče pomorske flotilje. Vsled ledenega pristana je bilo veliko Število par-nikov poškodovanih. En mali angleški parnik se je potopil. Najmanje 50 ladij je bilo poškodovanih. Vsi poskusi gašenja so ostali brezuspešni. Število ubitih še ni dognano. Uradno objavljeno število 700 m o ž se smatra za smešno malo. Pristaniške naprave so podobne razvalinam. Vse blago, ki se je med poletjem v skladiščih shranilo, je uničeno. Vrednost m uniči je v skladiščih, razven zalog na parnikih, se samo na 80 milijonov r u b 1 o v ceni. V" skladiščih je zgorelo 20.000 bal pavole. Fabrika gumija Tregohj Probodnik ceni svojo škodo na 15 nJ nov r u b 1 o v. Ves park autauiobilov| Petersburg-Moskv* je istotako uniči je poslal mornariškega ministra vi gelsk; govori se, da bode minister od Vojni minister je označil razstrelbo ! večji poraz Rusije od začetka vq Angleški poslanik je baje zahteva!. Anglija ruska pristanišča zasede, da! daljne posledice slabega ruskega zasti prepreči. Izpred sodišča. Navijanje cen. Celje, 18. novembra. Trgovec P e č n i k v Celju je junija t. 1. 5 kil špeha, ki ga je bil kupil od Ravnicharja po 7 kron, za 10 kron] prodal. Pečnik se je pred sodniju s govarjal, da je bilo pri kupljenem! mnogo „kalla" in je manjkalo 0 kii Ta zagovor pa je bil vsled izvedeniS vedbe trgovske zbornice o vržen. P| bil obsojen na denarno kazen 200 kj povratek troškov. Liferant kruha. D e b r e c z i n, 18. novembra. roški pekovski mojster Bernar; F is se je vojni upravi kot liferant kruha I Oddajal je pa tako slab kruh, da jej vojakov na njim zbolelo. Tukajšnja I sodnija obsodila ga je zaradi zločii interesom vojnega vodstva na C mej težke ječe in 2000 kron denarno j leg tega se mu je odtegnilo obrtno] v i c o. Tožba proti dr. Kramarju in tovarišei K.-B. Dunaj, 20. novembra. poročano, bili so od c. k. deželno-b divizijske sodnije na Dunaju dr. m a r in dr. Kari R a s i n zaradi zlo leizdajstva po § 58 c k. p. in zoper ve države po § 327 v. k. p., nadalje tajnik| sopisa „Narodni listyu Vincenc Cer^M in zasebni uradnik Jožef Z a m a z a 1 zločina vohunstva po § 321 v. k. smrt obsojeni. — Proti tej obi zgoraj imenovani pri c. k. najvišji da brambeni sodniji ničnostno pritožbo ki jo je v nekaterih točkah že v taj zavrnila. Sodnija je zdaj po osemdnev razpravi danes izrekla, da se ničnostni | tudi v pravnem delu sodbe ne ugo javni razglasitvi sodbe je najvišje d brambeno sodišče svoj izrek v obsežnih i janjili natančno vtemeljilo. S tem jej stala sodba prve i n š t a n c e | v o m o č n a. Po razglasitvi sodbe se ja] dišče potegnilo nazaj, da sklepa po S k. p. r. v nejavni seji o mnenju glede mo! predležečih vzrokov za p o m i 1 o ščenjj Huda leta od nekdaj.] Dunajski ,,R e i c h s p o s t i", glavj glasilu avstrijskih katoličanov, pišejo: ] Kako malo pomanjkanje življenskih} štev, koliko več pa brezmejna špekuis cija povzročuje sedanje ogromne cene) ljenskih sredstev, nam kaže dopis iz Og Cenjeni dopisnik pravi: Naravnost smešno je, ^upravičenje*] visokih cenah življenskih sredstev le po| sati. Leta 1864 bila je na Ogrskem grozo*) suša. Jaz sem jo doživel. Kmetje so po« 1 i v najplodovitejših pokrajinah dežele vole in mlečno živino ter teleta in sv proč, samo, da ne bi morali gledati, živina od gladu p o ^ i n j a. Pri teh grozni] razmerah, do katerih pač pomanjkanje i v sedanjem času ne sega, koštal je en govedine 22 krajcarjev, en funt teletinel krajcarjev, en ..pint" ("Ao litra) mleka | krajcarjev itd. — Leta 1875 je toča žitne žetve večji del sadne žetve uničila. Istotako oo koncu preteklega stoletja. Tak — 6 .go In i k milil •ilov ieen. Arcl istavt za ni :>jne se . da straže! ino | ni k -in] zaras ne ;ka poL I ■at 18 oda tako velika, da se je balo pred .oni vseh zavarovalnih družb. Ta kon-se je preprečil edino vsled vladine po-Vsa ta grozna škoda pa se je na trg u [aj čutila. Ena kila marelic je stala |8 do 9 vinarjev, medtem ko se plača zanjo 2 K 40 vin.! Eno jajce stane 22 vinarjev. V najdražjih časih preteklih [t kolikor se pisec teh vrstic ve spomi-to je od leta 1860 som, bila bi se r o-tva, pod katerimi sedaj trpimo, hudo Bala. Spominjamo se grozne nadloge .u bi lic leta 1860; kobilice so takrat B v par minutah žetve velikih poselile. Potem je prišla povodenj 1. 1862, na suša 1864, trihine, mraz, toča in ■a leta 1866, obenem pa še za takratne ogromna vojna odškodnina. Vsi ti ni pojavi pašo imeli na ceteris k i h sredstev l/e prav Id a t n i vpliv. Omenimo .še Bertsch, iga poizkus s trsno ušjo je skoraj vso sko kulturo Evrope uničil. Ko tela 1879 potem cena namiznega vina na krajcarjev za liter narastla, čutili so se arji nesrečne. Iz naših spominov, ki obsegajo dobo 56 Izamogli bi še mnogo navesti. Ali več I kobilice, povodenj, toča, požari, suša, ^a in mraz zainore oderuštvo z živimi sredstvi. Pred 56 leti bil omet na Donavo navezan. Pokrajine, ki ležale na tej prometni cesti, imele so le e na kakšno železniško zvezo. Takratni ia" je kar mrgolel od železniških pro-. Koncesijoniranih je bilo malo, še manj |a je bilo v prometu. V k 1 j u b te m u le v vseh pokrajinah države" Bolj življenskih sredstev d o-c, brez ozira na njih izvirni kraj, brez na izid žetve, povsod se jih je po zmer-cenah vedno ponujalo. Danes pa leži drugače: mi imamo vkljub izbornih etnih sredstev, vkljub mnogo večjega in pžitev prebivalstva presegajočega izde-a hranilnih sredstev vtemeljeno pričanje, da se približamo idealnemu stanju, ate rem seje nahajalo mesto uri s I e t a 1797. Takrat seje plačalo tam eno kosilo 500 frankov . . . To idealno stanje pa bi vendar pri nas ^aje ne doživeli. Da se pa to zgodi, pomora veljati: Doli s špekulacijo in para-vojne bede! Razno. i bili Cenjenim čitateljem! Vsled prežalostne ti ljubljenega našega cesarja je bilo treba [rabiti v današnji številki več prostora. ic smo morali mnogo druzega, deloma važnega gradiva za prihodnjo številko S)žiti. Pa tudi o pokojnemu cesarju samemu !emo v prihodnji številki še bolj natančno i6ali. ; Požari. Dne 16. t. m. popoldne izbruhnil bri posestnici Mariji Z a b e r 1 v Sv. Š t e-u pri Celju ogenj, ki je hišo in dve gobarski poslopji z zalogami krme uničil. [rel je tudi en vol, ena krava s teletom svinje v vrednosti nad 8.000 K. Doma le otroci in ena stara ženka. Ko je a posestnica domu, našla je le še pepel. testnica je vdova in ima tri sinove v vojni. ar so baje otroci povzročili. — V gozdu lestnice Frančiške P i š e k pri V r a n-I izbruhnil je pred kratkim ogenj, ki se razširil tudi na gozd soseda Johana Škof. (rji del gozdovja je vkljub napornemu delu loev zgorelo. Uničeni gozdovi so obstojali starih, lepih dreves. Požar se je baje pri vsled neprevidnega ravnanja z užigali-zanetil. Osleparjeni soprog. Posestnik Juri Zanki Lindhofu na Koj-oškem se nahaja od za-ooji.šču. Ko je prišel pred [tkim domu na dopust, izvedel je, da mu " va žena ni posebno zvesta ostala. Pri i hiši našel je vrata zaklenjena. Potrkal [in žena mu je konečno odprla. Ali pri njej Jnašel nekega Franca Maier. Dejal mu je, da se naj takoj iz hiše pobere. Ko Maier ni hitro ubogal, sunil ga je osleparjeni soprog z bajonetom v prša; sunek je baje tudi pljuča ranil. Čudna nesrefca. 