M
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. H liskama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. /opoldne in od 5. do 6. pojoldne vsak dan razen nedelj in prajnikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	:	:
(AROCNiNA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstr o-O^rsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5’40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za :	ostalo	inozemstvo	in Ameriko celoictno K 30‘—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	\	*.
UPRAVNliSTVO se nahaja v Selenburgovi utici štev. 6, U., iq nraduje za stranke od 8. do '2. dopoldne in od 3. do 7 zvečei Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslani) :::	in reklami 40 \iii. — InteitUe spiejema upravnišlvo.
Neirankiiana ali premalo fiankuami pisma se ne sprejemajo
—————	Rek la n acije lisla so poštnine proste.	~—
Stev. 720.
V Ljubljani, v torek dne 28, oktobra 1913.
Leto III.
Naš prijatelj Lukacs.
V	ogrskem državnem zboru je glasoviti ministrski predsednik grof Tisza govoril o najno-vejši madjarski korupcijski aieri. Aranžiral je lotako, da ga je eden njegovih mamelukov »prijateljsko« interpeliral, kai je s to rečjo, in ker je Tisza gentleman. je takoj prijateljsko odgovoril. Njegovo pojasnilo je potrdilo to. kar se je že dolgo razpravljalo v javnosti: Neka »splošna prometna družba« je hotela na lepem Marjetinem otoku v Budimpešti otvoriti igralnico za debele hazardne igre. V Budimpešti so sploh kulturni ljudje, ki tudi ljubijo svojo arpadovsko domovino in nočejo, da bi zaostajala za ostalo Evropo. Pred malo leti so^n. pr. hoteli vpeljati borbo z biki. Zakaj naj bi Španija imela kaj. česar nima Ogrska? In res bi danes Budimpešta lehko slovela kakor Granada, če ne bi bili začeli od zunaj s prstom kazati na Ogrsko, vsled iesar se je oblastvom zazdelo, da je toreador-ska kultura morda vendar malo dvomljiva in v tuiem svetu premalo spoštovana. Dovolili so borbe z biki le pod pogojem, da ne sme teči kri, in tako so postale velike španske slovesnost! v Budimpešti klavrne karikature.
Izvedeli so nadalje, da imajo v Monte Carlo jdicževsko. igralnico, v kateri se razvija velikanski promet in ki nosi vrhutega velikanski do-iiček. Združene so tam torej vse mogoče lepote: lazard. lahkoživci obojega spola, profit, samomori. takorekoč vse, kar si more želeti srce. Za-lai ne bi imela tega tudi Budimpešta? Monte ^arlo je na glasu; lehko bi bila tudi Budimpešta 't boli na glasu, nego ie. In stvar bi nesla do-jiček! Miljone! To je denar, ki leži na cesti; norec se ne bi sklonil in ga pobral. Kaj to. odkod prihaja tak denar? Če bi Človek pri denarju vedno vpraševal, odkod da prihaja, ne bi mogel nihče obogateti. V Monte Carlu je statistika onjh. ki zaigrajo vse, kar imajo, pa se potem obesijo ali pa ustrele. velikanska, četudi pazi uprava igralnice na take obupance in da vsa-temu rajša po par frankov, da se lehko odpe-ejo kakor da bi se ji pred nosom spravili na drugi svet; kajti drugod po svetu se zgražajo zaradi takih samomorov, zgražajo zaradi slačenja in izčrpavanja ljudi, zgražajo zaradi monte-»rk>ške morale, in nekoliko je treba tudi upo-tevat* te ■Ktesove. ker bi lehko postali nevarni «ofitu- če bili PreK|asni- Pri pralni mizi se ftorajO visoki aristokrati in ubežni defravdanti, av\ težki kapitalisti in lahki hohštapterji. kon-FIcp in rtprnimondke. artistke in tatice, tu kakšen Lp7 tam kakšen vagabund, tu kakšen grof,
za izpremembo morda kakšen škof iz juž-krajev in marsikdo postane lump in zloči-Sec šele tedaj, kadar so mu vzeli zadnji su. Ali mešanica Je vendar povsod na svetu; Če obe-Huješ v najelegantnejšem hotelu najbolj »fashio-nable« zdravilišča, ne moreš vedeti, če ni tvoj ljubeznivi visavis navaden slepar in če ni tvoja elegantna soseda članica mednarodne družbe vlomilcev. Ljubi Bog! Maškarada življenja je lako velika!
In človeško življenje? Eh — če bi v kakšni [ovarni primerjal statistiko letnih dobičkov s statistiko žrtev, ki jih potegujejo izpod koles, hi morda spoznal, da ie tako prelita človeška liri zelo plodovita in da se to najbolje kaže v bilancah. Kdor zna ceniti denar, ga vzame tain, hjer se mu ponuja, pa ne gleda na take postranske reči.
Ustanovila se je torej tudi v Budimpešti družba, ki ie hotela otvoriti igralnico in si je za 10 izbrala Marjetin otok v Donavi. To bi bil zelo prijazen krai za tako zabavišče. Nihče pa „e sme reči, da so kapitalistični gospodje pri realiziTanju svoje Meje zasledovali samo profi-farske namene. Taka igralnica vendar pospešuje tujski promet. In zato se lahko pravi, da ie pa-friotično podjetje. In že zato mora biti tudi nekoliko nevarnosti vmes. Na ledenike lazijo ljudje, katerim je v dolini preravno.
Ampak če naj bo podjetje res veliko, mora t>iti javno. Tajnih igralnic je dosti po svetu; ali kai so vse v primeri z ono v Monte Carlo? Za-jije ve premalo ljudi; v javno pa nosi vsakdo
lahko svoi denar. In potem je tudi riziko veliko manjši. Saj budimpeštanska policija ni tako neumna. da ne bi znala ob gotovih prilikah zatisniti oči; ali človek vendar ne more vedeti — tudi drugod se je že včasi zgodilo, da so prišli čisto nepričakovano in nepoklicano, kadar je bila zabava najlepša, državni možje, pa so aretirali igralce, konfiscirali denar in delali vsakovrstne sitnosti. Na vsak način je bolje, če je stvar javna — bolje je in ceneje.
Pa so šli h gospodu Lukacsu, ki ie bil takrat ministrski predsednik na Ogrskem in so mu razložili svoj patriotični načrt, on pa jih je poslušal z velikim zanimanjem. In potem so se začeli pogajati in naposled so se pogodili tako. Gospod Lukacs dii gospodom od banke koncesijo, gospodje pa dajo blagajni njegove stranke približno poldrug miljon. Po tem bi nepoučen človek približno lahko uganil, koliko profita se pričakuje v takem človekoljubnem in kulturnem zavodu.
Vse bi bilo že davno v redu. da ni imel gospod Lukacs nekaterih drugih sitnosti. Ali dobil je prepir z Desvjem in našlo se ie na Ogrskem sodišče, ki je bilo tako predrzno, da je dalo De-syju prav in potrdilo, da ie Lukacs »največji pa-namist«. Tedaj ni mogel panamist več ostati ministrski predsednik. Demisioniral je. in Tisza je sedel na njegovo mesto.
Slučajno so bili člani novega ministrstva
o	igralnicah nekoliko drugačnega mnenja kakor Lukacs in njegovi tovariši. Koncesija je bila družbi že zagotovljena, ne pa še izdana. In nova vlada ie sploh ni izdala. Grof Tisza zna sicer biti brezobziren napram opoziciji v parlamentu, na-pram opravilniku. napram delavcem v deželi; ali zaradi igralnice ie imel vendar pomisleke. Zbal se je. da bi ta stvar utegnila škodovati njegovemu dobremu glasu. Kajti na dober glas gleda grof Tisza. Odrekel je igralnici koncesijo.
Toda družba je bila že plačala miljon in Štiristotisoč kron v strankino blagajno. Postavila se ie na stališče, da je bila pogodba sklenjena tisti trenotek. ko ie vladna stranka, katere šef je ministrski predsednik, sprejela denar. Pa je dejala: Ali nam daste obljubljeno koncesijo, ali pa nam vrnete denar in plačate odškodnino.
Tako ie nastal škandal. Kajti banka ie bila celo tako brezobzirna, da je javno povedala, kar se je bilo godilo. In na zadnji seji odrskega državnega zbora ie ministrski predsednik srrof Tisza pojasnjeval zadevo. »Naš prijatelj Lukacs
—	je dejal — gotovo ni imel sebičnih namenov.« In ves ogorčen je bil grof Tisza. da se je javnost upala kritizirati in obsojati Lukacsevo postopanje. Kajti nihče ne more dokazati, da je Lukacs pri tej priliki kaj ukradel. Kako morejo torej ljudje našemu prijatelju Lukacsu kai očitati?
Povsod po Evropi razumejo ljudje, da je bilo Lukacsevo postopanje skrajno Škandalozno in panamistično, tudi če ni padel niti vinar v njegov žep. Da se prodajajo koncesije za taka podjetja, kakršna so hazardne igralnice, pa naj gre denar že kamorkoli, to ie tako jasno kakor solnce, ki sveti, kadar ni oblakov in megle. Da je škandal še večji, če se rabi denar iz takih umazanih kupčij za volilno korupcijo, to razumejo količkaj bistrejši ljudje celo na Ogrskem. Grof Tisza pa tega očividno ne razume ali pa noče razumeti; »naš prijatelj Lukacs« je poštenjak. ker ni spravil poldrugega miljona v svoj žep, ampak ga je dal izplačati blagajni svoje stranke . . .
Taka ie istorija te afere. In vsaka opomba, ki bi jo človek dodal, bi bila odveč, ker se škandal sam zadostno karakterizira. Ali časi so čudni, in tudi pri nas nimamo veliko vzroka, da bi se škandalizirali in prezirljivo gledali na ogrske brate. Naš izseljeniški škandal, naša domača korupcija, ki zija na vseh koncih in krajih, diktira tudi ljubi Avstriji previdnost. Čudni so časi; korupcija v javnem življenju je le izraz nekakšnega posebnega talenta. Trdega dela bo treba, da se to izpremeni. In od spodai mora priti to delo.
Bog Pobasaj v Pragi.
V Pragi, 26. oktobra, i čije in da ga gotovi ljudje venomer nadlegujejo.
Razkritja v najrazličnejših aferah so letos v Avstriji na dnevnem redu: Redlova vohunska afera, izseljeniški škandali in sedaj prihaja praška občina, kjer se je naselil med mestne očete »Bog Pobasaj«. Proti večini praških mestnih 6vtovaIcev je izrečna obtožba, da so bili podkupljeni, ko je mestna občina nakupovala zemljišče za plinarno. Zadeva je tako zanimiva, da |e vredna širše obrazložbe.
Leta 1911. je prodal veleposestnik Adalbert Renner v Michlu mestni občini praški svoje zemljišče za 2,500.470 K. Pred nakupom so bila dolgotrajna večmesečna pogajanja. Pogajanja za Rennerja je vodil dr. Vejvar. Predsednik upravnega sveta praških plinarn, inženir Kukla; le bil spočetka proti nakupu tega zemljišča. Zemljišče se mu je zdelo neprimerno za plinarno !n najbrže je hotel odvrniti sum, da bi bil podkupljen. Dognano je namreč, da se je Kukla pritožil nasproti svojim prijateljem, da mu je bilo Donudenih 50.000 K, če pomaga k sklepu kup-
naj kupi Rennerjevo zemljišče. Inženir Kukla ie umrl in pod njegovim naslednikom, Červenv-jem, se ie kupčija sklenila in sicer za vse višjo ceno. Po sklenjeni kupčiji ie prišel »Čas«, glasilo čeških realistov, s svojimi razkritji. Za plinarno bi zadostovalo 50.000 sežnjev sveta, ali dr. Vejvar ie hotel prodati 350.000 sežnjev in gospodje z magistrata so kupili, kolikor je ponujal odvetnik, in sicer za 2,450.000 K. Renner. ki je bil hotel prodati prvotno le del svojega posestva in pri prodaji zaslužiti 450.000 K, sc ie nato zavezal, da je zadovoljen s 400.000 K. Z ostankom je hotel pokriti terjatve na zemljišču v višini 1.755.000 K in 295.000 K je izročil dr. Vej-varju »ko posebno nagrado zanj in njegove pomočnike«. Poleg tega je bil Renner zavezan, da plača od 400.000 K, ki so mu ostali od prodaje, svojemu odvetniku stroške za posredovanje kupčije. Ali občina je kupila 24. marca 1911 od dr. Vejvarja, četrt leta pozneje, zemljišče za 2,500.470 K. za ceno torej, ki je presegala pr-
votno določeno za 50.470 K. V celem je torej ostalo dr. Veivarju in njegovim pomočnikom od kupčije z mestno občino 345.470 K.
Pri tej kupčiji je še neko prav zanimivo dejstvo. Ko so hoteli praško občino pridobiti za nakup Rennerjevega zemljišča, je izračunal inženir Brezovsky, da bo veljal kubični meter plina iz nove plinarne na Rennerja zemljišču 6 vinarjev. Ko pa je bila kupčija sklenjena, so izračunali, da bo veljal v resnici kubični meter 18 vinarjev, za 6 vinarjev več kakor v že obstoječi plinarni v Holešovici. Staro plinarno bi bili lehko z neznatnimi stroški povečali. In tako ie prišlo potem, da nove plinarne na Renaerje-vem zemljišču niso zgradili in da je občina vrgla skozi okno nad 2 miljona kron. Občina in prebivalstvo sta oškodovana za velikansko vsoto, samo mestni očetje so napolnili žepe s 340.000 kronami
Od dne do dne postaja zadeva jasnejša in eden prizadetih je že indirektno priznal, da se je njegovih prstov prijelo nekaj davčnega denarja. »Češke Slovo« je namreč v eni zadnjih številk imenovalo predsednika upravnega sveta plinarne, cesarskega svetnika Červenyja, ki je sklenil z Rennerjem sumljivo kupčijo, da je eden tistih, ki si je že vnaprej zagotovil delež od 340.000 K. List poživlja Červenyja. da naj ga toži in da mu hoče pred sodiščem dokazati to težko sumničenje. Obdolžitve so bile izrečene s tako gotovostjo, da se Červeny skoraj ne more izogniti sodne obravnave. Ali namesto da bi tožil, se je Červcny zadovoljil z izjavo v Časopisju, kjer pravi, da so obdolžitve le volilni manever, ker bodo v Pragi v najkrajšem času občinske volitve. Potem pa izjavlja, da ne bo tožil! Bolj določno skoraj ni mogel potrditi resničnost obdolžitev. Gospod Červeny igra v upravi praške občine precejšnjo vlogo. On je član vseh onih komunalnih odsekov in korporacij. ki odločujejo v dobavah in pri katerih so
vedno prilike za kupčije, kakršne so se razkrile sedaj.
Klika, ki vlada na praškem magistratu, je nesramno in vedoma oškodovala občino. Pravi ono zemljišče, ki ga je kupila občina za poltretji miljon. je bilo drugim osebam za polovično ceno na ponudbo Ravno ta dr. Vejvar, ki igra v sedanji aferi tako grdo vlogo, je 1. 1909 ponujal Rennerjevo zemljišče tovarnarju Jera-beku za 1,400.000 K. Vsa afera pa tudi močno blamira praškega župana dr. Groša. »Čas« kon-štatira namreč, da je župan dobro vedel, da je Rennerjevo posestvo mnogo manj vredno, kakor pa je plačala občina zanj. Leta 1909. bi se bila morala prodati zemljišča na javni dražbi, ker je to zahtevala neka hranilnica. Pred razprodajo so sodniisko cenili vse Rennerjevo posestvo in cenili so posest na 1,228.412 K. Zastopnik hranilnice, ki je zahtevala cenitev, je bil pa dr. Groš sam. Renner ie nato dosegel poravnavo in posestvo fri bilo prodano. Leta 1909. je torej dr. Groš cenil posestvo na okroglo 1,230.000 K. leto pozneje, ko je občina tudi izvedla cenitev in je bila ta cenitev skoraj še enkrat tolikšna — 2,855.490 K — ie dr. Groš molčal. Pri prvi cenitvi so pritegnili tudi vsa poslopja, pri drugi ne. Ali ne dovolj na tem, da je župan molčal, ampak je še sam pospeševal nakup. Dva dni, preden je bilo na seji glasovanje
o	nakupu, so na magistratu izvedeli, da pri cenitveni vsoti niso všteti najboljši deli posestva. Zato je v mestnem svetu prevladovalo mnenje, da se odkloni nakup. Nato pa je sklical dr. Uroš sejo mestnih svetovalcev neposredno pred sejo občinkih zastopnikov in na tej seji so z vso naglico sklenili nakup. In tudi sedai je storil dr. Groš vse, da bi prikril občinski panama.
Dr. Bouček je že vložil tožbo pri državnem pravdništvu zoper ves mestni svet in vse pričakuje z napeto pozornostjo nadaljni razvoj te čedne afere.
Dnevne beležke.
— S seje deželnega odbora. Deželni knjigovodja g. Henrik Lindtner se pomakne v 2. stopinjo 4. plač. razreda. — Dela za vodovod v Mostah se oddajo najnižjemu ponudniku, tvrdki Fischer in Komp. za vsoto 18.771 K. — Detajlni projekt za vodovod Kočevje izdela tvrdka Lončarič za 6000 K. — Državno užitnino v zakupnih okrajih Postojna. Višnja gora. Žuženv perk, Novo mesto, Kranj, Studenc. Kostanjevica in Kamnik se je od strani finančnega ministrstva prisodilo za leto 1914 deželi za zakupnino 160.000 kron (doslej nad 195.000 K). — Cestnemu odboru idrijskemu se dovoli, da najame pri deželni banki posojilo 140.000 K, občini Moste pa 150.000 kron za zgradbo šole. — Imenujejo se zastopniki dež. odbora v vse cestne odbore. — Šola za bolniško strežbo na deželi se v kratkem otvori in naprosi kranjsko hranilnico, da prepusti v to svrho potrebne prostore.
— Oddaja hidromehanlčnlh In elektrotehničnih del pri elektrarni na Završnlci. V soboto je oddajal deželni odbor hidromehanično in elektrotehnično opravo tega deželnega podjetja. Uspeh ofertnega razpisa ie sledeči: Dobavo cevovoda v dolgosti nad 900 m se je poverilo valjarni Vitkovice za pavšalno vsoto 122.000 K.
—	Turbine z opremo bosta izdelali domači tvrdki G. Tonnies in Kastelic in Žabkar za najnižjo ceno 73.314 kron. Tvrdka Tonnies bo izdelala tudi dvigalo ob centrali za okroglo 4000 kron. — Dobava električnih strojev se je prisodila najnižji ponudnici A. E. G. Union za ceno 108.200 kron in istotako tudi inštalacija razsvetljave v centrali m dobava rezervnega materiala za 5360 K, manj 7V2 % popusta. — A. E. G. Union bo izdelala končno tudi še daljnovod in sicer bo dobavila lastne izdelke z največjim rabatom, tuji material pa za lastne cene s 7V2 % dobička za obrabo naprav, orodja itd. — Za obratno poslopje v Mostah, ki bo obsegalo tudi prodajalno električnih predmetov in več stanovanj. ?.e nakupi svet Franceta Kaidiža za 6000 K (= 1 krono za m2). Uprava deželnih elektraren se popolnoma loči od ostale deželne uprave in protokolira v trgovskem registru pod firmo »Deželne električne naprave«. Obenem sv otvori tem napravam pri deželni banki kredit do iznosa 50.000 kron kot obratni kapital.
— Pri zaklenjenih durih, pred povabljenimi gosti zborujejo klerikalci. Zakaj ne prirejajo korajžni Krekovi fantje shodov, na katere bi povabili tudi nasprotnike ih kjer bi pusili k besedi tudi tiste, ki so Še vedno tako zaslepljeni, kljub temu. da govore dejanja, da ne priznavajo blagodejnega in plodonosnega dela generalov S. L. S. Po vaseh prirejajo shode bivši klerikalni poslanci, a jih nikdar ne naznanjajo javno v svojem glasilu. Ampak župnik oznani pri pridigi, da bo po maši shod, a ne v javnem lokalu, kamor bi lehko prišel vsakdo, temveč v župnišču ali pa v kaki društveni sobi. V nedeljo so imeli klerikalci shod v »Unionu«, h kateremu je bil dovoljen vstop le somišljenikom S. L. S. To
so tudi dejanja, ki govore in ljudstvo jih bo prav razumelo. Kdor ve. da je pošteno delal za blagor ljudstva, se ne skriva, ampak stopi na plan,, da ga vsakdo sliši.
— Vsi, h] nimate volilne pravice za deželni zbor. spomnite se, da so klerikalci tisti, ki vam io pridržujejo. V deželi delate, za deželno gospodarstvo prispevate potom indirektnih dav-
kov. ali jezik morate držati za zobmi, ker hočejo tako klerikalni deželni gospodarji. Volilne pravice nimate, ali kljub temu lehko mnogo storite. da se zruši strahovlada tistih, ki pravijo, da so ljudski zastopniki. Ker so ljudski zastopniki, ker imajo na svojem praporu zapisana demokratična nač.‘la, zato se branijo z vsemi štirimi prvega pogoja demokratičnega vladanj splošne in enake volilne pravice. Zato vi vsi ft. delo. ki ste v deželi politično brezpravni, agitirajte povsod proti klerikalnim kandidatom, razširjajte naše časopisje, pokažite klerikalno vlado takšno, kakršna je v resnici, če zanesete protiklerikalni duh v najširše plasti ljudstva, tedaj lehko upate, da boste tudi vi kmalu odločevali pri deželnozborskih volitvah.
— S. L. S. nosi zastavo napredka — je dejal deželni glavar dr. Šušteršič v nedeljo na shodu v Unionu. In kdor misli, da je dejal kaj neresničnega, se silno moti. S. L. S. nosi zastavo napredka; to je res. V navskrižje pridemo z gospodom deželnim glavarjem šele tedaj, kadar vprašamo, kaj ie napredek in kaj napreduje pod »ljudsko« vlado klerikalne stranke na Kranjskem. S. L. S. skrbi za svoj napredek. Svoje vrste ie pomnožila z dezerterji, ki jih je izvabila s svojo politiko protekcionizma. Ustvarjala je med učitelji slomškarje. ker mora zlezti pod kuto. kdor hoče dobiti kakšno pod-porico. Fabricirala je klerikalne volilce s svojimi »dodatnimi« volilnimi reformami; fabricirala jih ie s podpiranjem klerikalnih in zapostavljanjem neklerikalnih občin; fabricirala jih ie tudi z očitno korupcijo, ki se je vozila z deželnim avtomobilom po deželi. S. L. S. nosi prapor napredka; mogočno so napredovali deželni dolgovi pod nieno vlado. Socialisti ji ne bi nikdar očitali tega, ako bi bili delali dolgove, ki se prej ali pozneje sami pokrivajo, ako bi bili rabili denar za pospeševanje ljudskega blagostanja, ako bi ga bili investirali, tako da bi danes ali iutri nosil zanesljiv dobiček ljudstvu in deželi, bi tudi mi dejali: Hvalabogu. da je še kaj poguma, ki skrbi za bodočnost ljudstva! Toda klerikalci so s svojim gospodarstvom naložili ljudstvu bremena, pripravil: so tla tako, da so nova bremena neizogibna, delali so dolgove za svojo bahariio, za pospeševanje strankarskih namenov, za oslabitev političnega nasprotnika, in s tem napredkom ne morejo soglašati resnično demokratični ljudje. Dr. Šušteršič sc je skliceval na Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko. in je naglašal njegovo katoličanstvo. Ali če bi bil Kolumbus klerikalec, ne bi bi! odkril Amerike, ker nc bi bil smel verjeti, da ie to mogoče, in če bi bil odkril kakšen otok, bi bil na njem ustanovil tako strahovlado, kakršno zagovarja Šušteršič. Napredek, katerega zastavo nosi S. L. S., ie za ljudstvo in za deželo rakov napredek; za dr. Šušteršiča, ki je po njem prišel do deželnega glavarstva, je bil pač koristen. Ali dr. Šušteršič ni kranjska dežela, ki potrebuje kaj drugačnega napredka in pod drugačno zastavo.
— Nezavednost in politična nezrelost smemo dandanes očitati vsakomur, ki se ne zanima za socializem, za socialno demokratično stranko. V zmislu socializma piše na Slovenskem največ in vsak dan dnevnik »Zarja«, ki izhaja ob delavnikih vsak dan dopoldne. Posebno primerno čtivo je »Zarja« za čitalnice in bralna aruštva. Priporočajte jo, ali pa nam pošljite naslove na upravo »Zarje« v Liubliani da jim pošljemo list na ogled.
Veselo znamenje. Prošli teden smo v !Ianku »Organizacijam in sodrugom v preuda-/ek« omenili uspehov, ki jih v zadnjem času zaznamujejo naše organizacije. Pa je v resnici «namenje napredka, da Se je začelo tudi delavsko ženstvo zanimati za organizacijo in aktualna vprašanja sploh. Agitacija za pridobitev ženstva delavski stranki pa more imeti le tedaj trajen uspeh, če se pridobljeno tudi ohrani. Prvi pogoj za to je pa izobrazba, v kateri namen služijo shodi, predavanja, predvsem pa delavski tisk. Ze zadnjič sjrto omenili, da izhaja v Ljubljani mesečnik »Ženski list«, ki vrši to nalogo, kolikor mu je to v danih razmerah mogoče. Vsak začetek je težak in tudi »Zenskemu Listu« ni postlano z rožicami. Sodrugi, poskrbite, da se bo povsod razširil. Cena mu je tako nizka, da io lahko utrpi vsaka sodružica. vsaka dru-v|na: .Organizacije, razširjajte ga med svojimi elani in članicami — nabirajte mu novih naročnic in naročnikov — spominjajte se pa tudi njegovega tiskovnega sklada! Sodružice, postanite naročnice »Zenskega Lista« — možje, naročite ga za svoje žene! Naročnino, tudi v poštnih znamkah, ki znaša 1.20 K za vse leto. 60 vin. za pol leta, 30 vin. za četrt leta, sprejema: Upravništvo »Zenskega Lista«. Ljubljana, frančiškanska ulica 6.
— Kak« se ustanavljajo podružnice. Doslej je bila navada, da je moralo društvo, ki sestoji iz podiužnic, zaprošati ustanovitev podružnic in priložiti vsaki prošnji dotična pravila v petih izvodih. Nedavno pa je državno sodišče odločilo drugače, češ, da popolnoma zadošča, če di uštvo ustanovitev podružnice naznani pristojni oblasti. S tem odlokom so odpravljene nepotrebne formalitete, ki v društvenem zakonu niso bile utemeljene.
— Na adreso državne policije v Ljubljani.
I	ostopanje državne policije bi bilo treba enkrat prav temeljito ožigosati. Imeli smo pred to policijo mestno, ki pa je bila v vsakem oziru stokrat boljša od sedanje. Zgode se slučaji ki bi bili naravnost neverjetni, če jih ne bi človek sam spoznal. Dne 19. t. m. ie bil na Glincah aretiran g. L. zaradi kalitve nočnega miru. Nimamo namena zagovarjati razgrajanja, ali da se z aretirancem tako surovo postopa, kakor se le zgodilo, je mogoče samo pri ljubljanski držav m policiji Aretiranca so pridržali v zaporu Hib temu da ga ie stražnik poznal in se ie
1	namR esfItlfniraI- ^'Peljali so ga na centra o na B eivveisovo cesto, pa ga uklenili in za-
I' *. 1 nima lesencKa poda in ie tako mokra, da kar voda kaplja po stenah. Areti-
mr-fv 1.iyioraI,biti do 8- zjutraj v tel vlažni. S1- .	•	v	o	tovih in gospodje stražniki so
nodih k njemu šale uganjati in ga spraševati, če
nr,w • u 'r če U,ima vcri£ »a rokah preveč + p rl’en • 0 'e škandal brez primere in rav-nate.istvo nai svoje stražnike poduči, kako se
Z arctl,ranci Postopati, kajti tudi nekoliko Tavnat xi ni žj,vina in iudi s takim se mora zeorin nr°i ČIoyeško- — drug slučaj se je Kffi eni™ mesecem v Sp. Šiški. Neki
iSe 'e..peIial Ponoči brez svetilke, kar je Kottfvo kaznjivo, zakon pa pravi, ako se kolesar
? .Ka,ie treba ^Pustiti. Kolesar se zannrn Mra kIJ“b ,temu so ga pridržali v iennsVl ™	PS!10:1C	k(),esar v svoji razbur-
K1 -paI po£t®.nih Povedal brutalnim straž-
in c.™!?	.	Le’	P°s'e(lica	pa je bila tožba
'“Vpda tudi globa 30 K ali 4 dni zapora. Zanimiva je izpoved drž. policistov, ki s0 pri drugi razprav, kakor ze pre| dejali obtožencu, da ie na 15 korakov eden zaklical »Hait« eden pa »stoj«. Ko bi imel obtoženec denar, bi bil vložil zaradi izpovedi stražnikov priziv, kajti lc mačje oči morejo videti v šišenski temi na petnajst Korakov, ko še pet korakov pred sabo ne vidiš . Jospodje stražniki so tudi zelo prijazni, strgajo tako nerodno s kolesa, da ga žejo na tla in še obleko mu raztrgajo, potem Pa taje da se je to takrat zgodilo. Seveda velia policijski izrek »ali si kriv ali ne«; posebno ako nimaš nobene priče, si največji revež ako prideš a im sirovinam v roke. Da g. stražniki ne vedo op. Šiški, kaj da delajo, kaže to. da so ravno is i večer aretirali gosp. F. brez vsake krivde |in ga pripeljali na stražnico. Gosp. F. odločno ugovarja, da bi bil kai kričal, temveč kričal je pekdo drugi bolj zadal, in gosp. stražnik si m upal krivdo zvaliti na g. F., ker ie imel slučajno a dve. priči, ki bi v slučaju pravde dokazale nesposobnost gosp. stražnika. Treba je. da se enkrat pri drž. policiji naredi red, nesposobni
Za resnico.
Roman.
Spisal JožefLalchter. *’ . • (Dalfe.)
XX.
3d Kačerovskega je Ivan odhajal nekako nezadovoljen. Ni mu bilo všeč. da je Kačerov-sky govoril nekako mentorski, da je vse počez obsojal in s tem sebe postavljal na višjo stopinjo. Ivan si je dejal, da je preje pravzaprav vedno slepo sledil Kačerovskemu, da mu je bilo vedno sveto, kar je dejal Kačerovsky. Toda danes. »Da, Mikyška ima čisto prav. da ie to pretiran idealist! Tudi jaz nisem več tako mlečen. da bi prisegal na njegova načela « In samozavestno se je pobahal, češ, da se sedaj od Kačerovskega pravzaprav nima nič več učiti. Sedaj spoznava življenje sam in gleda v življenje s svojimi očmi — nezabarvanimi. Videl in spoznaval je. kakšna pregraja ie med njim fn Kačerovskim. toda prepričan ie bil, da on ne more več nazai na to pot, da ga ta pelje drugam, naprej dalje   naprej za pozitivno resnico in ne za iluzijami in iluzornimi teorijami.
Bil ie torej nezadovoljen, a brzo se je umiril, da. Čutil se je^krepkejšega, ker je bil uver-Jen, da ima v sebi mnogo čvrstejšo oporo nego Kačerovsky. oporo, na katero se lahko varno naslanja v življenju.
stražniki in surovi naj se pa pošljejo, kamor spadajo.
— Prihodnji koncert »Glasbene Matice« bo
v soboto, dne 8. novembra. Sodelovala bosta dva odlična slovanska umetnika:	znameniti
baritonist hrvaške opere g. Marko Vuškovič in izvrstna koncertistinja gdč. Jelena Dokičeva iz Belgrada. bivša učenka znamenitega ruskega pianista Paul de Conneja.
— Iz Kranja nam pišejo: V soboto in v nedeljo smo tukaj imeli dva volilna shoda, ki živo dokazujeta, da se v deželi marsikaj izpreminja. Takega shoda, kakršen je bil sobotni, že davno ne pomnimo v Kranju. Vsi prostori gostilne Ma-yerjeve so bili natlačeni, udeležili pa so se zborovanja vsi sloji. Sodrug Grašič je otvoril shod v imnu jugoslovanske socialno demokratične stranke, potem pa je sodrug Etbin Kristan podal poročilo o zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora in o novih volitvah. Dve uri je govoril, pa ie dejal, da bi moral govoriti vso noč. ako bi hotel opisati vso škodo, ki jo je klerikalno gospodarstvo in klerikalna politika povzročila deželi. In poslušalci so res dobili vtisk, da je seznam klerikalnih političnih grehov dolg kakor pot od zemlje do solnca; vendar pa je tudi to. kar je povedal govornik, prepričalo vse poslušalce, da je dosedanjfi klerikalnti sistem največja ovira vsega napredka v deželi in da je hinavščina, ki so jo klerikalci zatrosiii med ljudstvo s svojim protekcionizmom in s svojim koruptnim strankarstvo.m najstrašnejše zlo, ki ga ie treba izpuliti s korenino. Dokler ni odstranjena sedanja klerikalna strahovlada, je onemogočen vsak resni boj za pozitivna načela in za razredne interese. Poročevalčev govor je napravil na vse poslušalce velik vtisk, in če smemo količkaj soditi po tem shodu, moramo v Kranju in njegovi okolici pričakovati živahen volilen boj. Naj bi se vsi. ki so odobravali poročevalčeve besede, resno in vztrajno poprijeli dela, pa gotovo dosežemo uspeh, ki nagradi vloženi trud. Nedeljski popoldanski shod je bil namenjen onim, ki se sobotnega niso mogli udeležiti. Obisk ni bil tako izredno velik kakor v soboto. vendar pa za kranjske razmere zelo čeden. Govornik je podal kritiko klerikalnega gospodarstva s čistega delavskega stališča, ter je prišel do zaključka, ki ga je podprl z argumenti, da je klerikalna stranka v svojem bistvu sovražna delavstvu in da zlasti sedanja ve£ina ne privošči delavcem niti nekoliko političnega ozračja v deželi. Oba shoda je zaključil sodrug Grašič s toplim apelom za delo in priporočal naročanje na »Zarjo«.	^
— Požar v Bell Krajini. V četrtek popoldne je uničil ogeni dvema gospodarjema v Tribučah vse. Gospodarju Mihaelu Dragošu, ki je odšel komaj pred par meseci v Ameriko, je zgo*-rel pod. četudi z opeko krit, hiša in vsa krma in vsi pridelki, ki so bil že pod streho, in 40 K v gotovini. Zavarovan je bil menda za 1900 K. Juretu Cvitkoviču pa. ki je tudi v Ameriki, je pogorelo vse. hiša, hlevi, svinjak in pod. vsa krma in vsi pridelki, ker je bilo tudi vse s slamo krito. Zavarovan je bil pni »Slaviji« za 2400 K. Zažgal je petletni sinček Mih. DragaSa, ki ie zapalil slamo peleg stoga pri podu. Ker je ravno ta dan hudo vlekel jug, je bilo naenkrat vse v ognju, da ni bilo mogoče nič rešiti Oba posestnika sta pogorela tudi že 19. marca 1899. Prvi pogorelec ima doma ženo, hčer, staro 20 let. in še štiri male otročiče, od katerih je požigalec najstarejši. Drugii pa ima starše, žene z dvema malima otročičema in sestto.
— S koso ga je zabodel. 24. t. m. je na travniku blizu domače vasi kosil 181etni posestnikov sin Franc Gabrijel iz Rodin pri Trebnjem. K njemu pride 171etni sosedov sin Franc Longar. s katerim sta živela v sovraštvu in sta se začela prepirati. V prepiru je Longar baje potegnil nož. nakar je Gabrijel zamahnil s koso proti njemu in ga tako globoko zabodel v hrbet, da se ie Longar zgrudil in na mestu umrl. Gabrijel se je sam izročil orožnikom.
— Skupno \odstvo pivnih zalog bratov Reinninghaus in Puntigamske pivovarne je prevzel g. Peter Hartmann,
— Emila Zole svetovni roman »Oermio.al« v filmu predvaja Kino »Ideal« od danes do četrtka samo pri večernih predstavah, od 7 do 9, od 9 do 11. Film je bil v originalu 4000 m dolg, bil je pa za Avstrijo močno črtan. Film je krasno delo in pretresljive vsebine. V petek Nordisk veseloigra »Romantična zgodba«. Drugi teden »In hoc signo vinces«, velika rimska drama.
Naš! klerikalci.
če govorimo o klerikalcih, jih označimo dovolj, če rečemo, da so
zviti kakor sami »jezuiti«.
V deželnem zboru kranjskem so nastopali ves čas. posebno pa v zadnjem zasedanju tako, kakor bi bilo vse njih ravnanje in gospodarstvo v deželnem odboru in deželnem zboru
največja sleparija.
ki jo hočejo na vsak način prikriti ne le deželnim poslancem opozicije nego tudi volilcem in narodu sploh.
Kakor bi kdo metal bob ob steno, tako malo se je prijela teh ljudi še tako poštena beseda. Postavili so se na stališče, da ničesar ne povedo, ničesar ne pojasnijo, kakor bi deželno gospodarstvo prav nič ne brigalo deželanov. Toda poštenega dela ni treba skrivati, pošteno deželno gospodarstvo sme poznati poslanec in volilec.
V deželnem zboru so ubili vsako vprašanje glede miljonov. ki so jih izdali, glede porabljenega posojila in glede svojih načrtov, in kdor je opazoval vse početje, je prišel do prepričanja, da se gospodje
sramujejo svojega dela. da nimajo čiste vesti,
ki jo hočejo zadušiti s kričanjem in z nasilstvom. z enakim nasilstvom, kakršno so izvajali tudi ob svojem delovanju v deželnem odboru.
Vsak volilec. vsak davkoplačevalec se le pa dolžan pobrigati, kako gospodarijo deželni odborniki v deželnem odboru in deželni poslanci
v	deželnem zboru, ker plačujejo direktne in indirektne davke, in gospodarijo možje
z njegovim denarjem in so odgovorni za svoje gospodarstvo njemu.
Gospodje klerikalci tega nočejo, majrveč le zasmehujejo vsakogar, ki bi zahteval pojasnila o deželnih miljonih in slepe ubogo ljudstvo, slepe kmeta s tem. da mu govore na shodu o nevarnosti za vero, o krivovercih in prav nobene besede ne povedo o gospodarstvu, o milijonih. ki so jih porabili.
S to taktiko nameravajo klerikalci odvrniti pozornost volilcev od vseh tistih grehov, ki jih imajo na vesti in ljudstvo, ki ne bere časopisja, ki veruje bajke in laži. da so klerikalci čuvarji vere in morale, branitelji lepih čednosti, se vdala slepemu fanatizmu, kar je pri nas največje zlo in ie povzročilo, da je prišlo do takih političnih razmer.
Kje na svetu bi se moglo uganjati tako krivično nasilstvo. kakor se ie uganjalo v deželnem zboru? Deželni poslanci in odborniki, duhovniki in posvetnjaki zmerjajo in žalilo v zbornici ljudi, žalijo jih zaraditega. da bi jim vzeli ugled in s psovanjem svojega bližnjega oprali sebe. ker poštene opravičbe nimajo.
Tako delajo na Kranjskem v deželnem zboru in po shodih
»katoliški« možje.
Kje v pošteni družbi ste še slišali take sl-rovosti. kakršne so govorili klerikalci v deželnem zboru in kje je pošten človek, ki bi utegnil
imeti še zaupanje
do takih ljudi?
To velja še prav posebno za naše kmete. Kdor občuje s kmeti, je že opazil, kako resnobni so, kako sveto jim je prepričanje in kako grozovito sovraži pošten kmet hinavstvo in laž. nepošteno častikrajo. A tu pa imamo cel kup ostudnih demagoških dejanj, cel kup čisto navadnih barabskih nastopov, ki Jih mora smatrati vsak i>ošten in pravičen človek za skraino nedostojne in ostudne še posebno za »inteligentne« poslance.
Ali je mogoče na Kranjskem, da bi ljudstvo, ki se zaveda svojih političnih pravic, še zaupalo tem ljudem, ki nikakor ne morejo biti vzor dostojne družbe? Če je še mogoče tako zaupanje, potem je to
zaupanje nerazsodnih, nezavednih ali pa nepoštenih volilcev.
Veliko dolžnost imajo v tem volilnem boju na Kranjskem vsi. ki se zavedajo svojih političnih pravic. Vsi. zakaj ostudna
strahovlada mora s Poti,
mora. naj stane dela. naj stane truda kolikot hoče. Čast kranjskih volilcev in ugled kranjskega deželnega zbora zahtevata, da pridejo v novi deželni zbor možje, ki bodo
pravični napram vsem stanovom v deželi in ki bodo gospodarili v deželi z volilci, z ljudstvom sporazumno in odkrito.
V	ta namen na delo in v boj! Poučujte vsi volilce o njih pravicah, zbujajte v njih čut političnega poštenja, pojasnjujte, kam vas vodi klerikalizem v gospodarskem in moralnem pogledu!
Vsi poštenjaki torej v odločen boj!
Pazite, kdaj bodo razloženi volilskl imeniki po občinah! Skrbite za pravočasne in temeljite reklamacije! Nihče naj se ne zanaša, dal mora biti vpisan! Vsakdo naj se zanesljivo sam prepriča!
Štajersko.
— Hrastnik. V nedeljo je bil pri nas sho4 rudarjev. Predsedoval je sodrug Malovrh, zapisnikar je bil sodrug Ladiha. K dnevnemu redu »Zavarovanje proti nezgodam za rudarje in državni zbor« je poročal sodrug Sitter. Ožigosal je prav temeljito nasprotnike delavstva v državnem zboru. Sodrug Malovrh je predlagal tozadevno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Shod ie bil dobro obiskan, dvorana ie bila •polna. — Po izčrpanem dnevnem redu je orne-nil sodrug Sitter občinske volitve za trboveljsko občino, ki bodo prihodnji mesec. Povedal je. da je proti delavstvu že sklenjen kompromis med Nemci, Slovenci, klerikalci in gverkovcu Postavili so baje že kandidate, & la Bole, Pintarič, Božič e tutti quanti. Dober tek! Delavci se ne bojimo te lepe zveze in bomo šli z vse silo v boj. da dobimo v občinskem zastopu primerno zastopstvo.
Goriško.
— Premestitev 47. in 17. pešpolka. Nekateri listi poročajo, da bo pešpolk št. 47 iz Gori:e premeščen v Inomost, ter da pride v Gorico kranjski 17. pešpolk. To bi se zgodilo prihodnjo spomlad.
Trst
— Užaljeni »Zvezarji«. Naša narodnjakarii* Je torej vendar že pri kraju s svojimi bojnimi sredstvi. Sicer to nas nikakor ne presenefo ali vendar nismo mislili na takojšen pogin. SpO* znavajo polagoma, da so doigrali svojo kiaver« no vlogo, vendar hočejo svetu kazati, da so 58 sposobni za življenje. Ampak življenje le boj in za boj je treba smodnika, tega pa naši ljubf »tovariši« nimajo. Zaradi tega niso prav nič v zadregi. Kadar že vse izstreljajo, tedaj gred« na policijo in sodišče češ. mi smo že storili svojo dolžnost. Naša sredstva so skromna, sedaj
vi	storite, česar mi ne moremo in pokončajte te devetkrat proklete rdečkarje. Da. brez šalel Stara tetka pretaka že zopet krokodilove sol« tam na vojaškem trgu kakor brezzmožno že* šče. ki bi rado moža naklestilo, pa ga ne more in od jeze Joka. Tako n. pr. toži četrtkova »Edinost«, da se njenim varovancem t. j. strokovnim funkcionarjem godi velikanska krivica od strani »Zarje«, ki te ubožce tako neznansko napada. In pomislite ljudje božji: Gg škrjanec in Mrak tožita »Zarjo« zaradi razžaljenja in nac meravata tisto, kr se jima na sobotnem velikanskem »javnem« shodu ni posrečilo, pred sodiščem dokazati, da ne oni. ampak da socialisti »farbajo« delavce. Le »korajžo« gospodje! Ampak nekaj nas skrbi, namreč to. da naš slavni Johann rad opeša na tel poti. Bilo ie nekako pred tremi leti, tako v začetku vladanja Johanna L. ko g. Škerjanc ni vedel ne kod n« kam. Tedaj je pisal sodrugu Kopaču pismo, v katerem Je prosil, da naj pride določenega večera v kavarno »Fabris«, kjer naj bi se poravnala zaradi nekih medsebojnih procesov. Češ da so ti procesi g. Johanu skraino sitni, da' stanejo veliko denarja in da ie bolje, da se »pogHhata« in gosp. Škerjanc je baje izjavil, da se bo raje odj>ovedal vsaki politiki, kakor da bi imel Še s sodnijo opraviti, češ. da on ni za to. In sodr. Kopač ie proti volji mnogih sodrugov ustregel Johanu. Dalje nam je znano, da se narodnjaki zaradi samega »narodnega« bratstva medsebojno tožarijo. Saj je vendar pred kratkim iz-
Najboli so mu tičale v glavi Kačerovskega besede o barikadah in revoluciji. Zopet bi bil rad govoril s Soumarjem. pa Soumar ni prišel k njemu niti tega niti sledečega dne.
Napotil se je tedaj sam znova na Žižkov, šel ie zvečer, da ne bi hodil zaman. Sedaj je lažie našel hišo. v kateii je stanoval Soumar. Mostovž v suterenu je bil razsvetljen, vendar je pa rinil v škaf. ki je stal pod stopnicami.
Potrkal ie na druga vrata in vstopil. V sobici je gorela svetilka, v peči je bil ogenj. Trdo pri peči pa je sedelo dvoje otrok, mal deček v hlačicah, visečih na obraninicah in dveletno dekletce v umazani srajci. V peč je prilagal suh, koščen možakar v delavski bluzi, kateri so rokave prodirali komolci. 2ar iz peči mu je padal na obraz, ves porasel s plavo. zmršeno brado. Bled, slabokrven fant je sedel s knjigo pri luči, in na eni izmed dveh postelj, k zidu postavljenih. je ležala žena, katero Je Ivan zadnjič dobil, ko ie likala perilo.
Ivan je malo osupnil, ko je pregledal sobo. Obstal ie za durmi in vprašal po Soumarju. Mož v delavski bluzi se je vzravnal pri peči. zaprl vratiča, odložil lopatico in šel pogledat v sosednjo sobo. Ivan je stal v zadregi, fant za mizo in otroka pri peči so ga napeto pregledovali. S postelle se je čulo stokanje.
Mož se ie vrnil in precej za njim ie prišel Soumar. Ivan mu je po prstih, nekako stisnjenih misli, stopil naproti.
»Zdelo se mi le, da ste vi.« le izpregovoril Soumar in peljal Ivana v svojo sobo.
Soumar se po zunanjosti ni mnogo izpre-menil, ampak bil še boli suh. upognjen in rumen nego preje. V sobi ie seznanil Ivana z osemnajstletnim bratom, stavcem. Bil Je golobrad fant. izraznih, iskrečih, temnih oči.
Ivan ie precel sedel na stol pri mizi in se ogledal. Soba Je imela eno okno. zofa je stala za mizo. omara, postelja, vse ie bilo dosti čedno opravljeno. Da. celo veliko zrcalo ie viselo na zidu in nad zrcalom rože iz svilenega papirja.
»Torej sem ste se preselili,« Je rekel Ivan, zroč na kup časopisov in novin. poravnanih po tleh pri mizi. »Ta ženska Je bržkone bolna,« Je dostavil kazoč proti durim.
Soumar Je zamahnil z roko. »In nevarno!«
»Pa saj je še pred nekaj dnevi likala — govoiil sem ž njo.«
Soumar je pridržal roki na kolenih in sko-mizgnil: »Zastarela naduha — nagla recidiva
— že preje ie menda bolehala.«
»In kaj pavzaprav —?«
»Kočljiva stvar —- neprestano krvavi, strašno jo boli — na kliniki jo hočejo operirati. Pojutrišnjem mora tja. In saj veste, mož, otroci
— tvegati tako-Ie življenje ali smrt. Komu bi se pa hotelo rado pod nož? Doktorstvo je dobro rokodelstvo, toda tudi grozno.«
»Pa če gre za življenje?« je izpregovoril Ivan naglo... Morda ji tedaj rešijo življenje na kliniki?«
»Moida -- morda —« se je utaknil živo vmes tipograf, »kaj pa. če ga ne?«
Ivan se je zamislil. Otožno je dejal: »Torej Je tu sedal žalostno.«
»No. tu ni nikoli preveč veselo,« se je posmejal Soumar. »Razven v nedeljo, kadar gremo kam!«
Za hip je vladal molk. Ivan pa je resno dejal:
»Vi motrite življenje popolnoma drugače nego jaz, Scumar. Ze zadnjič, ko sem odhajal odtod, sem premišljal o tem. Vrjemite, ko bi vsi premožni ljudje bili prisiljeni, vsaj nekaj časa žveti in spozr.avati bedo, bi se vsi povprek proglasili za socializem.«
Soumar je poslušal z ironičnim nasmehom, v stavčevih očeh pa ni bilo videti nezaupnosti. »Jaz tudi mislim!« je dejal fant ognjevito.
»Veselil sem se,« se ie oglasil zopet Ivan. zreč na starejšega Soumarja, »da se skupno pogovoriva. Čakal sem. da pridete k meni.«
Soumar je dejal kratko:
»A — kje pa utegnem!«
»Ali vam da redakcija »Delavskih novin« mnogo posla?«
»Prosim vas. morda ne mislite, da se vam novine napišejo same? In ko napišete, vam pa konfiscirajo številko.«
»Cul sem, da se sedaj mnogo konfiscira.«
»Mnogo? Vse!« ie kriknil Soumar. »Sal polagoma ne boste vedeli, kaj naj napišete. Jaz sem že v sistematičnem boju s policijo — toda odtod pa dotod!«
»Dobro vohajo, kje Jim raste sovražnik« ie omenil stavec smeje.
In hoc signo vinces!
Novo!
Predvajanje te velikanske zfjodovinske zgcdbe -rr. TTVT* AT T •	11»	•
od petka dne 7. do četrtka 13. novembra V i\.lI10-lUJiiAJu VJhjHOljčilll
Novo!
V tem znamenju bodeš zmagal I Ta slika ima tudi slovenske napise.
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev h krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3—5, 5—7, 7-
7 H tli? ^ nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj. I Ulil. Cene: K 1.90, 1 60, 1 30, 1, -60.
- 1
9 in od 9—11.
7 dni!
bruhnila v »Narodnem domu« revolucija, kjer so si metali precej smrdljive bombe, zaradi ka-ter:h se bosta morala ravno »razžaljena« kk. Škerjanc in Mrak zagovarjati pred sodiščem, kakor je to že parkrat omenila »Edinost«. Radovedni smo samo. če bo sr. »tajnik« Mrak morda obenem prinesel s seboj račune, ki jih ima pri raznih »neučenih« sodrugih poravnati? Torej gospodje, le pogum! Kdor vztraja, ta zmaga!
Zadnje vesti.
DFLEGACI.IE._________________
Dunaj 28. Danes izide cesarski patent, ki sM:xe delegacije za 18. november. Da ne bo treba prekiniti debate o finančnem načrtu, bo imel državni zbor za volitev delegacij posebno večerno sejo.
PATRIARH BOGDANOVIČ.
Salcburg 27. Uradno poročajo, da so našli tninlo ponesrečenega patriarha Bogdanoviča V soteski Klammstein med Lendom in železniškim postajališčem.
Budimpešta, 28. Truplo patriarha Bogda-odenejo v Gasteinu s cerkvenim oblačilci in £a v dvojni krsti prepeljejo v Karlovce.
Budimpešta, 28. Zadnji teden je komisar Tnvanovič v navzočnosti metropolitovega upra-t/rt Hi a in patriaihovega brata ter s sodelovalni sodnih organov odprl delovno sobo pone-Geneza patriarha. Dognali so. da so papirji v rnrnem redu. Pri inventuri so našli približno » 400.000 K gotovega denarja.
KOLERA.
Na Ogrskem.
Budimpešta, 28. Ministrstvo poroča, da je dežele priglašenih šest novih slučajev kolere.
Na Hrvaškem.
Zemun. 28. V Zemunu je bilo do včerajšnjega dneva 15 slučajev azijske kolere, med terni 12 smrtnih. Meseca oktobra je bilo 8 slu-le eden bolnikov je ostal živ. c 1 Zagreb. 28. Na Hrvaškem je bilo doslej 510 slučajev kolere, med temi 209 smrtnih.
VOLITVE V ITALIJI.
Doslei Je 22 socialistov Izvoljenih.
Rim, 28. Do 4. popoldne je bilo včeraj znanih 359 volilnih rezultatov. Izvoljenih je 175 tavnih ministerialcev. 14 članov ustavne opo-iciie< radikalnih ministerialcev. 19 klerikal-z,ey. 22 socialistov. 16 reformistov (revizioni-wUnih socialistov) in 11 republikancev. Treba f4 ožjih volitev. Vsi ministri in državni taj-jZvol]eni. Iz okraja Mortara. ki ga ie za-* (mornariški državni podtajnik Berganiasco stopal rezujtat ysi vodilni političarji iz zad-. nl mirp so zopet izvoljeni. izvzemSi biv-X ®/ministra Oolimbertija. Wollenborga, Carlo Ferarija in Maggiorino Ferarija.
Flm, 28. V glavnem so se volitve mirno .rvTšj|e V Rimu so bili v prvi volitvi izvoljeni: Huido Baccelll (ministerialec), Barzila! (zmeren republikanec) in Bissolati (reformističen socialist). Ožje volitve bodo med nacionalistom Medicijem in radikalnim demokratom Cajetani-lem ter med nacionalistom Federzonijem in socialistom Campanozzijem.
Benetke, 28. Izvoljena sta liberalca Mar-rello in Fadeletto ter socialist Musatti.
Milan 28. V petem okraju je izvoljen socialist Turattl, v šestem socialist Treves; v ostalih štirih krajih so ožje volitve.
Turin. 28. Izvoljena sta socialista Morgan in Casalini ter vladni kandidat Daneo.
Rim. 28. Znani modernist don MurzI, bivši Župnik, je v okraju Montegiorgio v ožji volitvi z nekim klerikalcem.
ČRNOGORCI IN ALBANIJA.
Cetinie, 28. General Vukotič je izdal črnogorskim četam ukaz. da se nemudoma umaknejo z ozemlja avtonomne Albanije. Po tukajšnjih vesteh so črnogorske čete že zapustile Maličijo od DJakovice.
SRBIJA IN BOLGARSKA.
Proti srbska zarota na Bolgarskem?
Belgrad. 28. »Politika« objavlja pod naslovom »Zarota proti Srbiji« članek, v katerem trdi da je v Sofiji ustanovljeno tajno revolucionarno društvo, ki ima odlične bolgarske politi-čarie. med drugimi tudi bivšega ministrskega predsednika Gešova. za člane. Društvo hoče v osvojenih srbskih krajih neprenehoma izzivati nemire in organizirati atentate (?) v Stari Srbiji. Tudi na ruskega poslanika v BelRradu, Hartvviga, da je sklenjen atentat (?). Bolgarska vlada baje podpira to društvo.
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Sofija, 28. Vest nekega bukareškega lista, fla izvršuje Bolgarska vojaške priprave zopet Rumunijo in da je središče teh priprav v Ru-gčuku, ie popolnoma iz trte izvita. O mobilizaciji na Bolgarskem ni govora, in general Fičev. ki baje vodi vojaške priprave v Ruščuku, ni zapustil Sofije, odkar se je vrnil iz Karlovih va-rov.
GRŠKA IN TURČIJA.
Atene. 28. Turški delegati še nimajo popolnih instrukcil glede pogodbe, ki so dosežene v pododseku.
Carigrad, 28. Po zadnjem ministrskem svetu je vlada odposlala turškim delegatom v Atenah nove instrukcije zaradi spornih točk.
ŠPANSKA KRIZA.
Nezaupnica vladi.
Madrid, 26. Ministrski predsednik Romano-nes je včeraj v senatu podal sliko položaja in pozval senatorje, naj jasno povedo svoje mnenje. Vlada hoče imeti zanesljivo, ne pa dvomljivo večino. Vodja liberalnih disidentov Garcia Prieto ie izjavil, da odklanja dnevni red. ki ga predlaga vlada, ker mu ne zadostuje pojasnilo ministrskega predsednika o odgoditvi parlamenta. Dnevni red. ki izreka vladi zaupanje, je bil na to odklonjen s 106 glasovi proti 103. Ministrski perdsednlk je nato s svojimi pristaši zapustil zbornico.
Avdience.
Madrid. 27. Kralj Alfons je sprejel predsednika zbornice Villanuovo. ki je dejal, da bi morali liberalci ostati pri krmilu, dokler niso izčrpana vsa sredstva. Potem je bil sprejet Garcia Prieto, ki je izjavil, da ie pripravljen prevzeti vlado, sicer pa hoče podpirati vsako osebo, ki bi hotela izvršiti njegov program.
Da to, ministrski predsednik.
Madrid. 28. Proti pričakovanju ie predsednik Dato sprejel nalog, da sestavi novo vlado.
NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
Madrid, 27. Iz Lizbone poročajo: Tukaj je bili aretiran neki Louis Silva, ki je nosil 3 bombe. Druga brzojavka, ki je ušla cenzuri, pravi, da je policija v Bareiru ob obrežju Taja naplenila 260 nabojev. Ni pa povedano, za kakšne naboje da gre. V stanovanju odvetnika Arruela so baje zaplenili dragocene dokumente. Zaprli so tudi več dam in nekega majorja po imenu Mugo.
VOLITVE V MEHIKI.
Mehiko, 27. Volilci so se v zelo pičlem številu udeležili volitve predsednika. Zaradi malega števila oddanih glasov mislijo, da volitev ni ustavna in zakonita in da bo Huerta provizorično dalje vodil vlado. Nemirov ni bilo.
London. 27. Vse avstrijske velesile so se načeloma dogovorile, da priznajo Huertovo predsedništvo. Zedinjene države pa ga ne priznajo. Na čelu evropskih velesil sla v tem vprašanju Nemčija In Anglija. V Washingtonu so prepričani, da je Huerta priprave za volitve nalašč tako uredil, da so ostale brez rezultata. Predsednik WIIson poda velesilam izjavo, da Amerika tako dolgo ne prizna mehikanske vlade na noben način, dokler ne bo Huerta popolnoma izločen.
Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. T'V-n -Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Zdravnik blagajne	Ord dopol.	inira popol.	Stanovanje
Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje	—	1—3	Frančiškanska ul. št. 2, II. nadstr.
Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje	V2ll-'/«l		Dunajska cesta št. 6, pritličje
Dr. Robida lan splošno zdravljenje	11-12	2-3	Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje	10-12	—	Mestni trg št. 3, 1. nadstropje
Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni	10-12	2-3	Frančiškanska ul. ŠL 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni		2-4	Prešernova ulica št. 3, 111. nadstr.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
Zamaške
Več dobro izurjenih
I
se takoj sprejme v stalno delo za boljša, težka in mešana dela pri Ivan Kos-u, čevljarski mojster, Zagorje ob Savi 115.
rC"veti.čn.i	!
Viktor Bajt
v Ljubljani, Selenburgova ulica štev. 6 zraven pošte.
Se vljudno priporočam slavnemu občinstvu za naročila za Vsesvete. Kakor za vence, šopke, žardinere, tako sveže in suhe cvetlice. — Zunanja naročila se izvršujejo točno.
Cene brez konkurence. |i
m
k
8 dni na poizkušnjo
požljem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju :
Amerikanska nlkl. ura Roskopf patent, ura Amerik n. Goldin ura . /elezna-RoHkopf ura ,
Roskopf dvojni plašč .
PloSčata mestna ura .
2-80 3 — 8*50 4* — 4-60 5"—
Srebrna imitac., dvojni
Plašč..........................  o-
14-kar. zlata ura , . .	„	18*—
Original Omega ura . w 20*— Konkur. budilka, poni-kljana 20 cm visoka . 2’— Znamka Junghaus . .	„	3’—
Radij-svet. kaz. .... 4*— Radij, 2 zvonca . . .	9	5*—
Radij, 4 zvonci .... 6*— Radij, godba ..... Silira na nihalo 75 cm . „ 8*— Ura na nihalo zvonovo-
bitje.........................  10-
Ura na nihalo z godbo-budilko in bitjem .	„	14* —
Okrogla ura z budilko „ 6* —
Triletna pismena garancija po povzetju.
Max Bohnel,
Dunaj, IV. Margarethcnstrasse St. 27/398.
Originalni tovarniški ccnik brezplačno.
▼
Pošljite naročnino, če ie še niste!
▼
=S53S=
Mizarstvo
I. Repše & Fr. Bezlaj
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 0
se usojata p. n. občinstvu naznanjati, d.a sta prevzela IES. ^arzerjeTro mizarstvo^ — Prosiva za blagohotno naklonitev najinemu predniku izkazovanega zaupanja. Prizadevala si bova p. n. občinstvo vedno zadovoljiti z najboljšim delom in najnižjimi cenami.
E0SE5E
as
a>
K«
t-
>
N
>CJ
O
a>
C/J
>
a
«•*
Cm
o
Om
Ljubljana, Židovska ulica.
Modni salon
Stuchly-Maschke
Priporoča po najnižji ceni cenjenim damam tu in na
deželi svojo bogato zalogo
zimskih klobukov in športnih če-— pic za dame in deklice. —
N
2.
E
o
<
n
o.
a
o
<
N
SL
o*
oro
3 Priznano dobro blago. — Nizke cene. 3
Pivovarna bratov Reininghaus = in Puntigamska pivovarna =
v Gradcu
naznanjati slavnemu občinstvu, da se nahajati njih
centralni zalogi od zdaj naprej
v Ljubljani, Martinova cesta 28.
Teleion št. 90.
Teleion št. 90.
iz probkovine za steklenice in sode v vseh velikostih In kakovostih za vinotržce, pivovarne, založnike piva, Izdeiovalcc piva, izdelovalce li-	_
kerjev, lekarnarje, drogiste, mineralne vrelce in špecerijske trgovine izdeluje tvrdka
Jelačin & Ko., Ljubljana |
Edino domače p< djetje te stroke na jugu mo-naihije. - Električni obrat. - Direktni uvoz prob-kovinc iz Španije in Portugalske. - Zahtevajte cenik in vzorce 1 - Zaloga raznovrstnih stanjo-lovih kapsljev za steklenice.
I
Najnovejše kravate za gospode,
pentlje, samoveznice in vse druge moderne iazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, gSpoL
Potniki
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTR O AMERIK AN A
Trst-IVewjork, Buends Aires-Rio de Janeiro
najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezliinlm brzojavoni, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
S
52
S
s?
ES
21
S
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni
Trst-New-York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
-----------Kolodvorska ulica štev. 26. -----——»
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge Članom
obrestujejo od 1. jantarja 1813 napre) po 5 odstotkov.
Kredit dc 30 dri je obresti j:iost. Cez 30 dni do 6 n esecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira jrtmoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
BBBBBBBBI
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
Družinski kruh i
UBI
B S1
I
m
B
iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okt>lico“
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1*75 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
m
m
m
BeHEHISEE H	m
EP	fS
P K fc
m »
tk
m
i
m
m
a
m
r*
E
Bi
ES
§
b
m
e
n
r
«
K
BS
b*
IS
K
K
H
E
P
B
St
te
m
m
m
m
r
r. z. z o. z.
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani.	::
m
lil
••
•• •
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	::
Delo !e vedno solidno, točno In prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-
šem casu.
D Konsumno društvo za Ljubljano
_	•	_ J _ _ I • _ ^
n - 	IH. OKOllCO --—r-—------ -ž
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1918 obrestuje odslej
0 od dne vloge v	_	0	d°	dne	dviga.
Q Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
0 hranilne vloge članov po
2
D
D Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski
D nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
D Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta, n
/ Nadzorstvo.	Načelstvo.	U