101. štev
V Ljubljani, v torek 14. septembra 1880.
Letnik VIII.
Inseratl «e «prejemajo io velja ris-opna vrata:
i kr., č« se tiska lkrat,
t O	4
'-11 II •! 1! - H
„ ,, ,| 3 ,| Pri večkratnem tiskanji »« •«•□• primerno tmanjša.
Rokopis
«e ne vračajo, nerrankovana pisma ae ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (naminiBtracija) in ekspedicija na Dnnajski cesti it. 16 v Medija-o vi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slorenski narofl.
Po poŠti	prejemar velja :
Za ceio ieto	. 10 gi. — kr
ta poiieta	. . 5 —
sa četrt ieta	. . 2 ,, 50 „
V administraciji velja:
Za ceio leto . . S ¡?i. 40 kr za poi leta	4 ., 20 „
za četrt itta . 2 ,, :0 „
V Ljubljani na dom pošiljaš veliA 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip St. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
/0Z
L I
Par besedi o naših srednjih šolah.
Vselej, kedar 8e gotovo prično srednje šole, Be pokaže gotovo kaj napačnega, česar po drugih deželah — vsaj kar je nam znano — ni. Vselej in vselej Be govori o kočevski gimnaziji kot petem kolesu pri vozu, ker ta je kranjski deželi res popolnoma odveč. Da je to res, kaže pičlo število učencev na tej srednji šoli, čeravno je tako nekak „refugium pec-catorum" ljubljanskim, posebno pa novomeškim in drugim gimnazijalcem. Znano uam je, da je vodji tega nepotrebnega zavoda v prvi vrsti ležeče na številu učencev. Teh pa s kočevske zemlje ne more toliko skup sklepati, da bi b lo število vsaj kolikor toliko ponosno, da bi Be vzdrževanje tega zavoda izplačalo. Praktični Hočevar ne Bili više, on je le trgovec in njegovemu poslu zadostuje vednost v normalki pridobljena. Zato je na gimnaziji najti le par Binov uradnikov in kočevskih meičanov, vsi drugi kočevski zemlji je gimnazija popolnoma odveč.
Da je to resnica, nam priča vodja kočevske gimnazije gosp. Knappsam. On si silno prizadeva privabiti učencev na ta zavod s tem, da jim naklanja , kolikor le more, podpore; tudi pripovedujejo učenci, da bo tam ,,dvojke'1 zelo redke prikazni. Se ve, po malo je učencev v enem razredu, toraj so po večkrat prašani in ob koncu leta je učenec lahko zrel za naslednji razred. Hudobni ljudje to pač drugače Bodijo.
Pa vkljub temu kočevska gimnazija ne „vleče" tako, kakor bi bilo vodji gosp. Knappu po volji. Izmislil Bi je toraj nov način vabljenja učencev na ta zavod , in ta način je tak, kakor n. pr. kramarji, trgovci, gostilničarji,
Slavjansko grčko-latinska akademija.
Spisal J Steklasa.
V carevanje Teodora spada tudi osnovanje višjega učilišča ali akademije v Rusiji. Mnih Timofej, vrnivši Be iz Grčke, pripovedoval je caru o žalostnem stanju pravoslavne cerkve na iztoku, a uzrok temu je nedostatno na-obraženje duhovnov. Tedaj je caruvidel neobhodno potrebo prosvete, s ktero se more pra-voBlavje v Rusiji povzdigniti in vzdržati. Utemeljeno je bilo učilišče, v ktero se je sprejelo do 40 mladenčev iz vseh stanov. Car je pisal patrijarhom, da bi mu poslali v Moskvo učiteljev, veštih grškemu in latinskemu jeziku ter zavzetih za pravoslavje; on je hotel, da bi se to učilišče prispodobiti moglo z drugimi evropejskimi akademijami. Napisan je bil tudi U3tav za akademijo. V tej pismu govori car, da on kakor Salomon za nobeno drugo stvar tako ne Bkrbi, kakor za modrost, ki je mati vseh carskih dolžnostij, dobrot in čednosti. Načelnik ali ravnatelj akademije in učitelji bo mogli biti samo Rusi in Grči, poslednji pa bo
zobni zdravniki itd. priporočajo svojo robo, ker brez tega nimajo kupcev za njo. Šel je g. Knapp in v „Triester Ztg." (najbrž zato, ker ,,Tagblatta" ni več) dal in ser a t, ki priporoča kočevsko gimnazijo, kakor n. pr. Liebig svoj „fleischextrakt". No, če mora mož že tako daleč seči, potem si vsak lahko misli, koliko je taka gimnazija potrebna, pa tudi, koliko je vredna, vzlasti zdaj, ko je zavoljo prenapolnjenih Brednjih šol, posebno gimnazij, ministerstvo nauka bilo napoteno izdati ukaz, po kterem se ima število učencev na g mna-zijah omejiti.
Pa bo kdo morda rekel: „zakaj se je pa gimnazija v Kranji , ki je imela nehati, letos zopet oživela?
O, tu bo vb- druge razmere, gimnazija v Kranji je živa potreba, nji učencev ne bo nikdar zmanjkalo, marveč če bo kdaj kaka ne-pril čnost ali zadrega, bo le ta, da bodo učenci še preveč v njo silili. Je namreč velik razloček med Gorenjcem in Kočevarjem; prvi, če le more, da svojega sina v šolo in to ne samo za par let, marveč da spleza na vrh lestve učenja in izobraženosti, to priča množina izobraženih mož vseh stanov z gorenjske strani. Zato so Bi pa tudi Kranjci in drugi toliko prizadevali, da se je po milosti Nj. Veličanstva ta res potrebni zavod zopet oživil in — to upamo — v prid vsi deželi, posebno pa še gorenjBki strani.
Tu tem pritaknem še nekaj, kar zadeva naše Brednje šole glede tujih profesorjev, čeravno s prejšnjim ni naravnost v zvezi. Stalne in vedne so namreč naše pritožbe, da je na naših srednjih šolah umeščenih veliko profesorjev, ki našega jezika ne znajo iu se ga tudi nočejo učiti; vendar 8e je čuditi temu, da ne
morali imeti od patriajarhov svedočbo, da so pravoslavne vere. Učenci akademije so mogli biti ljudje iz vseh stanov in staroBti; nobeden ni smel držati domačih učiteljev za ptuje jezike, ali je mogel, ako je hotel, pošiljati svojo deco v akademijo; učenci, ki bo z vspehom dokončali akademijo, dobili bo lepe službe ter so uživali kot učeni ljudje posebno carBko milost. Vsi učeni ptujci, ki bo prihajali v Rusijo, morali bo se podvrči izpitom akademije, in samo na temelju izdane svedočbe so mogli dobiti službo. Akademija je morala paziti, da niso drugoverci širili svoj nauk med pravoslavnimi ; ravnatelj pa je pazil na VBe ptujce, ki bo pristopili k pravoslovju. VBi učitelji pa so morali nadgledovati, da ne bi kdo imel od cerkve zabranjenih knjig. Vsaki veroborec je bil izročen na sodbo ravnatelju in učiteljem in ako mu je bila pregreha dokazana, sežgan po tedanjih zakonih. Tako je moskovska akademija, čeravno ni bila duhovno učilišče, vendar služila cerkvi ter branila pravoslavje pred krivovernimi nauki.
Car Feodor je 1. 1081 izgubil sina in ženo
marajo iti med Bvoje, dokler ni sile, to kaže ta-le dogodbica.
Slovensk profesor, ki je po volji prejšnjega ministerstva zdaj v službi na Moravskem, je pisal profesorju v Ljubljani, rodom Čehu (ali „nemškemu Pemcu", kakor se rajši imenujejo taki , Čehi"), bi li ne hotel menjati ž njim, da bi tako prišla oba vsak v svojo domovino. Odgovor je bil ugoden, le s pridržkom, da ministerstvo v to privoli. Slovenski profesor se poda sam k ministru Stremajerju in ta je zadovoljen z menjavo. Vesel se vrne domu in naznani to svojemu kolegu v Ljubljano. A ta, podpihan po tovaršu Nemcu, odgovori zdaj, da se je premislil, ker misli priti na višo stopinjo na Dunaj, in na to pride lajše z Ljubljane, ko z Brna. Če za tem izgovorom ne tiči kaj druzega, ne bomo pretresali, resnica pa je ta, da ljubljanska realka ne dobi slovenskega profesorja. Vsakako pa je čudno tudi to, da sedanji profesor ne mara iti v svojo domovino nazaj — ne bomo rekli, da nalašč zato ne, da bi ne prišel na njegovo mesto Eem Slovenec.
In vendar se ima v naših srednjih šolah vpeljati slovenski jezik — — ka-li ?
Vprašanje državnega jezika.
Komaj je razgovor o grof \Vurmbrando-vem predlogu, da naj se nemščina proglasi za državni jezik, nekoliko potihnil, sprožil je že zopet nekdo drugi v „Augs. Allg. Zeitg." isto vprašanje, ter hoče nemščino poBtavno povzdigniti za državni jezik.
Ta misel je pa kratko malo neizpeljiva. O celi državi sploh ni mogoče govoriti, ker Madjari na Ogerskem in Hrvatje na Hrvaškem
(Agafijo Semenovo Grušecko); in čeravno je bil slabega zdravja, vendar ga je prisilil Jazi-kov, da se je vdrugič oženil z Marto Matje-jevno AprakBino (v februarju 1.1682), ali posle svadbe je Feodora bolezen hudo prijela ;in on je še tisto leto 27. aprila umrl. Bil je star še le 21 let; otrok ni zapustil in za naslednika ni nikogar imenoval, ker ni bilo tudi pravega zakona za nasledstvo. Stareji njegov brat, Ivan Aleksejevič, 16 let star, bil je slaboumen, Bla-bič na duhu in telu, a manji brat Peter ni bil še izpolnil 10 let. Eni bojari so bili za ca-reviča Ivana, eni pa za Petra. Da se 'pa ne dogodi nemir za ovedal je patrijarh Joahim sklicati narod na trg ter ga je vprašal: „Kteremu izmed dveh carevičev ima biti carstvo?" Narod je odgovoril: , Petru Aleksejeviču." Tudi večina bojarov je hotela Petra Alekse-jeviča in zatoraj ga je patrijarh precej blagoslovil za carstvo.
V tem času se ruski cari niso ženili s ptujimi princesinjami, nego vedno le z ruskimi bojarkinjami ali pa dvorjanicami. Oženivši se držal je car nevestino rodovino okoli sebe v
nikdar ne bodo popustili svojega jezika, ki je že v šole in uradnije upeljan. Tedaj ostane še takozvana Cislajtanija. Oglejmo si to nekaj nadrobneje.
V Galiciji, eni največih kronovin, ki šteje nad pet miljonov duš, upeljan je poljski uradni jezik, in nemško uradovanje zamore se le vpeljati, kedar bo hudo nasprotje Poljakov premagano , kedar bi poljska moč tako rekoč zdrobljena ua tleb ležala. Ali je pa v interesu države, da bi oua potrosila vse svoje moči za ugouobljeuje lastnih narodov?
Nadalje imamo Dalmacijo, ki je vtčinom hrvatska, le v mali meri laška, nemški pa tam nihče ne zna; kako bi se zamogla ta dežela privaditi ua nemško uradovanje. Ali ne bo rajši vse moči napela, da se pridruži trojedni kraljevini, kamor po zgodovini spada?
Še celo v Primorji, v Istri, Trstu, Gorici je znanje nemščine redko in uraduje se zdaj v laškem jeziku.
Na dalje imamo južne Tirole, kjer se od nekdaj uraduje laški, iu bodo to svojo pravico težko hoteli popustiti. Upeljati 'nemško uradovanje , reklo bi se „Italiji irredenti" v roke delati.
Tedaj imajo le še dva naroda, ktera hočejo svojim nemškim jezikom potlačiti, namreč Čehe in Slovence. Od teh so pa Čehi tako mnogoštevilni, tako odločni v svojih zahtevah in imajo že tako bogato narodno literaturo, da se nikdar ne bodo uklonili pod jarem ger-manizacije. Mi Slovenci smo res še najbolj pohlevne reve iu pustimo ua sebi drva sekati, vendar se je tudi pri cas narodna zavest v zadnjih časih že močno izbudila, posebno na Kranjskem, literatura slovenska napreduje vidno in tako bo počasi tudi pri nas domača pše niča prerastla tujo luliko , izobraženi svet bo mislil in govoril v narodnem jeziku', in potem bo tudi uradovanje v nemščini nemogoče postalo.
Dopisnik v , Augsb. Allg. Ztg." sicer pravi, naj se tudi posameznim narodom pusti svo boda, razvijati se v narodnem jeziku; pa mi že vemo, kaj ta fraza pomeni. Saj so tudi rekli, da je slovenskemu jeziku dovolj prostora za razvitek dano , ko so mu odkazali borni dve uri ua teden, pa še za tisti dve uri so uas goljufali, kjer je le šlo. Če bodo viši uradi vse le nemški pisali, če bodo vsi uradi le po nemški dopisavali si, potem že vemo, koliko ravnopravnosti smemo pričakovati. Če že zdaj
vse nemški pišejo, ko jim postava tega ne veleva , kaj še le potem, kadar se bodo mogli opirati na postavo! Naša misel je taka, in „Politik" izraža isto misel, če je nemški jezik res tako izvrsten in neobhodno potreben, potem si bo ohranil Batu svojo veljavo, in ga ni treba še postavno protežirati in braniti; ako se nam pa toliko ponuja in sili, potem se nam uriva misel, da ni tako potreben, kakor pravijo, in da ga nam silijo le iz sebičnih uzro-kov, ker hočejo na tak način Nemcem pot ogladiti v vse službe, Slovauom pa to pot za-braniti, če se ne bodo hoteli ponemčiti. To so prakticirali do zdaj, in tako bi radi še zanaprej imeli, ker je bilo toliko komod in prijetno.
