Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 29.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	16. julija 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Shodi Slovenske lüdske stranke v Prekmurji.
Püconci. Dne 2. julija 1922. po božoj slüžbi se je vršo pod milim nebom shod Slovenske lüdske stranke, Gučao je.naš narodni poslanec g. Vlado Pušenjak. Gospod poslanec je v prvom redi povedao, ka je on,včasi po zasedbi — Prekmurja, to je leta 1919. hodo na Goričkom i tam držao shode i tüdi v okolici Murske Sobote i Beltinci. Govornik je povedao celi denešnji političen položaj, ka je kmeti potrebno i naj se ne gleda.na veroizpoved, ár so v našoj stranki vsi vpisani či je katoličan, evangeličan ali Židov. Vsaki je državljan i vsaki more plačati porcijo. Med govorom je bio jako živ i se brez sakše razlike jako grdo oponašao sluga Kodrova stranke Kuhar iz Markišovec, Te kmet dugi zapelavce kmetov, te slabostojni šče Še bolje kmete vničiti, ar so je ešče premalo. Tüdi je bio za centralizem, da bi vse peneze davao Prekmurski kmet v Beograd i tam naš kmet nema nikšega; pregleda, kama pride ta ogromna šuma penez. Podktipleni Kühar je za veliko porciji), za jako dugo i dugo 'Vojaško (soldačko) slüžbo, da bi naši vrli. Prekmurski rojak! slüžili v Albaniji ali v Makedonlji, naj se vladi püstijo štemplani penezi, t naj se ne dajo kmetom nazaj« MI pa nato pravimo, na| ide na dugo vojaško slüžbo g. Koder i njegov sluga Kühar, i naj ideva slüžba, v Albaniji ali Make-doniji lejko sta ešče nej bila vojaka, pa ne vejte, ka je vojaška slüžba, naši vrli dečki do pa tam i tak dugo slüžili kak njim odredi 'višiša oblast, nej pa g. Koder in sluga Kühar. Pazite posebno Goričanci, ka te znali koga mate okoli sebe, Vidite kama Vas šče te vrli brezverski Kühar spravlati ? Nevejmo, ka je ger dobo za to? Tüdi je brezverni Kühar küpüvao kmetom med božov slüžbov vino in cigare, tak da so ništerni prišli čista pijani k shodi. To se zna da pri božoj slüžbi so nej bili. Te zapelivec naj bole ide v cerkev i naj ne kvari naše dobro Prekmursko lüstvo. Gősppd narodni poslanec Pušenjak je ešče potem gučao, ka čl se lüstvo šče samo zapravlati, ka on proti tomi nema nikaj. Govornik poslanec Pušenjak je v Beogradi interpelerao zakoj je granica itak zaprta in zakoj lüstvo ne dobi potni listov. Ocjgor je dobo od liberalni uradnikov v Beogradi, da so po poročilaj Kodra i Kukovca vsi Prekmurci »madžaroni i švercari." To je po poročilaj Kühara sluga (lapca) Kodra i Kukovca ste vsi Prekmurci „madžaroni i švercari." Zdaj si zapomlite Prekmurci, kak Vam tej gospodje v oči gučijo takše i takše pravice mo vam spravlati, gda pa prido v Beograd, te nam pa gučijo, ka smo vsi madžaroni i švercari. Takšim se te naj človek vüpa i za takše naj da votum, šteri nej ka bi nas podpirati, liki do te ešče takšo bož-nijo od nas gučali. Da pa to gospodi Kodri, Kühati i Kukovci že niti ne zamerimo, ar Znamo ka so to za ljüdi, samo se čüdivamo, ka se da eden Prekmurec tak zapelati. Na drügi den so šli »Sokoli" na čeli Kodra Slugi Kühari česti tat, ar so mislih, ka jim je Bog zna kaj dobro napravo. Da se pa gospodje motite.
Tešanovci. Dne 2. julija 1922. ob 3 uri popoldnevi se vršo lejpi shod Slovenske lüdske stranke pod milim nebom pred kapelicov. Gučao je naš poslanec g. Vlado Pušenjak. Kak ga je lüstvo zaglédnem, ga je včasi z gorečim pozdravom »Živio" pozdravlalo. Govornik je povedao cejli naš političen položaj, kak se dnes den kmeti najöjše godi, lüstvo že nema več penez, ta Vlada je samo za velike kapitaliste, (bogace) güli kmeta do čont, drügi se pa samo vozijo po automobilaj. Naši 28 poslancov SLS se zmerom vojsküjejo za pravice, naj se soldacje spravijo v domovino, to je naj slüžijo v Maribori eli v Ljubljani, naj se skrati soldačka slüžba na 6 mesecov. Nadale je g. poslanec gučao, naj dőbij Sakši potni list, naj se lüstvo
ne plači (straši), ar Sakši kmet tak zadosta trpi}, Naj naše vučitele ne premeščajo iz Prekmurja, pa Či je domačinov premalo, naj nam. pošlejo krščanske vučitele i ne kakše brezverne „Sokole", šteri smo že do guta siti. Drügi govornik je pa bio naš gospod Kühar domačin Iz. Tešanovec. Gospod Kühar je bio jako veseli, ka je prišao naš krščanski poslanec v Prekmurje,, šteri razmi krščansko i Prekmursko miseo. Žmetno je bilo gospodi Kühari, ar on vidi, kakše krivice se delajo domačinom, zavolo agrarne reforme je Kühar tüdi gučao, da se drügim, šteri pridejo od Preka, podeli) naša domáča Zemla, a naši domačini si pa po takšem morejo iskati krűh na Madžarskom eli v Nemškom. Pa da bi prej ešče dobili potne liste, da pa niti njij nemremo dobiti. Ar sakšega domačina majo za „madžarona.“ Nato se je ešče ednok oglaso gospod narodni poslanec Pušenjak, da vsi liberalni elementi v Murski Soboti (to je liberalnoga Kodra stranka) majo sakšega Prekmurca za »madžarorta eli švercare". Zapomli si Prekmursko lüstvo „brezvernoga Kodra." Ar zapelivci nikdar ne spijo, nego hodijo okoli kak zapelivl vučje, ge bi mogli koga zgrabiti, oni so poželivl, nigdar njim je nikaj nej zadosta. Gospod Kühar se je g. poslanci najlepše zahvalo kak tüdi g župan Flisar, oba želejta, naj se pa naskori zglasi v Tešanovci kak krščanski pošlanec, strogo pa prepovejmo, ka binas obiskal kakši brezverski — .Sokolski" poslanec, ar smo ji že do guta siti. Nato se je shod zaklučo i vrli domačini so fájn mirno odišli Sakši k svojoj hiši.
Orlovski tabor v Rajhenburgi.
To malo premogokopno mesto v Sloveniji na obali bistre Save, med visokimi planinami, je na den Sv. Petra i Pavla 29. junija v nezmernom veselji plavale.
Tamkašnji Orlovski odsek je obslüžavao blagoslavlanje nove zastave. Na jezere je navrelo lüstva it vsej krajov.
Iz dalnjega Zagreba so prišli bratje, sestre Orli i Orlice, štere so domači na kolodvori srčno pričakali i pozdravili.
Ravnotak iz bele Ljubljane jih je vnogo prišlo s posebnim vlakom. Po navdüšeni!)!! govori je množina Šla v prekrasno baziltko, gde se vršila Boža slüžba, pa tüdi blagoslavlanje same zastave.
Popoldne so sledili nastopi domačega Okrožja i Hrvatov, šterih vaje so splošne zadovol-stvo žele. Sama telovadbe je mnogim lejko bilá v zgled.
Cela slavnost se je v naj lepšem redi vršila, pa tüdi veselica; ne pa kak pri nas navadno zvršijo naši priloženi demokratje i sokoliči, — tej stebri naše narodne samozavesti na severnoj meji Jugoslavije —.
Zaželjeno je, da bi se naš mladi prekmürski Orel tüdi podao na delo ešče z vekšov navdüšenostjov; pokažimo ka znamo, pa ka smo mogoči či ščemo.
Našim bratom pa v Rajhenburgi želemo: naj zastavo, štero so razvili znakom sv. križa i Orla, nosijo sponosom do končne zmage sv. križa, ar v tom znamenji je osigurana naša zmaga nad naprijatelami našimi. Bog živi!
Vsem katoliškim drüštvam i organizacijam.
Na tebe se obrača prekmursko katoliško ljüdstvo, posebno pa na razna društva, prekmurski Orel i te prosi, da njemi prideš na pomoč z kakšim malim darom. Na prvi naš poziv smo dobiti precej penez, na šterom dari se iz srca Zahvaljüjemo darovnikom, ali itak smo ešče potrebni, to nam ešče ne zadostüvalo, zato ešče ednok prosimo vse, posebno pa naša katoliška drüžtva, da nam pošljejo kakšo malenkost. Vaših
krajcarov ne vržete v blato, nego jih dajte v dobre namene, v namene, šteri so v korist celomi katoliškom! sveti, nam vsem i našoj domovini. Naš prekmurski Orel ima veliko nalogo, ki si jo je začrtao, da pa to nalogo ležej izvrši, je potreben pomoči v gmotnom oziri, zato vsi, ki vam je na srci orlovska miseo, darüjte za naše Orle.. (Penezi se pošiljajo na Uredništvo Novin, Črensovci). Prosimo pa kem prle, zato ar se ešče samo te mesec lahko zglasi v Ljubljani, najboljše je, da bi se zbiralo sküpno pri društva} 16. toga meseca in bi se penezi včasi poslali. Vsem darüvalcom se že prekmurski Orel naprej zahvaljüje Bog živi!
Uradna naznanila.
Zakon ozačasni pomoči invalidom i rodbinam padlij, umrlij i pogrešanij vojnikov kak tüdi nešternij civilnij vojnij žrtev.
IV. Poglavje.
Člen 14.
Darila i posojila. Invalidi, šteri so končali izpit dobijo za darilo peneze, da si lehko küpijo šker za svoj obrt. Ta šker pa je 3 leta državna last. Tüdi lehko dobijo posojilo 2000 dinarov za dve leti. Či pa invalid toga darila ali posojila ne bi porabo za to, za kaj je proso, zgübi državno podporo. Ta darila ali posojila lehko dobijo tüdi tisti, šteri pokažejo, da so izučeni mojstri, ali tüdi invalidova drüžina.
Člen 15.
Podeljevanje pravice za prodajanje tobaka, srečk i drügij monopolnij predmetov.
Male prodajalnice tobaka se dajo samo invalidom i njüvim drüžinam.
Člen 16.
Invalidi majo prednost v javni slüžbi. Majo tüdi pravico do brezplačnoga posredovanja za delo pri državnij posredovalnicaj za delo.
Člen 18
Privilegiji. Invalidi majo prednost pri koncesijaj za krčmo, lovino i drügo.
Člen 19.
Invalidi majo pravico do brezplačne vožnje na državnij vlakij, avtomobilij i poštnij vozovij, či idejo na vizito, ali v bolnico ali v školo. Člen 20.	
Invalidi vživajo tüdi pokojnino. Tüdi starši, nedorasli brati i sestre, či ne plačajo več kak 30 dinarov neposrednoga davka, dobijo od 1. marca 1922 naprej pokojnino, či se za nje skrbo prej invalid ali padli vojak če ne zapüsto žene i dece.	
Deca invalidov, či dokažejo, da si sami nemrejo slüžiti krüha ali či se školajo, dobijo do 23. leta državno pomoč.
Žena i deca tistij vojakov, šteri so preminoli, dobijo pokojnino.
Vdova padloga vojaka ne zgübi pokojnine, či se omoži z invalidom, šteroga delanezmožnost je 50%.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Državna borza dela v M. Soboti poroča, da se je toga zavoda poslüžilo od 1. januarja do 24. junija t. 1. 7252 strank l to 3273 delo-dojalcov i 3979 delojemalcov. Posredüvanj se je izvršilo 1326, Uspeh neznan je 1931. V slüžbo se vzemejo hlapci, dekle, küharice, mizarji, klepat i vajenci. Obračajte se v potrebi vedno na njo l
G. Lejko Štefan kaplan iz Turnišč so premeščeni v Gornjo Lendavo, tamošnji g. kaplan Winter Jurij, pa v Turnišče.
„Prekmurski Glasnik“ je zdaj že drügikrat, a zdaj za vedno — zaspao. Naj počiva vu meri!
2
NOVINE
16. julija 1922.
Zahvala. Na risalski pondeljek, dne 5; junija se je priredila zbirka dobrovoinih pris-pevkov za ,,Sklad otroške bolnice mariborske". Z največjo požrtypvalnostjo so prevzele, neprijetno dolžnost gospodične: Gizi in Gabi Nemeš, Margit Trautman, Mari' Pen, Faschinger,. Manci Gonda, Margit Oy6ry i nabrale 769.50 D. Drž, krajevna zaščita dece se tem potom naj lopleje zahvaljuje nabiralkam i darovalcom.
Pomiloščenje vojaških beguncov. S králjevskim ukazom S. br. 3062. z dne 8. jun. so Pomiloščeni vsi podoficerjé, kaplarje i redovi naše vojske, šteri so pobegnoli Od kadra od 5. aprila 1920. pa do zdaj. To pa samo vtomslu-čaji, či se krivci sami povrnejo k svojim komandant ali se pa prijavijo pri vojaškoj ali civilnoj oblasti i tű odnet se pošljejo v kader, gde obslüžijo svoje vreme, kak njim je to rekrutna komisija določila.
Kamena sol se zopet lehko dobi pri g. Kokoti, trgovci v Dolnji Lendavi (Išojova hiša.)
Murska Sobota. Pri glavarstvi je stanovanjski odsek, Šteri preskrbi stanovanje, komi šče. Či prideš stanovanje prositi, ti pravi dotični referent: poiščite si sami. Gda si že najšao stanovanje, pa prideš to zglasit, ti palek povej isti referent: hja, tisto smo včeraj že drügom) nakazali. Tak. Kak se z nami domačini postopa, tisto je že neverjetne. Ne samo, da ne delajo znami, kak to naredba naprej piše, nego nas ednostávno za norce majo. V Murskoj Soboti je eden Orožnik, šteri je samec, brez žene. Kak takši bi mogao meti stanovanje v kasarni. No, ali té Orožnik, pri sebi drži edno deklo, s šterov živé v divjen) zakoni. Se zna, da žnjov nemre v kasarni biti, zato se obrno na stanovanjske oblast, štera je njemi včasi edno dobro stanovanje nakazala, štero stanovanje bi drügi domačini krvavo nticali. Čüdno I Povete zdaj, jeli je to pravica? Domačini moremo trije, štirje v ednoj sobi se stiskavali, zraven pa ešče najemnik« držati, ovi drügi pa to delajo, ka oni ščejo l Nadale to oblastvo, dnes nakaže stanovanje, vütro pa prekliče. Dobro stoječemi človeki se stan. oblastvo — v osebi g. Svetina — nešče zameriti, pa zato tisti odlok, s šterim je nakazala pri njemi stanovanje ednomi arendáš!, je ga drügi den razveljaviti, ár je tisti gospod nej sirmak, i ar pred svojim imenom nosi: dr.... Te pa resan samo zasirmake pa proste ljüdi poka té biži G. Svetina,tű trbej brez protekcijo, energično red napraviti. E d e n p r i z a d e t i.
Okrožni agrarni urad v M. Soboti javlja: 1) Agrarna reforma ni izmerila poti in jih tudi ni pridala k njivam oziroma senokošam, za to tudi ne plačujejo interesenti nobene zakupnine, ampak imajo sedaj je služnost teh poti. 2) Obč. agrarni odbor nima pravice da oddava kaj v zakup, kar ne pripada ne njemu in tudi ne občini. 3) Agrarni urad v Murski Soboti ni zapovedal, da bi se kak denar prinesel v urad in tudi takega ni sprejel in ne more sprejeti, ker to ni stvar podpisanega urada. 4) V smislu vsega gori objašnjenega obč. agrarni odbor ni mogel tudi take notice dati v Vaš list. (Čakamo odgovor z Kroga od obč. agr. urada, potom župana. V Krogi najbole znajo što, je davao vö poti i čide pa kama so šli tisti penezi. Vr.).
Država.
Naša država misli zeti velko posojilo iz Amerike od Btoerove "grupe. Finančni minister g. Kumanudi na vse strane dokazivle velko potrebo posojila, štero bi še ponižalo za graditev nove. železničke proge itd. V tom deli ga podpira g. Pašič, ka se za posojilo morejo dati glasi v narodnoj Skupštine ar je to sredstvo (orožje), štero de držalo denešnjo vlado ešče nikelko časa na Vladi, ar je penez Vladar svejta. Proti tomi je ne samo večina naroda, tem več poslanci vladini strank. Najodločnejši protivili glas je zdigno Dr. Velizar Jankovič radikalce.
Svet. 
Velika nesreča. V hamburškoj luki na nemškom se je zgodila {zadnje dni velka nesreča. En amerikanski hajov „Alvarez“ iz Bazilije je bio na Popravki v Hamburga. Gda so glavna popravila na hajovi že gotova bila, so ga spüs-lili há morje, a to tak nesrečno, da se je nagne na en kraj i začno . pbtaplati. Delavci, šteri so bili na ladji, so začnoli v morje skakad, naj si morejo življenje rešiti, a itak se jih je vnogo potopilo. Dozdaj so dognala da je mrtvih i ranjeníh više 100 delavcov.
Glad v Rusiji je zahtevao 10 milijon ljüdih, tej so postali žrtev lakote.
Tüdi Japán zniža armado. Po načrti vojnoga ministra, šteroga je vlada odobrila, se Japonska armada zniža na 50 jezer mož.
Domača i svetovna politika.
Malo prekesno! Vojni minister je zdaj dobo kredit od ministerskoga sveta 7 milijon dinarov za 30.000 vojaških postelj, drva i drüge stvari, zdaj v najvekšoj vročini, po zimi
so pa mogli na goli tleh spati i se v nekürjenih vagonih voziti.
Slovenijo mislijo razdeliti na 2 okrožji, i te dnij ščejo zameniti dozdajšnje pokr. namestnike z velikimi župani. Tiste ščejo razdvojiti (raztrgati), šteri so bili tak dugo na zvünešnje ločeni i so se s tak dugim mučeništvom i trüdom zdrüžili z bratami „Štajarci i Kranjci.“ Proti tomi stopaji vlade je cela Slovenija. Sam pokr. namestnik g. Hribar, za šteroga trdijo, da je slaven i veliki Jugoslovan, šteri gleda imenüvane države bodočnost, pravi ka je to delo vlade nej čedno, ar je škodlivo etnografski Sloveniji.
Jako dobro vino po K 24
liter prodavlejo od 150 litrov naprej pri
Franc Seršeni v Lotmerki.
Portlandcement i vapno
se dobi na veliko i malo po najnišišoj dnevnoj ceni pri
Juriji Tomka
trgovci z železom
Dol. Lendava.
Portlandcement és mész
minden mennyiségben a legolcsóbb napi árban kapható
Tomka György
vas és füszerkereskedőnél
Dol. Lendaván.
Slavnomi občinstvi naznanjam da poleg mojega mlina v BELTINCI sam tüdi goridao postaviti PARNO ŽAGO, štera je že začnola delati.
Ludovik Pintarič
posestnik paromlina in žage.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron!
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.: Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—20.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo
za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga : 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	 „   8	   „         „	     .  .  .   560 K
36	 „	   „  12    „	   „	  .  .  .  800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 16 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—24     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, tér od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20—15
“Trgovina lesa in trüg.“
V zalogi imam vsefelé blanje, štoke in late kak tüdi trüge (škrinje) za mrtve in vse coj spadajoče se dobi po najfalej ceni pri Albin Sagadin v Beltincih.
„Gostilna ali trgovina z ali brez posestva se küpi ali vzame v najem v Prek- ali Medjimurji. Naslov pove uprava lista.“
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava