NNNP zavestno 29. septembra 1979... V mirno jesensko jutro so vrešCe in zlove-Sče zarezale sirene... Potres, lju-dje! V pretesnih prostorih KS Lito-stroj je vrelo, zbirala so se vodstva DPO, štab CZ, odbor za LO... Po-veljnik Rajko Zitko je takoj ukre-pai . Mihael Gomboc je s svojimi ga-silci drvel na rufievine nekoČ lepe, rumene hiSe v Djakovičevi ulici. Tam se je zružil strop in pod seboj pokopal stanovalce: 2 osebi težko poSkodovani, 2 osebi zasuti... Ravnati ao morali urno in preu-darno. Prispela je tudi ekfpa prv« pomodi Pogačarjeva, Cajhnova, Kelnerjeva, Kerenčeva... •Pazi! Ima poškodovano hrbte-nico...« Močnemu gasilcu so na pleča previdno naložili poškodovanca. Mladenič se je s težkim tovorom izkušeno in mehko prebijal skozi pračne ruSevine. Se pet korakov, Se dva koraka in ranjenca so zgra-bile spretne zenske roke... Re-šen* Ta hip je bila stavba že zaščite-na z enoto varnosti, vodja Ivo Vrhovc je nekoliko nervozno sto-pil na obhod, zveza je bila vzpo-stavljena... Dolgo zateglo tuljenje, konec zračnega napada... Prekleto! Ja-nez Merjasec predsednik SZDL Podutik )e v Štabu mračno pove-dal: »Poln zadetek v hiSo Petra Pe-klaja na Zlatku 56... Tam okoli mora biti zelo hudo...« Potem je sivi in odločni mož ukazal: »Ga-silci in reševalci, takoj tja!« ¦So, na poti...« ¦Dobro...« Janez Merjasec je kar slutil, da se bo zgodilo nekaj hudega, že zgodaj zjutraj so mu dostavili le-tak s sovražno vsebino... Poveljnik reševaine akcije Ja-nez Grum je takoj ocenil položaj. Hidranta v bližini ni, torej vod-njak! Motorka mqra biti dvignje-na nad rob, razdalja do goreče hi-Se 200 metrov! Vozniku gasilske-ga avtomobila je odločno pokazal na zlagoma se spuščajočo peSče-no pot in poveljeval: »Cevi!« Dvojica je dvigovala motorko nad vodnjakov rob, gasilsko vozi-lo se je z odprtimi zadnjimi vrati spuščalo navzdol po poti, koluti lepo zvitih platnenih cevi so cepali na droben pesek, moštvo jih je spretno povezovalo... •Voda!-, je kriknil Grum in za-mišljeno dodal: »Tri...« »Kaj tri?« je presenečeno vpra-šal pomočnik: -kaj?« •Tri minute«, je pojasnil Grum. »IVi minute smo potrebovali.. .* Dvoje močnih sikajočih curkov je nenadoma butnilo v ogenj in valeč se čm dim... Metka Hiti, zdravnica in organi-zatorica postaje prve pomoči, je Še poslednjič skrbno pregleda pripravljeno. Zaupala je dekl tom, vedela je da bodo med reS vanjem dale vse od sebe. Veltt so se naučile zadnjih nekaj mes cev... Vinko Weisseisner je nadzor val reSevanje. Opazil je, da zmanjkalo nosil. Stekel je do ki žišfia in pomahal mladincem p kombiju: -Nosila fantje...« Sest ranjenih in poškodovani se je že nabralo. Trojica deklet; na trdo podlago polagala fant NajmlajSa mu je pravkar rahl dvignila glavo in podnjo potisni lepo zloženo odejo. Pogleda sta; ujela, dekle je imelo nenadorr solze v očeh... čevljarski pomočnik, ki je imi zdrobljeno koleno in sta mu d\ dekleti spretno nameščali nog med deščice, je skoraj živalsk rjul: »Ah, ah, boli...- Spodaj na stezi je vodja patrul; oddelka Milice Sentvid Djui Ivankovič sporofial v mikrofon: »Da, reSevanje je v teku... Da Da, red je zagotovljen, ekipe deh jejo...« Toni 2afranr pripadnik nart dne zaščite je sredi ceste odločn dvignil roko: »Stoj!« Rumeni Volkswagen LJ 14! 6... se je sunkovito ustavil. Dv novinarski zijali sta grdo pogledo-vali skozi okno. Toni se je nasme-hnil: •Na glavno cesto ne moreta več, vse je zatrpano... Tule po stranskih poteh morata, velja?« •Aha...« Volkswagen je s polnim plinom zapeljal na ozki makadam... Tomaž Lesar in Darko Rajer, učenca osnovne šole Ivan Novak-Očka sta sijala. Od hiše do hiše sta raznašala pozive za prostovoljno darovanje krvi in oblačil. Ljudje so jima lističe pobirali kot za stavo... Jože Podpečan in Alojz Sargo sta v KS Edvarda Kardelja stakni-la glavi nad obvestilom, ki se je glasilo: OBVESTILO KRAJANOM Priporočamo, da budno opazu- jete okolico obrata SLOVIN, ki je zaradi lesa posebej nevarno za po- Žare... Komisija za informacije in propa- gando Spogledala sta se: »Dobro«, sta hkrati rekla: »teče...« Franc Slavec, Edvard Blatnik in Franc Pešec, trojka NZ je stala v globoki senci dolgih vej vrbe žalujke in slastno srkala topel Čaj. Mimi Cerovec, gospodinja, se je nasmejala: »Pijte fantje, hladno je... Se bom skuhala...« •Ja, hvala tovariSica«, se je v imenu trojice zahvalil FS*anc Pe-Šec in ljubeče potrepljal prežeče-ga Solanega psa ob nogah. * * * Natanko ob 11.00 je v Dom kra-janov, Tacen 31, vstopil predse-dnik občinske skupščine Franc Dejak: »Zdravo tovariši!« Z odločnim pogledom je prele-tel zasedeno omizje in potem predstavil tovariša iz Kavadarcev. Težko mu je bilo, da tokrat gosto-ma iz daljne Makedonije ni bilo mogoče razkazovati lepote staro-davnega mesta s prijazne Šmarne gore. Žal! V tako hudem času je najprej potrebno stisniti zobe. Mirno in tehtno je vprašal: »Kaj je novega, tovariši?« Vsi ti prizori so se v resnici do-gajali na dan akcije NNNP v obči-ni Siška 29. 9.1979. Nekoliko bolj dramatično so opisani namerno, vendar so občani tega dne resno sprejemali in opravljali naloge, ki so jim bile zaupane. Japno se je pokazalo, da še zdaleč ni nikomur vseeno, kaj bo jutri, čez mesec ali leto, paL takrat ko bi se znašli v stvarnem in težkem položaju. Brez dvoma so se pokazale tudi pomanjkljivosti, toda trdimo lah-ko povsem mirno, da je bila sklepna vaja NNNP uspel in zelo zavesten preizkus naSe priprav-ljenosti.