19-letna kočarjeva hčerka Marija Majcen v občini T e r n o v c e je odrezala kos od neke žnore, ki jo je njen oče iz bojišča seboj prinesel, ter ga hotela za privezanje nogavice porabiti. Znora pa se je pri temu razstrelila; deklina je bila tako hudo ranjena, da je še isti večer umrla. Oče ne-srečnice pravi, da je dobil žnoro od nekega tovariša in da ni vedel, da je razstreljiva. Velik požar. V gospodarskem poslopju posestnika Jager v Sv. Marjeti na Koroškem izbruhnil je ogenj, ki je v kratkem času vpe-pelil gospodarsko poslopje, 90 šobrov rži, 70 šobrov pšenico, 50 šobrov ovsa, večjo množino ječmena, po 90 centov slame in mrve, on mlatilni stroj, en stroj za rezanje krme, 1'-* svinj, 12 ovc in vso cjivsko ter vozno orodje. Le hišo in ostalo živino so zamogli po težkem delu rešiti. Jager ima škode za okroglo 40.000 kron, zavarovan je pa le za 2800 kron. Pokvarjena mladina. 15-letnega Franca Urbančič v "Winklomu na Koroškem so orožniki zaprli, ker je izvršil pri posestnici W e i z 1 tatinski vlom. Mladi uzmovič je hotel tudi svoje sestre k tatvini nagovarjati. Slovenski iredentizem. (2. nadaljevanje). II. Na vprašanje, zakaj se vse to ni dalo preprečiti, je odgovoriti : Ako nastopi državno pravdništvo, potem zamore številko lista, v kateri kaj tacega stoji, zapleniti in proti založniku, izdajatelju ter piscu članka kazensko postopanje uvesti. Zaplemba pa .se ni še nikdar izkazala kot sposobno sredstvo in kazensko postopanje se vrši pred porotno sodnijo, votli torej v pokrajinah, kjer so se iredentis-tične misli že vkoreninile, lahko do oprostitve. Dokler v takih pokrajinah za take prestopke ne obstoji izjemna postavodaja (cenzura časopisov pred izhajanjem, ustanovitev sodnije v notranjem monarhije, možnost, izreči občutljive denarno kazni in, ako te ne pomagajo, vstavljenje lista) morali bodemo brez moči gledati to postopanje časopisov. Dragi vzrok zato ležal je v skupnem toku avstrijske notranje politike. Časopisi so bili tudi glasila političnih strank ali gotovih politikov ; s tem prihajamo na polje, ki se ga zamoremo, brez da bi uganjali politiko, le dotakniti. Dve merodajni politični stranki Slovencev bili ste liberalna ali radikalna stranka — v kateri je bila zmerna smer polagoma od radikalne izrinjena — in klerikalna vseslovanska stranka, - - preje katoliško-na-rodna stranka, — ki je imela od volilne reforme ministerstva Beck sem politično vodstvo. Poleg teh dveh druge politične stranke niso prišle v poštev. Glasilo liberalne stranke jo bil, kakor že preje omenjeno, „Slov. narod", glasilo klerikalne stranke pa ..Slovenec". Ve se torej dovolj, ako se spominja na neverjetne izgrede teh dveh listov (,,Straža", ,,Slovenski Gospodar", „Mir" in drugi manjši listi so seveda vedno ponatiskali „Slovenčeve" članke, katerim so mnogokrat še suroveje in brezob-zirneje komentarje dodevali. Opomba ..Stajer-čevega" uredništva). Pač se mora omeniti, da vživajo listi, tudi ako so glasila političnih strank, po navadi gotovo prostost, v kateri lahko svojo lastno politiko uganjajo ; naravno, da izrabljajo to prostost večinoma v smeri poojstre-nega radikalizma. Ako se pa pri temu, in to smo bih videli, že žene na državno izdajstvo in stranka svoj list še vedno ne prisili k zmernosti, potem se zamore le misliti, da tega ne smatra za zločin. V resnici mnogo vodilnih politikov ni drugače ravnalo, nego njih časopisi. Hribar, župan ljubljanski in vodja liberalne stranke, poslal je leta 1910, torej v času, ko je bila politika Srbije in Črnogorske že davno le priprava napada na Avstrijo, nakraljaNi-k o 1 a j a vdanostni telegram k njegovemu kronanju in je čestital dve leti pozneje ž u-panu Belgrada k srbski zmagi na Ko-sovem polju z besedami, češ, daje (Hribar) srečen, da je veliki slovanski dan doživel, o katerem je v svoji mladosti sanjal. (Naprej prihodnjič). Obstessig (sadni jesih) ■477 ponudbe pismeno ali ustmeno v naši trgovini Briider Slawitsch, Pettau ; Želim si v službo stopiti na večjo kmetijsko posestvo. Izvežban sem v živinoreji in v vsa- : kem kmetijskem delu. Vojaščine prost. Ponudbo naj se dopoSljejo na Vincenc Kolarič pri i g. Josef Domitar na Mestnem Vrhu štev. 63, poŠta PilUJ. 47G W MIKLAUC Ni «a uničiti! so dobra, trajno lepo osta a oCa pristna sukra za g:isp?de in dame, modul štofl Stofl za bluze in predpasnike ter vso perlmo in »kano blago iz staro n-nomirane hiše Miklauc. Bita oi lahkomiselnost, kupiti drugod manjvredne štofe in platno, ko so zamore pri Mjklaucu tako dobro in mnogo ceneje kupili. Pišite karto, ako potrebujete Stofe, perilo, gotove obleke, krila itd. Ilustrirani cenik brez stroškov. Sukno, blago, ševijot, kamgarn, loden. Jako trptini, za leta neuničljivi za moške in deške hlaCe (delavske hlače'). Tudi gotove, jako cene, dobro v.meivene obleke za gospode In dečke hlače, zimsko suknje, vremenski | Plašči za dame in dekleta, , krila, jakne, bluze, predpasniki. Perilo za moške, ženske in otroke. Jager-perilo, telovniki, nogavice, rokavice, otroške obleke, krstne garniture. 1 Opreme za neveste v naicdnostavnejši do najfinejši izpeljavi. Krščanska renctnlrana svetovna razposiljalna hiši R. Miklauc, Ljubljana št. 357. Tudi on-gros-dobavatelj za kroja-'ke mojstre ali šivilje in konfekcijske trgovine, ki hočejo dobro blago poceni kupili. Svetovno znana | i fili alke, IG skla- po dobrem, Ustanovljena 1869 di;č in delavnic. cenem blagu. 393 Stava BO°|o cenej a! 397 Ameriška štedilna kava, lepo dišeča, izdatna in štedljiva, 5 kg vreča za poskušnjo s potrebnim sladkorjem vred le K 26"—. Po povzetju pošilja A. Schapira izvoz kave Galanta 490, Ogrsko. Les pravega kostanja in gozd pravega kostanja se kupi. Alex. Rosenberg, Gradec Annenstrafie 22. 471 Armadne ure na napestnik i natančno regul. in repasirane, nikel ali jeklo K 12, 16, ■ 20. Z radij-svetilnikom K 16, 20, 24. V srebru K 18, ; 24, 28. Z radij svetilnikom K 30, 36. Srebrna ura na j napestnik K 30, 36, 40. 3 leta garancije. Razpošilja po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fa- brika ur Hanns Konrad, c. in k. dvomi liferant, Brttx št. 1503 (Češko). Glavni cenik zastonj in poštnine prosto. Lepa jabolka in hruške (namizno sadje) kupi Josef Strobl v Stern- thalu. 127 Ceno,izborno okusno hranilno sredstvo največje redilne vrednosti je 428 Sida-umetni med za namazanje kruha. En poskus vas bode o temu prepričal. Priljubljen tudi kot priprava za močnate jedi. Napravi tudi eene temne vrste moke lažje prebavljive. Prepreči 2e-lodčeve težave itd. En zavojček stane 35 vinarjev. Se dobi pri razpošiljalnid los. Berdajs v Ljubljani, Zelarska ul. 18 in pošilja po poŠti 12 zavojčkov za i krono. 428 Les pega kupuje po najboljših cenah Alex. Rosenberg, Gradec, Ahnen-sfcrafie 22. ' 42s ki ne potrebuje sladkorja ako se pr.dene ko zavrč čaj, ,.SIda-medeil prašek" ali pa „Sida-iimonadnl prašek". 2 do 3 kavne žlice Sida-praška na kozarec čaja. 1 zavojček „medcni" stane 35 vin. in „limonadni" prašek pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanjc 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo. Neobhodno potrebno za vojake, izletnike in za domačo rabo. Razpošiljal-nica Jos. Berdajs. Ljubljana, Zeljarska ulica 18. Za prekupce in trgovee pri večjem naročilu popust. 429 v Janževem vrhu pri Ptujski gori, 34 ora-loV veliko, z živino, krmo, sobnim pohištvom, prešo, sodi se takoj poceni proda. Naplacek K 14.000. Vprašati je pri Kari J'^sper, trgovcu, Ptuj. Za pleme se proda eno čez 4 mesece staro lopo telico. Landhaus Kof- mann, Teharje pri Celju. ice Prosena kaša se kupi. Ponudbe na Josef Tiefenbacher, izdelovanje lesnega oglja, Konjice. 4?o Vmičar v Gruškovec pri S\. Barbari v Halozah se takoj sprejme. Vprašanja na g. Josef Fiirst, Ptuj, Kaiser-feldgasse 6. 478 takoj Franz moj- Ptuju. in učenec se sprejmeta pri Ršerz, kolarski ster, Breg pri Franz ScMnlieb tovarna orožja In izdeloval ni ca finih pušk, Ferlach (Borov- Ije) na Koroškem. Direktni nakupni vir za moderne lovske puŠke.Reparalure, prenaredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najceneje. 4D5 Ilustrovani cenik brez stroškov. Katafiwprsne karamele ,,3 smrekami" hripavosti, kataru,za-slin:enja, krčnemu in oslovskemu k»«ljn,ta-to so dobrodošle vsakemu vojaka. not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeli. Jako uspešni in dobrooku.-ai bonboni. Cena 30 in 50 vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: 11. Molitor, apoteka v Ptuju Ig. Belli balk. apoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laski trg, A. Els-bacher, Laski trg, A. Plunger,apoteka,Pod-četrtek HansSchuider-seliiMch, apoteka v Brežicah. 504/1 500 kron Y<*m pla&m.l ako moj iz-' trebnik korenin Ria-bal-sam Vaša kurja očesa, bradavice in trdo kožo ne odpravi v 3 dneh bre* bolečin. Cena ene posodice t garanci'skim pismom K 1'50. 3 posodice K 4—, 6 posodic K 650. Stotero zahvalnih pisem. Kemeoy, Kaschau (Kassa|I poštni predal 12/27 pod in Najvišjim protektoratom Njegovega ces. kr. apostolskega Veličanstva stoječega h. avsfr. vojaškega sklada za vdove in sirote (oddelek v od za vojno zavarovanje) C. k. namestnije na razpolago danem uradnem lokalu 472 Gradec, Franzensplatz 2 posreduje naznanilo k podpisovanju za Ura na zapestnik z usnjatim jermenom, velika oblika K fr-j radij K 10-—, mali format K 10—, 12—, rad j 15-S precizijskim anker-koles;em K 24—.Znamka Cvma K Omega 60-—, radij K 10'— več, z varstvom za steklo več. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6—, la vost K 10—, pravo srebro K 20—. — ^epne uredbi K 24'—, radij K 32*—. — Primerni usnjati napestnik posebej. Vojna budilnica, zaniklaoa, 20 cm visoka 3 leta garancije. Razposiljatev le po vposlanju svote za zavoj in porto franko po vsej Avstro-Ogrski m na boj'' prvi zalogi vojnih ur Dunaj IV., Margaroteustrasse 27/51. ............ Originalni fabrični cenik zastonj. med podpisovateljem in po njegovi želji izbranim mestom za podpisovanje ter prosi trgovce, industrijce, zasebnike in uradnike, advokate, notarje, jeiobe, kmatoije, družbe, društva, zadruge, sklade itd., da se naj zaradi malega bančnega dobička, v interesu naših domačih vdov in sirot tega posredovanja prijazno udeležujejo. Oženj eni šafer zanesljiv iu trezen, ter oženj eni volovski hlapec se sprejmeta od graščine Ebensfeld pri Ptuju. Prednost imajo taki, ki imajo že odraščene in za delo zmožne otroke. .tet Vzajemno posaj.društvo (Vechselseitfger Vorsdikani z. z o. z. Slov. Bistrica. v nedeljo, dne 3. decembra 1916 ob 10. Sne v lastnem blagajniškem lokalu rS Bistrici vršeče se Dnevni red: 1'. Blagajniške razmere (§ 41). 2. Nadomestna volitev za iztopivše člane pi stojništva (§ 4). S. Nadomestna volitev za izstopivše člane nadzorstva (§ 23). 4. Nadomestna volitev namestnika direktor 5. Predlogi. 468 Nadzorništvo. Jeden Dienstag und Freitag werden im st.idtischen Schlachtbause in Pettau ohne jeden Preisaufschlag ŽIMO ZuchtkaSber (Stier- imd Kuhkalber) der I Pinzgauor Rasse an gegen Bezahlung bauerliche Besitzer abgegeben. se proda i. s. enega 1 leto starega volička in eno IV* leta staro teliCO. Vprašanja na: , gfflTff i Bezirksausschufi Pettau vo) ob nedeljah, pon-deljkih in torkih. 479 AvtcmatilBi lovilec za podgana K 5-50, za miši K 4'—, vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v eni noči, ne zapusti duha in se poslavi sam. Past za ščurke „Rapid", tisoče ščurkov v eni noči a K 3-70. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalni! pisem. Razposiljatev po povzetju, poštnina 80 vin. Exporl-haus Tlntner, Wlen, III., Keulinggasse Nr. 26/35. 467 am 20. November 1916. Der Obmann: 375 e. h. Vsak torek in petek se v mestni klalnici v Ptuju brez vsacega: višanja cene plemska teleta (bikeci in teleta) pinegavskega plemena kmetskim posestni proti plačilu oddajajo. Okrajni odbor ptujski dne 20. novembra 1916. Načelnik: 1. Zaradi vpoklica k vojakom se proda pohištvo za spalno sobo, jako masivno graščinsko pohištvo z mramorjem in zrcalom-Prave matrace iz konjske dlake, en patent spalni in dekoracijski divan, ena pisalna miza in 4 usnjati stoli, vse kakor novo. Za obrtnika 10% ceneje. Spalna soba in jedilna soba odda se tudi posebej. Celje Tschret 37, pred gostilno Pischek desno. 469 100 litrov zdrave domaČe pijače osvežujoče, dobre in žejo gaseče, si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalog: so snovi za: ananas, jabolčnik, grenadine, mali-novec, poprova meta, muškatelec, po-merančnik, dišeča perla, višnjevec, skaziti se ne more. Ta domaČa pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto luma in Iganja. Snovi z natančnim mivodilom stanejo K 8'50 franko po povzetju. Jan Grolich, drožerija pri angelu, 500 kron v zlatu Če ne odstrani krema Grolich /. zraven spadajočim milom vse solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K 4*60 s poStnino vred. 3 porcije stanejo K 12'50. 6 por-cij K 23*90. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: 434 Jan Grolich, drožerija pri angelu, BlflO 635, \WX Diamanti za rezanje stekla za steklarje in domaČo rabo. Štev. 1 za steklo v oknih .....K 3'20 Štev. 2 za nav. močno steklo .... K 4*80 Štev. 3 za vse vrste brus. stekla ... K 7*35 Štev. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala ... K 10*65 Povzetje 35 vin. več. Za reelno in solidno blago jamči Jan Grolich, drožerija pri angelu, 5,1 PrflinvHnl ic sredslvo za pomlajenje las, riamvuui ki rdec-e, sve,te in sive |ase in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2'70. Pvitvnl je rožnata voda. KjU^ui ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. — 1 steklenica s poštnino vred . . . Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, BtlU, fi . K 2-45. 64 51 39 33 77 — 7 — Die um Krtegsattkibe tragi iiber ? Die Pettau@r Sparkasse iibernimmt unentgeltiich Zeichnungen fur die neue Kriegsanleihe. TJm die immerhin unbequeme Manipulation der alle Halbjahr abzutrennenden Kupon dem Zeichner der Kriegs-anleihe zu ersparen und um auch fiir die Kriegsanleihe Zinseszinsen zu erlangen, ist die Sparkasse Pettau bereit, aut Wunsch die Obligationen in sicbere Yerwahrung zu nehmen und dem Besitzer der Kriegsanleihe dafiir ein Sparkassabnch auszufolgen. Der Besitzer dieses Sparkassabuches, welches auf einen ganz belie-bigen Namen lauten kann, braucht sich um die Kriegsanleihe weiter nicht zu kunimern, — da die Sparkasse die Kupons am Falligkeitster-min abtrennt — und den Erlos in das Sparkassabuch eiolegt. Fiir diese Miihewaltung werden tttr je 100 K Kriegsanleihe 10 h fiir Manipulation und Aufbewahrung verrechnet. Sparkassa-Direktlon Feitan am 20. November 1916. Der Obmann: Jos. Ornig. Die Direktoren: Adolf Schramke, Johann Steudte, Josef Kravagna, Hans Strohmayer, Johann Kasper. 0 prevzame brezplačno podpisovanje za novo vojno posojilo. Da se gotovo neprijetno manipulacijo s kuponi, ki se morajo vsacega pol leta odrezati, podpisovateljem vojnega posojila odvzame ter da se doseže i za vojno posojilo obresti, za obresti, —je ptujska šparkasa pripravljena, da na željo obligacije varno shrani in da izroči lastniku vojnega posojila zato šparkasno knjižico. Lastnik šparkasne knjižice — ki se zamore glasiti na poljubno ime — se ni treba za vojno posojilo nič več brigati, ker odreže kupone na dotičnem terminu šparkasa sama in vloži tudi svoto v šparkasno knjižico. Za to delo se pri vsakih 100 K vojnega posojila 10 vinarjev za manipulacijo in shranjen je zaračuna. Ravnateljstvo šparkase v Ptuju dne 20. novembra 1916. Načelnik: Jos. Ornig. RaMiatelji: Adolf Schramke, Johan Steudte, Jos. Kravagna, 474 Hans Stromayer, Johan Kasper. se dobi t vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj oddaja: galanterijsko, igralno, kratko in tkano blago po najnižjih dnevnih cenah. Naročila in vprašanja se takoj rešijo, Dobra ura je od vseh obturtovena in zsželjfna, kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti! Štev. 4-10. Nikcl-anker-Roskopf-ura..........K 410 „ 705. Roskopf-ura, kolesje v kamenjih......„ 6*90 „ M9. Roskopf-ura, gravirani, močno posrebrani dvojni mantelj.................„ 7-20 „ 720. Srebrna cilinder-rementoar-ura.......„ 970 ., 600. Radium-žepna ura, sveti ponoči.......„ 8'40 ], 1450. Verižica iz bele kovine K 280, nikcl . . . . „ V— ., 1203. Dobra ura-budilnica..............S-50 ., 1360. Lepa stenska um.............„ 4-80 ., 1142. Srebrna broša...............„ 2-50 ;, 1149. Srebrna broža, S deli............„ 1-60 ,, 468. Duble-zlato srčice.............„ 480 „ 1265. Diamant za rezanje stekla.........„ 6'50 „ 1645. Uhani, zlato na srebru...........„ 2'40 „ 1022. Srebrni rožni venec............„ 5-70 „ 518. Nikcl-kavalireka ura............„ 7-50 „ 613. Nikel-tula-ura, dvojni mantelj........„ 9'80 „ 712. Nikel-ankcr „lKO"-ura, 15 rubisov......„ 13— „ 776. Srebrna „IK0"-ura, dvojni mantelj.....„ 83 — „ 804. Srebrna damska ura 6 rubisov ........ 9*50 „ 817. Srebrna damska ura, dvojni mantelj.....„ 13-— „ 556. Dolga srebrna damska verižica.......„ 6*— H 1316. Lepa ura na pendelj............„ 10-50 Razpošiljatev po ^fe, skear ne izmenja! Velikanska izbira ur, verižic, prstanov, kinča, daril itd. v TrrnenPTVi ppnilm zahtevajte ga velikem KIH&IUJII1 I/CUIKU 2ast0nj in franko. | Vse ure so natančno regulirane. | Lastna fabrika ur v Švici. — Lastna marka „IKO" svetovno znana. Krščanska razpošiljalna hiša 330 H. Suttner T Ljubljani & Svetovno znana vslerl dobave dobrih or. — Nobeue fllljalke. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. Tekočina za prša in pljuče, Stekl. 1-60 K, vel. stekl. 240 K proti kašlju, ;ef.ki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 »in. — Čaj proti gihtu 1/50 K. — Balzam za giht, ude in Svce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1-50 K. Prašek proti cdrajanjn krvi v živalski vodi a K 160— Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L. Horbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 M službe, učence, slano Tanja in posestva T Ptujll krrSnje »e rote f»8rcd«T8ija aajhitreje. fpniaigs in pojaiailm V mestni Stražnici (rotor Gospod SiLFlllINtblMlIUlilitziill! v bližini posojilnice kupuje: svinjske kože, goveje kože, zajčje kože, lisičje kože, dihurje, kune, vidre, po najvišjih dnevnih cenah. Kdor kaj ima, naj prinese! «2 ■ ■■■■■■BBBBBBHBIHBliai&BBBBBBBBBBB Nobenega zobobola več, nobenih noči brez spanja. „Fidcs" odpravi bolečine pri votlih zobeh, kakor pri trdovratnem revmatičnemu zobobolu, kjer so odrekla vsa druga sredstva. Brez uspeha denar nazaj! —<- Cena K, 1'50. 3 tube 4 krone. 6 tub K 550. Nobenega zobnega kamna več. Snežno- bele zobe dosežete po „Elta-Zahnfluid". Takojšni nčinek. Cena K 2—, 3 steklenice K 5-—. Kemenv, Kascliau I., poštni predal 12/Z 26. Ogrsko. 447 Kdor hoče svojcem na bojišču s posebno p:akličnimJ Ijubavnim darilom veliko veslja pripraviti, ta naj naroči mojo ceno vojno garnituro obstoječo iz sledečih, za vsacega vojaka neobhodno potrelm^B nib predmetov: 1 armadna ura na napestnik z radij-cifernico, ki st s 3-letno garancijo; 1 vojaška žepna svetilka z baterijo, elektr. loč v boljši fabrikat; 1 aparat za lastno raziranje v elegantni izpeljav. klino; 1 vojni žepni užigalnik, takoj ogenj pri vein in majia bencina; 1 pero (FUllfeder), piše vijoletno brez črnila, brez svinčni le v vodi namoči; 1 vojaški žepni nož, solinSko jeklo, 2 klinji in priprava a • piranjc steklenic; 1 vojna denarnica iz »uhte-imitacije, se praktično in varno ajj Ti predmeti bi posamezno kupljeni iio kron stali; zaradi nI like zaloge oddajam kompletno vojno garnituro, vse goraj popaj| predmete za le PBjT^" 20 kron "^0B Pr°'' povzetju (pri | poŠti denar naprej). JAKOB KONIG, Dunaj III. '251, Lowengasse Nr. ! er Fohiei und Rindermarkte in Pettau 25. November 1916. Bci den letzten Fohlenmarkten wurden ; von 93 aufgetriebenen Fohlen 62 Stiick ver- ! kauft und dabei fiir halbjiihrige Fohlen Preise ! von K 800 bis K 1800 erzielt. Nachdem infolge Verlautbarung in den ! versehiedensten Zeitungen und in den Pfarr- | orten der Nachbarbezirke auch diese Markte ; von Kaufern aus Obersteier, Niederosterreich, ! Karnten und Krain besucht werden diirften, i werden die Pferdeziichter eingeladen, ihre Fohlen auf diese Markte zu bringen. EswerdenschonePreiseerzielt Das Kaufen von Haus zu Haus ist verboten. (Hausierverbot). Bezirksausschufi Pettau 408 am 4. Oktober 1916. Der Obmann: JOS. ORNIG e. h. in živinski sejem v Ptuju 25. novembra 1916. Pri zadnjih sejmih za žrebeta se je i 93 prignanih žrebefc prodalo 62; doseglo je za polletna žrebeta cene od 800 do 1800 K. Ker bodejo vsled razglasa v raznih listih in župnijah sosednih okrajev tudi ti sejmi ( kupcev iz Zgornje Štajerske, Nižjo Avstrijske, j Koroške in Kranjske gotovo dobro obiskani,) vabijo se konjerejci, da naj na te sejme svoM žrebeta »pripeljejo. Dosegajo se lepe cene. Nakupovanje od hleva do hlevaje prepovedano (krošnjarska postava), Okrajni odbor ptujski dne 4. oktobra 1916. Načelnik: JOS. ORNIG 1. r Die Specharenmarkte in Pettau begannen mit Oktober. Alle Specharen und Schweine-ziichter konnen ihre Schweine zu Markte bringen. Das Fleisch wird an Ort und Stelle verkauft, ebenso der Speck, welcher natiirlich nur ge-gen die gesetzlichen Fettkarten ab-gegeben werden kann. Jeder Vorkauf ist strengstens untersagt. Die Specharenmarkte finden wie iiblich jeden Freitag statt. ""^m Stadtamt Pettau, 28. September 1916. Der Biirgermeister JOS. ORNIG e. h. ibk-prip pad nori Joži pra" priii soci, nan stil; nar z;,-' gre i in svinjerejci! Špeharski sejmi v Ptuju pričeli so z oktobrom. Vsi Speharji in svinjerejci zamo-rejo svoje prašiče na sejem pripeljati. Meso se bode na lici mesta prodalo, istotako špeh, ki se pa oddaja seveda le proti postavnim kartam. Vsaka predprodaja je najstrožje prepovedana. 5J^" Špeharski sejmi se vršijo kakor običajno vsaki petek, -m? Mestni urad Ptuj dne 28. septembra 1916. Župan: m JOS. ORNIG I. r. lih ZVf me mi ko D in go [ji po na hv :iv F, ki Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk : W. Blanke v Ptuju. 56