URBANI IZZIV št. 16, 17/1991 Vesna KOLÁR PLANINŠIČ Krajinské prvine prostorske zgradbe ožjega in širšega območja ter potenciāli Namen tega dela naloge je bil po- kazati možen pristop k analizi kra- jině in preveri ti metodo krajinské ekologije (Forman, Godron: 1990) na konkrétném primeru. Cilj je bil analizirati in ovrednotiti krajinské prvine Orleka in okolice, jih ovred- notiti in opredeliti njihovo ranljivost ter potencial. Po analizi morfologie in tipologije naselja srno analizirali potencial na- selja in okolice in nakazali možnost razvoja novih dejavnosti v vasi. Opredelitev novih dejavnosti se na- naša na analizo sociálně strukture in potenciālā prebivalstva. Nakazali srno možné variante in pokazali niz elementov, ki srno jih uporabili pri oblikovanih rešltvah. Ovrednotili srno tudi neka tere plane kot je plan Osimske cone in pokazali možnost vnosa novih dejavnosti v prostor. Metoda in tehnika dela Metoda analizē rabe prostora in kra- jinskih prvin sloni na'uporabi aero- posnetkov (M 1:17500) in analiz na terenu, nąslednje faze dela pa na prekrivanju kart Krajinské prvine območja Območje Orleka Ieži v osrednjem dě- lu slovenškega Krasa na tektonski ēnoti Tržaško-komenski plānoti. Relativno homogene strukturně de- formacije so posledica enotne kar- bonatne sestave ozemlja, ki se je obnašalo kot samostojen tektonski blok (Znanstvenoraziskovalni center SAZU: Speleološke značilnosti me- sta Sežana, Institut za raziskovanje Krasa, str.3). Značilnost območja je podzemna prevotljenost in izredna gostota jam (9,8 jame/km2 l^aške- ga světa; za celotni Kras je gostota 0,8 jame/ km2). V območju Orlèka zasledimo kraške jame in března, podpovršinska plitva prevotljenost je zelo mocna. Gostota naravnih znamenitosti je veliká, raziskanost območja pà majhna (Gams: 1974). Kultumo krajino ožjega območja sestavljajo njive, travniki in vrtovi, přepleteni z antropogenimi elementi suhozidov. Največji delež predstav- ljajo paśniki oz. travniki. V přetek- losti je bila v območju intenzivnejša kmetijska raba. Podatki iz francis- cejskega katastra kažejo, da so goj ili vinsko trio v neposredni okolici Or- leka in zaselkov, na območjih da- našnjih vrtov in vrtač. Menjava teh prvin in kultur v razmerju z vege- tacijo tvoři v širšem območju ma- triko, v kateri je omogočen naravni pretok rastlin in živali ob hkratni člověkovi rabi. Koridoije v prostoru predstavlja veģetācijā, ki jo ņajdemo v obliki strnjenih gozdnih sestojev naravne in antropogene vegetacije. Zasledi- m členjenost in veliko pestrost, posebej če območje primeijamo z območjem v Italiji, kjer so koridorji redkejši in zaplate večje. Prav takö je vidná veliká razlika v smeri proti Sežani, kjer zasledimo le deine poleze, nikjer pa sklenjenih koridor- jev. Gozd je klimaksna oblika vegetacije in se vrača na Kras. Pogozdovanje sredi prejšnjega stoletja je přineslo tuje drevesne vršte - črni bor, ki je odlična pioņirska vrsta in se tudi sám širi po opuščenih pašnikih in senožetih, je pa lx)lj rariljiv kot av- tohtone vršte (Marušič; 1982). Poleg strnjenih gozdnih sestojev zasledimo še druge oblike vegetacije. Židovi in kupi kamenja so antro- pogeni elementi, ki ustvarjajo tipične krajinské strukture predvsem v ožjem območju Orleka. Nastali so v postopku čiščenja skeletnih tal in služijo tudi varstvu pred erozijo (veter in voda). Danes ti židovi pri- spevajo k identi te ti Orleka in se neposredno navezujejo na druge grajene strukture v prostoru ter tako oblikujejo vizualno zanimive ambi- ente tudi znotraj naselja. 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 61 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 N ästete krajinské pruine lahko imajo vizaalno in ekološko vrednost. VREDNOTENJE SIRSEGA OBMOCJA ORLEKA - naravne in antropogene krajinské prvine vizualna ekološka vrednost RELIEFNE FORME - vrtače +++ +++ - března +++ +++ - kraške jame +++ +++ - pobočja +++ + - kamenje na površju ++ terase + + židovi ++ + VEĢETĀCIJĀ GOZĎ avtohton strnjen sestoj ++ + +++ sestoj (Pinus) ++ ++ - gozdni rob + ++ gozdni rob (Pinus) ++ + DREVJE - osamelci ++ + - skupina dreves + + + - živice +++ +++ GRMOVNICE - posamezne + + - v skupinah ++ ++ - živice +++ +++ POKROVNICE + + 02JE OBMOCJE ORLEKA - naravne in antropogene krajinské prvine vizua.lna ekološka vrednost RELIEFNE FORME - vrtače ++ ++ - března +++ +++ - kraške jame - pobočja +++ + - kamen je na površju ++ terase +++ židovi +++ + VEĢETĀCIJĀ GO ZD - avtohton strnjen sestoj + +++ - gozdni rob + ++ gozdni rob (Pinus) ++ + DREVJE - osamelci +++ +++ - skupina dreves +++ ++♦ - živice +++ +++ - sadno drevje +++ + GRMOVNICE - posamezne + + - v skupinah ++ ++ - živice +++ +++ POKROVNICE ++ + Preris z aemposnetka (GZ SR. M 1 : 1 7500) je osnova za vrednoteiye elemenlov krajinské zgradbe. 62 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Cm^D št. 16, 17/1991 Kriterije za ekološko vrednotenje smo oblikovali na podlagi ogleda terena in razpoložljivih podatkov. Kritēriji so: avtoh tonos t izjemnost, redkost, prispevek k stabilnosti eko- sistēma, povezava v sistem kori- doijev, ploskev in matrik. Manjka podrobnejša analiza flore in favne, ki bi jo potřebovali za natančnejše rezultate. Kritēriji za vizualno vred- notenje so oblikovna vrednost ele- mentov, pestrost in likovne značil- nosti. Širše in ožje območje Orleka obrav- navamo ločeno. Kot širše območje smo opredelili območje od državne meje na zahodu do Sežane na se- veru, ožje območje pa je omejeno z železnico. Krajinská izhodišča in precllogi 1. Analiza kaže na ekološko in vi- zualno visoko ovrednotena ob- močja. Če upoštevamo še kritērija dostopnosti in prehodnosti, ima območje visoko rekreativno vred- nost Območja, pomembna za rekreacijo v ožjein območju, so vrtača Dol, Podvas, dolina Drage, ostale manjše vrtače, v širšem območju pa Škrapljišče, Lipica, března in jame (Vilenica) 2€ Poleg rekreacijskega ima ta pro- stor tudi vzgojni, izobraževalni in raziskovalni potencial, ki bi ga lahko izkoristili z organizacijo pro- stora tako, da bi bila omogočena povezava posameznih točk. Mož- ná bi bila krožna pot ki bi pove- zovala zanimive krajinské prvine tudi v Italiji. Orlek kot urbani- stično - arhitekturno zanimiva to- čka bi lahko deloval kot postoj au- ka v tem območj u, z vnosom novih dejavnosti v širše območje pa bi lahko razvijali nove dejavnosti tu- di v Orleku (kolesaijenje, jahanje, izletniški turizem, sprehajanje, hranjenje). Tako predlagamo nove dejavnosti, ki so lahko organizsane v ob- stoječih ali novih gradbenih struk- turah: izposoja koles, servis, prodaja (trgovina), obrt (gostišče), reja konj (hlev, počivališče in napajališče za konje, pašnja, gojenje ovsa). Te ideje gradimo na predpostavki, da do organizačije Ozimske cone ne bo přišlo. Ta eona je z vidika krajině in funkcioniranja vasi same izrazito ne- gativno ovrednotena. 3. Pokažemo elemente, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri nadal- njem obMkovanju in nakažemo oblikovne rešitve in uporabo gra- jenih in vegetacijskih struktur tako, da bodo ustrezale novim in sedanjim potřebám (gradnja do 10 objektov). 4. Organ iziramo nove poti za jahanje in kolesaijenje, ustvarimo novo vozlišče ob sedanjem spomeniku NOB, kjer tudi oblikovno za- ključimo pozidavo. Z vegetacijo san iram o novogradnje, ki delujejo degradirajoče. Ohranimo funkci- onalna zemljišča in organiziramo nova za kmeüjsko proizvodnjo, 5. Nakažemo potřebo po reševanju ekoloških vprašanj, kot je ureditev kanalizacijskega omrežja in po- tencial za izkoriščanje sončne energije. rpPLOq NOYitt tLCMCklTOY pLE3Apf^ TOTI tori ZA JEŽO IN TOČÍVALI 3ČA • ' zvovi Aovt t?E0AVNO5TÍ •' -JUv, AtLtul ytintl ļ3CCq> VEĢETĀCIJĀ <$> 100% recycled paper 100% recildiran papír aus 100% Altpapier 63 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 11 Oct 2018 07:38:39 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms