enska zveza na Švedi
I
N F
0 R M A T
1 O N S
B
L
A
D
E
T
n
O
Informativno GLASILO / INFORMATIONSBLADET
Št. / Nr 20 Letnik / Ârgâng 6
Izdajatelj / Utgivare: / Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Naslovna slika / Uppslagsfoto: Otvoritev razstave SLOVENCI S SEVERA, Slovenski Svetovni Kongres, Ljubljana, 13. 09. 2007 Foto: Blaž Karlin	Ozadje/Bakgrund: Lastovke
VSEBINA
INNEHALL
Uvodna beseda	3
Slovenska zveza	4
Društva	6
Planika, Malmö 6 Slovenski dom, Göteborg 9 KD Slovenija, Olofström 14 Orfeum, Landskrona 16 SSVF, Stockholm 21 Kultura	22
Slovenci s severa 22 Razstava Nine Pesjak 29 Vaša pisma	30
Reportaže	41
Zanimivosti	53
Arhiv	59
Naslovi	64
Inledningsord Slovenska riksförbundet Föreningar
Kultur
Era brev
Reportage
Aktuellt
Arkiv
Adresser
Glavni in odgovorni urednik/izdajatelj — Huvudredaktor/ansvarig utgivare:
Avguština Budja (-stina)
Člana redakcije - Redaktionsmedlemmar Jožef Ficko / Ciril M. Stopar
Tehnični urednik / Teknisk redaktor: Zvonko Bencek
Naslov uredništva/Adressen: Augustina Budja_
Hantverkargatan 50 261 52 LANDSKRONA Tel. 0418- 269 26
Elektronska pošta: budja@bredband.net
Vaše prispevke pošljite na zgornji naslov do 15. 11. 2007 Skicka era bidrag till Informationsbladet senast den 15 november 2007
UVODNA BESEDA
INLEDNINGSORD
Oktober - vinotok...
Predsedniške volitve Slovenci bomo v samostojni državi kmalu dobili tretjega predsednika. Vloga predsednika države je, da predstavlja Slovence doma in po svetu. Volitve bodo 21. oktobra. Predsedniška funkcija pri nas je bolj na protokolarni ravni, vseeno pa je biti predsednik republike Slovenije pomembna funkcija.
Vabimo vse, ki imate volilno pravico v Sloveniji, da greste na volišča. Izberimo predsednika republike Slovenije, na katerega bomo lahko vedno in povsod ponosni!
Otvoritev razstave SLOVENCI S SEVERA v dvorani Svetovnega Slovenskega Kongresa v Ljubljani je bila posvečena Slovencem na Švedskem, njihovim delom doslej ter vizijam za prihodnost. Razstava je bila lepo obiskana, ogledate si jo lahko še do konca oktobra letos.
Hvala vsem dopisnikom, ki poročate novice iz društev in drugo, prosimo pa tudi, da se potrudijo še tisti, ki si doslej tega niso upali ali želeli, napišite in pošljite svoje prispevke v uredništvo za objavo. Več nas je, ki se oglašamo, bolj bo pestro. Kar je zapisano - ne bo šlo v pozabo!
Tudi v tej številki smo objavili veliko fotografij, saj ena slika pove več kot tisoč besed. Hvala vsem!
Želimo vam lepo jesen!
Uredništvo
Potovanja v Slovenijo
Resor till Slovenien
ADRIA AIRWAYS - INNEX TOURS WWW.ADRIA-AIRWAYS.COM telefon: 040 96 22 61, 040 22 16 59, mobil 0704 92 74 89 bookinq@adria.si FRANK BUSS(Liubliana)www.frankbuss.net telefon: 040 23 51 55, 611 96 74
TOP Tourist buss (Maribor) 042 18 29 84, 042 13 27 20 Thermal Resor www.komkom.se/WEB-resor/indexkomqo.htm
<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<<
- stina
Slovenska zveza na Švedskem
slovenska.riksforbundet@telia.com
Predsednik ima besedo^
Spet je jesen tu, v septembru nam je večkrat sonce pokukalo izza oblakov in nas s svojimi toplimi žarki ovilo v svojo omamo. Poletje pa nam je pregnal dež in marsikateremu prekrižal račune o toplem in sončnem poletju. To pa so doživeli tisti, ki so se na dopuste odpravili v Slovenijo, teh pa ni malo, saj veliko naših rojakov odide že spomladi v rojstni kraj ali tja, kjer so si za stara leta ustvarili svoj tihi, mirni, toda za vas prečudoviti kotiček,
v
zdaj v jeseni po trgatvi pa se vračate nazaj na Švedsko in veseli nas, da nam boste spet pomagali pri društvenem delu. Med tem časom pa marsikaterega izmed nas ne bo
več med nami, kajti usode ne moremo spremeniti, če nas bog pokliče k sebi.
Slovenski dopolnilni pouk je začel že v začetku septembra, prav tako likovna sekcija in ostali krožki, ki so po slovenskih društvih. Tista društva, ki imajo svoje prostore, bodo s pomočjo Slovenske zveze dobila prenosne računalnike in tukaj se odpira možnost naučiti naše starejše člane, kako se tej stvari streže.
Jaz sem se udeležil seminarja za izseljenske novinarje iz celega sveta in povem vam, da sem se veliko naučil in tudi veliko pomembnih ljudi sem srečal. Svoje znanje bom zdaj skušal prenesti v delo, zato tudi objavljamo dnevnik o seminarju. Prav tako sem v Sloveniji obiskal nekaj prireditev in sklenil več poznanstev in dogovorov, ker v prihodnosti moramo vsi Slovenci skupaj držati. Spoznal sem veliko ljudi iz Slovenije, Amerike, Avstralije, Argentine in tudi iz Evrope, pomagali si bomo med seboj, da bomo lahko ohranili slovensko besedo, kulturo in ne bomo pozabili na naše korenine. Kajti brez besed in dejanj nobeden za tebe več ne ve.
Svetovni Slovenski Kongres je tudi organiziral kulturni večer, razstavo in predavanja z naslovom Slovenci s severa. O tem nam bo več poročala gl. urednica tega glasila Avguština Budja. Vsem, ki so pomagali v tej zadevi se najlepše zahvaljujemo, pozdravno pismo in zahvalo sem poslal tudi na naslov Svetovnega Slovenskega kongresa.
Slovenskemu društvu v Stockholmu pa čestitamo za 35-obletnico!
Lep pozdrav in prijetno na Vinskih trgatvah in Martinovanju
POPLAVE V SLOVENIJI
Pred nekaj časa so bile v Sloveniji hude poplave in marsikdo od nas je v srcu začutil, da bi prizadetim morali pomagati. Tako je tudi občutila tudi 78-letna gospa Jožica, ki mi je poklicala po telefonu in tudi vas poziva, da bi bili radodarni do ubogih ljudi, ki jih je prizadela takšna katastrofa in nesreča, da so izgubili svoj dom in še kaj.
Ker smo skupno močnejši vas pozivamo, da pošljete vaše denarne prispevke s pripisom "Zfl poplave v Sloveniji" na PG Slovenske zveze, mi pa bomo nato ta denar poslali naprej v prizadete občine. Prosimo UO društev, da pomagajo ljudem z informacijo in pri zbiranju denarja.
Slovenska Riksforbundet, PlusGiro: 721877- 9 (Zapoplave v Sloveniji)
Ciril Marjan Stopar
Program dela Slovenske zveze 2007
^Oktober in november, Vinske trgatve in martinovanja; prireditve,
likovne razstave in veselice v društvih. i- 27. oktober, slov. likovna razstava in vinska trgatev
v Jämshögs Medborgarhus pri Olofströmu. i-10. november, 35- obletnica Slovenskega društva v Stockholmu. ^ 10. ali 24. novembra, jesenska konferenca SZ. i- December, miklavževanje in silvestrovanje v društvih.
Ponovno objavljamo poštne žiroje slovenskih društev
Spodaj objavljamo poštne žiroje v zvezi z včlanjevanjem v posamezna slovenska društva. Najprej kontaktirajte predsednika, katerega telefonsko številko najdete na zadnji strani Informativnega GLASILA, nato se včlanite v dotično društvo tako, da plačate članarino, ki jo določi posamezno društvo. Poštni žiroji so objavljeni po posameznih društvih:
Landskrona - ORFEUM, (Triglav, 1968)	PG-- 450528 - 9464 Landskrona - LIPA, 1977 (Slovenija, 1973) PG-- 4372936 -7
Stockholm - SLOVENSKO DRUŠTVO,	PG-- 653438 - 2| ^ Malmö - PLANIKA, PG—779597-- 4 ^
Göteborg - FRANCE PREŠEREN PG--725261 -
2
Olofström - SLOVENIJA, PG-- 732365 -2|_^
Halmstad - IVAN CANKAR, PG--643759 -"4^_^
Göteborg - SLOVENSKI DOM, PG--1503562 - 9
Eskilstuna - SLOVENIJA, PG-- 22146-- 7|_^
Slovenska Zveza na Švedskem, (1991) PG-- 721877 - 9
Köping - Simon Gregorčič nima PG, naslov društva je A. Macuh, Husta 1 73197 Köping. Helsingborg - Slovensko-švedsko društvo nima PG, naslov je M. Barač, Paarpsv 37, 256 69 Helsingborg	^	^
(PG = Poštni žiro)	Podatke je posredovala Štefanija Berg
Društva	foreningaR
PLANIKA	MALMO
Dopolnilni pouk slovenščine v MalmojU
Odkar so se na Švedskem pogoji za pouk materinega jezika v okviru osnovne šole spremenili, je za otroke s slovenskimi koreninami, zaradi maloštevilčnosti, skoraj nemogoče te pogoje izpolniti. V naši občini, Burlovs kommun, se zahteva najmanj pet učencev za izvedbo pouka, medtem ko sem včasih še v 70-tih letih bila pri pouku materinega jezika -slovenščine edina učenka na svoji šoli.
Zato me je vodstvo društva SKD Planika prosilo, če bi bila pripravljena poučevati slovenski jezik v okviru društva. Marca letos smo torej začeli s slovenskim poukom, ki ga je obiskovalo petnajst učenk in učencev iz različnih občin v okolici Malmoja. Pouk smo imeli vsak drugi teden dve uri ob nedeljah popoldne - edini možen čas glede na to, da so otroci športno zelo aktivni in se ob svojem prostem času udeležujejo treningov in športnih tekmovanj.
Starost otrok je zelo raznolika od 5 do 14 let. Pri pouku sem se osredotočala na učence, ki že znajo brati in pisati, medtem ko so mlajši, ki pa slovenščine znajo nekoliko več že od prej, sodelovali bolj ob ustni obravnavi. Če bomo nadaljevali s poukom tudi naslednje leto bom poskusila izdelovati primernejše gradivo tudi za mlajše otroke. Gradivo, ki smo ga
uporabljali, sem bila pač prisiljena izdelovati sama kar mi je vzelo veliko časa.
Org^anizatorka sem^inarja, ga.Dragica M^otik
Dom^inkova d^om^ačija
Aprila sem šla za teden dni na seminar za učitelje in učiteljice dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki ga je organizirala Dragica Motik iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Bilo je veliko zanimivih predavanj. Zelo sta me tudi navdušila baletna predstava Don Kihot v Operi Maribor ter izlet po okolici Ptuja z obiskom antičnega svetišča boga Mitre, romarske in božjepotne cerkve "MARIJE ZAVETNICE S PLAŠČEM" na Ptujski Gori, Dominkove domačije ter muzeja Janeza Puha (bolj poznan kot Johann Puch, ki je med drugim izdeloval Puchove motorje). Predvsem pa je bilo lepo srečati učitelje in učiteljice slovenščine, ki poučujejo v različnih evropskih državah.
Ud^eleženci sem^inarja na ptujskem, gradu
Puhovi m^otorji
Junija smo v Malmoju s poukom zaključili. Učence in učenke moram pohvaliti, saj so bili zelo pridni in so pokazali veliko zanimanja za učenje slovenskega jezika. Upam, da bomo naslednje šolsko leto s poukom lahko nadaljevali. Še prej pa se bomo oddahnili na počitnicah - večina od nas v Sloveniji.
Vesna Jakše
Med slovenskim dopolnilnim poukom v prostorih slovenskega društva PLANIKA
Otroci z veseljem obiskujejo slovenski dopolnilni pouk (Malmö, junij, 2007)
SLOVENSKI DOM
Göteborg
Novice iz Göteborga
Foto: Vesele babice s Silvo in Marijo
Vsaka generacija je odrastla ob različni tehniki, saj danes že majhni otroci znajo ravnati z računalniki in ji nič ni težko. Sama občudujem stareješe ljudi, ki so se tega naučili v poznih letih, saj danes brez računalnikov več ne gre. Na žalost sem v tem res pravi nevednež, zato rabim pomoč, kadar pošljem pismo iz Göteborga za naš časopis. Moram pohvaliti Marjano, stalno je pripravljena pomagati, ona to lepo prepiše in pošlje naprej. Morda nimam tiste trdne volje, misli se podijo naokrog in težko je slediti, če kdo kaj pokaže, nato še misel "kaj bo, če pritisnem narobe in bo problem?" No, moralo bo tako ostati, moje življenje ni odvisno od računalnika, srečna sem tudi brez njega. Gotovo nisem sama, morda je kdo med Vami pravtak, in upa priznati.
Nekaj novic imamo, ki bi jih radi delili z bralci
Vesele babice: Praznovale smo Silvin 60. rojstni dan in Marijih 63 let. V Mongoliskem restavranu smo obdarili Silvo s sliko Parisa in obe sta prejeli šopek cvetja. Ob dobri hrani in razpoloženju smo tudi načrtovale, kam v decembru na božični bazaar. Verjetno v Celle v Nemčijo v začetku decembra.
1) Obisk v muzeju Louvre, 2) Najlepši most v Parizu, 3) Sprehod po glavni ulici v Parizu
Potovanje v Paris: Z autobusom po južni Švedski, Danski, Nemčiji, Belgiji v Paris. Tam nas je pričakala vodička, ki nam je razkazala Paris. Ogled je trajal 3 ure. V hotel smo odnesli pritljago in nato ven na sonce, da si ogledamo okolico. Po 386 stopnicah smo prišli do
—,	v
cerkve Sv. Rešnjega Telesa - Sacre Coeur. Čudovit razgled čez Paris! Veliko kafeterij in restavracij, da ni bilo težko napraviti pauzo za dobro kavo in croissantom. Obisk v muzeju Le grand Louvre je bil namenjen Mona Lisi, saj je za celoten ogled muzeja potrebno cel dan ali še več. Eiffeltornet, vožnja do vrha je morala biti, samo škoda, zaradi megle razgled ni bil tako dober. Na ograji smo našli napis treh Slovencev, ki so bili tam dan pred nami. Sami smo se tudi podpisali. V vrsto, da pridemo do ogleda cerkve Notre Dame. Tukaj so stekla v oknih, ki so še originali. Vožnja z ladjo po Seinu, je bila dogodivščina zase, saj smo se peljali pod številnimi mostovi in pod enim najlepših. Vožnja je trajala približno eno uro. Bili smo presenečeni, ker imajo stanovanja čisto na vrtu vsake hiše veliko zelenja, trave in mala drevesa. Tudi del blokov, novejši del Pariza, se je razlikoval od centra. Trg Revolucije s spomeniki in fontanami , kjer je kar precej turistov. Pred koncem druge svetovne vojne je Hitler dal minirati vse muzeje in zgodovinske stavbe, da bi se to uničilo. Odredil je nemškemu oficirju, da to izvede, toda takratni švedski konzul je prepričal oficirja, da tega ni naredil, zato smo mu lahko hvaležni, da si vse te znamenitosti lahko ogledamo. Tudi tržnica je bila deležna našega obiska, kjer je bilo sadja in zelenjave v obilju.
Cene v samem Parizu so visoke, polovične izven Pariza. Prijazni Francozi, čeprav smo se s slabo angleščino trudili sporazumeti. Glavna ulica v Parizu Aveny Champs Elysees, z lepimi znanimi trgovinami, so bile le paša za oči, saj cene so rekordne. Triumbage s francosko zastavo in grob neznanega vojaka obišče vsak turist. Veliko znamenitosti je še ostalo, kar bi si bilo vredno ogledati, a čas na žalost ni dopuščal. Po poti nazaj smo obujali spomine, na vse kar smo videli in doživeli. Promet v Parizu je gost in počasen, po ozkih ulicah avtomobili, avtobusi, vespe in kolesarji, daje res potrebno biti previden.
Vadstena: Letos je bilo srečanje še posebej slovestno saj je bila 45. obletnica Slovenske katoliške misije na Švedskem in kar videlo se je po številu prisotnih Slovencev. Mariji Perovič
in meni je bilo v ponos, da sva bili oblečeni v narodne noše in predstavile našo rojstno državo. Ob tej priliki bi rada omenila, vsi tisti, ki niste dobili več kranjskih za kupiti, za drugo leto naročite pri gospodu Zvonetu ali pokličite v Göteborg. Mi moramo to naročiti, ker se je zgodilo, da smo jih imeli preveč s seboj in smo jih vozili nazaj. Naročite in ne boste brez njih.
Piknik in Dan državnosti: 16.6 v scoutgarden v Grabo. Večkrat smo načrtovali piknik in tokrat nam je res uspelo, ker stalno je kdo odsoten in kadar so dopusti, počitnice in jesen je še težje najti primeren datum. Morda bi morali malo bolj označiti pot do piknika (se opravičujemo tistim, ki ste dolgo iskali) bomo drugič to izboljšali.
Slavči in Zenon sta bila zadolžena, da bosta lepo spekla
meso na žaru. Med tem časom smo tekmovali v dartu, streljanju z zračno puško in z igro boule. Kdor je želel je lahko samo kramljal s prijateljem. V kuhinji smo med tem pripravile mize, solate, kruh in vse kar spada zraven. Kava in pecivo na prostem, prav tako skupno sliko. Vso jedačo in pijačo je Slovenski Dom častil svoje člane, drugi so plačali nekaj. Tudi krajši spored za Dan državnosti, da smo se spomnili padlih za samostojno Slovenijo. Povedala sem nekaj o Davu Karničarju, ki je bil prvi na svetu s smučmi do najvišjih vrhov na sedmih kontinentih. Njegov pripis: sreča mi je stala ob strani in ponosen sem, da mi je uspelo prvo smučanje v najvišjih vrhov kontinentov. To so bila potovanja, priprave, negotovosti, poslavljanja, vzponi in
neprekinjenih smučanj na najvišjih točkah. Azija - Everest - maj 2000 Afrika - Kilimanjaro - nov 2001 Evropa - Elbus - maj 2002 Južna Amerika - Aconcagua - jan 200, Severna Amerika - Denali - maj 2004 Antarktika - Mt. Vinson - 28. nov 2006
Foto: Tekmovali smo v igri DART Udelžencipiknika, 2007-09-29
Ko smo vse pospravili in čakali, da bo odgovoren za hišico prišel po ključe so se oblaki potemnili in dež je padel čez gozd, kjer smo preživeli cel dan. Hvala vsem za obisk in vsi tisti, ki ste pomagali, gotovo to ni bilo zadnjič.
Srebrni jubilej: Gospod Zvone je 2007.06.17 imel v Katoliški cerkvi Kristusa kralja v Göteborgu srebrno mašo se pravi 25. obletnico maševanja. Misijski svet ga je hotel presenetiti,
zato se je vse delalo bolj na tiho. Lizika iz Slovenije (sestra Lenike Jablanovec) je izvezla lep prt (z grozdjem, klasjem, kelihom, golobi) katerega smo pogrnili na oltar. V drugem nadstropju šole smo s skupnimi močmi pogrnili mize, pripravili hladen narezek, doma pečen kruh, solate in pijačo. Eika Jablanovec je spekla torto in dekorirala z jagodami in napisom. Torto je g.
Zvone razdelil pri kavi.
Voščila, zahvale in lepe želje, da ostane še med nami veliko let, so ga ganila, saj je bil presenečen, da smo vse to pripravili za njegov dan. Tudi petja ni manjkalo, saj Zvone rad poje in Jožetova harmonika je zvabila tudi na plesišče. Gospod Zvone imejte potrplenje z nami, saj včasih kar prehitro radi koga obiramo in kritiziramo, pozabimo pa, da nihče ni brez napak.
Gospod Zvone Podvinski! Čestitkam in pozdravom se pridružujejo tudi ostale slovenske skupnosti na Švedskem:
Hvala vam, g. Zvone, za vse prehojene poti in za vašo vedrino in tolažbo v hudih stiskah! Ostanite še naprej z nami, dobre volje in s potrpežljivostjo. Bog vas obvaruj!
(Uredništvo)
Pozna se, da smo mladi prišli na sever in sedaj se bližajo obletnice.
Julija Ivanka Draksler, 60 let Avgusta Ana Pavlovič, 60 let September Milica Žvižaj, 70 let Pavel Tomšič, 80 let
To so lepa leta, prejmite naše čestitke, naj Vas zdravje in sreča spremljata. NAZDRAVJE!
Ja, tokrat sem res imela veliko za pisati, ker se je veliko tega tudi dogajalo. Dopusti bodo uresničili naše želje, da gremo v Slovenijo, morda kam drugam, nekateri bodo ostali tukaj. Vsem želimo, da se zdravi in srečni vrnete nazaj, da bomo lahko še vnaprej dobro sodelovali. Z možem greva v jeseni na pečene kostanje in mošt.
Pa brez zamere.
Za Upravni odbor Slovenski Dom
Marija Kolar
KULTURNO DRUŠTVO S L O V E N I J A
O l o f s t r o m
E-mail: slovenija.olofstrom@telia.com
Junijski piknik in balinanje v Kallinge
V sredini junija je družina Stopar s pomočjo sorodnikov organizirala prijateljsko srečanje in obvezno balinanje na domačem vrtu in dvorišču. Tokrat smo praznovali deseto obletnico teh srečanj in prijavljenih je bilo zelo veliko ljudi. Toda kot zanalašč je bil za to soboto napovedan dež in mrzlo vreme, tako da je desetina prijavljenih odpovedala svoj prihod, kar nas je tudi rešilo, saj smo imeli le dve vrtne ute, pod katere smo se lahko stisnili v
_ ■- • • rr-^ -_•- • - r_L_______^_^_^_^J__-J_f	_I
slučaju dežja.
Po prihodu gostov je bilo pripravljeno kosilo, takoj nato pa je že začelo rahlo deževati. Dež pa ni ustavil naših zagnanih balinarjev, balinali smo kar nekaj ur in bili precej premočeni, ker je deževalo na obroke, kar pomeni, da je nekaj časa padal dež, potem pa je spet prenehalo deževati itd. Pod dvoriščno uto nam je Libero zaigral nekaj primorskih melodij, da bi nas pogrel toda tudi naš muzikant se je pritoževal, da je premrzlo in da mu prsti ne tečejo tako uglajeno kot po navadi. V večernih urah jih je večina prezeblih in premočenih odšla domov, preostali pa smo se zbrali na verandi in se pogovarjali o dopustih, ki so bili pred vrati. Gostiteljska družina se je že
čez 24 ur odpravljala na kratek dopust v Slovenijo, v Izolo.
Uspešno sodelovanje s Slovenijo
SREČANJE Z ŽUPANOM OBČINE MEDVODE
V juniju se je Ciril Stopar po dogovoru s
v
predsednikom KUD Oton Zupančič iz Sore, Francom Plešcem srečal z županom občine Medvode. Prijatelj Franc me je presenetil tako, da sva najprej obiskala stare znance na televiziji Medvode, Iztoka in Silvano, ki sta društvu podarila glasbeni DVD. Nato pa je sledil obisk pri prijatelju našega društva, županu občine Medvode
g. Stanetu Žagarju. Znano je, da je občina Medvode pokrovitelj KD Slovenija iz Olofströma, že več obletnic so bili naši gostje v Olofströmu, s seboj so zmeraj imeli bogat kulturni program. Prijateljstvo pa je treba zalivati in gojiti zato se skoraj vsako leto oglasimo pri županu, ki se je kot vedno razveselil obiska in po prijateljskem pogovoru smo se odpeljali v gostišče pri Zbiljskem jezeru, kjer sem si ogledal lepoto njihovega jezera. Pogovarjali smo se o sodelovanju, uspešnemu delu v društvu in Društvenem glasilu. Njihov naslednji kulturni obisk v Olofströmu, bo oktobra 2009, ko bomo slavili 35-to obletnico. Prav tako nam bodo tudi letos pomagali, da bomo lažje premostili ekonomske težave, ki jih imamo pri delovanju sekcij in tiskanja Društvenega glasila.
PIKNIK V PRIJATELJSKI VASI SORA PRI MEDVODAH
Konec junija smo se oglasili tudi na pikniku bratskega društva Oton Župančič iz Sore, kjer so nas njihovi člani zelo prisrčno sprejeli. Piknik je bil na travniku za osnovno šolo in prisotnih je bilo precej aktivnih članov. Mladi so se držali okoli posebnega paviljona, ki jim ga je posodil sorški župnik, tam je teklo pivo kar iz soda in mladi so vriskali, prepevali in plesali pod zvoki močnega ozvočenja. Mi pa smo se pogovarjali o aktualnih zadevah v društvih in podobno. Pozno ponoči smo obiskali še nekaj družin, kjer so nas ponudili tudi s kavo, da nam se ne bo spalo na poti domov. Na Primorsko smo se odpeljali šele po polnoči, prijatelj Franc s sodelavci in njegovi mladi iz Sore pa so pospravljali, toda veselja ni hotelo biti konca. Prijatelji iz Sore pošiljajo lepe pozdrave znancem iz Olofströma.
SLOVENSKA ŠOLA
v
2. septembra je začel 6. termin slovenskega dopolnilnega pouka v Olofströmu. Sola deluje v dveh skupinah in ima dva učitelja.
v
LIKOVNI KROŽEK: bo v septembru začel s svojim delom, vabimo zainteresirane da se prijavijo na društveni naslov. Istočasno lahko deluje tudi sekcija ženskih ročnih del (pletenje) in podobno.
DARILO ŠOLSKIH KNJIG IZ CELOVCA
S pomočjo prijatelja Jokeja Logarja smo iz Celovca naročili učne knjige ter učne pripomočke za Slovensko šolo v Olofströmu. Danilo Katz iz Strokovno pedagoškega združenja v Celovcu nam je poslal 2 paketa knjig in učnih pripomočkov. Zaradi drage poštnine jih je Jokej Logar
v
odnesel v Celje k Kristjanu Mlakarju, ki se je pravkar odpravljal na pot v Södertelje. Ceprav je z avtom napravil velik ovinek jih je z veseljem pripeljal Cirilu prav na dom v Kallinge, za kar smo zelo zahvalni. Zahvaljujemo se tudi prijateljem iz zamejske Koroške in Strokovnemu pedagoškemu združenju za učna in knjižna darila. Najlepša hvala vam prijatelji!
DRUŠTVENO GLASILO
V avgustu smo izdali 51-to številko Društvenega glasila na 20 straneh in 4 straneh v barvnem tisku. Izhaja v 150 izvodih petkrat na leto. Glasilo stane 140 kr/leto, naročnina je možna na PG:732365-2, KD Slovenija, oziroma prijavo na društveni naslov ali telefon.
Žalostna novica
V Olofstromu je 31. avgusta 2007 umrl naš član Dušan Belec v 71-tem letu starosti. Pokojni Dušan je bil v začetku delovanja društva nekaj let tudi član upravnega odbora.
UO KD Slovenija izrekajo iskreno sožalje
Jesenski plan dela
27. oktobra, Slovenska likovna razstava in veselica v Jämshögu
22. decembra, Miklavževanje.
30. decembra, slov. maša in skupno kosilo.
Društveni prostori bodo odprti, ko bo likovna sekcija imela krožek, to je v nedeljah od 16.00 ure naprej.
Ciril M. Stopar
Slovenija, Olofström
ORFEUM
Landskrona
Veliko se je dogajalo, ali pa tudi ne - kot se vzame
Foto: Senca in dobra jed sta se prilegli Sommaren är kort, det mesta regnar bort...
Men...hösten är pä intog..
Po nekaj sončnih pomladnih tednih na Švedskem so se mnogi rojaki - stari in mladi - poleti odpravili v Slovenijo. Mladi predvsem k sorodnikom, da si obogatijo besedni zaklad slovenskega jezika, ki sicer usiha.
Poletje v Sloveniji je bilo letos tako vroče, da ga ljudje ne pomnijo. Živo srebro se je vzpelo tudi do 40 stopinj. Kopanje je bilo neizbežno. Člani našega društva v Landskroni so predvsem Štajerci, tako ni bilo daleč do naslednjega bazena, zdravilnega vrelca, ki jih je v tej pokrajini na
pretek.
Nato so se zvrstile jesenske dejavnosti: trgatev, otvoritev razstave Slovenci s severa v organizaciji Svetovnega Slovenskega Kongresa v Ljubljani (o tem kaj več pod posebno rubriko), velika prireditev ob 140-letnici slovenske BESEDE pri Mali Nedelji ter
17
otvoritev Kulturnega doma prav tam. Pri naštetih prireditvah so med drugimi sodelovale tudi sestre Budja.
Ob lanskem obisku pri SSK v Ljubljani je ga. Jana Čop zasejala idejo, da bi organizirali nekaj skupnega s Slovenci s Severa. Pozneje se je ideja skristalizirala tako, da naj bi to bila okrogla miza z novinarji, predstavitev dela med Slovenci pri osamosvojitvi Slovenije, okvirni prikaz dela po društvih ter ustvarjanje posameznikov v okviru društev ali izven. K sodelovanju so povabili posamezna društva na Švedskem, vendar se jih večina ni odzvala. Predsednik Slovenske zveze, g. Stopar je prireditev podprl s čestitko in pozdravi, predsednica SSK je v svojem govoru nagovorila vse prisotne v imenu organizatorja. Nato je g Podvinski z diapozitivi prikazal delo posameznih društev na Švedskem, g. Starc je prispeval s transparenti iz časov slovenske osamosvojitve, g. Drolc je povedal o pomenu Vadstene in okvirno o pomenu Katoliške misije na Švedskem, sestre Budja so prispevale s svojo glasbeno in literarno produkcijo, ga. Meta Verdev z recitacijo A. Budja ter Danni Stražar s pesmijo I natt jag dromde, ga. Majda Kobal pa s predstavitvijo slovensko-švedskega prijateljskega društva v
v
Ljubljani. Program za okroglo mizo ter kulturni program je lepo povezovala ga. Jana Čop.
Foto: Trgači (brači) pri kosilu, na delu in priprešanju (stiskanju)
Dne 13. septembra je bila torej otvoritev razstave SLOVENCI S SEVERA. Organizacija je bila odlično izpeljana. Okrogle mize se je udeležilo kar lepo število novinarjev, nekaj pa jih je tudi zatajilo - najbrž jim je zmanjkalo interesa za življenje Slovencev s Severa Evrope ali ga pa nikoli niso imeli. Žal, tega smo izseljenci že vajeni, vendar je to čutiti dokaj grenko. Tudi politikov ni bilo videti ali slišati med udeleženci, tako je prireditev izzvenela predvsem kulturno. Obenem pa se opravičujemo vsem, ki bi se te prireditve sicer želeli udeležiti, a jih nismo uspeli obvestiti. Sledi fotoreportaža kot zapis dogodkov.
Fotografije: Skupno kosilo »Pri Sestici« in iskrice s predstave
140. obletnica slovenske
BESEDE pri Mali Nedelji, dne 15. 9. 1970; nastopajo domačinke, sestre Budja.
Desno: Otvoritev Kulturnega doma pri Mali
Nedelji, dne 16. 9. 2007.
Spodaj: Prijateljsko srečanje na prireditvi BESEDE -
sestri Olga in Gusti Budja z domačinom, Frančekom Sobočan
SSVF_Stockholm
Slovensk samtalsgrupp?
Inom den Svensk-Slovenska Vänskapsföreningen har det framkommit ett intresse för att starta informella samtalsgrupper. Syftet med dessa grupper är att främst de som inte har slovenska som modersmal, men ända har en viss spraklig grundkunskap, skall kunna träffas för att konversera. Detta för att man lättare ska kunna upprätthalla sina slovenska sprakkunskaper.
Tanken är att dessa träffar skall vara kostnadsfria för nuvarande och före detta medlemmar. Vi har vidtalat en tilltänkt samtalsledarare, som kan tänka sig att ställa upp. Men, för att fa veta hur manga som är intresserade behöver vi fa in besked om just Du är intresserad, eller inte.
Först när vi har fatt in svaren kan vi aterkomma till dem som är intresserade och ge förslag pa plats, tid och datum för sagda samtalsgrupper.
Vart mal är att vi ska ha hunnit genomföra atminstone tre samtalstillfällen innan jul. Därför uppskattar vi om Du kan oss besked snarast möjligt om Du är, eller inte är intresserad. Detta för att ge var samtalsledare gott om tid för att planera.
Vänligen kontakta Carmen Gregorsson pa 070-752 69 79 eller via e-post, c_gregorsson@hotmail.com
Tersaeus 2 inbjuder till
VERNISSAGE lördagen den 20 oktober 2007 kl 12.00 - 16.00
"Pro Hominibus et terra"
Joze Strazar Kiyohara Skulptur	Sumiko Kiyohara Akvarell
Utställningen pagar mellan 20 oktober - 7 november
Pustegränd 6 (vid Hornsgatspuckeln) 118 20 STOCKHOLM Tfn: 08-642 04 82 Tisd-torsd 12 - 18
Fred-sönd 12 - 16	__HjärtUgt välkomna!
Vletošnjem letu bova imela skupaj s Sumiko še dve večji razstavi. Ena bo v Mestni galeriji v Šoštanju 4 oktobra, druga pa bo v galeriji TERSAEUS, 20 oktobra v Stockholmu . Obe razstavi sta v sklopu 300 letnice rojstva botanika Carl von Linneja
in njegovega sodelovanja s slovenskim zdravnikom Scopolijem. Razstava v Botaničnem vrtu univerze v Uppsali je bila zaradi velikega zanimanja podaljšana za
en mesec, Zelo zanimivo. Lep pozdrav Jože in Sumiko
Kultura '
kultur
Svetovni Slovenski Kongres v Ljubljani je v režiji ge. Jane Čop organiziral kulturni večer, okroglo mizo, razstavo in predavanja z naslovom Slovenci s severa. O tem nam bo več poročala gl. urednica tega glasila Avguština Budja. Vsem, ki so pomagali v tej zadevi se najlepše zahvaljujemo, pozdravno pismo in zahvalo je predsednik SZ, g. Ciril Stopar, poslal tudi na naslov Svetovnega Slovenskega kongresa.
SLOVENSKA ZVLZA NA S VEDSKEM
Slovenska Riksjihhmidet i Sverige Nfliilov: ft »v 237, Jó I 1.3 [jnidsltnma, S^heilen. Telrfliv: «m 457-771 K5 11^1«. Ctrll M. Sto|uiv telTalLS: 0046 457 - 771 KS I njnL^tvoi Mnr>iLi [tat;yc,	iUtma. 004431- SI K2	4HI4A3L 774 33 57
DlAg^Jnlmf	IMMA 41N - 1IU13
fini račun r (l'OSl^ilKO) 72 IN 77 - íf. org. N444HN-2lhi3 E-mail: slo^ eiL*ika.i1k!¿liMliu nrt^t tdin.LH un
li,
čestitka ob razstavi SLOVENCI S SEVERA
SíístniiTi BucIjiL ZviHietii Poclvinskenui in g. Jožetu Diolcii
C C s t [ til 111 o z a i'íi z s t a v (i S/o vl'íicí s s c vera.
hkvena zxthvafa gre tudi
sveto v^emv slover^skemv kohgresv za orgífnizíieijo te mzstifve.
SlovenskajilI ivvxlskcm Sl.ovcn.5ikLi Riksfórhiindd i S vorige
m. OSfi^Vir
predsednik
SLOVENCI S SEVERA
Mnogo je let že minilo, vode se dosti prelilo, kar smo prešerni se zbrali, lepšo bodočnost kovali. V duhu ostajamo mladi, vzlic vsem telesnim težavam; pesem in smeh po navadi dajeta moč olajšavam. Mnogi odšli ste pred nami, krije vas zemljica švedska, mi smo še tu, vendar z vami, taka so pota človeka. Pišemo si zgodovino, kakšno nareka življenje; kdor zapusti domovino, ta pozna smeh in trpljenje. Triglav, Slovenija Lipa: skupnost Slovencev v Landskroni;
v srcih tedeum utripa, naši hvaležni pokloni! Kar smo od staršev prejeli, puščamo svojim potomcem. Z upi in dobrimi deli tkemo usode vseh zdomcev! Lepih trenutkov obilo v društvu bili smo deležni. Trideset let je minilo, za vse smo Bogu hvaležni!
Avguština Budja
Zahvalna pesem (1968-1998) Ob 30. obletnici slovenskega društva v Landskroni
Slovenska društva na Švedskem delujejo na jugu države v naslednjih pokrajinah:
Skane (4): Lipa ter Orfeum, Landskrona; Planika, Malmö; Švedsko-slovensko društvo, Helsingborg Blekinge (1): Slovenija, Olofström Halland (1): Ivan Cankar, Halmstad Bohuslän (2): France Prešeren ter Slovenski dom, Göteborg Västmanland (2): Simon Gregorčič, Köping ter Slovenija, Eskilstuna Södermanland (1): Slovensko društvo, Stockholm. V Stockholmu deluje tudi Švedsko-slovensko prijateljsko društvo, podobno kot v Ljubljani Slovensko-švedsko prijateljsko društvo.
Pri ohranjanju slovenske zavesti igra pomembno vlogo tudi Slovenska katoliška misija na Švedskem.
Po društvih je še nekaj aktivnosti, ukvarjajo se z glasbo, petjem, kulinariko, izobraževanjem in literarnim ustvarjanjem. Toda število slovenskih prireditev se krči in s tem tudi priložnost za kulturna udejstvovanja.
Ob pripravah na lanskoletno razstavo ob 15 letnici osamosvojitve Slovenije smo zbrali veliko zanimivega gradiva. Razstavili smo ga lahko le del, zato smo se odločili, da v letošnjem letu celovito predstavimo življenje in delo naših rojakov s Švedske. Rojaki so pobudo lepo sprejeli in zatorej vljudno vabimo na prireditev
SLOVENCI S SEVERA
ki bo v četrtek, 13. septembra 2007, Uspešna prireditev in otvoritev razstave
v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/ IV, Ljubjana.
SLOVENCI S SEVERA,
ki je bila v četrtek, 13. septembra 2007, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, na Cankarjevi 1/ IV v Ljubjani.
Tiskovna konferenca, ob 18. uri Kulturni večer, ob 19. uri
Večer so popestrile sestre Budja z glasbenimi vložki, Danni Stražar s švedsko pesmijo, Meta Verdev z recitiranjem pesmi Jesenksa otožnost Avguštine Budja, Zvone Podvinski z video predstavitvijo, Avguština Budja, Emil Milan Starc, Majda Kobal in Jože Drolc s pričevanji in strnjeno predstavitvijo razstavljenih del. Program je namreč dopolnila pregledna razstava z dokumenti, fotografskim gradivom in izdanimi deli - od glasila, slovarjev, knjig, pesniških zbirk, priročnikov, monografij. Razstava bo odprta dva meseca.
Dogodek ni bil nek strogo zamišljen strokoven posvet, ampak je bil le delna -zelo okvirna -predstavitev tega, kar
v
mi, rojaki na Švedskem počnemo. Pogovarjali smo se o tem, kakšna je naša prehojena pot, spomini, in seveda kakšne so želje in pogledi v naprej. Kaj pričakujemo od Slovenije? .Kako
doživljamo Švedsko kot drugo domovino, v čem se bivanje tukaj razlikuje od življenja v
v
Sloveniji? Kateri so najpomemnejši - najuglednejši Slovenci na Švedskem? Na koga smo ponosni? Kakšno je družbeno, kulturno ustvarjanje, kje in kako se družimo, kako se trudimo
v
ostati Slovenci? Kaj nam to pomeni? Kako nas doživljajo in sprejemajo Švedi? Kako smo doživljali osamosvajanje Slovenije - vtisi, spomini, da ne gre v pozabo!!! Veliko tega je ostalo neizgovorjenega in upamo, da bo kdaj spet priložnost, da zapolnimo te vrzeli. Vse, kar zo, o čemer smo se pogovarjali in še več - vsi sogovorniki tako ali tako nosimo vedno s seboj!
Veseli smo bili Vaše številne udeležbe, saj je razstavo že ta večer obiskalo blizu 100 ljudi! Organizatorka razstave Jana Čop SSK v Ljubljani
in vsi sodelujoč
Po tiskovni konferenci so sledili govori, petje, obe himni, recitacija, pogovori in cvetje
Večer je potekal v kulturnem duhu_
V	okviru rednega delovanja je vodstvo SSK v Ljubljani SLOVECEM S SEVERA omogočilo razstavo del, naših idej in slik iz našega življenja na Švedskem.
V	toku štirih desetletij se je nabralo kar dosti tega, s čimer bi želeli seznaniti slovensko javnost, tako, da ne zaide vse v pozabo. Hvala ge. Jani Čop ter njenim sodelavcem!
Vsi sodelujoči
Razstava Nine Pesjak (hcerke Karla Pesjaka)
Vaša pisMa
ERA BREV
Spomini na tisto daljno leto..
Redno poslušanje radia, kot švedskega tako tudi iz domovine.Vsaka novica je bila dobrodošla.A tistega jutra, ko smo zaslišali » Samostojna Slovenija «.Telefonskih pogovorov ni bilo ne konca ne kraja.Veselje je žarevalo z obrazov prijateljev.
A to veselje ni trajalo dolgo, ko nas je prebudil glas «Napad na Slovenijo«.Kaj pa sedaj, vprašanja so kar deževala kaj, kako, zakaj. Zopet telefonsko zvonenje, kajti nihče ni mogel dojeti, da je vse to res.Še vedno sem mislila, da so to samo sanje.Zjutraj se bom prebudila in bo zopet vse lepo, a na žalost je bila le resnica, Jugoslovanska vojska napadla Slovenijo.
G. Jože Drolc takratni slovenski duhovnik med nami na Švedskem, me je poklical.Tudi v Slovenskem društvo in med znanci so potekali dogovori; kaj narediti, kako lahko pomagamo.Dogovori so začeli potekati, da začnemo z mirnimi demonstracijami.
Dogovor je potekal med nami in Hrvati, katerih je veliko v Goteborgu. Mislili smo več nas bo večje bodo možnosti za pomoč.Prvo demostracijo smo izvedli v Stockholmu, zjutraj smo se odpeljali polni avtobus Slovencev in tudi od drugih krajev Švedske so prišli.Ker pa nihče še tiste dni ni imel slovenske zastave, se je ta čez noč iz (jugoslovanskih) sešila nova;vsaj podobna novi slovenski zastavi. Naša mladinca sta skupaj z pomočjo mame sestavili in šivali; Ta zastava je ponosno plapolala na prvih demostracijah.Pol smo dobili nove zastave kupili so jih člani za časa dopusta v Sloveniji. Pred tedanjim jugoslovanskim konzulatom smo zbirali podpise za samostojno Slovenijo; Sicer ljudem na konzulatu to ni prav nič všeč.Nismo se dali nekaj dni smo redno nabirali podpise mimoidočih.
v
Upali smo samo, da Švedska prizna samostojno Slovenijo. Pridobili smo si dovoljenje pri švedskih oblasteh in demostracije so se nadaljevale vsako soboto v središču mesta Goteborga Brunsparken v bližini mestne hiše. Zbiralo se nas je kar precej Slovencev in pa še več Hrvatov.V dogovoru s Hrvati smo imeli govore na demostracijah, naše govore je ponosno čital naš in tudi katerega sam napisal mladinec Stani (skoraj vse govore).Pomagali sestavljat in pisat pa je bilo kar nekaj prostovoljnih oseb, kasneje tudi skupaj z odborom, kateri je bil ustanovljen za Slovence na Švedskem. Vsako soboto smo se zbirali in po demostracijah se zbirali in se pogovarjali, kja še lahko naredimo. Nikoli prej in nikoli pozneje se ni zbiralo toliko ljudi v društvenih prostorih po sobotah; vsi smo imeli skupno željo, da Švedska čim prej prizna samostojnost Slovenije.Začeli smo
tudi zbirat denar, pomagali so nam tudi ljudje iz Bosne.Denar smo tudi poslali v domovino,samo zelo tesko je bilo dobit ; kam? Ta druženja, sestanki z odborom in pa med ljudmi nas je še bolj povezovala med seboj. Dosti krat je zazvonil telefon in vprašanja in slabe besede so kar deževale iz slušalke; zakaj to delate, za čigavo dobro, kaj bo če Slovenija nebo samostojna, zakaj delamo sramoto ostalim Slovencem, to se bo že samo uredilo.Dost krat smo se pogovarjali o teh groženj in še kaj, bili smo žalostni,da ostaja toliko Slovencev, kateri mislijo drugače kot mi. (Danes pa so veliki SLOVENCI ).Res nikoli nismo pomislili; Kaj če pa res ne uspe, kaj se bi lahko dogodilo, kajti kamere so vedno bile prisotne okrog naših sobotnih srečanj.Mi smo pa kljub vsemu nadaljevali.Naši ljudje v sodelovanju Rotary klub, so se tudi povezali z Rdečim križem iz Slovenije; Če je potrebna kjerkoli kakšna pomoč.Tedni in meseci so tekli, naša srečanja tudi. Niti dež niti sneg nas nista zaustavila.V jesenskem času smo dobili kot društvo obisk iz Slovenije, pevci in vodstvo pobratene občine.Pevci so bili ponosni, da so lahko sodelovali na naših demostracijah, in zvečer na zabavi je dostkrat pogovor potekal, kako je doma.
Nekaj krat smo povabili švedske politike, da se nam pridružijo na naših srečanjih, pripravili so govore in prišli. Pisma s prošnjami so deževala na švedske oblasti; naj vendar že priznajo Slovenijo.
Zima je bila pred vrati, mi smo pa nadaljevali; zadali smo si vse do takrat, da nas Švedska prizna in tudi ostali.Še vedno smo lovili in poslušali vsake novice in telefonski pogovori z sorodniki so bili vedno v ospredju. Naša druženja so se nadaljevala kakor tudi pisanja na oblasti.( Če danes pomislimo koliko ur in vsega smo tistkrat darovali - sodelovali za to - nihče pa ni rekel; Nimam časa).
Vedno smo sledili dnevnim časopisom in televiziji, kaj je novega, katera država je že
priznala in v upanju,da bo med njimi skoraj
v
tudi Švedska.
Začelo se je novo leto in vse več upanja, da je priznanje vse bliže.Res prišel je 22.januar, ko so nas Švedi končno priznali.Odvalil se je velik kamen od srca in skupaj smo praznovali ta dan.
Veselja ni bilo konec, telefoni so še vedno zvonili. Sobotni čas, ko so se demostracije vrstile, je nekako ostal prazen.Dolgo se nismo znajdli, kaj početi sedaj. Počasi se je vse popolnilo.Na žalost pa tudi veliko prisotnih Slovencev se je zopet povleklo v svoj oklep, kot da nismo bili nikoli skupaj, kot da nismo delali dobra dela za vse nas in naših v domovini Sloveniji. Še vedno je prisotna žalost ,zakaj tako; koliko se nas je vsako soboto družilo in srečevalo, planirali za naprej, a takoj za tem nas zapustili. Ostalo nas je še vedno veliko, še vedno se zgodi da govor sam nanese, kako je bilo takrat, kdo je bil z nami, kje so sedaj. A vseeno smo bili zadovoljni,da so bili z nami. Spomini so vedno prisotni in bodo vedno ostali.
Zahvala gre seveda vsem, kateri so vsako soboto bili z nami, možem, kateri so z ponosom držali našo novo zastavo, našemu slovenskemu duhovniku g.Jožetu Drolcu, dr.Paulusu Tomšiču, učiteljici Ivani Knaving, učiteljici Nevenki Ušaj, kateri so pripomogli za vse napisane govore in pa seveda našemu mladincu Staniju Ratajcu, rojen v Sloveniji, nakar se je s starši preselil na Svedsko. Tudi prva doma narejena zastava je zagledala luč sveta v njihovem domu.S ponosom sta prinesla s sestro zjutraj na avtobus - na našo prvo demostracijo, katera je bila v Stockholmu.
Tudi podpise smo zbirali in odposlali v Slovenijo za referendum v decembru 1990 -za »Samostojno Slovenijo«
Po spominih zapisala Marija Perovič, tedanja predsednica Kulturnega društva France Prešeren v Göteborgu.
Marija Perovič Göteborg, 5.avgusta, 2007
Lepo junijsko jutro,ko sem se vsa prestrašena prebudila z napol odprtimi očmi vsa osupla od morečih sanj.Kaj je to,sem vprašala sebe in poklicala moža, ki je še mirno užival v topli postelji.
Veš, imela sem grozljive,neprijetne sanje.« Moje sanje so mi velikokrat prinesle resnična doživetja naklonjenosti. Lotil se me je strah.«Kja je bilo tako grozno,me zaskrbljeno vpraša mož? Razburjenost sem čutila v mojem srcu, pred mano je bila slika, ki ni hotela zbledeti. Da bili smo v cerkvi ljudje vsi črno oblečeni polni obupa; Kamenje smo zakopavali v zemljo,prevzeti in potrti od strahu. To ne bo dobro,sem povedala soprogu,prepričana nekako v ta sum. Ves dan me je spremljala bojazen pred nečem, česar nisem dojela.
Po radiu, televiziji, mediji smo bili seznanjeni s stvarmi, ki so se dogajale v naši domovini. Slovenija si je želela samostojnosti,vstrajala je v svojo zavest in to tudi dosegla. Deležni smo bili in ponosni na uspeh, obraz nam je žarel od sreče.Dva dni kasneje nam je skoraj zastalo srce, ko smo prek radia slišali,da se je začela vojna v domovini Sloveniji. »To so nočne more sem zmedena zabredla v hude težave«.Okamenela sva z možem, kot da so se nam tla pod nogami podrla; Saj to ni mogoče, saj smo si bili bratje in sestre.Ni besed ne čustev, ki bi jih lahko zapisala ali dojela v tistih trenutkih.
Zbrala sem pogum in poklicala sestro po telefonu, jo vprašala kaj se dogaja pri nas. Letala letajo in še ni dojela kaj se je dogajalo ta čas.
Kje ste sestre, bratje,starši,prijatelji, znanci, naši ljudje, kaj se nam dogaja?Bili smo kot obsedeni, toliko andrenalina še nisva doživela v svojem življenju.
Prizadeta, nestrpna, razočarana in potrta sva hodila cel dan, kot da sva na koncu obupa. Nevem, kje sva dobila vso moč, da sva vzdržala, saj sva bila takrat z možem v šibkem stanju zaradi stranja. Kaj storiti, kje smo, kaj sedaj? Telefoni so zvonili,naše društvo France Prešeren se je takoj odločilo, da se udeležimo demostracij v Stockholmu. Z avtobusom se je veliko naših ljudi ganjenih odpravilo na demostracijo.Tega srečanja se nisva udeležila. Vstrajno smo se vsako soboto udeleževali z mnogimi našimi ljudmi v Göteborgu srečanj na demostracijah. Žal, vseh ljudi,ki sem jih poznala nisem srečala na tem mestu. Vsak pač iz svojih razlogov se ni udeleževal.
Prvič v življenju sva se srečala z ostalimi na demostracijah, saj je šlo za našo domovino Slovenijo, za naše ljudi, naše potomce , za mir in da nas priznajo še ostali narodi po vsej Evropi kot samostojno državo, ter da se ta nasilja ne pospešijo. Otrokom sva doma povedala, da v slučaju, če se nam kaj naredi, naj vedo, da sva se borila za pravice in resnico za vse ljudi in našo bodočnost.
V teh trenutkih sem tudi spisala pesmi, eno sem celo recitirala na tej srečanjih. Doživljali smo težke čase, vstrajali smo, upajoč, da se naše želje uresničijo. V ospredju je plapolala naša slovenska in švedska zastava. Naše želje so nas združile, kar se je poznalo na naših zaskrbljenih toda ponosnih obrazov. V središču pozornosti, sredi Göteborga smo vztrajali tako dolgo,da smo končno dočakali po nekaj mesecih priznanje Naša države. S tem kar smo gradili smo pomagali sebi, in vsem našim ljudem v naši domovini. Stali smo jim ob strani in jim pomagali sebi in vsem našim ljudem v naši domovini. Stali smo jim ob strani in jim pomagali do končne zmage, ki smo si jo vsi tako želeli.
Ohranjamo to zavest in Bog ne daj,da se še kdaj to dogodi, to bi bila katastrofa propad nas vseh.Tega si nihče ne želi, kajti vsak naj spoštuje in varuje svoj zaklad,ki mu je naklonjen. Srečni smo lahko,da smo to dosegli, kajti nič ne vemo, kaj bi bilo če tega ne bi dosegli....? Vso srečo Slovenija!	Jonsered 14.2. 2007	VIDA ZOBEC
Hrepenenje
Ko zvonovi so zapeli, ko so srca razvedreli, ko luči so se prižgale. vihar prišel je iz daljave.
Slišali smo grom, grmljenje, strah v očeh in vse trpljenje, jok, solze in hrepenenje, da utihnejo sirene.
Kaj se je to zdaj zgodilo, se bo spet to ponovilo, da vasi so pogorete, hiše, ceste vse razdrete?
Pa poglej le malo vstran, tam se otrok briše sam, ko si matere želi, ona tam na tleh leži.
Tu zdaj fantje nam beže, S puško branit nam gorje, Ko lahko bi se ljubili Bomo se še bolj branili.
Pa nikar ne obupajmo, saj še vedno upamo, da nekoč bo le prišla, mir svoboda na naša tla.
Vida Zobec Jonsered 1991
Lipa
Tako po tihem vedno smo želeli, da svojo lipo Slovenci na Švedskem bi imeli.
Končno smo jo posadili, v maju mesecu Mariji v zahvalo še mnogo let bi hodili.
Ko lipa vsako leto bo cvetela, Nam naša srca na novo bodo zaživela. Ponosno srečni skupaj bomo peli, topel dom vsak košček svoj imeli.
Vonj njeni nas bo bogatil, In rane v srcu oblažil. Sledove solz na obrazu brisal bo, Plemenito verigo nam v srce uklenil bo.
Ta nas skupaj bo vodila,
v novi rod duhovitost delila.
Zavest bo v nas hranilaa,
da pozabili nebi svojih korenin,nas bo učila.
Vida Zobec
Jonsered 1993
To v spomin na Vadsteno
Hej kära vänner!
Stockholm
Bifogat skickar jag information om höstens föredrag som skall skickas till medlemmarna i Svensk-slovenska föreningen och andra intresserade samt läggas ut pä föreningens hemsida.
Hälsningar Brane Kalcevic
Lördagen den 27/10 arrangerar var förening ett föredrag med samtal om katolicism och
protestantism.
Tid: 14:30-16:30
Plats: Katolska Domkyrkoförsamlingen i Stockholm, Folkungagatan 46 B.
(T) Medborgarplatsen. Samlingssalen i källaren. (Ingang till vänster om huvudingangen).
Medverkande: Zvonko Podvinski, präst, Slovenska Katolska Missionen, Göteborg
Lilijana Potisk-Berg, präst i Svenska kyrkan, Uppsala Brane Kalčevič, moderator Spräk: svenska
De medverkande kommer att i allmänna drag beskriva de respektive kyrkorna och berätta om praktisk ekumenik. Den sistnämda är av särskilt intresse för säväl slovener som svenskar. Därför kommer det pä slutet att ges möjlighet att ställa frägor.
Kom gärna tidigare, lokalen är öppen frän 13:00 och mingla. Vi avslutar mötet med fika. Herr Podvinski hälsar alla välkomna till slovenska högmässa klockan 17:00 i kryptan. Välkomna!	Brane Kalčevič, moderator
Moja naravoslovna pot: od domačega španskega bezga do bioloških makromolekul
^tole sem napisal za naše krajevno glasilo ob krajevnem prazniku (Aljažev hrib, Celje) (30. junija 2007), morda bo zanimivo tudi za glasilo...	Jure Piškur (e-mail: Jure.Piskur@cob.lu.se )
Pred štirimi desetletji, ko sem otroštvo preživljal na Skalni kleti, se je človek prvič sprehodil po površini Meseca, po svetu so se osvobajale kolonije, Fellini je posnel Sladko življenje z Anito Ekberg in preplavljala nas je svobodomiselnost hipijevske kulture. Mi smo se zvijali ob glasbi skupine The Beatles, starši so poslušali Slake, za slovensko politično krmilo je prihajal Stane Kavčič, na atletskih stadionih nas je navduševal Stanko Lorger in na Igrišču smo navijali za naše rokometaše. Moj svet se je počasi širil tudi čez Voglajno, ko sem se začel učiti abecede na takratni celjski II. osnovni šoli. Popoldne pa sem se na domačem bregu klatil naokoli, plezal na drevesa in gradil skrivališča, kradel češnje, pazil na mravlje pod našim španskim bezgom, muziciral s flavto, in igral nogomet.
Brezskrbna in lepa leta. Tam zunaj je divjala vietnamska vojna, Prago so zasedli tanki, slovensko politično pomlad so odrezali, Cinkarna je obratovala brez filtrov in Voglajna je bila pravzaprav nekaj najbolj umazanega, kar se je dalo doživeti v bližnji in daljni okolici. Ampak, to se nas skoraj ni dotikalo, uživali smo "debela" in srečna zgodnja sedemdeseta leta. Na Kamnih ob Savinji je sem in tja dišalo po travi, alkoholno nedolžnost smo zgubljali z En starček in ob večerih smo na ognju cvrli pasjo radost. Še najhujše je bilo, da sem na koncu moral zamenjati osnovno šolo in sem nekako "izgubil" del mladostnih prijateljev. A največji prevrat je bil vseeno začetek gimnazijskih let: od fanta k mladeniču in začetek metamorfoze v naravoslovca. Vedno sem imel rad tudi tuje jezike in kulture, a takratna okolica je vztrajala, da je to moja šibka točka. Najbrž bo to tudi res. Igre z žogo sem zamenjal za judo in tega nisem zapustil do danes.
Leta 1979 sem začel s študijem biologije v Ljubljani in ga pozneje nadgrajeval tudi s študijem kemije. Večja mesta širijo obzorje: celjsko punco sem zamenjal za ljubljansko in pozneje za
Gorenjko, začel sem tudi s študijem skandinavistike in Celje je bilo skoraj pozabljeno. Ljubljansko obzorje so še razširila moja stockholmska leta. Najprej sem prišel na Švedsko in Finsko študirat njihovo literaturo, a sem kmalu zopet postal kemik in se ukvarjal s strukturo bioloških makromolekul, ki hranijo zapis naše dednine. Moj takratni predstojnik je sedaj predsednik Komiteja za Nobelovo nagrado iz kemije.
Diplomiral sem leta 1985 in se mrzlično otepal služenja vojaškega roka. S ponarejenim potnim listom sem s svojo družino pomladi leta 1986 zbežal čisto do Avstralije. Tam sem opravljal doktorske študije na kvasovkah, medtem pa je naša stara domovina začela vidno razpadati. Njen konec sem dočakal na Danskem , kjer sem bil raziskovalec na Carlsbergovi pivovarni. V tistih letih sem bil tudi kontaktna oseba nastajajočega slovenskega ministrstva za zunanje zadeve in skrbel za povezavo z dansko vlado. Postal sem docent na Univerzi v Koebenhavnu in preživel pol leta tudi v Kaliforniji. Pozneje sem postal izredni profesor na Danski tehnični univerzi. Pred tremi leti sem se preselil čez most, uro vožnje od Koebenhavna, skoraj zraven Malmoeja, in bil izvoljen za profesorja molekularne genetike v švedskem Lundu. Tu blizu je odraščala Anita Ekberg, službovala Astrid Lindgren in tu se je prvega naravoslovja učil Carl Linne. Naša univerza je še vedno ena vodilnih v Evropi in na svetu. V Lundu, ki je le malo večji od Celja, imamo tudi celo vrsto inovativne industrije, ki je s svojimi izdelki tudi del slovenskega vsakdana. Skoraj vsak gotovo pozna Tetra Pak, ki se ukvarja s pakiranjem živil, pa farmacevtskega velikana Astra Zeneco, in razvijalca mobilne telefonije Sony Ericsson in Ericsson. Osrednji predmet mojega raziskovanja pa so še vedno kvasovke in biološke makromolekule, DNA in encimi. Tudi razvoj novih metod zdravljenja raka, genska terapija, in razvijanje gensko modificiranih organizmov (GMO) predstavlja del mojih raziskav. Pišem tudi univerzitetne učbenike in sodelujem s celo vrsto tujih univerz in poučujem o molekularni biologiji študente in raziskovalce iz ducata različnih dežel. Ustanavljam nova biotehnološka podjetja. Moje delo vzame tudi sedem dni na teden pa še za osmi dan bi ga bilo dovolj.
Nikoli se nisem poročil, a že četrt stoletja živim z Judito, ki me spremlja s kontinenta na kontinent in si služi kruh s pivskimi kvasovkami. Imava dva fanta, Jana in Jurčka. Z Judito rada tečeva, gledava filme, skrbiva za najin vrt in srebava piva z različnih koncev sveta. In klepetava s prijatelji in znanci, ki sva jih nabrala med najinim potepanjem.
Skoraj čisto navaden avgustovski ponedeljek, pa ni čisto tako:
Danes je bil prvi šolski dan, tokrat sem šel v četrti razred. Zame so te otvoritve vedno bile velika doživetja, pa naj je bilo l. 1967, l. 1990, l. 2004 ali pa letos. Včeraj je bila poslovilna zabava Jurčkovega razreda, tri razrede so sedaj stisnili v dva. V bistvu to ne prinaša nic novega, pouk je tako ali tako potekal preko razrednih mej, tudi simpatije. Tako je Jurček danes obsedel v prvi klopi s skupaj s So, ki je bila prej v vsporednici. Sofie je skoraj moj ideal svetlolase
v
desetletnice ...s počevnimi očmi ...vitka kot jelka. Že nekaj casa je "zatreskana" vanj ...ali pa v njegove judo medalje ...
Včerajsnja zabava nama je z Judito podarila tri proste ure. Šla sva na gozdni tek. Po dolgem času sem tekel celo uro in to vsaj 10 km, gor in dol, ob potoku, po gozdu, ob ribniku. Danes oba čutiva utrujenost v mečih....tako bom pripravljen za uvodni judo v torek. Nedeljo sem zalkjučil z obiskom kina in gledla španski Panov labirint. Zelo krut film o državljanski vojni, skoraj črno-bel, a prisrčen s pravljičnimi in fantazijskimi vložki.
Danes smo Jurčka, na njegovo željo, vpisali na poskusno poučevanje kitare. Jaz skušam
popraviti garažna vrata, kar je kar majhen podvig, ki vklučuje rezanje in luknanje pločevine. Judita se otepa prehlada.
August se niti ni iztekel, a dnevi so že jesenski. Včeraj je bilo v gozdu tudi opaziti prve rumene liste. Danes pa so rumene tudi naslovnice tukajšnjih časopisov. Seveda zaradi Caroline, ki je zopet osvojila zlato v sedmeroboju. Imenitna prestava, ni kaj, in v svojem perfekcionizmu je skromna....
Toliko, sedaj pa se moram posvetiti delu. Novi ljudje kapljajo v moj laboraotirj ...kmalu nas bo šestnajst ali celo sedemnajst. V četrtek imam dva zaključka magisterskih nalog in naslednji ponedeljek začetek predavanj. Stresno, kot ponavadi na začetku semestra.
Jp
Slovenec, povratnik s Švedske Jože Kragelj Odmev na anketo s prejšnje številke IG
v
Prihod na Švedsko
Na Švedsko sem prišel z delovno vizo, dne 6. 11. 1966. Prvih šest mesecev sem živel v neki baraki Landskrona Virket 1, nato dve leti pri neki starejši gospe na Södra Langgatan 1 (Ivan Predikaka in Hendrik Jausovec sta mi prepustila to stanovanje). Potem sem se oženjen še trikrat selil z družino.
Služba, hobiji
Sprva sem bil v Landskverku karusel - strgar, 5 let pa v Kockums, Malmö - sprva delovodja brusilnice, nato 4 leta"manuell programerare" dodelovalnih strojev. Leta 1972 sem končal dopisno tehnično šolo Hermods inštituta.
Aktiven sem bil v društvih TRIGLAV in SLOVENIJA, igral sem saxofon v Landskrona blasorkester in treniral judo v Landskrona Idrottsförsamling (1.kyu)^
Sorodnikov na Švedskem nimam. V vrnil 1. 2. 1977. Tu sem se odlično znašel. Za Švedsko mi v prvi vrsti ni žal, toda to deželo nosim v srcu. Vendar je Slovenija vedno bila moja edina domovina. Toda o deželi Švedski VSE NAJBOLJŠE!Slovenijo sem se
Osamosvojitev Slovenije 1991
Slovensko osamosvojitev sem doživljal z orožjem. Sem veteran št. 12142 in odlikovan komandir
v
Narodne zaščite občine Štore v vojni za Slovenijo. Cel čas vojnega stanja sem načeloval veliki enoti lovcev in civilnih prebivalcev, usposobljenih za obrambo in seveda oboroženih. Sedaj sem že vrsto let
podpredsednik okrožne asociacije Zveze vojnih veteranov.
Spomini na
Švedsko
Foto:
1)	Naslovna slika: Jože Kraglej, veteran št. 12142
2)	Z Majdo, Štefanom, Jožetom in atekom Avgustom pred mojo "stugo", 1973
3)
Kulturniki društev Triglav in Slovenija v Göteborgu, 1974 4) Viki, Ivo, Marjan in Slavko pa moja malenkost - Kvintet "Triglav - Slovenija, 1974
Besedilo in fotografije posredoval
Jože Kragelj
Ett SOMMARMINNEfran Slovenien avf^amiljen Žokalj/Fisher (juli 2007)
Inskickad av Martin Žokalj, Kopenhagen, DK
Namibija
Pripoveduje: Branko Verdev
21 dni v peskovniku, ali kje je črna Afrika?
Zakaj Namibija? Enostavno: Nekega dne pade večkrat načeta odločitev, da se odpravim z znanim popotnikom Zvonetom Šerugo nekam daleč, daleč. Tako izberem izmed več destinacij Namibijo. Tako se dogovorim za pot in poln vprašanj in pričakovanj zapustim domače in grem pogledat kako izgleda ta dežela. In potem _
Čudovita pokrajina puščave Namib, nacionalni parki, enkratna plemena, ogromna prostranstva, kjer se res lahko začutiš. Je pa dežela poleg vseh lepot in zanimivosti zelo primerna tudi za bolj občutljive duše: izredno urejena (nekdanja nemška kolonija), z odlično založenimi trgovinami v mestih, vzdrževanimi cestami, z zelo zdravim podnebjem - in istočasno tam daleč v gmajni še vedno do popolnosti afriška. Potovali smo z najetimi terenskimi avtomobili, spali včasih v urejenih kampih in šotorili drugič sredi puščavskih prostranstev ali na robovih plemenskih vasi, ob večerih na ognju pripravljali hrano in gotovo in z veseljem vmes tudi kaj spili. Tura je znana po dobrih zabavah in tudi mi se tej tradiciji nismo izneverili. Namibija je štiridesetkrat večja od Slovenije, premore pa ravno tako le dva milijona prebivalcev - prostora za vesele družbe je bilo več kot dovolj!
Podnebje? Maja se začne južna jesen, kar pomeni konec deževne dobe ter začetek hladnega obdobja. Julija smo bili sredi južne zime. A brez skrbi, ni bilo snega, temveč idealne dnevne temperature (20 - 30 stopinj) , noči pa so bile na jugu nekajkrat tudi sveže: nekaj stopinj nad ničlo. Topla spalna vreča je rešila vse probleme. Proti severu je
bilo nekaj stopinj topleje. Istočasno pa je junija zrak kristalno čist, puščava zacveti in pogoji so idealni za fotografiranje. Dežja ni bilo, razen enkrat (meglice)???.
Transport? Namibija ima poleg nekaj glavnih odlično razvito tudi mrežo puščavskih makadamskih cest. V treh tednih smo prevozili dobrih 5000 kilometrov, od tega bo kakih 4000 km makadama, puščavskih kolovozov in brezpotij. Vozili smo silno trpežne in preizkušene Toyote s štirikolesnimi pogoni in s prostorom za veliko prtljage. Vozili smo sami. Namibija je dežela, kjer greš po svoje in se krasno (a le začasno) izgubiš. Enostavno!
Število potnikov? Namibija z vsemi njenimi prostranstvi in urejenostjo omogoča zelo veliko varnosti tako, da nas je bilo v skupini triindvajset in potovanje je potekalo brez težav.
Skupina pa se je ujela in delovala kot ena družina skozi vso pot.
Zdravje? Podnebje na jugu Afrike je izredno zdravo. Nobeno cepljenje ni obvezno, v zmerni malarični nevarnosti naj bi bili le eno noč na angolski meji toda kljub silnim pripravam na komarje ni bilo niti enega.
Hrana? Kar smo si znali privoščiti in pripraviti sami s pomočjo kuharja, ki je bil enkraten, restavracij je bilo na poti namreč silno malo! V mestih so bile trgovine založene skoraj kot pri nas. Hrane je bilo kolikor nam je srce poželelo in želodec zmogel. Postopek je bil lepo utečen: vsak dan drug avto je dežurni, zadolžen tako za kuhanje kot za pospravljanje. Delovne počitnice torej! Zajtrki kot si jih doma privoščite iz hladilnika in štedilnika, z jajci, salamami, siri, musliji itd. Kosila praviloma v obliki sendvičev in solat kje za cesto, večerje z ognja med šotori, kjer praviloma ne manjkata žar in lepi kosi mesa - jasno, kuharji pa se lahko izživijo še z marsičem drugim. Pridno skrbimo tudi za zelenjavo in solate, vegetarijanci na tej poti ne stradajo. Za posladek pa
si je naša skupina na moj predlog izvolila palačinke.
Za poplaknit grla pa je bilo vedno na razpolago kaj brezalkoholnega ali pa za nas večje nekaj za razkužit ali pa dobro južnoafriško vino.
Kaj za konec?
Vse skupaj je delovalo kot zelo dobro namazan stroj, kar se tiče Zvonetove organizacije, skupina je bila fenomenalna, kuhar noro dober, izkazal pa sem se tudi jaz, ki so me po namibiji klicali Miško. Ali z eno besedo FANTASTIČNO.
Branko Verdev
Reportaže
reportage
Srečanje v moji deželi
»Navihanke« po kulturnem programu
Ali se še spominjate Izseljenskega piknika, ki ga je vsako leto organizirala Slovenska izseljenska matica v Škofji Loki. Večkrat je na tem pikniku nastopal tudi ansambel Vikis iz Hastvede, kajti Viktor Semprimožnik je bil v tistem času zelo produktiven v izdajanju glasbenih kaset in kasneje zgoščenk, zato se je s svojo glasbeno nadarjeno družino rad odzval in nastopal na teh piknikih.
Kako je prišlo do teh piknikov? Začelo se je pravzaprav pred 51 let, ko so slovenski izseljenci iz severne Amerike začeli prihajati na množične obiske v Slovenijo in si zaželeli skupnega piknika, kjer bi se lahko srečali, pogovorili in veselili v domačem slovenskem duhu. To prošnjo jim je SIM z veseljem uslišala.
Program je povezoval Boris Kopitar
No danes so drugi časi, slovenske oblasti finančno pomagajo raznim organizacijam, ki se ukvarjajo s slovenskimi izseljenci, tako da se je finančna pomoč SIM zelo zmanjšala. Razen Slovenske izs. matice imamo tudi naslednje organizacije in krovna društva: Slovenija v svetu, Svetovni slovenski kongres in Rafaelova
družba. Tako si te organizacije delijo izseljeniške dneve med seboj in vsi organizirajo kaj pomembnega za nas Slovence po svetu. Vse skupaj pa se zaključi z Vseslovenskim srečanjem v Državnem zboru RS v Ljubljani. SIM je preimenovala izseljenski piknik v Srečanje v moji deželi.
Letos je bilo to srečanje prvo nedeljo v juliju in prav dva dni pred tem so popravili moj avto v Trstu, da smo se lahko odpeljali do Bohinja. Iz Primorske do Bohinja je nekaj čez 200 km. Na Bledu pa je prišlo do velikega prometnega zastoja, tako da smo zamudili uvodni govor. Od
Bleda do Ukanca je več kot 40 km polževe poti, kajti v nedeljo je zmeraj veliko prometa, ker Slovenci radi hodimo v gore oziroma k slapu Savice in v Triglavski narodni park.
Srečanje v moji deželi je bilo na zeleni trati hotela Zlatorog, ki se nahaja v Ukancu na obrobju gozdov in obrežja Savice, toda nedaleč od Bohinjskega jezera. Pravzaprav se je to srečanje začelo že z mašo v Bohinjski Bistrici, kjer so nastopali povabljeni pevski zbori. Popoldne pa je začela kulturna prireditev pred hotelom, kjer so se vrstili slavnostni govori in pozdravi pomembnih govornikov: Zorko Pelikan, državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Sergij Pelhan predsednik Združenja Slovenske izseljenske matice in podžupan občine Bohinj Anton Urh, je pozdravil udeležence v imenu občine Bohinj. Mi smo se posedli k znancem in prijateljem iz slovenskega društva na Reki; po uradnih podatkih nas je bilo vseh skupaj z nastopajočimi okoli 400.
Kulturni program je odlično povezoval poznani Boris Kopitar, ki je z veseljem tudi prepeval, vse pa se je začelo s slovensko himno. Program je bil več kot dve ure dolg. Nastopali so: pevski zbor društva Bazovica iz Reke, ki letos slavi visoko 60 obletnico društva, pa pevski zbor Kredarice iz Novega Sada, folklorna skupina in pevski zbor društva »France Prešeren« iz Skopja. Nastopal je tudi Aleksij Pregarc z ansamblom Ano ur^co al prej iz Trsta, pa Melita Osojnik in solistka Nataša Loborec Perovšek itd.
Številni poslušalci, tudi rojaki s Švedske, so uživali v poletnem soncu
Po kulturnem programu nam je zaigral v veselje in za ples ansambel Nagajivke. Zabavno-plesni program je bil le nekaj več kot pol ure dolg, kar je zares prekratko, saj je bilo ob šestih zvečer vsega konec. Toliko kilometrov smo napravili, pa plesa skoraj nič. Saj azumemo, da se je nekaterim mudilo domov. Toda kaj bi bilo če bi na Slovenskem srečanju na Švedskem objavili ob šestih zvečer: » Videli ste kulturni program, zdaj pa pojdite domov z veselim srcem«! Kaj šele, mi na Švedskem plešemo in rajamo do druge ure zjutraj. Če se pripeljemo do 600 km daleč, potem moramo tudi plesati toliko, da nas bodo noge cel teden bolele. Opazil pa sem tudi nekaj drugega, ko sem se pozdravljal z ljudmi in jih spraševal od kod so, mi je večina odgovorila, da so iz Novega Sada, Skopja, Reke in Trsta. Pohvaliti se moram, da smo bili iz severa Evrope - s Švedske kar trije. Iz drugih evropskih držav jih je bilo zelo malo, jaz jih v glavnem nisem srečal. Videlo pa se je, da so slovenska društva iz bivše YU v kulturnem razponu, tako kot smo bili mi na Švedskem v 70-tih in 80-tih letih, ko smo bili mladi in polni želja po domovini in slovenski kulturi ter srečanjih. Upam, da se bodo ti časi še kdaj vrnili med nas, da nam ni za vedno odzvonilo.
Vam pa priporočamo tudi v imenu Slov. izs. matice, če boste prvo nedeljo v juliju v domovini, vzemite si čas, izrabite priložnost in udeležite se Srečanja v moji deželi. Z veseljem nas vabijo, kajti zelo nas pogrešajo in Bohinj je prekrasen sredi poletja.
Na srečanju sem se pogovarjal tudi z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, ki je eden izmed kandidatov za predsednika Republike Slovenije. Lojze Peterle je res izkoristil priložnost in je imel precej dolg govor na srečanju. V svojem govoru je poudaril, da so izseljenci tudi pomemben člen slovenskega naroda, kar so dokazali s svojim delom za mednarodno priznanje Republike Slovenije. Opaziti je bilo, da je bil Lojze zelo priljubljen med prisotnimi, ki so ga oblegovali, se z njim slikali ter ga s spoštovanjem pozdravljali in ga povpraševali o vsem mogočem. Predsedniški kandidat pa je vsem ustregel in se z vsemi z veseljem pogovoril. Lojze Peterle je predsedniški kandidat, ki ga podpirajo pomladne stranke - SDS, NSi in SLS. Od junija 2004 je tudi poslanec evropskega parlamenta.
Njegova največja tekmeca na predsedniških volitvah sta: Danilo Türk, ki je profesor
mednarodnega prava, je predsedniški kandidat Socialnih demokratov, DeSUS-a in združenja Zares in Mitja Gaspari, ki ima precejšnjo podporo LDS-a in je bil leta 1992 minister za finance, leta 2001 pa je postal guverner Banke Slovenije. Do sedaj je prijavljeno okoli 12 kandidatov za predsednika RS. Dne 21. oktobra 2007 bodo v Republiki Sloveniji volitve predsednika republike.
Foto: Ciril M. Stopar ter predsedniški kandidat in evropski poslanec Lojze Peterle
Ciril M. Stopar
Osrednje srečanje starejših Slovencev v Barnakälla
Foto: UO SLOVENIJA, Olofström in lastnik Barnakälla
Zadnjo soboto v avgustu smo si želeli čimveč lepega vremena, kajti Slovenska zveza in KD Slovenija iz Olofströma sta organizirali piknik in srečanje starejših Slovencev. Tudi letos nam je pri tem projektu finančno pomagal Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vabilu so se odzvali Slovenci na jugu in vzhodu Švedske ter SKD Planika iz Malmöja. Pravzaprav nismo bili odvisni od vremena, kajti imeli smo na razpolago velik šotor, da ne bi podrobneje opisoval je bil šotor podoben tistim kot jih imajo v cirkusu. Imel je dvojna lesena vhodna vrtata in notri je bilo mesta za več
43
kot sto ljudi. Imel je nizek oder za muziko ali nastop in po tleh je bil lesen pod, tako je bilo tudi veliko mesta za ples. Veseli smo bili tudi, da bomo imeli mize s hrano v šotoru in ne bomo trepetali pred dežjem.
Minulo leto smo začeli peči meso na žaru šele ob prihodu gostov, kar se je pokazalo za napačno, ker pečenje traja najmanj dve uri. Ker pa veliko gostov pride od zelo daleč smo se letos potrudili in začeli z delom še pred dvanajsto uro dopoldne. Tako, da je bila pol ure po prihodu gostov vsa hrana pripravljena na postrežnih mizah v šotoru.
1)	Barnakalla Park
2)	Kosilo
Marsikdo je bil začuden s prostornostjo šotora in ker je enkrat malce porosilo so se vsi odpravili v notranjost šotora in začeli s kosilom.
Tudi kviz z vprašanji iz Slovenije in Švedske je bil na razpolago in več kot polovica prisotnih se je udeležila »tipsrunde«, kot ji pravimo na Švedskem, obenem pa so se tudi malce sprehodili, kajti dež je pojenjal. Ciril je v imenu Slovenske zveze razdelil kar 10 nagrad najboljšim. Nato smo tudi razdelili 3 diplome- čestitke članom, ki so praznovali okrogle obletnice. S pomočjo Viktorja Semprimožnika in njegove harmonike smo jim zapeli in nazdravili še na mnoga leta. V še boljšo voljo nas je spravil Viktor, ki je specialist za take reči. Igral je na harmoniko in nam prepeval ter plesal pred skupino plesalcev, ki mu je sledila. Tudi avtor te reportaže je nekatere spravil v dobro voljo, ko si je na glavo nadel košaro za gobe in predpasnik ter poskakoval okoli, kot da ga je pičila čebela.
Ker pa je posijalo toplo sonce se je skupina balinarjev odpravila na travnik pred šotorom in balinalo se je do pozno zvečer. Iz šotora pa se je slišala slovenska pesem in veselja ni bilo konca. Letos ni bilo toliko gob kot minulo leto, kar je menda krivo deževno vreme ali pa tudi,
da je bilo prelepo na pikniku in so se prisotni odločili, da dan preživijo v dobri družbi in ne v iskanju jurčkov.	Foto: Vesela družba
Pohvaliti moramo naše pekače in kuharice, ter vse ki so tako pridno pomagali. Veseli smo bili, da je bilo med navzočimi tudi precej mlajših gostov druge generacije. Organizatorji smo zadnji zapustili Barnakällo šele ob devetih zvečer. Barnakälla je v pokrajini Skane, v bližini mesta Bromölla, ki je oddaljena od Malmöja okoli 125 km. Nova, mlada lastnika turističnega kraja sta popravile vse objekte in zgradila nekaj novih. Zgradila sta tudi malo kapelo na steni, kamor vodijo stopnice in kjer je bilo med letom veliko porok. Nato se lahko zabavajo v pokritem lokalu in tam tudi prenočijo ali pa se tudi kopajo v SPA bazenih, ki so postavljeni kar v naravi. Nam pa gredo na roko, da nam posodijo mesto za prireditev za nizko ceno, tako da lahko izvedemo to srečanje.
Vabimo vas tudi naslednje leto in to 30. avgusta, ker smo že rezervirali prostor, takrat bo tudi slovenski duhovnik imel v nedeljo mašo v Olofströmu.
Ciril Marjan Stopar
SEMINAR ZA SLOVENSKE IZSELJENSKE NOVINARJE IZ CELEGA SVETA V
LJUBLJANI
Vsakih nekaj let organizirajo slovenske oblasti seminar za slovenske novinarje iz sveta.
Zainteresirani kandidati
pošljejo v Ljubljano prošnje z življenjepisom in opisom svojega dela v slovensko- izseljeniških medijih. Potem izberejo udeležence seminarja, kajti število je omejeno. Kot sem zapazil na seminarju, ni ta seminar primeren za novinarje začetnike, ker se tu ne učiš kako pisati ampak poslušaš predavanja priznanih novinarjev, profesorjev, doktorjev, ministrov in ostalih priznanih organizatorjev kako oni tej reči strežejo in na kakšen način delajo. Tako da smo lahko pridobili na znanju in povečali svoje izkušnje s predavanji na najvišji ravni, ko smo istočasno tudi lahko
spraševali predavatelje o vsemu kar nas je zanimalo, da so se ta predavanja dostikrat zavlekla pozno v noč.
Zadnji teden v maju in prvi teden v juniju smo se zbrali slovenski izseljeniški novinarji iz celega sveta v Ljubljani. Prisotnih je bilo 22 slovenskih radijskih, televizijskih in časopisnih novinarjev iz Kanade, Združenih držav Amerike, Argentine, Avstralije, BiH, Srbije, Nemčije, Švice, Velike Britanije in Švedske.
Foto: 1) Pri Komisiji za Slovence po svetu 2) Na Ministrstvu za obrambo 3) V gneči je bil razpoznaven predsednik slovenskega parlamenta, g. Janez Janša
UDELEŽENCI SEMINARJA: Avstralija: Florjan Auser, Slovenia Media House, Glas Slovenije, TV 31 Mebourne -urednik Stičišča avstralskih Slovencev, Sydney. Florian Falež, Community Broadcasting Service FM 91.9 -enourna slovenska oddaja tedensko Canberra. Marta Magajna, sodelavka v listu Misli (mesečnik), sodelavka pri Stičišču avstralskih Slovencev, raziskovalka pri Arhivski organizaciji HASA. Wakeley Lenka
O'Connor Šraj, Slovenske radijske ure -sodelavka, Melbourne.
Argentina: Mirko Vasle, Okence v Slovenijo -urednik rad. oddaje Buenos Aires. Marta Petelin, Argentina Svobodna Slovenija (tednik) -sodelavka in članica uredništva Buenos Aires. Tatiana Panaino Gelb, Slovenski kotiček v Argentini - urednica Buenos Aires. Kanada: Branko Maligec, časopis Slovensko kanadskega društva - urednik Winnipeg, Manitoba. Darko Kristan, Radio glas kanadskih Slovencev -urednik in direktor zasebne firme, Toronto.
ZDA. Violeta Ruparčič, slovenska radijska oddaja v Pittsburgu - ustanoviteljica, producentka in poročevalka Pittsburgh. Vida Košir, časopis Prosveta - urednica slovenskega dela Pittsburgh - Imperial. Tone Ovsenik, Slovenska radijska ura - urednik Cleveland, Ohio. Švedska: Ciril M. Stopar, ustanovitelj in gl. urednik revije Društveno glasilo iz KD Slovenija, Olofstrom. Član redakcije Informativnega glasila Slov. zveze. Nemčija: Alojz Ozmec, Video Slovenija-Berlin - urednik slov. telev. oddaj Berlin. Dušan Čegovnik, tiskovni predstavnik slovenskih društev "Maribor" (Hilden) in "Slovenski zvon" (Krefeld), sodelavec slovenskega elektronskega dnevnika MOREL, Družina, Naša luč, Moja Slovenija, Essen. Švica: Irene Sterckx, Švica, Ženevske novice - novinarka, Ženeva. Velika Britanija: Valerija But, internetna televizija Vest.si - rubrika London. Srbija: Branko Volf, Osrednja revija za
Slovence zunaj meja domovine, rubrika "Pisali ste nam" - sodelavec in Bilten Naše skupnosti -član uredništva Niš, Zlata Radisavljevič, bilten Kredarica - glavna in odgovorna urednica biltena Društva Slovencev "Kredarica" Novi Sad. Miroslav Miha Piljušič, Srbija Slovenska beseda - glavni odgovorni urednik, esejist in prevajalec. Zaječar. BiH: Branimir Souček, preko sredstev javnega obveščanja poroča v javnost o delu Slovenske skupnosti v Tuzli, piše kronologijo Skupnosti Tuzla. Silvija Dervišefendič, mladinski časopis Planinček - glavna urednica, Sarajevo.	Foto: V konferenčni dvorani
Novinarski seminar je organiziral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pod vodstvom odlične koordinatorke seminarja Tatjane Kljun- Lesjak, ki je dala v časopise, na radio ter TV naslednjo izjavo: »S tem seminarjem smo želeli rojake, ki so dejavni na različnih medijskih področjih, seznaniti z novostmi v Sloveniji, z delom Državnega zbora in Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, z delom Državnega sveta in Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve, z Zakonom o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja, z regionalnimi in nacionalnimi mediji v državi, z Uradom za komuniciranje in raznimi drugimi pomembnimi inštitucijami slovenske države. Prav tako smo poskušali omogočiti predavanja in srečanja s pomembnimi strokovnjaki iz medijskega področja, prav zato smo obiskali nekaj medijskih hiš, v Sloveniji in v zamejstvu. Udeležence seminarja smo seznanili z delovanjem nekaterih ministrstev, zato so se osebno srečali z visokimi predstavniki vlade, kot so: minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel, minister za obrambo Karel Erjavec in z ministrom za finance dr. Andrejem Bajukom ter drugimi.
Večji del programa je bil zasidran na obisku in prepoznavanjem organizacije dela profesionalnih medijskih inštitucij v matični Sloveniji, na Primorskem in na Koroškem v Celovcu. Obiskali so slovenske tiskovne agencije, kot je Delo, Radia Ognjišče, Regionalnega studia VTV Velenje, Regionalne TV in radia Koper-Capodistria, Primorskih novic, ORF v Celovcu, kjer so se pogovarjali z uredništvom revije Novic in revije Nedelje na Koroškem,
posebno pa Radia in televizije Slovenija. Obiskali smo tudi dve uspešne slov. gospodarske firme, to sta Luka Koper in Istrabenz, ki sta s svojem delovanjem prekoračila slov. meje in se uveljavili v svetu. Zadnji dan seminarja so slov. izseljeniški novinarji zaključili z izletom v
v
Prekmurje in v Jeruzalem v Prlekijo. Ze večkrat sem organizirala podobne seminarje ampak priznati moram, da se je tale skupina novinarjev zelo potrudila in se skupinsko dobro ujela ter požrtvovalno delala, čeprav smo večkrat prekoračili delovni načrt in čas.
Dnevnik no^inar^skega seminarja
Nedelja 27. maja 2007
Prihajali smo iz vseh kontinentov, iz raznih koncev sveta. S seboj smo prinesli odtenek kulture tiste celine kjer živimo, toda vseh skupaj nas je vezalo to, da imamo materine ali očetove korenine v Sloveniji. Nekateri so prišli naravnost iz letališča, drugi iz avtobusne oziroma železniške postaje. Mene so sorodniki pripeljali prav do City Hotela v Ljubljani, ki je last avstralskega Slovenca ing. Nika Krajca in njegove družine. V tem hotelu, ki je sosed poslopja RTV Slovenija bomo preživeli večino naslednjih dni. Niti sanjalo se nam ni kako bomo morali garati od zore do mraka. Zbirali smo se v jedilnici, kjer sta nas dve urednici takoj prijeli v klešče, nas spraševale od kje smo, kaj delamo in nas slikale. Šele nato smo se spoznali z ostalimi udeleženci seminarja. Vesel sem bil, ko sem srečal tri stare znance, ki smo bili na seminarju arhivarjev leta 2004.
Koordinatorka ga. Tatjana Lesjak Klun iz Urada Vlade RS za Slovence po svetu in zamejstvu nas je zbrala v konferenčni dvorani in nas seznanila z bogatim programom seminarja, v katerem se bodo v prihodnjih dneh vrstila predavanja, srečanja in pogovori z ljudmi, o katerih lahko povprečni novinarji le sanjajo. Nato smo tisti, ki smo hoteli odšli na večerjo, katero smo si morali prvi večer plačati sami, kajti oficialno se je začel seminar šele naslednji dan zjutraj.
Ponedeljek 28. maja
Ob sedmih zajtrk, ob osmih pa je ga. Lesjak že odprla seminar in nam predložila delo današnjega dne. Ob devetih nas je prišel pozdraviti državni sekretar Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, g Zorko Pelikan, ki nam je zaželel veliko uspešnega dela in nam kratko opisal namen seminarja. Takoj zatem smo že tekli na avtobus, ki nas je čakal pred hotelom in odpeljali smo se v Ministrstvo za Zunanje zadeve, kjer nas je sprejel minister dr. Dimitrij Rupel. Predstavil nam je delo ministrstva in nas seznanil o pripravah predsedovanja Slovenije Evropski skupnosti od 1. januarja - 1. julija 2008. Povedal nam je tudi, da bo Slovenija postala članica šengenskega sporazuma od 1. januarja 2008. Nato pa nam je državni sekretar Andrej Šter odgovarjal na vprašanja s področja Ministrstva za zunanje zadeve RS. Zatem smo se odpeljali v Državni zbor, kjer smo se srečali z Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. O delu te Komisije nam je povedal njen preds. mag. Janez Kramberger, nato nam je precej kritično o tem delu povedal še stari znanec, prejšnji preds. Komisije g. Franc Pukšič, v pogovor so se vključili tudi drugi člani te Komisije.
Nato je prišel na vrsto pogovor z Državnim svetom RS, njegovim predsednikom dr. Janezom Sušnikom in člani Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve ter z Marto Turk, predsednico Komisije za gospodarstvo in članom Komisije Vincentom Otoničarjem. Razložili so nam vlogo Državnega Sveta in zapomnil sem si pomembno stvar, da ima pravzaprav Državni svet vlogo drugega doma Republike Slovenije in da lahko za eno leto odložijo zakon, ki ga je sprejel Državni zbor, oziroma ga vrnejo Državnemu zboru na ponovno obravnavo in
odločanje. Po izteku enega leta, pa zavrnjen zakon, ki je morda popravljen ali pa ne, dobi pravico veljave.
Pred poslopjem Državnega zbora smo se rokovali s predsednikom Vlade RS g. Janezom
v
Janša, sporočil sem mu pozdrave Slovencev na Švedskem in takoj se je spomnil romanja v Vadsteno, kjer je bil pred leti gost, z veseljem po pošilja pozdrav vsem Slovencem na Svedskem. Takoj zatem smo odšli v hotel City na zasluženo kosilo, kajti lakota nas je dobro zdelala, toda človek sploh ne misli na to, ko srečuje take pomembne ljudi, ki nam posredujejo informacijo iz prve roke, kot to doma rečemo.
Po kosilu smo se srečali s STA ( Slovenska Tiskovna Agencija) in namestnikom direktorja Janezom Damjanom in Nino Vučinič, opisala sta nam razvoj dogajanja in delo Slovenske Tiskovne Agencije. STA oskrbuje z najnovejšimi novicami razne medije, za to pa morajo ti mediji to tudi plačati.
Pogovor je stekel tudi z direktorjem RTV Slovenija, Vinkom Vasle, ter odg. urednico 1. programa Radia Slovenija Tatjano Pirc. Svoje delo nam je opisal tudi odg. urednik razvojnega programa Radia Slovenija Matjaž Erznožnik. Najbolj pomemben za nas v tujini pa je bil pogovor z novim urednikom programa za Slovence po svetu, Tonijem Latenerjem, ki nam je razložil, zakaj so skrajšali ta program na samo eno uro. Ta oddaja je vsak petek od 21.00- 22.00 ure.
Po obsežni diskusiji je prišlo do konkretnih dogovorov med prisotnimi novinarji in zastopniki raznih služb nacionalne RTV Slovenija o izboljšanju kontaktov in načina dostavljanja novic, glasbe in drugih potreb radijskim postajam, katere predstavljamo. Dan smo zaključili zelo kasno zvečer, po večerji smo odšli spat.
Torek 29. maja
Vstajanje za mene je bilo že pred šesto uro zjutraj, nato pa sem opravil sprehod po jutranji Ljubljani in obvezno fotografiranje Tromostovja, Prešerna, cerkve sv. Nikolaja in tržnice, na
v	^^
kraju pa še Zmajskega mostu. Se kratek izlet do Tabora in spet nazaj v hotel. Nato pa še zajtrk s kolegi v hotelski restavraciji, ki mi je bil danes zelo okusen, kajti po tako dolgem sprehodu sem bil lačen kot volk. »Gremo, avtobus že čaka, moramo biti točni!«
Ja odpeljali smo se in če smo koga pozabili, tega ne smemo zameriti, kajti to se tudi v filmih dogaja. No, peljali smo se do Ministrstva Slovenske vojske in se najprej slikali pri kipu generala Maistra. Mislil sem si, kaj bo Slovenska vojska pokazala, saj je majhna in bogve kako je organizirana, kajti sam sem že 16 let v vodstvu Civilne zaščite v švedskem mestu Ronneby, kjer imamo enega največjih vojaških letališč za vojna letala in helikopterje.
Pa sem se pošteno uštel, kajti doživel sem eno najboljših predavanj in organizacij srečanja. Pa še založili so nas s knjigami in darili. Zadovoljen sem bil s pogovorom z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem in načelnikom generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem Alojzom Sternom. Res sem ju z veseljem poslušal.
Po vrnitvi v konferenčno dvorano pa smo poslušali zanimiva predavanja, toda nekateri so skoraj enkrat zavlekli svojo uro in to nas je precej utrujalo. Poslušali smo komentatorja revije Mladine in profesorja sociologije na Filozofski fakulteti dr. Bernarda Nežmaha in urednika Dnevnikove priloge Objektiv Žerdina o razvoju časopisov in dela novinarjev od leta 1991 do danes. Predavanje »Predrzen zgodovinski pogled na naša samostojna leta«, je opravil zgodovinar, sociolog in profesor na fakulteti za družbene vede prof. dr. Janko Prunk.
Po hitrem kosilu smo se srečali z direktorico Urada za koordinacijo pri »Službi vlade za evropske zadeve« ga. Živano Mejač. Takoj zatem smo poslušali vodjo Sektorja za slovenski jezik dr. Janeza Dularja, ki dela na Ministrstvu za kulturo. Iz zaspanosti pa nas je na koncu
prebudila predstavnica Slovenske turistične organizacije (STO), ga. Livija Kovač Konstantinovič, ki nam je povedala veliko novih stvari o bodočem turizmu v Sloveniji. Upajmo, da bo tako kot načrtujejo, kajti Slovenija je lepa, le na izredne in nenavadne ter kvalitetne aranžmaje se morajo osredotočiti, da se potegne turizem na višjo raven.
Tokrat so se tudi zavlekla predavanja za eno uro in nekateri so že godrnjali, drugi pa le: »Kaj hočemo, tako je!«
Ciril Marjan Stopar
Se nadaljuje v naslednji številki
BIL ISMO NA VESELI TRGATVI
Trgatev je bila na podeželju največji »delavni« praznik
Nekoč je bilo življenje na deželi trdo. Veliko se je delalo, a le redko počivalo. K sreči je za počitek poskrbela vera, ki je prepovedovala delo v nedeljo in ob zapovedanih cerkvenih praznikih. Če ste po nepotrebnem delali, je bil to greh, ki ste se ga morali spovedati pri -SU^ spovedniku. Dovoljena je bila le oskrba živine in ljudi. Danes si tudi na podeželju ljudje vzamejo čas in se družijo tudi izven nedelj in praznikov. Na podeželju so v preteklosti poznali tudi »delavne praznike«. Rekli bi, da so se tudi ob delu veselili. To so bila skupna opravila, kot so: žetev, mlatitev, spravilo sena, spravilo koruze in seveda trgatev. To so bila opravila, ki jih ponavadi niso zmogli opraviti sami člani družine. Danes bi po Trstenjakovem, tu mislimo na rek dr. Antona Trstenjaka, pa tudi po županovem, tu mislimo na radgonskega župana Antona Kampuša, rekli »vkup so držali«. Še bolj precizno, »vkup so stopli«.
Tako je bilo tudi ob trgatvi. Vsaj pri tistih, ki so imeli gorice, se pravi vinograd. Na trgatvi so se zbrali sosedi, sorodniki in prijatelji, ter se ob delu poveselili. Včasih, ko so gojili le »šmarnico«, samorodnico, ki je »dol letela«, je bilo potrebno veliko rok, da so pobrale na tleh ležeče jagode iz katerih »je teklo«, kot je ponavljal gospodar. Take trgatve smo se udeležili tudi mi pri Lovrencu Krambergerju in njegovem sinu Jožeku. Oba sta znana, Lenc kot pletilec košev, vidimo ga na raznih prireditvah, in Jožek, ki je spoštovan avtobusni voznik, ki že več kot 30 let prevaža potnike, ki nimajo svojega avtomobila, ali pa ga ne želijo imeti. Za veselo zbrano družbo je pripravljala »gostijo«, tu mislimo na bogata jedila, gospodinja Majda. Treba je povedati, da je bila to trgatev, katere so se udeležili sami sorodniki. Nekateri so Lenca, tako ga kličejo, obiskali po več kot 10 letih. Trgatev, je bila kratka, več so se trgači posvetili, tistemu, kar je pripravila gospodinja Majda, kot trgatvi. Trgači, ali kot tod pravijo, berači, so odšli in delo, prešanje, stiskane, prepustili pridnemu Lenčovemu vnuku Boštjanu. Ker je bilo nadvse »lušno«, so jim obljubili, da se prihodnje leto vidimo. Seveda moramo ostati zdravi in živi.
Foto: (Berači pri Lovrencu Krambergerju)
Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER
Čudovit pogled na razstavo buč V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni
Da bi Vladimira Ivanek pozabil na bolezen, je gradil »Blejsko jezero« z Blejskim gradom in cerkvice, ki so okras domače hiše
Kot smo že večkrat napisali, nas o dogodkih obveščajo zvesti bralci naših prispevkov.Tokrat nas je poklicala Marica Hamler iz Črešnjevec, ki nas je napotila k družini Marije in Vladimira Ivanek v Črešnjevcih. Lahko rečemo le: »Hvala Marija!«. Rekli boste zakaj? Zato, ker nas je napotila, na zanimivost, ki je vredna pogleda. Skoraj prepričani smo, da urednik tega prispevka ne bo vrgel v uredniški koš.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Ko smo se pripeljali, tokrat s kolesom, bil je dan brez avtomobila, do Ivanekovih, nismo mogli skriti presenečanja. Ni nas prestrašil niti beli psiček Alvin, ki nas je »nalajal«, nato pa prijazno pozdravil z repom. Nekaj časa smo stali in opazovali prekrasne stvaritve. Ker smo bili obveščeni le o razstavi buč, smo v prvem trenutku prezrli druge »gradbene« stvaritve, »umetnika«, gospodarja Vladimira, ki je ustvaril čudovite objekte. Posebno nam je padlo v oči »Blejsko jezero« z otokom in cerkvico na njem, ter »Blejski grad« grad, ki stoji na pravi kamniti skali. Na drugi strani hiše, vse to je vidno iz ceste, pa še cerkvica
in drugi miniaturni objekti, tudi okrašeni z bučkami. O tem in o bučah nam je kaj več povedala gospodinja Marija. »Mož Vladimir je že leto dni na bolniški (o.p: tisti dni je bil v Kliničnem centru v Ljubljani).Ker je navajen delati, je, kljub bolezni, s pomočjo domačih in prijateljev, ustvaril objekte, ki jih vidite. To delo mu je lajšalo trpljenje. Kamenje, tudi tisto veliko skalo, na kateri stoji »Blejski grad«, smo pripeljali iz bližnjega Znidaričevega vinograda. Pravzaprav je skala tako težka, da jo je moral nakladač vleči, saj je ni mogel dvigniti. Razstava buč je moja zamisel. Spomladi sem zasadila več kot trideset vrst različnih okrasnih, tudi jedilnih, buč, za katere sem večino semena kupila v Avstriji. Dekoracijo z bučami smo tri dni postavljali jaz, hčerka Nataša in sin Jožek. Razstavljeno je več kot 30 sort bučk. Kot vidim, zbuja razstava med mimoidočimi veliko zanimanja.«
Moramo povedati, da še kaj takega nismo videli, zato si družina Ivanek zasluži vso pohvalo. Škoda, da ni njihova domačija in stvaritve ob njej pri bolj prometni cesti. Sicer pa nam je gospodinja povedala, da je vse to ustvarjeno za njihovo osebno zadovoljstvo. Če se komu zdi všeč so tudi veseli.
Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGFER
Naša cerkev
VÄR KYRKA
Janez Tomažič - Življenjepis
In memoriam
Janez Tomažič se je rodil v Podkraju 27. avgusta 1943, staršema Alojzu in Jožefi Tomažič, kot drugi izmed petih bratov. Bilo je v še v času italijanske okupacije, ki pa se je kmalu končala in so jo zamenjali z nemško okupacijo. Ker je bila družina velika, se je zgodiloo, da so kdaj tudi nemški vojaki prinesli kaj hrane za lačna usta.
Po vojni, ko je toliko zrastel, je odšel v osnovno šolo, prva štiri leta v Podkraj, naslednja štiri leta pa v Logatec. S petnajstimi leti se je že zaposlil v Kli Logatec. Vojaščino je služil v Nišu in ko je bil 1963 leta potres je bil poslan tja, da so s sovojaki varovali potresno območje in pomagali ljudem. Kmalu, ko je odslužil vojaščino, se je vrnil za krajši čas v Kli Logatec in nato se je zaposlil pri Slovenskih železnicah. Takrat je imel možnost potovati zastonj en mesec po vsej Evropi. Priložnost je izkoristil in leta
v
1966 ga je pot po tirih pripeljala k bratu Vinku na Švedsko, ki pa je bil takrat z ladjo na morju,
v
zato mu je prijatelj Antolinc pomagal k namestitvi v Göteborgu. Švedska ga je tako očarala, da se je takoj zaposlil v SKF, kjer je bil zaposlen dlje časa. Nato je odšel v šolo za kovinostrugarja. Nato se je zaposlil v Götaverken, v ladjedelnici, kjer je ostal vse do svojega 60. rojstnega dne. Kako se je veselil skupaj s svojimi domačimi, prijatelji in sodelavci, da je dočakal tako lep
v
življenjski jubilej. Še danes mnogo ladij pljuje s propelerji, ki jih je Janez izdelal zelo natančno, saj ni nikoli dobil nobene reklamcije. Zato je bil na svoje delo zelo ponosen, ki ga je opravljal z veliko mero odgovornosti. Tudi, ko so delo modernizirali in programirali računalniško, se je ponovno podal na tečaj, da je še naprej mogel svoje delo opravljati zvesto in kvalitetno. Pred nekaj leti pa je podjetje šlo v konkurz in si je moral iskati novo zaposlitev. Nekaj časa je bil na čakanju za delo in potem pa je začel delati pri Upravi za urejanje parkov, kjer je spet našel smisel svojemu življenju, saj je tako mogel biti v naravi, ki mu je bila zelo pri srcu, saj je vsak čas izkoristil za dolge sprehode. Zadnje leto pa je hodil s skupino raziskovalcev, ki so iskali zgodovinske najdbe.
To zadnje poletje je preživel v svoji priljubljeni poletni hišici blizu Stenungsunda, ki leži nedaleč od Göteborga. Biti v naravi mu je izredno veliko pomenilo. Loviti ribe, nabirati gobe in druge gozdne sadeže, pomagati ljudem, to mu je veliko pomenilo. Rad se je udeleževal vseh slovenskih srečanj, pa naj bo v cerkvi pri slovenski sv. maši ali kakšno drugo praznovanje. Z velikim ponosom in z veliko ljubeznijo do naroda ter z veliko vero se je rad udeleževal od vsega začetka slovenskih romanj v Vadsteno, ki so se začela leta 1974.
Zelo srečen in vesel je bil, kadar je mogel obiskati svojega brata Vinka z družino. Svakinja Roža in nečakinji Ann - Christin ter Gabriella so mu bili kot sestra in kot hčeri, saj je rad pomagal, ko je bilo potrebno varstvo ali kaj drugega.
Rad je pomagal tudi starejšim ljudem, naj bo to, da jih je obiskoval, jim pomagal s praktičnimi stvarmi, tudi preseljavati jih je pomagal, jim pokrival strehe, pripravljal jim je drva in še marsikaj drugega, kar si sami niso mogli postoriti.
Kadar je imel možnost je tudi rad potoval, posebej po Evropi in si je tako širil obzorje.
V zrelih letih je srečal svojo spremljevalko Marie Loise Berlin, ki jo kličejo Malou. Janez je sprejel njene odrasle otroke, bil do njih pozoren in jim je rad pomagal.
Poletno hišico si je zadnji čas uredil in tam mirno živel. V naravi si je dušo spočil in občudoval Boga Stvarnika. V torek 28. avgusta 2007, na god škofa in velikega cerkvenega učitelja Sv. Avguština ga je Bog nenadoma poklical k sebi. Vse njegove domače in prijatelje ter
v
sodelavce, vse ki so Janeza dobro poznali, je njegov nenadni odhod šokiral. Človek si ne more misliti, da Janeza ni več med nami, oziroma da se danes zadnjič poslavljamo od njega in bomo njegovo mrtvo telo položili v zemljo tukaj na Švedskem. Ker je tako rad imel svojo rodno domovino, kamor se je posebej vračal k ostareli mami in k bratom z družinami, se mu želijo bratje: Lojze in Marjan, skupaj z ženama in brat Vinko z družino oddolžiti vsaj tako, da bodo v njegov prerani grob položili zemljo, ki sta jo Lojze in Marjan za priložnost tega zadnjega srečanja na zemlji prinesla s sabo na Švedsko.
V sredo 5. septembra 2007 pa je prišla do družine Vinka in Rože Tomažič še ena žalostna novica, da je namreč zaspala v Gospodu tudi njihova 88 letna mama Jožefa, od katere so se poslovili doma v Logatcu v ponedeljek 10. Septembra.
Dragi Janez! Počivajte v miru, čeprav v tuji pa nekoliko tudi v domači zemlji, saj so bratje položili v vaš prerani grob domaču grudo. Naj vam bo dobri Bog usmiljeno Sodnik, za vse dobro, ki smo ga doživeli po vas pa naj vas nagradi z večno srečo v nebesih.
Dragi Janez, draga mama Jožefa Tomažič!
»Zbogom in nasvidenje v nebesih!«	Zvone Podvinski
Zanimivosti	aktuellT
Umeä universitet	^ ^^
Pressmeddelandelnfört: 2007-06-27	"
Bolognaexpert hedersdoktor vid fakultetsnämnden för lärarutbildning
Fakultetsnämnden för lärarutbildning har utsett professor Pavel Zgaga till hedersdoktor. Genom sina mänga besök vid lärarutbildningen vid Umeä universitet har han betytt mycket för utvecklingen av de internationella kontakterna och de internationella perspektiven.
Pavel Zgaga, som är professor vid pedagogiska fakulteten vid universitetet i Ljubljana, Slovenien, har genom samarbetet inom ramen för de Erasmusfinansierade projekten Edil och Eudora aktivt bidragit till utvecklingen av forskarutbildning pa lärarutbildningens omrade i Umea men ocksa i Europa. Därtill har han genom sina föreläsningar och seminarier bidragit till internationalisering av lärarutbildningen saväl lokalt som nationellt. Hösten 2006 var han under tva manader gästprofessor vid lärarutbildningen vid Umea universitet. Vistelsen finansierades av Vetenskapsradet.
Han tog sin examen 1975 i filosofi och sociologi vid Ljubljana universitet. De följande aren (1975-1978) var han verksam i skolan för att 1978 börja som lärare i samtida filosofi vid lärarutbildningen i Ljubljana. Tio ar senare tog han sin doktorsexamen och har allt sedan dess varit Ljubljana universitet troget. I samband med de stora samhällsförändringarna under 90-talet tog Pavel
Zgaga aktiv del och verkade bade som statssekreterare och utbildningsminister och som sadan var han med om att igangsätta den nu pagaende och mycket omfattande reformeringen av Europas högre utbildning och forskning genom att 1999 som minister underteckna bolognadeklarationen.
Därefter har han verkat som dekan för den pedagogiska fakulteten och är för närvarande förestandare för Centre for Educational Policy Studies (CEPS) vid Ljubljana universitet.
Under 90-talet var professor Pavel Zgaga ocksa engagerad i att via UNESCO driva fragor om erkännande av andra länders utbildning. Han har ocksa varit verksam inom olika arbetsgrupper inom Europaradet och han används som expert i utbildningsfragor av Europeiska kommissionen.
Pavel Zgagas omfattande arbete inom bolognaprocessen har utöver enträget arbete i olika arbetsgrupper ocksa inneburit att han var generalrapportör vid Berlinkonferensen (2003) och varen 2006 författade han rapporten "External dimension" of the Bologna Process.
Pavel Zgaga promoveras vid Umea universitets arshögtid den 20 oktober.
För ytterligare information, kontakta: Björn Ästrand, dekanus vid fakultetsnämnden för lärarutbildning
Telefon: 070-642 42 12	E-post: biorn.astrand@educ.umu.se
Lars Erik Öhlund, Fakultetssekreterare
E-post: lars.erik.ohlund@adm.umu.se	Tel: 786 55 94
Uveljavitev popolne schengenske meje v Sloveniji
Članstvo v Evropski uniji pomeni za Slovenijo, podobno kot za večino drugih držav članic, ki so se pridružile EU leta 2004 in 2007, tudi obveznost vzpostavitve ustreznega novega režima v skladu z evropskim pravnim redom na zunanji meji EU, t.j. na meji tistih držav članic Unije, ki mejijo z državami nečlanicami oziroma s t.i. tretjimi državami. Slovenija mora tako vzpostaviti varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na svojem delu zunanje meje EU z Republiko Hrvaško ter zagotoviti njegovo izvajanje po standardih Evropske unije.
Slovenija je začela določila schengenskega pravnega reda delno izvajati že z vstopom v EU 1. maja 2004, in sicer na področjih vizumske politike in preprečevanja ilegalnega priseljevanja. Državljani RS imamo kot državljani EU olajšan prehod meje z vsemi državami članicami Unije. Avstrijski, italijanski in madžarski obmejni organi pri slovenskih državljanih preverjajo samo veljavnost dokumentov za prestop meje, na letališčih v državah EU pa lahko prehajamo skozi tisti del mejnega prehoda, ki je namenjen državljanom EU in kjer se preverja samo veljavnost dokumentov, ne pa tudi drugi pogoji za vstop v EU, ki veljajo za državljane tretjih držav.
Zeleno luč za vstop v schengensko območje država dobi le ob pozitivni oceni o pripravljenosti na izvajanje schengenskega pravnega reda v praksi. Ocenjuje se pripravljenost na področju policijskega sodelovanja, varstva podatkov, izdajanja vizumov ter varovanja kopenske, morske ter zračne meje, pa tudi vključitve v računalniški informacijski sistem. Prvotno je bilo predvideno, da bo zunanja meja s Hrvaško vzpostavljena v začetku leta 2007, vendar zaradi zamud pri posodobitvi schengenskega informacijskega sistema (SIS II) do tega ni prišlo.
Na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju 5. decembra 2006 je bila sprejeta nova časovnica za širitev schengenskega območja. Odločeno je bilo, da bo Slovenija lahko odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU do 31. 12. 2007, na zračnih mejah pa marca 2008. Slovenija bo imela po novi časovnici dostop do schengenskega informacijskega sistema že v letu 2007.
Vir: IT, 2007
Rezultati GfK-jeve raziskave o odnosu do vere
Ljubljana, 11. januar 2005 - V Evropi in ZDA so v povprečju trije od štirih ljudi izrazili pripadnost veri. Vendar pa znotraj Evrope obstajajo občutne razlike. Nadpovprečno število vernikov (80 %) je v državah srednje in vzhodne Evrope, medtem ko sta se v zahodni Evropi dva od treh ljudi opredelila za pripadnost določeni veri, ne glede na to, ali živijo v mestnem ali podeželskem okolju. Raziskava je potekala jeseni 2004, izvajala pa jo je tržnoraziskovalna hiša GfK Custom Research Worldwide v imenu The Wall Street Journal Europe; v Sloveniji jo je izvedla tržnoraziskovalna hiša GfK Gral-Iteo.
Odstotek vernih ljudi je še posebej visok v Romuniji (97 %), Turčiji (95 %) in Grčiji (89 %). Medtem ko večina Grkov (98 %) in Romunov (88 %) pripada pravoslavni veri, pa so se skoraj vsi Turki opredelili za muslimane. Državljani Češke so med sodelujočimi državami najmanj veren narod, saj jih kar 63 % pravi, da ne pripadajo nobeni določeni veri. Podobno je tudi na Nizozemskem, kjer ta odstotek znaša 53 %. V Belgiji in Nemčiji se štirje od desetih anketiranih ne identificirajo z nobeno vero. Večina vernih ljudi v 13 (od skupaj 21) državah, kjer je raziskava potekala, pripada Katoliški cerkvi. Italija (98 %), Poljska (98 %), Španija (93 %), Slovenija (93 %) in Belgija (90 %) so skoraj izključno katoliške države. Na Danskem, Finskem in Švedskem pa prevladujejo protestanti z 90 % deležem. Nemčija je edina evropska država, kjer je delež katoličanov (48 %) in protestantov (43 %) približno enak.
Slovenija se v odnosu do vere nekoliko bolj nagiba k zahodni kot k srednji Evropi. Slabih 70 % Slovencev se namreč identificira z določeno vero oziroma čuti, da pripada določeni veri, kar je zahodnoevropsko povprečje, medtem ko je takih v srednji Evropi nekoliko več, in sicer 80 %.
75 odstotkov anketiranih verjame v boga
Okoli sedem od desetih zahodnih Evropejcev je potrdilo, da verjame v boga oz. drugega nadnaravnega stvarnika; v srednji Evropi verjame v tako nadnaravno silo skorajosem od desetih ljudi, kot tudi 86 % Američanov. V nadnaravnega stvarnika najmanj verjamejo Čehi (32 %), sledita jim nordijski državi Danska (45 %) in Švedska (49 %). Izkazalo se je, da je v vseh državah, vključenih v raziskavo, vernih precej več žensk kot moških. V zahodni Evropi, na primer, dva od treh moških verjameta v boga, medtem ko je pri ženskah to razmerje tri od štirih.
V Sloveniji v boga oz. v neke vrste nadnaravno bitje ali t.i. stvarnika verjame šest od desetih Slovencev. Podobno kot velja za večino evropskih držav, se tudi v Sloveniji ženske nekoliko pogosteje identificirajo z določeno vero in tudi nekoliko bolj verjamejo, da obstaja neke vrste nadnaravno bitje, prav tako pa tudi v Sloveniji naklonjenost do vere s starostjo raste.
Ljudje v srednji in vzhodni Evropi redno hodijo v cerkev
Med različnimi državami so bile opažene tudi razlike v odgovorih na vprašanja o verskih obredih (družinski dogodki kot so poroke, krsti in pogrebi so bili tu izključeni). En od štirih vernikov v zahodni Evropi, vključno z Nemčijo, se udeleži vsaj enega verskega obreda na teden, kljub temu pa se okoli 50 % vernikov ne udeleži obreda več kot štirikrat na leto. Italijani so nekakšna izjema med Zahodnoevropejci, saj jih kar 40 % obišče verski obred vsaj enkrat tedensko. Švedi in Danci se neradi udeležujejo cerkvenih obredov; 50 % jih prizna, da se jih redko kdaj udeležijo. Vendar pa so verski obredi bolj priljubljeni v srednji Evropi. Skoraj štirje od desetih anketiranih (v močno katoliški Poljski celo šest od desetih anketiranih), se udeležuje obredov vsaj enkrat tedensko. Čeprav se Slovenija z več kot 90 % katolikov uvršča v sam vrh evropskih katoliških držav, pa Slovenci nismo ljubitelji verskih obredov. Le 19 % Slovencev, ki se čutijo povezane z določeno vero, se namreč vsaj enkrat tedensko udeležuje tovrstnih obredov, medtem, ko je takih na Poljskem, ki ima le nekoliko večji delež katolikov, več kot 50%.
Zahodni Evropejci verjamejo, da se je raven antisemitizma povišala
Odzivi na vprašanje, ali imajo ljudje občutek, da se je raven antisemitizma v njihovi državi povečala v zadnjih petih letih, so pokazali, da eden od treh prebivalcev zahodne Evrope temu vprašanju pritrdi. Eden od treh ni zaznal nikakršnih sprememb, 13 % pa jih pravi, da se je raven antisemitizma po njihovem občutku znižala. Porast antisemitizma v svoji državi so še posebej zaznali Belgijci (52 %), Danci (46 %) in Švicarji (44 %). Tudi skoraj štirje od desetih anketirancev v Nemčiji in ZDA občuti porast antisemitizma v zadnjih petih letih. Enak delež jih meni, da se ni nič spremenilo.
V srednji in vzhodni Evropi je slika precej drugačna. V povprečju jih 17 % verjame, da se je antisemitizem v njihovi državi povečal, enak odstotek jih verjame, da se je raven antisemitizma znižala in eden od treh
anketirancev meni, da v zadnjih petih letih ni bilo nikakršnih sprememb. Vendar pa je 30 % odstotkov anketirancev v tej regiji na to vprašanje odgovorilo z "Ne vem", kar je nad povprečjem. Slovenci smo mnenja, da se v zadnjih petih letih raven antisemitizma v Sloveniji ni spremenila, s čimer se nekoliko bolj približamo srednji, kot pa zahodni Evropi, kjer kar vsak tretji prebivalec verjame, da se je negativen odnos do pripadnikov židovske vere v njihovi državi v zadnjih petih letih, povečal.
Večina zahodnih Evropejcev meni, da so v Evropi živeči muslimani obravnavani kot sumljive osebe
Več kot 50 % zahodnih Evropejcev meni, da so muslimani, ki danes živijo v Evropi, obravnavani kot sumljivi. To še posebej velja za Švedsko (75 %) in Nizozemsko (72 %). V Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Švici in na Danskem sta se s tem strinjala dva od treh anketirancev. Najmanj prebivalcev zahodne Evrope se je s to trditvijo strinjalo v Veliki Britaniji. Le štirje od desetih anketirancev menijo, da je v Evropi prisotno močno neodobravanje pripadnikov muslimanske vere. Skoraj enak delež Britancev meni, da je neodobravanje muslimanov zmerno in 13 % jih ni zaznalo nikakršnega neodobravanja. Kot kažejo rezultati ankete v srednji in vzhodni Evropi pa tukaj samo trije od desetih anketiranih menijo, da so v Evropi živeči muslimani nezaželjeni. Slovenci smo glede odnosa do pripadnikov muslimanske vere v Evropi mnenja, da se raven tolerance znižuje. Skoraj 50 % Slovencev namreč meni, da se neodobravanje muslimanov v Evropi povečuje.
	> N .m lež el O ^	a k š iu nt ra 8	s t n a M ee t rk o er PM .	n lavn o ravo PM	m e di u B	m e d in	sl HH	al t s O	a k M dr
Skupaj za vseh 21 držav	7 o 3	3 4	2 7	1 9	0	0	1 2	6	1
Skupaj Evropa	7 0	5 9	1 9	1 3	0	0	2	5	0
Zahodna Evropa	6 8	6 0	2 5	6	1	0	2	6	0
Grčija	8 9	1	-	9 8	0	-	0	0	0
Italija	8 5	9 8	0	0	1	-	0	1	-
Avstrija	7 7	8 8	5	1	0	-	2	2	-
Španija	7 1	9 3	1	1	0	-	o 3	2	-
Velika Britanija	6 9	2 9	4 0	3	1	2	4	1 8	1
Švedska	6 5	2	8 6	1	1	0	1	5	-
Danska	6 4	2	9 4	-	0	-	-	3	-
Švica	6 3	5 9	3 3	1	1	0	2	3	-
Finska	6 1	1	9 0	2	1	-	-	6	-
Belgija	5 7	9 0	1	2	1	-	3	3	0
Nemčija	5 6	4 8	4 3	0	0	-	2	4	1
Nizozemska	4 6	5 4	2 9	1	0	0	2	1 1	1
Srednja in vzhodna Evropa	8 0	5 9	3	3 4	0	-	2	2	0
Romunija	9 7	6	2	8 8	-	-	0	4	0
Poljska	8 9	9 8	1	1	-	-	-	0	-
Bolgarija	7 5	0	0	8 0	0	-	1 8	0	-
Slovenija	6 8	9 3	2	o 3	-	-	2	0	-
Madžarska	5 8	7 4	2 1	0	1	-	-	2	0
Češka	3 0	8 0	9	-	1	-	-	6	0
Turčija (negrupirani)	9 5	-	-	0	-	-	1 0 0	-	0
ZDA (negrupirani)	7 5	2 6	5 7	1	1	0	0	1 0	2
Rusija (negrupirani)	6 5	0	1	9 0	0	-	5	1	0
Vir: GfK/WSJ - razis
iava o "Religiji" - jesen 2004
O raziskavi Raziskava o religiji je bila izvedena v 21 državah (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Finska, Grčija, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija in ZDA), večinoma z osebnimi intervjuji, v nekaterih državah pa z metodo računalniško podprtega telefonskega anketiranja.
Anketirance smo povprašali o njihovem odnosu do vere, posebej do različnih ver in veroizpovedi, ali verjamejo v boga, o antisemitizmu ter o njihovih sodržavljanih muslimanske veroizpovedi. Med drugim smo jih povprašali tudi kateri veroizpovedi pripadajo, če verjamejo v boga, in kako ocenjujejo stopnjo antisemitizma in odnos do muslimanov v svoji državi. V to raziskavo, ki je potekala od septembra do oktobra 2004, je bilo vključenih 21.102 anketirancev iz 21 držav. Za The Wall Street Journal Europe je raziskavo opravilo podjetje GfK Custom Research Worldwide ob finančni podpori GfK-Nurnberg e.V.
Vir: IT, 2007
PONIKVE, Marijina cerkev, obnovljena po načrtih Jožeta Plečnika
"Arhitekt Plečnik, ki je leta 1952 izdelal načrte za obnovo Marijine cerkve na Ponikvah, je bil prijazen in zgovoren mož", se ga spominja Jože Hvala, ki je skupaj z mnogimi sovaščani veliko pomagal pri večletnih obnovitvenih delih. Domačini so darovali denar, posojali vozove in vlečno živino. Na svojo cerkev so zelo ponosni.
Prispevek: Justin, Tine Hvala, Švedska
DRUGE SLOVENSKE NOVICE
V tem tednu so v vseh krajih, ki jih je 18. septembra prizadelo neurje, nadaljevali s odstranjevanjem posledic. Danes teden je Železnike čistilo okrog 1000 gasilcev, vojakov, sorodnikov prizadetih, članov društev in ostalih posameznikov. Vsega skupaj je v akcijah sodelovalo skoraj 6000 ljudi. V kraju še vedno ni ne sanitarne ne pitne vode. Slednjo naj bi dobili šele čez mesec dni. V ponedeljek se je spet odprla šola, začeli so s proizvodnjo v Domelu in Alplesu, ni pa še možnosti za to, da bi imeli sveto mašo v župnijski cerkvi. Železnike je v soboto, 22. septembra, tretjič v tednu dni obiskal premier Janez Janša. Dan prej se je tja podal tudi predsednik države Janez Drnovšek. Vladi je ob tem za odpravo posledic odstopil 25 tisoč evrov iz proračunskih sredstev. Prek različnih akcij je zbranih že več kot milijon evrov pomoči. Na teren so ta teden šli tudi popisovalci škode. Evropska komisija je potrdila, da je Slovenija že stopila v stik z njo in prosila za pomoč iz solidarnostnega sklada. Na huda neurja je ob začetku plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta opozoril tudi slovenski poslanec Lojze Peterle. Železnike pa so v četrtek pod vodstvom predsednika odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije Antona Kokalja obiskali tudi veleposlaniki 13-ih evropskih držav. Ponudili so pomoč v okviru svojih zmožnosti.
Stanje se normalizira tudi na Cerkljanskem, Celjskem, Tolminskem in v Bohinju. Vlada je zagotovila pol drugi milijon evrov za zagotavljanje pretočnosti vodotokov po ujmi. Voda je bila v tem tednu oporečna tudi v nekaterih predelih osrednje Slovenije in celo v nekaj ljubljanskih naseljih. Dež, ki je padal od srede do petka, pa ni povzročil novih težav, saj so se nanj dobro pripravili. So pa v številnih krajih imeli nočna dežurstva. A ne povsod, saj so nepridipravi izkoristili poplave. Iz rojstne hiše slikarja Ivana Groharja v Spodnji Sorici je v sredo ali v noči na četrtek izginilo šest zgodnjih umetnikovih del. V ruševinah bolnice Franja pa so do zdaj našli le desetino od okoli 800 muzealij.
Premier Janez Janša se je ta teden mudil v New Yorku na 62. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. V govoru je največ pozornosti namenil pripravam Slovenije na predsedovanju Evropski Uniji. Srečal se je tudi z generalnim sekretarjem svetovne organizacije Ban Ki Moonom.
Vlada je v četrtek na mesto državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade imenovala Marjana Fekonjo, ki bo nadomestil razrešenega Antona Rousa. To je namreč predlagala stranka DeSUS, saj v stranki niso bili zadovoljni z njegovim delom. Poleg tega pa je Rous izstopil iz stranke. Kot kaže, si premier Janez Janše želi prisotnosti stranke DeSUS v vladi, slednja je namreč napovedala izstop iz koalicije, če ne bo naredil pravih korakov. S pa se Janša ni odkrižal težav z DeSUSom, saj ta stranka nasprotuje zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Vse parlamentarne stranke, z izjemo SNS, so v torek, 25. septembra, opravile pogovore o spremembah tega zakona, potem ko so pregledale pisne pripombe in predlog zakona, ki so ga pripravili Socialni demokrati. V predstavitvenem delu se je po besedah vodje usklajevanj in poslanca Jožeta Tanka večina poslanskih skupin strinjala s podlago besedila, ki jo predlaga Slovenska demokratska stranka. Kot pa je dejal v pogovoru za naš radio, ostaja večno odprto vprašanje šestega člena. Poslanske skupine DeSUS, SD, LDS in nepovezani spremembam nasprotujejo, če bi te omogočile pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja tudi sodelavcem okupatorja.
Vladna komisija za prikrita grobišča je 25. septembra v Kidričevem, blizu nekdanjega taborišča Šterntal, odkrila 12 grobišč. Gre za nadaljevanje lani opravljenih del. Tokrat so izkopavali strojno in prvo grobišče našli samo 20 metrov stran od lani prekopane lokacije. Kdo so žrtve, bo pokazala šele nadaljnja preiskava, torej izkop in analiza najdenih predmetov. Tožilstvo bo predlagalo ekshumacijo. S tem naj bi opredelili posledice kaznivega dejanja vojnega hudodelstva, saj je javnost že seznanjena s tem, da vodijo kazenski postopek zoper danes 83-letnega na Primorskem živečega Martina Štorglja, ki naj bi bil v času kidričevskih dogodkov šef Ozne za to območje.
Od štirinajstih, ki so napovedovali, da bi radi postali predsednik države, jih je uradno kandidaturo vložilo sedem, in sicer Mitja Gaspari, Zmago Jelinčič, Darko Krajnc, Elena Pečarič, Lojze Peterle, Danilo Türk in dobro uro pred iztekom roka še Monika Piberl. Na radiu Ognjišče pripravljamo posebne predvolilne oddaje. Več o tem lahko preberete na naši spletni strani radio.ognjisce.si, kjer lahko tudi poslušate zvočne posnetke oddaj.
Cene življenjskih potrebščin so se septembra v primerjavi z avgustom zvišale za 0,4 odstotka. Letna rast cen ostaja nespremenjena pri 3,5 odstotka, povprečna 12-mesečna rast cen pa se je septembra zvišala na 2,8 odstotka. Letna stopnja inflacije v območju evra se je septembra v primerjavi z avgustom nekoliko zvišala in znaša 2,1 odstotka. Primanjkljaj Slovenije pa se v zadnjih letih zmanjšuje. V letu 2006 je po novi oceni znašal 366 milijonov evrov, kar je 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda, ob koncu tega leta pa se bo po napovedih finančnega ministrstva še znižal in naj bi znašal oz. 0,6 odstotka BDP.
Vir: Radio OGNJIŠČE, dne 30. 9. 2007
Arhiv
ARKIV
Svetovni Slovenski Kongres (SSK) v Ljubljni z gosti, povezanimi s Švedsko
Na sliki: a) Pred skupnim kosilom b) Pred okroglo mizo v dvorani SSK. V ozadju razstavlenipredmeti
Fotografije posredoval Zvone Podvinski, izbor in montaža Augustina Budja
59
Demonstracije za samostojnost Slovenije; Landskrona, Helsingborg,
Malmö, julij, 1991
Govor: Nevenka Ušaj'
Govor: Milan Starc
Informativno GLASILO
Informationsblade
Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige
PG 721877-9 , i Box 237, 261 23 LANDSKRONA Telefax: 0457-771 85 / 031-52 82 96
Predsednik/Ordför: Ciril M Stopar, Tajnik/Sekr: Marjana Ratajc
KK SLOVENIJA
c/o Rudolf Uršič
Norregata 9, 633 46 Eskilstuna
Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49
IVAN CANKAR N Lânggatan 93	' '
330 30 Smâlandsstenar j|'„ , ' Preds.: Branko Jenko, 0371-303 15
SD SIMON GREGORČIČ
II	.	.J r .	ifl
[ I ']

Scheelegatan 7 731 32 Köping Preds.: Alojz Matuh, 0221-185 44' "
KD SLOVENIJA '
Vallmovägen 10 293 34 Olofström
Preds.: Ciril M. Stopar, 0457-771 85
SLOVENSKIDOM _ .
Parkgatan 14 ~	' i '
411 38 Göteborg'	/
Preds.: Jože Zupančič, 031-98 19 37
SLOV./SVEDSKO DRUŠTVO
c/o Barač, Päarpsv 37
256 69 Helsingborg	'.I
Preds.: Milka Barač,' 042-29 74 92
^ -
slovenska ambasada ,
Styrmansgatan' 4	i -
114 54 Stockholm 08-545 65 885/6
Fax 08 662 92 74, e-pošta:' vst@gov.si tomaz.mencin@gov.si , andrei.knaus@gov.si ^"
SKD FRANCE PRESEREN
Box 5271'
402 25 Göteborg
LadislavXomšek, 031-46 26 87
SKD PLANIKA'
,, V: a Hindbyvägen 18 , ' 214 58 Malmö
Ivanka Franceus, 040-49 43 85
SD LIPA
BOX 649
261 25 Landskrona 'J, Lazukič Andrej, 042-702 69
SLOVENSKO DRUŠTVO V STHLM
BOX 832
101 36 Stockholm Pavel Zavrel, 08-85 72 59
i J-
PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM
c/o Bencek-Budja, Hantverkarg 50 261 52 Landskrona ' ; A. Budja, 0"4r8-269 26
' SLOVENSKA KATOL. MISIJA
Parkgatan 14 ' ' 1411 38 Göteborg
Zvone Podvinski, 031-711 54 21
— \ i
' VELEPOSL. KRALJEVINE SVEDSKE
Ajdovščina 4/8	| ^
,SI -' 1000 Ljubljana, Slovenija (+386) 01-300 02 70l
11-,	'I
il
11
Tisk / Tryckeri: JASK AB, Landskrona, 0418-44 83 00