kronika 72 � 2024 1 | 39–56 � mag. prav. (UN), Naselje heroja Maroka 10, Sevnica, mitja.lojen@gmail.com 1.02 pregledni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/Kronika.72.1.03 cc by-sa Mitja Lojen� Življenje v nabornem okraju Podsreda v letu 1821 IZVLEČEK Odgovori, ki jih je leta 1821 na anketo nadvojvode Janeza podal Alojz Pürkher, upravnik in okrajni komisar gospostva Rajhenburg, podajajo sliko življenja v nabornem okraju Podsreda v zgodnjem 19. stoletju. Prikazujejo močno navezanost okraja Podsreda na agrarno gospodarstvo, pomanjkanje infrastrukture, industrije in obrti ter skromne začetke vzpostavljanja državnega aparata in njegovega vpliva, zlasti z naložitvijo dajatev, ki jih je, tudi z rubežem najnujnejših predmetov, zahteval od podložnikov. KLJUČNE BESEDE Podsreda, Göthova topografija, nadvojvoda Janez Habsburški, vprašalnice 1811 ABSTRACT LIFE IN THE CONSCRIPTION DISTRICT OF PODSREDA IN 1821 The answers that Alois Pürkher, the administrator and district commissioner of the Reichenburg estate, gave in 1821 to Archduke Johann’s survey paint a picture of life in the conscription district of Podsreda in the early nineteenth century. The portrayal highlights the district’s strong reliance on agrarian economy, the lack of infrastructure, industry, and crafts as well as the modest beginnings of establishing the state apparatus. The paper underscores the impact of the state apparatus, particularly by imposing levies on the subjects also through seizure of property. KEY WORDS Podsreda/Hörberg, Göth’s topography, Archduke Johann of Austria, survey of 1811 40 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 UVOD Leta 1811 je nadvojvoda Janez Habsburško-Lo- tarinški (1782–1859) nabornim okrajem razposlal pozive, katerih rezultati bi mu prikazali »statistič- no-topografsko« podobo dežele Štajerske. Nad- vojvoda Janez, sin cesarja Leopolda II., se je po neuspehih v vojaški in politični karieri namreč zavzel za napredek in razvoj dežele Štajerske. Le- ta 1811 je v Gradcu ustanovil »Notranjeavstrijski narodni muzej«, ki je po njem kmalu dobil ime Joanneum,1 prav tako pa je zaslužen za pospeše- vanje kmetijstva, predvsem vinogradništva in vi- narstva, zlasti z ustanovitvijo in vodenjem pose- stva Meranovo v Pekrah. S svojim delovanjem je med ljudstvom užival sloves dobrotnika.2 Z omenjenim pozivom nabornim okrajem, ki so bili v predmarčni dobi nižje teritorialne enote oziroma lokalna oblast v habsburških deželah, je nadvojvoda želel dobiti veliko informacij. Po- ziv je bil sestavljen iz 132 vprašanj, razdeljenih v več poglavij. Vprašanja so segala od opisa narav- nih znamenitosti, zdravstvenega stanja ljudi in živine, gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva do običajev oziroma šeg in navad ljudi. Izčrpni od- govori bi tako omogočili podrobno večstransko in celostno predstavitev posameznega okraja. Naborne okraje je država sprva ustanovila za- radi začetka izvajanja splošne konskripcije, torej novačenja nabornikov oziroma rekrutov. Zemlji- ška gospostva so morala sodelovati pri novače- nju. Dominij, ki je v okraju izvrševal opravila v zvezi z novačenjem, se je imenoval komisariat nabornega okraja.3 Država je začela nabornim okrajem postopoma dodeljevati še druge naloge, kot na primer skrb za statistiko, gradnjo cest, po- licijo itn.4 Zaradi skromnega odziva nabornih okrajev na vprašalnice nadvojvode Janeza je prejeto gradivo ostalo neobdelano.5 Po več desetletjih je v letih 1838–1845 prekinjeno delo nadaljeval dr. Georg Göth, profesor na Joanneumu. Zbirka bogatega gradiva, prejetega iz pozivov nadvojvode Janeza in Georga Götha, se imenuje »Göthova topografi- ja«. Gradivo je bilo delno objavljeno in obdelano za nemško Štajersko, gradivo za slovensko Štajer- sko pa je obtičalo v Štajerskem deželnem arhivu. Anketa nadvojvode Janeza je zajela tudi Koz- jansko. Odgovori iz nabornega okraja Podsreda 1 Gregorič, Nadvojvoda Janez, str. 1–3, 13–16. 2 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 7–13. 3 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 377–378; Žontar, Nastanek in razvoj, str. 120, 123–125. 4 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 378; Žontar, Nastanek in ra- zvoj, str. 130–131 in 136–138. 5 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 7. (nemško Hörberg)6 so kot zgodovinski vir po- membni za navedeno območje v predmarčni dobi, saj je pisnih virov o vsakdanjem življenju iz navedenega časa za območje današnjega Kozjan- skega izredno malo. Ne nazadnje so odgovori na nadvojvodov poziv ohranjeni le za enajst sloven- skih okrajev dežele Štajerske, kar obravnavane- mu viru daje dodatno težo. Vprašanja in odgovori za Podsredo so zapisani na 141 listih velikega for- mata, na vprašanja pa je leta 1821 (torej deset let po pozivu) v imenu okraja Podsreda kot poroče- valec odgovoril Alojz Pürkher, upravnik in okraj- ni komisar gospostva Rajhenburg ter vzpostavi- telj zemljiške knjige gospostva Podsreda. Glede Pürkherja velja še omeniti, da se je podpisal tudi pod odgovore na vprašanja nadvojvode Janeza za rajhenburški (to je brestaniški) naborni okraj iz leta 1810.7 Odgovore iz Podsrede bom v nadalje- vanju članka na posameznih mestih vsebinsko primerjal tudi z odgovori iz sosednjih nabornih okrajev, in sicer iz rajhenburškega (iz leta 1810), bizeljskega8 (iz let 1831 in 1843)9 ter brežiškega (iz leta 1843).10 O NABORNEM OKRAJU, TRGU PODSREDA IN GRADU Naborni okraj Podsreda s sedežem na gradu Podsreda11 je leta 1821 obsegal deset občin (Ge- meinde), in sicer Gorjane, Podsreda, Koprivnica, Križe, Lastnič, Pavlova vas, Sedlarjevo,12 Silovec, Veliki Dol in Volčje. Izraz občina je lahko zava- jajoč, zato nekateri avtorji te entitete imenujejo soseske.13 Občina namreč ni bila politični organ v smislu lokalne samouprave, kot ga poznamo kas- neje, ampak je šlo za skupek nabornih okrajev. V občinah oziroma soseskah so kot pomožne funk- cionarje imenovali rihtarje, ki so bili domačini in so se v splošnem ukvarjali z davki.14 Naborni okraj Podsreda, ki ga je država usta- 6 ISN ZRC SAZU, Göthova topografija GT 1, 273.1. 7 Več o tem Leskovec, Opis, str. 183–209. 8 Okraj je obsegal območje Bizeljskega, Pišec in Sv. Petra pod Sv. Gorami. 9 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 70–79. 10 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 88–100. 11 Curk, Trgi in mesta, str. 72 in 111. 12 Ime Sedlarjevo je poslovenjeno iz Satteldorf, ki je popa- čenka iz Satldorf. Pravilen prevod imena kraja bi tako bil Sotelska vas, saj Satldorf izhaja iz imena za reko Sotlo (Satl, Zotl itn.), ob kateri vas leži. Zato so tudi Nemci med drugo svetovno vojno hoteli ime vasi ponemčiti v Sattel- dorf, reko pa so imenovali Sattelbach (gl. Polšak, Ponem- čevanje, str. 212, 220). Glede imen za Sotlo gl. Bezlaj, Slo- venska vodna imena, str. 210. 13 Žižek, Upravni razvoj Celja, str. 12. 14 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 379, prav tako navaja, da so bili občinski rihtarji že zaradi narave svoje vloge v kraju domačini. 41 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 novila kot enega od 40 okrajev celjskega okrožja (kresije) in je deloval od leta 1779,15 je bil zamejen s Hrvaško na eni strani ter nabornimi okraji Bi- zeljsko, Brežice, Rajhenburg, Kozje in Podčetrtek na drugi. Nekaj časa ga je zamejeval tudi nabor- ni okraj Pišece, dokler ni bil leta 1807 odpravljen. Gospostvo Podsreda je imelo podložnike ne le v podsreškem, temveč tudi v sosednjih nabornih okrajih.16 Naborni okraj Podsreda je obsegal 9.926 ora- lov in 1.224,75 sežnja (klaftre), torej približno 5.700 ha oziroma 57 km2. Večji del zemljišč v ok- raju je bil v posesti17 podložnikov, v posesti gos- postva pa le v občinah Podsreda, Križe, Pavlova vas in Veliki Dol. Izjema so bili gozdovi oziroma gozdna zemljišča, katerih večinski posestnik je bilo gospostvo Podsreda. Sodno oblast so izvaja- la tri gospoščinska oziroma patrimonialna sodi- šča, in sicer sodišča gospostev Podsreda, Pišece in Brežice. Patrimonialnih deželskih sodišč je bilo v letih 1787–1848 na Štajerskem kar 122.18 V njihovo pristojnost so spadale sodne pravice v civilnih in malih kazenskih zadevah, težje kazenske zadeve pa so obravnavala krvna in višja sodišča.19 Kar za- deva podložnike, je območje nabornega okraja v večini spadalo pod gospostvo Podsreda, določen del pa pod gospostva Kozje, Pilštanj, Olimje, Kun- šperk in Pišece. Na gradu Podsreda sta bila tudi uradna pisarna patrimonialnega sodišča Podsre- da in odvetništvo gospostva Podsreda, medtem ko drugih pisarn ali uradov ni bilo. Zemljiška knjiga pri gospostvu Podsreda ni ohranjena za čas do leta 1819, nanašala pa se je tako na podložniške rustikalne kot gorske pravice ter dominikalna po- sestva.20 Poročevalec je Podsredo opisal kot kraj z 28 hi- šami,21 stoječimi v dveh vrstah, druga ob drugi, ter z dodatnimi raztresenimi hišami. V eni od vrst je stala nova farna cerkev. Kraj je ležal ob potoku Bi- strica v ozki dolini in ob starem vozlišču cest v Sv. Peter pod Sv. Gorami (danes Bistrico ob Sotli), Pi- 15 Žontar, Nastanek in razvoj, str. 148. 16 V Zagaju in Vrhuncah v okraju Bizeljsko, Kostanjku v okraju Brežice ter Vrenski Gorci in Bučah v okraju Kozje. 17 Ne v lasti, temveč zgolj posesti, dodeljeni s strani gos- postev. 18 Curk, Trgi in mesta, str. 13. Danes je sodišč znatno manj, in sicer v Sloveniji na prvi stopnji 44 okrajnih in 11 okro- žnih sodišč splošne pristojnosti, kot določa Zakon o so- diščih v 114. in 115. členu. 19 Vilfan, Pravna zgodovina, str. 213–214. 20 Rustikalna so bila zemljišča, ki jih je obdeloval kmet, do- minikalna pa tista, ki jih je obdelovalo gospostvo. 21 Curk, Trgi in mesta, str. 60 in 62, po podatkih uradnega popisa deželnega prebivalstva iz leta 1754 ugotavlja, da je Podsreda obsegala 56 hiš, le 4 polovične kmetovalce, sicer pa 51 kočarjev in 1 gostača. šece in Rajhenburg.22 Hiše so bile kamnite, razen nekaterih izjem, tri hiše so imele nadstropje, osta- le so bile pritlične. Postavitev hiš se sklada s fran- ciscejsko katastrsko karto iz leta 1825,23 na kateri so hiše v trgu v večini označene z rdečo barvo, kar pomeni, da so bile zidane, gospodarski objekti pa leseni in torej označeni z rumeno barvo. Urejena in pravilna razporeditev hiš kaže na načrtno usta- novljeno naselbino. Poročevalec je navedel, da so bile pred leti hiše in objekti iz lesa, a sta kraj pri- zadela dva požara: eden v noči z 11. na 12. februar 1798, ki je pogoltnil 11 hiš, župnišče in cerkev, na- to pa še v noči na 30. september 1802, ko je bilo uničenih 13 hiš. K sreči je prvi požar uničil samo zgornjo, drugi pa samo spodnjo vrsto hiš. Na po- gorišču je tako nastal nov in čeden trg, čeprav so podložniki, oškodovani v požaru, utrpeli veliko škodo. Škoda je bila tako velika, je poudaril po- ročevalec, da več poslopij še ni bilo dokončanih (torej skoraj 20 let po zadnjem požaru glede na to, da je odgovore zapisal leta 1821). V zvezi s Podsre- do je poročevalec zabeležil dve ljudski pripoved- ki. Po prvi trg Podsreda prvotno ni stal na istem mestu, ampak bližje gradu, v grabnu, kjer je še za časa poročevalca stalo sedem hiš; ta predel se je imenoval Stari trg.24 Zgodba ima po Stoparju tudi stvarno podlago zaradi občasnih drobnih najdb na tistem območju.25 Druga povest je govorila o tem, da je bilo, preden je na hribu stal grad, ob- močje gospostva velik neokrnjen gozd z veliko divjadi, zaradi česar je bil lov izvrsten, ter da je ime Hörberg (nemško ime za Podsredo) prišlo od stolpa (Hörturm), s katerega so divjad opazovali.26 Obe pripovedki je poročevalec označil kot malo verjetni. Sedanje ime je kraj dobil šele kot trška naselbina zaradi tržnega in sodnega dne.27 O pravicah trga Podsreda je poročevalec za- pisal, da je cesar leta 1560 trgu podelil privilegij za dva letna sejma, na dan sv. Janeza Krstnika (24. junija) in na dan sv. Mateja (21. septembra).28 Na teh sejmih je vsakokratni trški sodnik pobral stojnino, a zadnja leta pred poročilom komaj kak goldinar, zato mu jo je založilo gospostvo. Podlo- 22 Curk, Trgi in mesta, str. 37 in 111. 23 Karta je javno dostopna na: https://maps.arcanum.com/ en/map/cadastral (dostop 28. 7. 2023). 24 Curk, Trgi in mesta, str. 37, navaja, da je novi trg nastal v 2. polovici 14. stoletja in da je prvič izrecno omenjen šele leta 1443. 25 Stopar, Grad Podsreda, str. 10. 26 Curk, Trgi in mesta, str. 111, pravi nekoliko drugače, in si- cer da ime Herberch izvira iz oznake popotnega preno- čišča, zavetišča, nad katerim je nastal istoimenski grad. 27 Curk, Podsreda, str. 219; Počivavšek, O sejmih v Podsredi, str. 59. 28 Obema sejmoma so se leta 1836 pridružili še trije živinski sejmi (Curk, Podsreda, str. 221). 42 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 žniki so v letih 1787, 1796 in 1802 neuspešno prosili za nov privilegij za izvedbo dveh dodatnih letnih sejmov ter za pravico, da bi poleg stojnine pobira- li stojnino za živino, s katero bi lažje obvladovali izdatke okraja. Tudi kraj Polje ob Sotli je od leta 1795 imel privilegij za dva letna sejma, in sicer 6. decembra, na dan sv. Nikolaja, ki je patron tam- kajšnje cerkve, ter 8. marca. Razen prodaje ali menjave živine in nakupa krame na sejmih dru- gih izdelkov oziroma pomembnih ali izstopajo- čih poslov ni bilo. Najboljši živinski sejem v okra- ju je bil tisti v Podsredi na dan sv. Janeza Krstnika. V odgovorih se je poročevalec podrobneje do- taknil gradu Podsreda. Kot zanimivost je zapisal, da so pri prebitju spodnjega zidu stolpa, ki je stal na severni strani, našli več človeških kosti nog, del viteškega oklepa in veliko bodalo. Tega je po- ročevalec povezal s femskimi sodišči, nekakšnimi sistemi razsodišč iz preteklosti, od katerih naj bi eno imelo sedež na gradu.29 Stopar omenja izro- 29 Femska sodišča omenjajo Bučar, Zgodovina srednjega veka, str. 310, ter Pirc in Komatar, Zgodovina srednjega in novega veka, str. 139–140. čilo o tem, da je bil grajski stolp prizorišče konca življenja več podložnikov, ki so jih v globoko jamo v notranjosti stolpa skozi majhno luknjo potisnili v ozek rov, od tam pa je sledil padec v jamo.30 V povezavi z lastniki gradu Podsreda31 je tre- ba omeniti urbar iz leta 1581, ki se navezuje na dogovore o prodaji gospostva Karlu Krišto- fu Herbersteinu; ta ga je nameraval odkupiti od vladarja, a do prodaje ni prišlo, tako da so Herbersteini ostali le zastavni imetniki.32 Urbar je pomemben, ker obsega opis območja gospostva, njegove pravice do podložnikov, na primer do činžnega žita, tlake, izvrševanja malefične pravi- ce, stojnin, pravice do lova, pravico odvetništva33 nad župnijo Podsreda, njenimi podružnicami in tudi cerkvijo sv. Nikolaja v Polju ob Sotli ter da- 30 Stopar, Podsreda, str. 10–11. 31 Curk, Podsreda, str. 220; Stopar, Podsreda, str. 13–14; Ko- ropec, Zemljiško gospostvo Podsreda, str. 204–207, 211, 215–217. 32 Koropec, Zemljiško gospostvo Podsreda, str. 211 in 215. 33 T. i. Vogtrecht – zastopanje duhovščine pred svetnimi so- dišči in njeno pravno varstvo (Bečan, Upravna zgodovina, str. 32). Carl Reichert: Grad Podsreda s trgom, ok. 1860. 43 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 jatev polhov.34 Polšji lov je bil v okraju od nekdaj oblika nizkega lova, omogočena podložnikom, ki se je finančno obrestovala.35 Nato sta gospostvo kupila Krištof in Ana Rac, od njunih dedičev leta 1617 pa Hans Krištof Tattenbach, ki je imel v las- ti tudi Podčetrtek in Bizeljsko. Zatem je bil grad večkrat predmet dedovanja, nazadnje ga je Volf Hanibal baron Apfaltrer z oporočnim volilom za- pustil Francu Ksaverju Ignacu baronu Lazariniju, ki je gospostvo prevzel leta 1797.36 Sin slednjega, Franc Ksaver Feliks baron Lazarini, je grad leta 1846 prodal knezu Weriandu Windischgrätzu.37 Gosposka Podsreda je izvajala tudi policijske in sanitetne ukrepe, med drugim s pomočjo že omenjenih občinskih rihtarjev. Pri tem je poro- čevalec želel, da bi za izvajanje pristojnosti do- bil več uradnikov, saj rihtarji svojega dela zaradi gospodarjenja z lastnimi kmetijami niso zmogli opravljati tako, kot bi si gospostvo želelo. Poro- čevalec se je obregnil tudi ob to, da so uradniki gosposke in rihtarji premalo plačani. Tako so rihtarji svoje obveznosti razumeli kot breme in ne kot priznanje. Zavzel se je za to, da bi bilo za- gotovljeno plačano policijsko nadzorstvo, ki bi naborni okraj prečesalo podnevi in ponoči zaradi zagotavljanja spoštovanja predpisov, kar pomeni, da takrat takšnega nadzora ni bilo.38 Priznal je, da so bili zapori v slabem stanju in da zato gradijo novo sodno poslopje s tremi zaporniškimi celi- cami. Zapornik je moral v času prestajanja kazni dobiti predpisano hrano, poboljšanje prestopni- ka je bila obveznost gosposk in rihtarja, dosegli pa so jo s pomočjo strogega nadzora. Sirotišnic ali podobnih ustanov ni bilo, seznamov sirot tudi ne. S sirotami so v okraju ravnali tako, kot je bilo na deželi običajno in skladno z zakonskimi predpi- si, kaj pa je to v praksi pomenilo, poročevalec ni pojasnil. Raba vseh gozdov – gospoščinskih in podlož- niških – je bila podvržena gozdnim predpisom gosposke in okrožnemu ter distriktnemu nadzo- ru gozdnih uradov. Gospostvo je imelo dobro po- učene gozdarje, ki so posekane pasove po potrebi nasadili z iglavci (jelko in macesnom). Gozdna kultura je bila enaka v gospoščinskih in podlož- 34 12 kosov na vsako polšjo luknjo. 35 Gl. Zadravec, Urbarialni zapisi, str. 110–111. 36 Opis gospostva in pravne posle kot tudi to, da se je na grad med francosko okupacijo zatekel Franc Ksaver Ignac Lazarini, kjer je zaradi nemirnih časov leta 1809 sestavil oporoko, opisuje njegov potomec Franc Lazarini (Lazarini, Zgodovina rodbine Lazarini, str. 199). 37 Grad je v lasti Windischgrätzov ostal vse do leta 1945 (La- zarini, Zgodovina rodbine Lazarini, str. 176 in 192–199, 269); Stopar, Podsreda, str. 15. 38 Nadzor so na primer izvajali leta 1843 v Brežicah (Kuret, Slovensko Štajersko, str. 99). niških gozdovih, in sicer je bilo v porastu sajenje iglavcev, medtem ko so skrb za mlade gozdove, s čimer bi dosegli boljše stanje gozdov, vestno in po predpisih izvajali cesarsko-kraljevi okrožni in distriktni gozdni uradi. Ko gozdnih uradov še ni bilo, gozdni kulturi niso namenjali posebne pozornosti. Pogosto so izbruhnili gozdni požari, gozdove so krčili s požigalništvom, živino pa so pasli po mladih gozdovih. Prav tako škodljiva je bila zloraba dreves za živinsko krmo ali steljo, pa tudi za pridobivanje kurjave, kar je urad prepre- čil. Ker so v času pisanja poročevalca že izvajali strog nadzor ter odkrivali in kaznovali prime- re povzročanja škode v gozdovih, se je krčenje s požigalništvom in povzročanje škode zaustavilo. Ostanke lesa od posekanih pasov so namenili za kurjavo ali domačo uporabo, tj. za k apnu ali opeki oziroma za proizvodnjo pepelike, ali za prodajo. Za proizvodnjo pepelike so sicer običaj- no uporabili zgolj drevje, ki ga je podrl veter. Goz- dovi v posesti podložnikov so bili za te premajhni in so komajda zadoščali za njihove hišne potrebe. Razen pridobivanja potrebnega lesa za kurjavo, gradnjo, izdelovanje orodja ter za steljo z lesom niso mogli storiti nič drugega. Podložniki so imeli v posesti preračunano okoli eno petino vseh goz- dov v okraju. V času, ko so na bukvah dozoreli žiri, so se gospostvo in podložniki v gozdove namenili s prašiči, da so jih z njimi napitali. Gospostvo je šlo v svoje gozdove tako z lastnimi kot s tujimi prašiči (za slednje so zaračunali lastniku po vsakem pra- šiču), podložniki pa v svoje le z lastnimi. O PODLOŽNIKIH IN NJIHOVIH OBVEZNOSTIH V okraju Podsreda je stalo 632 hiš in živelo 570 družin, in sicer 981 moških, 1094 žensk in 1409 otrok,39 skupaj 3485 oseb.40 Gostota prebivalstva je bila tako glede na prej omenjeno površino okraja 61,14 prebivalca na km2. V nadaljevanju je poročevalec v okviru enega od odgovorov izdelal naslednjo tabelo, ki je pri- kazovala število in vrste podložnikov v vsakem nabornem okraju in občini. Iz tabele je razvidno, da so bile kmetije pod- ložnikov precej razdrobljene. Glede na polo- žaj kmeta kot podložnika je bilo glede na obseg kmetije v okraju celih kmetij le 4 %, tričetrtinskih 39 Kot je določal člen 21 Občega državljanskega zakonika (ODZ) iz leta 1811, so za mladoletne veljali vsi tisti, ki še niso dopolnili 24 let. 40 Največ oseb je živelo v kraju Lastnič (406), nato v trgu Podsreda (373), od večjih naselij sledijo Pavlova vas (352), Križe (254), Gorjane (238), Brezovec pri Polju (215) in Vojsko (202). 44 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 14 %, polovičnih 28 % in četrtinskih 26 %. Agrar- nega proletariata, kamor prištevamo osebenjke, gornike in kočarje, je bilo v okraju 29 %. Podložniki gospostva Podsreda (sem niso spa- dali osebenjki) so dajatve plačevali na naslednji način. Tisti v trgu so opravljali ročno tlako (z mo- tiko, srpom, koso, grabljami in vilami)42 na napo- ved oziroma objavo gospostva. Poleg te tlake so morali pokositi dva manjša gospoščinska travni- ka pri mlinu ter posušiti seno (krmo) iz tako ime- novanega grofovskega travnika. Za to delo jim je gospostvo izročilo vino. Kmetje, osebenjki in kočarji so opravljali gospostvu na splošno napo- ved zahtevano vprežno oziroma tovorno in ročno tlako, in česar od te obveznosti niso opravili v na- ravi, so morali plačati v denarju. Podložniki, ki so živeli v uradu Pri Sotli, so bili zaradi prevelike od- daljenosti od sedeža gospostva oproščeni tlačan- ske obveznosti. Poleg odrejene vprežne in ročne 41 Ali vsobenjki (Freyrechtler), gorniki (Bergholden) in ko- čarji (Kleinhüasler) (Dolenc, Odkod – vsobénjki?, str. 165 sl; Vilfan, Od vinskega hrama, str. 107–142). Freyrechtler je v nemščini oseba, prosta pravic oziroma, natančneje, brez pravic. Pri raziskovanju je pomembna tudi razprava o pojmu Freyhold, ki se je pojavljal v urbarjih Podčetrtka in Podsrede, pa tudi v matičnih knjigah navedenih žu- pnij (takšno označitev zasledimo tudi v matičnih knjigah župnije Polje ob Sotli). Ta pojem pomeni podložnika, ki je prav tako plačeval določene dajatve in ki mu je bila dodeljena (kasneje, kot sinu ali hčeri izvirnih podložni- kov) določena, večinoma manjša posest (več o tem Ma- ček, Podčetrtek, str. 176–178). Pojem se je lahko prekrival tudi s pojmom gornika, in sicer vezano na namembnost dodeljene vinogradniške posesti. 42 Maček, Zgodovina, str. 98. tlake so imeli kmetje iz urada pri gradu obveznost pokositi velike grofovske travnike, kmetje iz ura- da ob Sotli pa pokošeno odpeljati in pokositi še dva manjša travnika v Starem trgu pri Podsredi. Nato so morali osebenjki iz urada ob Sotli poko- šeno seno z velikih travnikov posušiti, zgrabiti in spraviti do senikov. Osebenjki iz urada Pri gradu so morali pokositi travnike pri gradu. Za ta dela je gospostvo kmetom dodelilo dva koštruna, kruh in vino, pri čemer so dobili osebenjki skoraj trik- rat manj vina kot podložniki. Slednji pa so morali septembra kot dajatev v naravi v gospoščinsko kaščo pripeljati činžno žito v oluščenih zrnih. Plačniki male pravde (Kleinrechtler),43 med ka- tere so spadali tudi kmetje, so bili od časa do časa dolžni gospostvu dati predmete od doma, prav tako pa so podložniki plačevali denarne dajat- ve. Podsreda je bila sedež enega od 40 davčnih okrajev v celjskem okrožju.44 Spreminjala sta se tudi čas plačila dajatev in frekvenca obračuna. Poročevalec je navajal običaj, da so morali podlo- žniki deželnoknežje dajatve nekdaj poravnati po prodaji vina septembra in oktobra, ko so razpola- gali z denarjem, in da je bilo zemljiško gospostvo obvezano zase in za svoje podložnike deželno- knežje davke ter druge dodatne dajatve odmeriti in plačati kvartalno, v času zapisa (1821) pa je bilo treba to storiti na mesečni ravni. Letni način pla- čila je povzročal zmedo pri večini podložnikov, saj so prejemali denarna sredstva zgolj iz proda- 43 Maček, Zgodovina, str. 117. 44 Leskovec, Opis, str. 226. Ime občine Število podložnikov Pristojna gosposka Po velikosti posesti običajne podložniške kmetije (hube) Drugi podložniki (osebenjki, gorniki, kočarji)41Celota ¾ ½ ¼ Veliki Dol 23 Podsreda / 7 9 4 3 Podsreda 76 Podsreda / 2 17 27 30 Križe 84 Podsreda 8 10 26 21 19 Gorjane 88 Podsreda in Kozje 3 / 19 / 24 1 11 4 10 16 Lastnič 99 Kozje Podsreda Podčetrtek Bizeljsko / / / 1 6 1 1 1 10 8 3 1 8 9 6 2 6 14 11 3 Pavlov hrib 62 Pišece / 1 20 27 14 Silovec 15 Brežice / 1 3 3 8 Volčje 20 Brežice 5 4 2 5 4 Koprivnica 26 Kozje Podsreda 1 / / 1 / 5 3 3 7 6 Sedlarjevo 55 Podsreda 4 14 23 7 7 SKUPAJ: 538 22 76 152 140 158 45 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 je grozdja oziroma vina in jih imeli kvečjemu za plačilo svojih dajatev, zaradi česar se je pogosto pripetilo, da so več podložnikov večkrat letno k plačilu silili vojaški rubežniki oziroma izvršitelji. Pri tem so se, kot je navedel poročevalec, slednji na domu podložnikov večkrat zadržali tudi po več tednov. In ker podložniki niso imeli denarja za plačilo izvršilne takse, so jim rubežniki zaradi zamude pri plačilu takse zarubili in prodali tu- di najnujnejšo prehrano in oblačila.45 Poročeva- lec je zaključil, da je davčna izvršba od leta 1817 povzročila revščino in pomanjkanje pri več pod- ložnikih, ki so zaradi nje ostali brez živine, pohi- štva in dobrin. Deželnoknežji temeljni davek (in v zvezi s tem zahtevane dodatne dajatve) podložnikom ni do- puščal pridobitve nikakršnega dobička, je oce- nil poročevalec. Slednjega pa je bilo pred tem, v času davčne ureditve iz leta 1789, sicer mogoče ustvariti, nato pa so bili pridelki, dobički in pre- moženjsko stanje podložnikov takšni, da le redki niso bili nesorazmerno obremenjeni, prav tako pa so bile višje osnovne dajatve. To se je kazalo že v cenah proizvodov iz davčne ureditve, ki so bile višje kot leta 1789. Poročevalec je še navedel, da so visoki davki in dajatve podložnika prizade- li in osiromašili celo bolj kot krizna leta od 1813 do 1817. Podložniki so pri nedosegljivih davčnih obveznostih postali obupani, saj so vedeli, da jih ne bodo mogli plačati, zato niso plačali niti tis- tega dela obveznosti, ki bi ga sicer zmogli. Tako so živeli v pričakovanju vojaških izvršiteljev, ki so jim za plačilo takse zarubili še tisto malo, kar so imeli. In ker so plačila davkov postala zelo skro- mna, je poročevalec domneval, da so podložniki pred rubežniki skrivali denar oziroma predmete, ki bi služili za poplačilo, in v prihodnosti upali na davčne popuste oziroma vsaj delne oprostitve. Podložnik namreč ni imel drugega vira dohodka kot tisto, kar je pridobil iz svojega posestva. Nje- govi najdonosnejši dejavnosti sta bili vinogradni- štvo in kupčevanje z vinom, pri čemer so le redki podložniki pridelali dovolj žita, da je presegalo potrebe njihovega gospodinjstva in šlo v proda- jo. Vendar vinogradništvo od leta 1812 ni pokrilo niti stroškov obdelovanja, zato je slabi letini in posledični lakoti sledilo obubožanje. Posledično so bile premoženjske razmere v okraju, z izjemo redkih podložnikov, na splošno skrajno uboge, mnogi pa so bili obenem še zadolženi za več, kot je bilo njihovo imetje sploh vredno. Tudi reja go- 45 Danes je kaj takega jasno prepovedano in navedene re- či ne smejo biti predmet izvršbe, enako tudi živina, ki je nujna za kmetovo dejavnost (tako 79. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Ur. l. RS, št. 51/98 z nadalj- njimi spremembami in dopolnitvami). vedi in prašičev je bila za podložnike vir prihod- kov, vendar se je skrčila zaradi davčnih obvezno- sti, skromnih let in dolgov. To je podložnike sililo k prodaji živine, kar je povzročilo, da svojih njiv in polj niso zmogli ustrezno obdelovati. Svetla izjema je bila kmetija župana Boro- vinška iz Križ, ki jo je poročevalec predstavil kot vzoren primer. Temu kmetu se je lahko po njego- vih besedah ob bok postavilo le še nekaj drugih kmetov. Drugi kmetje so bili že v osnovi siromaš- ni, saj niso imeli lastne živine, tudi svoje dobrine so morali odprodati, kmetijo pa zadolžiti prek njene vrednosti. A tudi Borovinškova kmetija je morala leta 1821 poravnati naslednje deželno- knežje dajatve: temeljni davek, hišni davek, oseb- ni davek, stranski davek kot anuiteto, vprežno da- jatev ter stroške okraja in šolske stroške. V zvezi z gospoščinskimi dajatvami pa je bila zavezana petino tlačanske obveznosti plačati v denarju in preostanek v naravi, in sicer činž pšenice, ovsa in prosa. V okviru malih pravic je morala kmetija oddati nekaj piščancev, jajc in predivo. Nadalje je morala dajati žitno in vinsko desetino ter deseti- no živalskega prirastka, in sicer za gospostvo 2/3, za župnika v Podsredi pa 1/3 od navedenega. Za kaplana je bila kmetija obvezana dati poleg pro- stovoljne žitne in vinske nabirke še nekaj denarja kot dodatek k njegovemu dohodku, za učitelja in mežnarja pa poleg prostovoljne pobirke mošta še eno ovco in nekaj žita. Podložnik, ki je bil osebenjek ali kočar, je mo- ral ob svojem majhnem posestvu hoditi na dnino (Tagwerk), da je zaslužil nujen dohodek, nekateri pa so zaslužek iskali v pridobivanju pepelike. Tr- govanje je sicer v letih pred zapisom potekalo z vinom, žitom, medom, šiškami, pepeliko in soljo, a je vse to prenehalo zaradi padca cen leta 1817. VERSKI OBJEKTI IN PASTORALA V OKRAJU V okraju ni bilo dekanije, ampak dve župniji, in sicer sv. Janeza Krstnika v trgu Podsreda in sv. Marije v Koprivnici. V okraju so bile tudi kuracija (lokalija, podrejena župniji) sv. Nikolaja v Polju v občini Sedlarjevo, kaplanija v Podsredi, kapela sv. Filipa in Jakoba na gradu Podsreda in cerkev naše Gospe sedem žalosti na Starih Svetih gorah pri tr- gu Podsreda. Vse navedeno je spadalo pod deka- nijo Kozje,46 razen fare v Koprivnici, ki je spadala pod dekanijo Videm. Nekdaj je bil v Podsredi le vikariat župnije Pil- štanj. Cerkev v Podsredi, ki je bila verjetno krstna 46 Dekanati so leta 1752 oziroma 1786/89 nadomestili arhi- diakonate, v katere so se od 12. stoletja združevale pra- župnije (Curk, Trgi in mesta, str. 18). 46 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 cerkev pilštanjske župnije,47 je kot pilštanjska podružnica spadala pod Gornji Grad, nato pod ljubljansko škofijo in po letu 1787 pod lavantinsko škofijo.48 Sedež vikariata je bil v kraju že leta 1426, kar izhaja iz gornjegrajskega urbarja, kjer naj bi se pojavljal vikar, vikariatna župnija pa se omenja leta 1453.49 Podsreda je bila povzdignjena v župni- jo okoli leta 1600, medtem ko so kaplanijo usta- novili šele leta 1806. Cerkev v Koprivnici je bila podružnična cerkev župnije Rajhenburg, vendar je zaradi velikega obsega rajhenburške prafare že leta 1776 prišel tretji kaplan iz Rajhenburga v Koprivnico kot vikar oziroma župnikov name- stnik. Prejemal je plačilo za podporo in kaplan- sko nabirko območja cerkve v Koprivnici. Okoli leta 1780 je bila vikariatna cerkev povzdignjena v župnijo, od tedaj pa so za podporo župniku poleg kaplanske nabirke prispevali tudi določeno vin- sko in žitno nabirko. Od gospostva Podsreda je župnija v Koprivnici dobila en oral in žitno polje, od zemljiškega gospostva Kozje vrt in zemljišče za župnišče, gospodarsko poslopje ter les za kur- javo pa iz gozdov gospostva. Poleg tega so v verski sklad zbirali denar za nakup sakralnih predme- tov (Portia Canonica). Patronatno pravico nad župnijo Podsreda je izvrševal vsakokratni ljubljanski škof, nad kura- cijo Polje, ki je bila ustanovljena iz pražupnije Sv. Petra pri Kunšperku leta 1786, pa cesar oziroma monarh, medtem ko je imelo patronatno pravico in pravico odvetništva zemljiško gospostvo Raj- henburg. Pravico odvetništva župnije Podsreda in njenih dveh podružnic ter kuracije Sv. Nikolaja v Polju je izvrševalo zemljiško gospostvo Podsreda. Župnijska cerkev v Podsredi je bila na novo po- zidana leta 1806, saj je starejša cerkev leta 1800 po- gorela. Cerkev je bila v prav dobrem stanju in na tem območju najlepša, še lepša pa bo, kot je pou- daril poročevalec, ko bo freskarski mojster uredil glavne in stranske oltarje. Na župnišču je ostalo več poškodb, ki so ostale od požara leta 1798, dela za dokončno ureditev pa naj bi se po poročevalcu kmalu začela. Gospodarsko poslopje je bilo nek- daj iz lesa, pri čemer je bilo v požaru uničeno, na- to pa je bilo zidano in v dobrem stanju. Predstavnikov duhovščine je bilo v okraju šest, in sicer v župniji Podsreda župnik s kaplanom, v Polju kurat, v Koprivnici župnik z deficientom50 47 Höfler, O prvih cerkvah, str. 364. 48 Orožen, Das Bisthum, str. 36. 49 Gl. Höfler, O prvih cerkvah, str. 364, in Curk, Podsreda, str. 222, kjer so omenjene tudi ostale cerkve. Cerkev Marije božje sedmih žalosti nad Podsredo je hranila kip Sočut- ne (Pietà) iz okoli leta 1410, ki ga danes hranijo v Narodni galeriji Slovenije. 50 Zaradi bolehnosti za službo nesposoben duhovnik. ter v gradu Podsreda župnik, ki ga je financirala družina Barbo-Waxenstein in ki je v kapeli daro- val sv. maše. Menihov v okraju ni bilo. ŠOLSTVO V OKRAJU Do leta 1814 v trgu Podsreda ni bilo šole, čeprav je okrožna komisija leta 1812 sklenila, da je njena ustanovitev nujna. Sprejeta je bila odločitev, da bodo podsreški župljani financirali gradnjo šol- skega poslopja in zagotovili sredstva za preživetje za učitelja, zato da bi šola čim prej zaživela. 15. ok- tobra 1813 je lavantinski škofijski konzistorij izdal dekret za prvega šolskega učitelja, ki je prispel 9. februarja 1814 in v prostorni sobi začel s pouče- vanjem. V prostoru, v katerem se je šola pričela, je pouk potekal tudi leta 1821, saj posebnega šol- skega poslopja še vedno ni bilo. Podložniki so bili namreč prerevni, da bi izpolnili svojo obljubo, da ga bodo zgradili na lastne stroške. Namesto tega so plačevali, da sta šola in učitelj stanovanje, v ka- terem je potekal pouk, najemala. Razen te šole, trivialke, v okraju ni bilo drugih vzgojnih ali izo- braževalnih ustanov. Učitelja so župljani plačevali tako, da so zanj zbirali dajatve v naravi in denarju. Ker je bilo zbrano plačilo za urejenega in poročenega uči- telja preskromno, učitelji v Podsredi niso imeli obstanka. V letih 1814–1821 se jih je zvrstilo pet. Po besedah poročevalca niso bili primerni za po- učevanje, ker niso imeli moralnega življenjskega sloga. Župniki in drugo versko osebje niso pouče- vali, tako da če ni bilo učitelja v kraju, ni bilo mož, ki bi ga nadomestili. Ker je bilo učiteljevo plačilo preskromno, je še dodal poročevalec, in z njim ni bilo mogoče ustrezno živeti, je odvetništvo gospostva poskušalo vplivati na župljane, da bi se plačilo povečalo. A župljani se s tem niso stri- njali, so pa obljubili, da mu bodo, če bo pri njih nastavljen dober, sposoben in spodoben učitelj, namenili višjo dajatev, da bo lahko živel dostojno. Tudi kaplan, ki je bil šolski katehet, je bil delno odvisen od župljanov, ki so mu letni prihodek izplačali v vinu, prav tako je bila njegova oskrba odvisna od prostovoljne nabirke žita in mošta. Število šolskih otrok je od uvedbe šole v kraju po besedah poročevalca naraščalo. Ob uvedbi jo je obiskovalo 17 otrok, leta 1821 pa že 52, in sicer 42 dečkov in 10 deklic. Visok obisk šole je po mne- nju pisca dokaz, da so prebivalci o koristnosti šole že prepričani. Šolo je obiskovalo 33 dečkov in 8 deklic v prvem razredu ter 9 dečkov in dve deklici v drugem razredu. Otroke so poučevali branje, pi- sanje, računanje in religijo v prvih dveh razredih trivialke. 47 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 ZDRAVSTVO V OKRAJU Bolnišnic in oskrbovalnih ustanov v okraju ni bilo, kot tudi ne dobrodelnih ustanov. Prav tako v okraju ni bilo ustanove za reševanje ponesrečen- cev ali navidezno mrtvih. V takšnih primerih so se gosposka, duhovščina, občinski vodje in pod- ložniki ravnali po razglašenih instrukcijah. V ok- raju ni bilo zdravstvenih ustanov, z izjemo policij- skega in sanitetnega komisariata v Kozjem, ki je stregel tamkajšnjim prebivalcem in hkrati izvajal zdravstveni nadzor v tem okraju. Najbližja lekar- na in najbližji zdravnik sta bila v Brežicah. Poročevalec je izpostavil, da se je okraj po več pobudah odločil priskrbeti si izučeno babico, za- to je leta 1812 v Gradec poslal primerno žensko na porodniško izobraževanje, da bi po opravljenem izobraževanju svoje znanje uporabljala v okraju. Vendar je babica po vrnitvi zaradi slabega pri- hodka okraj zapustila, potem ko je dobila boljše delovno mesto. V preteklih letih je okrajni komi- sariat iskal izučeno babico z oglasom v časopisu, a neuspešno. V okraju so se lahko ob porodih še vedno zanesli na neizučene ženske, v nevarnih primerih pa na kirurga. Podsreški okraj je spadal pod t. i. fizikat (zdrav- niški urad) Brežice. Posebnega kmečkega zdrav- nika ali doktorja, ki bi bil po kmečkem mnenju sposoben, v okraju ni bilo. Šolanih živinozdrav- nikov ni bilo do srede 19. stoletja. V Sv. Petru pod Sv. Gorami je ranocelnik deloval že pred letom 1790 in še eden vsaj leta 1836,51 a ju obravnavani vir ne omenja. Tudi podložniki so bili po oceni poročevalca pri uporabi sicer splošno znanih in navadnih domačih zdravil večinoma povsem ne- izkušeni. Le redki so pri običajnih živalskih ali človeških boleznih vedeli, katera domača zdravila uporabiti. Podložniki so zdravnika poklicali zelo redko, deloma zaradi prepričanja, da jim ne more pomagati ne zdravnik ne njegovo zdravilo, tem- več le Bog, deloma pa zaradi stroškov zdravlje- nja. Zaradi stroškov so mnogi raje umrli, kot da bi poklicali zdravnika, saj bi stroški zanj njihovo družino pahnili v še večjo revščino. Vizite zdrav- nikov po uri ali po ceni zdravil iz lekarn so bile zelo drage in se niso prilagajale premoženjskemu stanju obolelega. Območje nabornega okraja kot del današnjega Kozjanskega je bilo tako povsem odrezano od osnovne zdravstvene oskrbe, nepop- ravljive posledice pa so tako nastajale v primerih, ko bi bila potrebna nujna pomoč. Najpogostejše bolezni v okraju so bile vroči- ce (največ rumena mrzlica), kolika, vnetje grla in pljuč, pljučna tuberkuloza, vodenica, hiranje in griža. Griža in pljučne bolezni so navedene kot 51 Pertl, Oris zdravstva, str. 606–608. najpogostejši vzroki smrti tudi v bizeljskem ok- raju.52 V zvezi s smrtjo zaradi kužnih bolezni je poročevalec navedel ljudsko vest, da je leta 1647 izbruhnila kužna bolezen, zaradi katere je bilo nekdanje pokopališče župnije Podsreda polno mrličev, tako da so imeli težave s pokopavanjem. Nekatere so zakopali le pol sežnja (slab me- ter) pod zemljo, kar se je potrdilo kasneje, ko so odstranjevali ostanke v požaru uničene cerkve, ki je nekdaj stala sredi pokopališča. ZNAČAJ IN NAVADE PODLOŽNIKOV V OKRAJU Poročevalec je navedel, da o slovenskem pod- ložniku ne more reči nič posebej pohvalnega, in pojasnil, da so največja strast tukajšnjih prebi- valcev vino, z mesnimi jedmi in štrudljem dobro obložena miza ter obiskovanje sejmov in cerkve- nih praznikov. Slovenec naj bi ob cenenem vinu počel sitnosti in uničeval, ne da bi povrnil škodo. Zaradi vina je bilo v prejšnjih časih precej pija- nih, zdaj pa je videti pijanega človeka redkost, kar gre pripisati zgolj pomanjkanju denarja in revščini. Po mnenju poročevalca je bil prebiva- lec tukajšnjega okraja (na splošno Slovenec)53 še vedno zaupljiv in lahkomiseln, zanimale naj bi ga zgolj pripovedi in novice. Če pa je spoznal lastno korist, je znal biti zelo umen, iznajdljiv in pame- ten, tako da je večkrat z bistrostjo dosegel cilj, pri čemer ni bil popolnoma nagnjen k resnicoljub- nosti. Problem vdajanja alkoholu omenjajo tudi poročila iz okrajev Bizeljsko, Rajhenburg in Bre- žice.54 Glede značaja ljudi je poročevalec dodal, da so bili v splošnem zelo brezčutni, pogrešal je narav- no ljubezen med starejšimi in otroki ter zaključil, da med takšno surovostjo in sovražnostjo skoraj ni mogoče srečati dobrih sosedov. Najpogostejši zločini, ki jih je opazil, so bile tatvine, ki so bile po njegovem Slovencem v krvi, a jih je ne glede na revščino in stisko že manj kot nekdaj. Drugi zločini so bili redki. Razlog za to je bil po poroče- valčevem mnenju tudi v tem, da so se ljudje za- radi pobožnosti in šole bolje poučili o veri in se tako usmerili v bolj moralno življenje, pa tudi v strožjih kazenskih zakonih in večjem policijskem nadzoru. Pri ljudeh v okraju je sicer vladalo dob- ro vzdušje, njihove največje želje so bile boljše letine, mirni časi in manjše dajatve. Poročevalec je nadalje opisal nekaj navad pod- ložnikov v okraju pri krstih, porokah in pogre- 52 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 77. 53 Za Slovenca poročevalec uporablja izraz Winde oziroma pridevnik windisch. 54 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 78, 86 in 99. 48 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 bih, ki pa so se občutno omejile, ko je nastopila revščina. Pri krstih je bila navada, da so, potem ko si je porodnica opomogla, priredili veliko gostijo – botrino –, na katero so bili povabljeni botri, soro- dniki, sosedje in pogosto tudi duhovščina. Takšna gostija je pri premožnejših nekdaj trajala dva, tri ali celo štiri dni, medtem ko je tedaj takšno gosti- jo pomenila le še obložena miza zvečer, za katero so se gostje zadržali do noči. Pri porokah je bilo v navadi, da si je ženin izbral dva ugledna moža in ju prosil za pomoč pri iskanju neveste. Na pot so se odpravili v praznič- nih oblačilih – suknjah, ki so bile znak snubačev. Pod pretvezo, da kupuje teličko, je ženin prišel v hišo pred družinskega očeta in upal, da mu bo us- pelo dobiti nevesto tako, da bo spoznal družino in člane prepričal, da ga bodo sprejeli kot ženina.55 Če je bil ženin sprejemljiv, so mu povedali, da v hiši ni primerne teličke, a da se v njej skriva ne- vesta. Po daljši izmenjavi besed med snubači in očetom je slednji snubačem dovolil, da so pog- ledali po hiši in po daljšem iskanju nazadnje le našli želeno nevesto. Nato so določili pogoje za njen »odkup« in dan, ko naj bi na sedežu ženi- novega oziroma nevestinega gospostva pripravili pisno poročno pogodbo. Te so bile takrat že kar običajne, 50 let prej pa so bile redke in so jih se- stavili le pri ženitvah najpremožnejših podložni- kov. Po dogovoru o poroki, doti, zaženilu, podpori za primer ženinega vdovstva ter dnevu za sestavo poročne pogodbe je ženin izročil predujem, ki je znašal od enega do več goldinarjev. Če je pozneje od ženitve odstopil, je predujem izgubil. Če pa je od možitve odstopila nevesta, je morala ženinu vrniti dvojni predujem. Včasih se je zgodilo, da je za prvim v hišo prišel ustreznejši ženin, kar je pomenilo, da se je moral prvotni ženin zadovoljiti z dvojnim predujmom in se podati na ponovno iskanje. Če ženin očetu ni bil po volji, je ta snubce na- potil k hlevu, da bi tam poiskali za nakup primer- no teličko. To je bilo znamenje odslovitve in ni bi- lo neobičajno, da je bil takšen ženin nato neuspe- šen tudi v drugih hišah in je moral po ženo izven okraja. V tem primeru se je pogosto zgodilo, da sta se v zakon združila popolnoma tuja človeka, a vendar, je pripomnil poročevalec, so tudi takšni pari živeli v harmoničnih zakonih. Poročno slavje, ki je nekdaj trajalo ves teden, je v času zapisa trajalo le od poldneva do noči, najprej v nevestini hiši in naslednji dan še v že- ninovi. Tretjega dne so bili na ostanke gostije po- 55 Pretvezo kupovanja živine je omenjal tudi Kuret, a zgolj v primeru, če se fant in dekle nista poznala (Kuret, Iz ljud- skega življenja, str. 142). vabljeni tudi sosedje in sorodniki, s tem pa se je slavje zaključilo. Le redko se je pri premožnejših podložnikih zgodilo, da so poročne gostije traja- le od ponedeljka do petka v obeh hišah. Poroče- valec je omenil še posebno navado, da so se na predvečer poroke v hišah ženina in neveste zbrali sorodniki in sosedje, pripravili vence in se dogo- vorili o poročni slovesnosti. Na dan poroke je šel ženin s svati v nevestino hišo, a je tam naletel na zaprta in zaklenjena vrata. Po daljšem trkanju so se vrata odprla in ženina so vprašali, kaj sploh hoče. Namesto prave neveste so mu sprva poslali starejšo žensko, pogosto umazano od saj. Ko so jo svatje poslali nazaj, se je lahko zgodilo, da so prednje privedli še drugo, tretjo, pogosto celo če- trto žensko kot domnevno nevesto. Šala je tako pogosto trajala več kot eno uro, dokler ni nazad- nje iz hiše prišla nevesta ter ženina in svate pova- bila v hišo, kjer so pojedli zajtrk in po njem odšli na poroko. Tudi pri pogrebih so bili veliki obedi stvar preteklosti, tako da je bilo po novem nanje redko vabljenih več gostov. Še vedno pa je ostala navada, da so dali čuvajem mrliča, grobarjem, izdelovalcu krste, nosačem krste in križa ter sorodnikom jed iz mesa in moke ter veliko mero vina. Denarja je bilo malo, zato so sorodniki pogrebcem plačali v naravi. Proščenja (praznovanje godu zavetnika cerk- ve), spremljajoče sejme ter preostale letne ozi- roma živinske sejme so podložniki zelo radi obi- skovali. Tam so se družili z znanci in sorodniki, izmenjevali novice in včasih kaj zastonj popili. Poleg proščenj in sejmov tukajšnji Slovenec, ta- ko pojasni poročevalec, ni poznal drugih razve- dril. Igre in plesi niso bili razširjeni, zato je bila tukajšnjemu podložniku na splošno v največje zadovoljstvo dobro obložena miza in veliko dob- rega vina ob petju pivskih in svetnih pesmi. In ker je Slovenec poln talentov, je dodal, so se v okraju našli fantje, ki so se tako resno posvečali glasbi, da so ustanavljali skupine in odlično igrali na pi- hala – tako zelo, da so se trudili iskati znanje tudi v notah. S tem pa so šla nekdanja, v deželi obi- čajna glasbila, kot so citre, bas in majhne gosli, v pozabo. Ljudskega petja po lastnih melodijah ni bilo, še najbolj običajno je bilo, da so pele mlade ženske in pastirji, in sicer kranjske ali pobožne pesmi. Odpravljeni prazniki56 (poročevalec jih ni po- sebej navedel) so bili v pozabi, spominjali so se 56 Število cerkvenih praznikov je omejevala oblast, ker je ocenila, da je bilo praznikov in s tem dela prostih dni preveč. Omejevala sta jih Marija Terezija in njen nasle- dnik Jožef II. 49 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 jih le še posamezni starejši ljudje, ki so se na te dni udeležili maš, medtem ko so se gosposka, du- hovščina in občine ravnali po zakonih in odprav- ljenih praznikov niso obhajali. Kadar so godovali svetniki, ki so bili zavetniki večjega dela sloven- skega prebivalstva, so praznovanje opravili z ma- šami, ki so bile množično obiskane. Ljudska govorica je bila po mnenju poroče- valca zelo čista in tekoča, navedel pa je več slo- venskih pregovorov, ki so krožili med ljudmi: Vola vesche strick, mosha pa beseda; Per veliko besedah je malo resnize; Kdor je od kazhe pizhen, se Martinzha boji; Kdo ozhe suho glabo meti, skerbi sa klabuk.57 NAČIN ŽIVLJENJA IN OBLAČENJA PODLOŽNIKOV TER NJIHOVE BIVALNE RAZMERE Tukajšnji podložnik je bil po oceni poročeval- ca neurejen v obleki, stanovanju, postelji, kuhinji ter pri kuhanju,58 le maja so ženske čistile svoje hiše. V času žetve in velikih zalog hrane je bil na- čin življenja podložnikov nezmeren, saj so takrat na mizo nosili velike sklede in več vrst kruha. Spomladi, ko so se začela najtežja dela, pa so jim ostali zgolj borni močniki ali zelenjavne jedi, s ka- terimi so sicer pogosto prenašali revščino. Če bi si podložnik znal porazdeliti zaloge hrane skozi vse leto in če bi razumel umetnost kuhanja, mu ne bi bilo treba spomladi kupovati žita po najvišjih cenah in se tako zadolževati, je opisano ravnanje ošteval poročevalec. Nedeljska hrana podložnikov je bila sestav- ljena iz žgancev z juho, svežim ali prekajenim me- som, prilogo z zeljem, repo ali krompirjem ter za- vitkom, pečenko so postregli le za veliko noč, bin- košti in božič. Na delovne dneve so jedli zgolj juho iz moke (močnik), bob, fižol, zelje, repo, krompir, solato in kašaste jedi, kar je v skladu s splošnimi prehranskimi navadami tistega časa.59 Ljudsko nošo na Kozjanskem je podrobno opi- sal France Kotnik,60 za njim pa Marija Makarovič, pri čemer je zajela ne le vsebino obravnavanih odgovorov iz Podsrede, temveč tudi prejšnja in poznejša obdobja.61 Moški so bili oblečeni v suk- njič iz lodna (grobega sukna) s kratkim telovni- kom z zaponkami, v platnene hlače, povezane pri kolenih, in srajco brez ovratnika z gumbi. Obuti so bili v škornje z lijakastim zavihkom, povezane 57 Kretzenbacher, Slovenski pregovori, str. 164–166. 58 Še bolj črno sliko higienskih razmer je za tisti čas pri splošnem prebivalstvu iz zbranih virov naslikala Irena Keršič, ki omenja nehigieno, slab zrak, mrčes itd. (Keršič, Oris stanovanjske kulture, str. 375–378). 59 Makarovič, Prehrana, str. 128. 60 Kotnik, O valjanju, str. 12. 61 Makarovič, Slovenska ljudska noša, str. 4, 8, 10, 13 in 16. s konci platna, nosili pa so velik okrogel klobuk z nizkim oglavjem. Ženske so pozimi oblekle sivo jopo z zlatimi ali srebrnimi okroglimi žametnimi trakovi, všitimi okoli vratu in na zavihkih, žensko krilo, okrašeno s trakom, ter prsni telovnik. Nosi- le so predpasnik, avbo, šal in pas, izdelan iz kosit- ra, bele pločevine ali rumene žice. Poleti so nosile nogavice iz volne in natikače z zaponkami iz ko- sitra in pas, pozimi pa škornje, povezane s konci platna. Kmetje in njihove žene naj bi se po opažanjih poročevalca oblačili celo skromneje kot njihovi otroci ali posli. Oblačila so bila pogosta oblika plačila za delo poslov, kot bo predstavljeno v na- daljevanju, zato je logično, da so bili posli, če so za svoje delo redno prejemali oblačila, oblečeni bolje kot varčni kmetje.62 Vsakodnevna oblačila so bila iz hodnega platna ali raševine (ali iz ovčje volne ali platna) in so bila proizvedena doma, vse drugo pa so kupovali. Ljudje so bili na splošno lahko oblečeni in so imeli navado spati na odpr- tih skednjih ali v hlevih, brez ustreznih pregrinjal ali odej. Tako obolenja zaradi prehlada niso bila redka, pogosto pa so bila posledica epidemij. Splošne bivalne razmere so razvidne iz opi- sa že omenjene Borovinškove kmetije. Bival- ni objekt posestva je bila lesena hiša, ki jo je sestavljal prednji prostor (veža) s stranskim izho- dom, dimnico, ki je bila v Posotelju prevladujoča še konec 19. stoletja,63 ter na drugi strani s sobo s pečjo in manjšo sobico. Takšen opis kmečkega stanovanjskega poslopja, ki je bilo večje od obi- čajnega, najdemo tudi v poročilu rajhenburškega okraja iz leta 1810. V običajnem kmečkem poslo- pju pa bivalna soba nasproti dimnice ni imela peči, tudi dodatne sobe ni bilo.64 Prvi gospodarski objekt je bil lesen skedenj, ki je imel dva dela. V prvem delu so shranjevali žito, v drugem pa obla- čila ter druga živila, kot so slanina, mast, meso in predmeti, ki se uporabljajo le za določena dela. Omenjena sta bila dva hleva: prvi s tremi deli – za konje, vole ter za krave in mlado živino – in drugi spet s tremi deli – dvema za prašiče in enim za ov- ce. Domačija je obsegala še zidano klet z dvema deloma, enim za zelje, repo in krompir ter dru- gim za vino in druge predmete, leseno mlatilnico s slamo in lesen kozolec, ki je bil hkrati kolarni- ca za vozove. Poročevalec je pripomnil, da je bil način gradnje bivalnih in gospodarskih objektov v veliki meri enak v celotnem okraju, le da so 62 Makarovič, Slovenska ljudska noša, str. 39, pravi, da je po- ročevalec verjetno pretiraval pri opisu razlik v oblačilni ravni med gospodarji in posli, saj je obenem napisal, da je bil med ljudstvom razširjen velik luksuz. 63 Keršič, Oris stanovanjske kulture, str. 338–341. 64 Leskovec, Opis, str. 199 in 201. 50 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 bile pri manjših kmetijah sobe oziroma objekti manjši. Na Borovinškovi kmetiji je bivalo 10 lju- di: kmet, njegova žena, poročeni sin, štirje samski sinovi (stari 10–18 let), samska 20-letna hči, pastir in starejši sorodnik. KMETIJSTVO IN VINOGRADNIŠTVO KOT TEMELJNI GOSPODARSKI PANOGI V OKRAJU Osnovne kmetijske panoge, ki so bile soodvi- sne in so pomenile celoto dejavnosti na kmetiji, so bile poljedelstvo, živinoreja in travništvo. Poro- čevalec jih je opisal precej podrobno, omenil pa je tudi čebelarstvo. Prst je bila v večjem delu okraja le srednje ali slabše kakovosti. Nova zemljišča so za obdelova- nje pripravljali z očiščenjem, požari in globinsko obdelavo. Okraj je bil hribovit, položnejši le na ravninah ob Sotli, zato je bilo kmetovanje zahtev- nejše. Od žit so podložniki sejali pšenico, piro, rž, ječmen, oves, ajdo in koruzo, manj pa proso. Pred- njačili sta koruza in ajda, ki sta bili za tukajšnje podložnike glavno hranilo in sta dobro uspevali. Edino gnojilo za njive je bila mešanica živinske stelje in izločkov. Za steljo za živino so najpogo- steje uporabljali listje, pa tudi slamo, praprot in drevesno zelenje. Gnojnico so le redko ustrezno speljali na zemljišča, kar je vplivalo na pridelek. Podložniki so redno izvajali kolobarjenje. Žito so želi tako, da so ga s srpi porezali, povezali v sno- pe in s polja takoj odpeljali na sušenje v kozolce. Mali posestniki niso imeli lastnih kozolcev, zato so žito sušili na drogovih in letvah. Ko se je žito zadosti posušilo, so ga zmlatili. To so učinkovi- to opravljali s cepci,65 s katerimi so iz žita izločili zrnje, ne da bi se to razpočilo. Potem ko je bilo žito omlateno in očiščeno, se je na soncu dobro posušilo, nakar so ga shranili v temu namenjenih skrinjah iz bukovega lesa. Skrinje so hranili na podstrešju hiše ali v skednju (stanu). Mlatilnic v okraju ni bilo. Od zelenjave so gojili zelje, repo in korenje, a najpogosteje krompir, ki je dobro uspeval in bil vsakdanji živež tukajšnjih revnih podložniških družin. Poročevalec je ocenil, da bi v letih 1813– 1817 kar tretjina podložnikov umrla od lakote, če v deželi ne bi bilo krompirja. Krompir se omenja tudi v poročilu okraja Rajhenburg iz leta 1810,66 pa tudi v poročilih brežiškega in bizeljskega okra- ja iz leta 1843, le da so bili tam pomembnejši ko- ruza, fižol in lan. 65 Bili so palec (2,6 cm) debeli in 4 čevlje (128 cm) dolgi, na spodnjem koncu pa so imeli pritrjeno palico iz drenovine. 66 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 72 in 92; Leskovec, Opis, str. 194. Travniki so podložnikom služili za pašo in pri- pravo krme za živino. Podložniki so jih po mne- nju poročevalca obdelovali slabo in neustrezno, saj niso poznali sredstev za izboljšanje kakovosti travnikov. Redko so jih gnojili, niso preganja- li voluharja, ki je bil resen škodljivec, in trebili škodljivih trav, prav tako niso poznali izsuševanja močvirnatih ali blatnih delov travnika z izkopa- vanjem jarkov ter sejanja boljših trav ali krmnih rastlin. Tako so travniki prinašali skromen pri- delek, zaradi česar podložnik ni mogel povečati števila živali v hlevu. Krmo so spravljali v začetku druge polovice junija, otavo pa konec avgusta. V okraju so redili konje, vole, krave, ovce, pra- šiče in nekaj oslov. V občini Sedlarjevo so imeli kot vlečne živali konje (zgolj za delo na njivi in tovorjenje, manj za vprego za vozove), z njimi pa so tudi kupčevali. Kadar je bila v gozdovih dobra letina želoda in žira, so povečali število mladih prašičkov, ki so jih nato spitali in prodali. Od pe- rutnine so gojili kokoši in purane, pri Sotli in po- toku Bistrica tudi race in gosi, a teh manj. Čebelarstvo je bilo prisotno v kostanjevih goz- dovih in tam, kjer je bilo veliko posejane ajde. Vendar so se s to dejavnostjo ukvarjali le nekateri podložniki, saj so čebele pogosto pomrle. V okra- ju je bilo okoli 120 panjev, iz katerih so pridobivali med in vosek. Iz odgovorov poročevalca, v katerih je pred- stavil delo na kmetiji kmeta Borovinška iz vasi Križe, so razvidna konkretna opravila kmeta, njegove družine ter poslov in najetih dninarjev. Na kmetiji so delali tudi kmetovi otroci in bra- tranec, ki jim je dal gospodar za plačilo, kakor vsakemu hlapcu ali dekli, oblačilo.67 V okraju je bila namreč navada, da poslom niso plačevali v denarju, temveč zgolj v oblačilih: tako hlapci kot dekle so na leto dobili nedeljsko obleko in de- lovna oblačila.68 Posli niso imeli pogodb, kar je pomenilo, da so bili v primeru obnemoglosti ali starostne oslabelosti odvisni od volje kmeta, pri 67 To omenja tudi Makarovič, Slovenska ljudska noša, str. 36–37. 68 Nedeljska obleka hlapca je bila srajca iz pražnjega plat- na, črne usnjene hlače, telovnik iz sukna, podtelovnik, klobuk in par škornjev; delovna obleka pa dve raševina- sti srajci, dvoje raševinastih hlač, podšitek za čevlje in podlaga za podvojitev po potrebi. Dekla je za nedeljsko obleko dobila krilo z modrcem iz muzelanke, krilo iz platna ali lodna, redkeje iz kronske raševine s širokim žametnim trakom, modrc iz žameta, polsrajco iz finega platna, okrašeno z modrimi trakovi, par novih škornjev, cajgast predpasnik, naglavno ruto iz perkala, avbo, us- njen pas, okrašen s kositrom ali bele pločevine, in nag- lavni klobuk s širokim žametnim trakom. Delovna ob- leka pa je bila dve polsrajci iz hodničnega platna, dve krili z modrcem, dva predpasnika, ena naglavna ruta in podšitek za čevlje s podlago za podvojitev po potrebi. 51 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 katerem so služili. V bizeljskem, rajhenburškem in brežiškem okraju je bilo plačilo delno v denar- ju, delno v obleki.69 Glede plačila dninarjev je poročevalec nava- jal, da so pri spomladanskem in poletnem delu moški dninarji poleg stroška vina za težko delo dobili za četrtino več kot ženske. Če dninar ni pil ali jedel, je dobil višje plačilo. V jesenskem ča- su je bila ne glede na krajše dneve dnina enako visoka kot poleti, saj so dninarje jeseni najtežje dobili. Pozimi je bilo izvajanje dnine zelo redko. Če pa je do nje le prišlo, je moral dninar oddelati pri luči toliko ur kot poleti in je za to dobil enako 69 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 76, 85 in 96. plačilo, če pa pri luči ni bilo mogoče delati, je bilo plačilo za tretjino nižje. Glavni zaposlitvi kmetov pozimi sta bili skrb za živino ter izdelovanje lesenih pripomočkov, kot so ročaji posameznih orodij, ter pletenih košar iz slame in vrbovih šib. Popravljali so tudi skrinje za shranjevanje žita, sode in drugo posodje ter skrbeli za kritino objektov. Vendar, kot je omenil poročevalec, mnogi kmetje niso bili tako skrbni in delovni, temveč so se pogosto zgolj brezplodno zadrževali na peči. Zelo pomembna panoga v okraju je bilo vi- nogradništvo, ki je večini podložnikov prinaša- lo nujno potreben denarni dohodek od prodaje grozdja ali vina. Vinograde so obdelovali podlo- Mesec Opis dela moških žensk pri ugodnem vremenu pri neugodnem vremenu pri ugodnem vremenu pri neugodnem vremenu JANUAR če ni bilo snega, so podirali drevesa, izdelovali kole za vinograd ter sekali in vozili les za predmete in kurjavo sekali so trske in izdelovali gospodarska orodja pomagale so moškim pri podiranju dreves in izdelovanju kolov predle so FEBRUAR v 1. polovici kot januarja, nato so rezali in grubali v vinogradu ter orali polja kot januarja, poleg tega so izdelovali deske in ograje pomagale so moškim predle so MAREC nadaljevali so z deli v vinogradu, v gozdovih so čistili drevesa in grabili listje, konec meseca posejali piro kot februarja pomagale so moškim predle so APRIL v začetku meseca so zaključili z delom v vinogradu, posejali oves in poletna žita, kopali jarke in izdelovali ograje sekali trske, popravljali/ izdelovali orodja in pripravili predivo za prejo pomagale so moškim predle so MAJ sadili so koruzo, bob, fižol, krompir, čistili travnike in popravljali objekte kot aprila enako kot moški, skrbele so za vrt in sadile fižol belile so hišo, čistile JUNIJ v vinogradih so izvedli drugo kop, kosili, okopavali koruzo in krompir ter sejali proso kot maja in sekali grmičevje za steljo kot moški ter plele žito gojile so sadike JULIJ spet kosili, poželi ječmen, pobrali koruzo, izkopali krompir ter posadili repo kot junija kot maja, pobrale so fižol in zelje, plele proso, belile platno in pobirale lan opravljale so hišna dela AVGUST želi so žito in ga spravili, gnojili ter sejali ajdo in lan mlatili so žito, pobirali zelje in sekali grmičevje za steljo pomagale moškim in pobirale lan mlatile in čistile žito SEPTEMBER vozili so gnoj, spravljali otavo, sekali grmičevje, pleli v vinogradu, pripravljali pripomočke za shranjevanje vina in trgatev, ki so jo zatem tudi izvedli kot avgusta čistile žito in stiskale sadje kot avgusta OKTOBER pobirali sadje, sadili zimsko sadje, spravili koruzo in krompir, poželi ajdo pripravljali steljo in ličkali koruzo pomagale možem sušile sadje NOVEMBER spravili so zelje, peso in korenje, podirali drevesa, grubali v vinogradu, izdelovali kole za trsje in pripravljali kurjavo mlatili ajdo, ličkali koruzo ter luščili fižol kot moški kot možje DECEMBER kot januarja kot januarja kot januarja kot januarja 52 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 žniki sami, v okraju niso imeli viničarjev. Marca, oziroma ko ni bilo več snega, se je pričela rez. Ko se je zemlja osušila, se je pričelo grubanje, prva kop, nato podtikanje in povezovanje obrezanih trt, s čimer se je zaključilo glavno vinogradniško delo. Tako so najmarljivejši vinogradniki vinog- rade uredili že do konca marca. Vsi vinogradniki del niso mogli končati istočasno, saj niso mogli vsi hkrati dobiti oziroma angažirati dovolj delav- cev. Dela so se tako začela in končala pri enem, se nadaljevala pri naslednjem in tako naprej. Za- kasnitve pri končanju del so lahko pomembno vplivale na bero. Okoli binkošti so izvedli drugo kop. Nekateri dejavni vinogradniki so nato na- mesto pletja zeli v svojih vinogradih izvedli še tretjo kop, kar je po mnenju poročevalca zelo dobro vplivalo na vinski pridelek. Vinogradniki so v jesenskih kvatrah in po prazniku sv. Mihae- la izvedli trgatev, gospostvo in vinogradniki, ki so bolj kot kvantiteto poudarjali kvaliteto, pa okoli 8 ali 10 dni kasneje. Listje in trsje je po trgatvi ostalo v vinogradih, tropine pa so nekateri uporabili kot gnojilo ali jih po stiskanju dali v kad, nanje nali- li vodo in jih pustili 8 ali več dni v kvaši ter nato stisnili tekočino, ki so jo nalili v posebne sode in uporabili kot kis. Pri postopku vretja so z moštom, ki je prišel iz drozge in nato iz preše, napolnili sode. Dru- gi ali tretji dan se je samo od sebe začelo vretje; postopek so pustili trajati tako dolgo, dokler ni iz soda pritekla bela pena – vinski kamen, ki so ga uporabili za peko kruha. Pri sodih, ki niso bi- li povsem napolnjeni z moštom, se je ravno tako pričelo vretje, pri čemer se je nečistoča posedla, zato pena ni nastala, ampak je prišlo do bolj alko- holnega in sladkega vina, ki so ga prav tako očisti- li. Takšno vino so januarja ali februarja pretočili, a se je pri tem lahko pokvarilo. Vina v okraju so bila obstojna tudi več let, če so jih dobro očišče- na hranili v dobrih kleteh. Po trgatvi so vino obi- čajno takoj prodali, nekateri špekulanti pa so ga pokupili v večjih količinah in prodali pozneje. TRGOVINA IN PROMETNA INFRASTRUKTURA V okraju so ljudje trgovali zlasti z vinom, ki so ga delno odkupovali domači gostilničarji, delno pa podložniki iz zgornjega dela okrožja, medtem ko je vinska carina za Kranjsko pomenila oviro pri prodaji. Prav tako so vino na Kranjsko pro- dajali iz bizeljskega okraja, saj so bila tamkajšnja vina znana po dobri kakovosti,70 in iz brežiškega okraja.71 Vinogradništvo nasploh je bilo v pred- 70 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 73. 71 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 92. marčni dobi ne le v okraju Podsreda, temveč tu- di v sosednjih okrajih izredno pomembno, saj je prinašalo edini zanesljiv zaslužek v denarju.72 Kranjci in Hrvati so veliko povpraševali po prašičkih, ki so bili najboljše tržno blago. V okra- ju so jih letno pokupili okoli 400 do 600, zato se je njihova reja splačala. Živino so navadno prodajali in kupovali na sejmih – mlado živino domačim ali bližnjim trgovcem, težko živino, primerno za zakol, pa kranjskim trgovcem, ki so jo izvažali v Italijo. Trgovali so tudi s pepeliko, nekaj tudi z me- dom, lanenim semenom oziroma zrnjem, šiška- mi, svinjami, živino in mastjo. Med, lanena se- mena oziroma zrnje ter mast so kupovali delno Kranjci, delno trgovci iz mariborskega okrožja. Slednji so precej odkupovali tudi šiške in pepe- liko. Pepeliko so občasno prodajali tudi v Zagreb. V okraju je bilo ostalo gospodarstvo povsem nerazvito. Ni bilo tovarn, manufaktur, pivovarn, sadrarn (proizvodnja mavca), glažut, papirnic, solitrarn (proizvodnja kalijevega nitrata oziroma soli) ali tehničnih obrti. Gospostvo Podsreda je si- cer imela opekarno, a so tam žgali opeko le vsako drugo ali tretje leto in še to samo za lastno upora- bo in ne za dobiček od prodaje. V okraju sta bili komaj dve povprečno veliki apnenici, pač pa je bilo veliko kamnolomov. Tudi obrti ni bilo veliko, le nekaj posameznikov je tkalo navadno platno. Kot izhaja iz odgovorov, v okraju druge infra- strukture razen cest ni bilo. Ker ni bilo plovnih rek, tudi brodov ni bilo, prav tako ni bilo dežel- noknežjih ali gospoščinskih mitnic, zgolj ceste, ki so jih vzdrževali podložniki in gospostva, ki so pri tem nosila stroške vzdrževanja. Ceste so bile v dobrem voznem stanju, in čeprav so bile na ne- katerih mestih težko prevozne, so te težave rešili z obvozi, odkopi, zidanimi kanali in mostovi. Do leta 1800 je imel okraj zgolj komercialno cesto, ki se je vila ob mejni reki Sotli skozi vasi Prelasko in Sedlarjevo ter je vodila od Slovenske Bistrice do Brežic. Cesta iz Podčetrtka do Raj- henburga oziroma Save (od brežiške trgovske ces- te v kraju Prelasko do Kozjega, Podsrede in Raj- henburga) je bila zgrajena leta 1803. Nazadnje, leta 1811, je bila zgrajena cesta iz Kozjega skozi trg Podsreda do Pišec, in sicer zato, da bi z vinom bo- gati območji Pišec in Sromelj imeli najkrajšo pot do višje ležečih območij okrožja, kar bi prihrani- lo stroške. Prejšnje vinske kupčije na Kranjsko so bile namreč prekinjene, ko je leta 1810 Kranjska postala del Ilirskih provinc. Cesta je bila tako v uporabi, dokler ni Kranjska znova postala del Avstrije, zaradi česar se je znova odprlo trgova- 72 Kuret, Slovensko Štajersko, str. 72 in 90. 53 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 nje z vinom. Trgovanje po omenjeni cesti, kot je zapisal poročevalec, so opustili, ker je bila zaradi strme hribovske lege težko prevozna. Zaradi pro- šenj podložnikov tukajšnjega in sosednjih okra- jev se je leta 1813 v soglasju z gosposkama Podsre- da in Bizeljsko pričela gradnja nove ceste od trga Podsreda do Sv. Petra pri Kunšperku v okraju Bizeljsko, ki pa do leta 1821 še ni bila dokončana, saj je bizeljska gosposka po svojem območju še ni povsem uredila. ZAKLJUČEK Na podlagi vsega navedenega je na mestu za- ključek, da je bilo življenje v nabornem okraju Podsreda leta 1821 zelo zahtevno, saj so podložniki pogosto trpeli hudo pomanjkanje. Denarni doho- dek so podložniki, podvrženi množici obveznosti do gospostva, ki jih je izterjevala tudi z izvršitelji, prejemali zgolj od vinogradništva in nekoliko od prodaje domačih živali. Na svojih kmetijah zaradi neznanja in razdrobljenosti posestev niso pride- lali več hrane, kot so jo potrebovali za preživetje. Ker ni bilo industrije in dobrih cestnih povezav, okraj ni imel dobrih povezav do gospodarsko močneje razvitih krajev. Okraj je veljal za prome- tno težje dostopnega, bil je geološko razgiban, kar je oteževalo kmetovanje, oddaljen od večjih središč, majhen in brez občutnejšega števila pre- bivalcev (slabih 3.500). Ti so očitno imeli vesel in nezmeren značaj ter nekatere temu skladne nava- de. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja, ki se kaže tudi v opisu vsakdanjih jedi, so se torej prebivalci očitno radi dobro najedli in napili, če so le imeli priložnost za to, in sicer ob življenjskih mejnikih, praznikih ali sejmih. Opisane okoliščine okraja, še posebej revščina in oddaljenost, so bile tako neatraktivne, da si okraja za delovanje in bivanje niso želeli izbrati za poklicno udejstvovanje izo- braženci. O tem priča dejstvo, da podložniki ni- so imeli zdravnika, stalnega učitelja, saj je vsak kmalu odšel, in babice, ki so jo sicer izšolali. Ker prebivalci niso imeli sredstev, so izobraženi okraj kmalu zapustili ali se za življenje v njem sploh ni- so odločili. Tako so bili prebivalci okraja prikraj- šani za temeljne storitve. Tudi obrti v okraju je bilo malo. Ni bilo tkalcev platna, zgolj več oseb, ki so predle navadno platno. Gospostvo je sicer gospodarilo s svojimi posestvi, vendar je Podsre- da bolj kot za gospodarski učinek takratnim la- stnikom služila pretežno kot pribežališče v času nemirov ali za oddih. Trivialna šola je v Podsredi že delovala, po poročilu jo je celo obiskovalo ve- liko otrok iz Podsrede in bližnje okolice, a šolanje so nadaljevali le redki. V okraju je redno bivala zgolj duhovščina, oskrbnik gradu in predstavnik gospostva ter le nujno potrebni uradniki za vode- nje nalog gosposke. Predstavljeni vir s poudarki oziroma primerjavami drugih okrajev je za okraj Podsreda pomemben, saj prikazuje veliko delcev vsakdanjega življenja, ki kot celota prikazujejo splošno stanje prebivalstva. To se je za preživetje naslanjalo na agrarno gospodarstvo, prikrajšano pa je bilo za znanje, zdravstvene storitve, infra- strukturo, industrijo in obrt, obenem pa močno obremenjeno z dajatvami in njihovim izterjeva- njem. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIR (ISN) ZRC SAZU – Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU Göthova topografija GT 1, 273.1 LITERATURA Bečan, Rok: Upravna zgodovina lovrenške pokrajine v 17. in 18. stoletju: Župnija in trg Sv. Lovrenc v Puščavi (na Pohorju) ter gospoščina Fala (diplomsko delo). Lov- renc na Pohorju, 2009. Bezlaj, France: Slovenska vodna imena. Ljubljana: SA- ZU, 1956–1961. Bučar, Josip: Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol. Jugoslovanska knjigarna, 1924. Curk, Jože: Trgi in mesta na slovenskem štajerskem, Urba- nogradbeni oris do začetka 20. stoletja. Maribor: Za- ložba Obzorja, 1991. Curk, Jože: Podsreda in njena gospoščina (urbano- -gradbena skica). Časopis za zgodovino in narodopisje 52, n. v. 17, št. 2, 1981, str. 219–227. Dolenc, Metod: Odkod – vsobénjki?. Časopis za zgodo- vino in narodopisje, 1928, Zgodovinsko društvo, Ma- ribor, str. 165–176. Gregorič, Nika: Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški in njegov vpliv na vinogradništvo na Štajerskem (di- plomsko delo). Maribor, 2022. Höfler, Janez: O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Ljubljana: Viharnik, 2016. Keršič, Irena: Oris stanovanjske kulture slovenske- ga kmečkega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf, 33/34, 1988–1990, str. 329–388. Koropec, Jože: Zemljiško gospostvo Podsreda do 17. stoletja. Časopis za zgodovino in narodopisje 52, n. v. 17, št. 2, 1981, str. 204–218. Kotnik, France: O valjanju domačega sukna. Done- ski k zgodovini domače suknarske obrti. Slovenski etnograf 2, 1949, str. 10–26. Kretzenbacher, Leopold: Slovenski pregovori v starih štajerskih rokopisih. Slovenski etnograf 5, 1952, str. 160–168. 54 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 Kuret, Niko: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848: topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818 [i. e. 1811]) in Georga Götha (1842), Del 1, Snopič 1. Ljubljana: SAZU, 1985. Lazarini, Franc: Zgodovina rodbine Lazarini. Radovljica: Didakta, 2013. Leskovec, Antoša: Opis Rajhenburškega nabornega okraja iz l. 1810. Brestanica, Zbornik člankov in raz- prav (ur. Jože Curk). Brestanica: Turistično društvo, 1982. Maček, Jože: Podčetrtek skozi stoletja. Maribor: Pivec, 2008. Maček, Jože: Zgodovina slovenskega agrarnega prebival- stva. Ljubljana: SAZU, 2020. Makarovič, Gorazd: Prehrana v 19. stoletju na Slo- venskem. Slovenski etnograf, 33/34, 1988–1990, str. 127–205. Makarovič, Marija: Slovenska ljudska noša v besedi in po- dobi: Kozjansko. Ljubljana: Zveza kulturnih organi- zacij Slovenije, 1988. Orožen, Ignaz: Das Bisthum und die Diözese Lavant, VI. Theil: Das Dekanat Drachenburg. [Marburg], samo- založba, 1887. Pertl, Eman: Oris zdravstva in socialnega skrbstva. Med Bočem in Bohorjem (ur. Marjan Žagar et al.). Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina: De- lavska univerza, 1984, str. 605–624. Pirc, Matija in Komatar, Franc: Zgodovina srednjega in novega veka do westfalskega mira za višje razrede sre- dnjih šol. Ljubljana: Društvo slovenskih profesor- jev, 1911. Počivavšek, Marija: O sejmih v Podsredi. Časopis za zgo- dovino in narodopisje 67, n. v. 32, št. 1, 1996, str. 58–66. Polšak, Anton: Ponemčevanje slovenskih krajevnih imen v okrožju Brežice v letih 1941–1945. Časopis za zgodovino in narodopisje 67, n. v. 32, št. 1, 1996, str. 205–235. Stopar, Ivan: Grad Podsreda med včeraj, danes in jutri. Celje: ZVNKD Celje, 1999. Vilfan, Sergij: Od vinskega hrama do bajte. Slovenski etnograf 5, 1952, str. 107–142. Vilfan, Sergij: Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska ma- tica, 1961. Zadravec, Dejan: Urbarialni zapisi o lovstvu na obmo- čju med Savo in Sotlo v prvi polovici 17. stoletja. Ekonomska i ekohistorija 1, 2009, št. 5, str. 101–114. Žižek, Aleksander: Upravni razvoj Celja v letih 1748– 1850. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 1996, str. 9–54 (Iz zgodovine Celja/Odsevi preteklosti, 1). Žontar, Jože: Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849. Zgodovinski časopis 34, 1980, št. 1–2, str. 119–155. SPLETNA STRAN Franciscejska katastrska karta https://maps.arcanum.com/en/map/cadastral SUMMARY Life in the conscription district of Podsreda in 1821 For the Kozjansko region, which includes the conscription district of Podsreda, there are not many hi- storical sources from the pre-March period describing the everyday lives of its residents. The answers to Archduke Johann’s survey, which he distributed to the conscription districts throughout the province of Styria in 1811, have only been preserved for eleven Slovenian districts. In 1821, Alois Pürkher, the administrator and district commissio- ner of the Reichenburg (modern Rajhenburg) estate as well as the founder of the land registry of the Podsreda estate, filled the survey on behalf of the Podsreda district. The article presents in detail the content of his answers and compares them to those provided by the neighbou- ring conscription districts, specifically Rajhenburg (in 1810), Bizeljsko (in 1831 and 1843), and Brežice (in 1843). Archduke Johann divided the questions into seven ca- tegories or areas: I. topographical-political, II. religious- -moral, III. physical-natural scientific and general medical, IV. forestry, V. economic (agricultural) with subgroups on farming, meadow farming, livestock farming, alpine far- ming, viticulture, and specific agricultural operations, VI. mining, and VII. commercial. The questions demanded very specific answers, for example, regarding farm chores, viticulture, customs, traditions, the character of the pe- ople living in the district, and so on. The conditions in which the answers were written refle- cted the emerging state apparatus and the unsatisfactory state of education, health, and other critical infrastructu- re in the remote part of the province of Styria. Officials worked at Podsreda Castle, where the authorities had their headquarters. Pürkher also provided detailed information on the history of the castle and stories associated with it and its owners, the market town of Podsreda or, specifical- ly, its privileges, two devastating fires, folk tales about the origin of the market town as well as the origin of the name Hörberg, the German designation for Podsreda. Other answers shed light on religious buildings and pastoral care, education, and healthcare in the district as well as on the personal qualities and habits of its subjects, the way they dressed, their living standard, and the main economic activities in the district—agriculture and viticul- ture. As is evident from the answers, in 1821 the Podsreda conscription district had a poorly developed industry and lacking infrastructure, which was mostly due to its hilly 55 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 and hardly accessible terrain and remote location. This made it entirely dependent on agrarian economy. Life in the Podsreda conscription district was very challenging for the subjects during the period concerned. They often suffered severe deprivation and received mo- ney income largely from viticulture and, to a lesser extent, from selling domestic animals. They were heavily burde- ned by obligations to the estate, which they had to fulfil in both monetary and non-monetary terms (through labour, property, etc.). If they failed to meet these obligations, estate agents would also deprive them of the most essen- tial goods. Due to poor education and the fragmentation of their farms, the subjects could practice no more than subsistence agriculture, resulting in a very poor and mo- dest standard of living. The district only registered 4% of full farms suitable for subsistence agriculture and develo- pment, 14% of three-quarter farms, 28% of half farms, and 26% of quarter farms. The agrarian proletariat, which, in fact, did not make their subsistence from farmable land, accounted for 29% in the district. Although Podsreda had a single-class primary school, the great majority of children did not attend it. Healthcare was financially inaccessible to subjects, with the nearest doctor located in Brežice. Moreover, the district did not have a trained midwife, to provide women with indispen- sable care during childbirth. Despite all the challenges, the residents of Podsreda had a joyful but unrestrained character and a few habits to prove it. Due to the overall scarcity, which may be in- ferred from the descriptions of everyday meals, the resi- dents enjoyed good feasts and drinks whenever they had the opportunity to do so during life milestones, holidays, or fairs. The answers from the Podsreda conscription district unveil a comprehensive mosaic of the life situation of its residents in the pre-March era and are an important and detailed source for the history of everyday life. 56 | kronika 72 � 2024 1 mitja lojen |  življenje v nabornem okraju podsreda v letu 1821 Nadvojvoda Janez (1782-1859) in dr. Georg Göth (1803-1873) (Kuret, Niko: Slovensko narodopisno gradivo v zamejskih zbirkah. Slovenski etnograf 30, 1977, str. 38).