Toliki različni narodi se ne dajo z enim jezikom komandirati, zato vidimo Slovani le federalizmu svojo rešitev; v posameznih deželnih grupah mogoče bo zadovoljiti vse narode. Sprijazniti bi se zamogli k večemu z mislijo, da bi centralna oblast na Dunaji, namreč ministerstvo in najviši uradi posluževali se nemškega jezika za se in v dopisovanji z deželnimi oblastmi. Nastavili pa bi se lahko tudi pri ministerstvih uradniki, ki bi bili različnih jezikov zmožni. Po raznih deželah pa naj bi veljala stroga ravnopravnost.
Ako bi bilo le kaj resne volje, bi Be to lahko izpeljalo. Najprej naj se naredi viša sod-nija za Slovence v Ljubljani, da ne bomo več spadali pod nemški Gradec. Ob enem naj bi se ustanovila pravna akademija, da dobimo slovenščine zmožne uradnike. Politični in dav karski uradi prišli bodo s federalizmom tako pod oblast deželnih zborov, in bodo lahko ti zaukazali slovensko uradovanje. Nesmisel, da kranjski deželni odbor uraduje nemški, se bo vendar enkrat preživela.
Te pridobitve si bomo mogli pa le potem ohraniti, ako bo narodna inteligencija vedno bolj naraščala, ako bo prihajala iz šol, izobražena v narodnem jeziku. Zato so tudi narodne sreduje šole neobhodno potrebne. V tem oziru pa nam vlada lahko ustreže, ako le hoče.
Slovani imamo večino v Avstriji, in ne uvidimo, zakaj bi Be morali mi nemški manjšini podati in sprejeti nemščino kot državni jezik. Sploh tudi o centralizmu nečemo nič slišati, vsakemu narodu naj se da toliko duška, da bo živeti mogel, in to je načelo avtonomi-stov; vsak narod naj Be razvije na podlagi svojega jezika.
veliki časti in milosti. Ali če je car udovec postal ter se moral po drugi pot oženiti-, od-tirala je druge žeue rodovina vse članove prve žene, kar se pa ni zgoditi moglo brez zmešnjav in prepirov. Ko se je car Aleksej Mihaj-lovič oženil prvikrat, postali so rodjaci carice M.loslavski mogočni; a ko je carica umrla, in car vzel drugo ženo Nariškino, zavzeli so zopet Nariškini pri njem vsa prva mesta. Posle smrti Alekseja Mihajloviča je prevzel carstvo stareji njegov sin Feodor, in Miloslavski bo prišli pri njem zopet v milost in spoštovanje. Ko je pa car Feodor umrl in patrijarh blagoslovil za carstvo maloletuega Petra, imela je pravo do vlade njegova mati Natalija Kirilovna Nari-škina, in Nariškini so stopili ua mesto Milo-slavskih, Miloslavski so začeli pomišljati, kako bi se dalo vse to popraviti, ter ne dozvoliti carici Nataliji upravljati s carstvom. Zato so izbrali carevno Sofijo Aleksejevno, hčer Ale kseja od Miloslavke, prve carice. Glej „Slovenec" 1. 1877 štev. 60 si. „Carevna Sofija."
Politični pregled.
Avstrijske deaele.
V Ljubljani 13. septembra.
Za gotovo se poroča, da bo grof Wid-luann imenovan za moravskega namestnika, dvorni svetovalec Popelka pa za predsednika više sodnije v Brnu.
V Šlcziji imajo živinorejci razstavo. Kažejo se konji, prešiči, ovce in kuretina.
Magistrat v Pesti ni dovolil, da bi Be ustanovilo tam nemško gledišče. Vsled tega je mnogo vpitja po nemških listih. Mi pa sklep Madjarov popolnem odobravamo. Nemec pride povsod, kakor jež v basni iu prosi prenočišča. Komaj pa se je malo ogrel, jame se šopiriti in hoče, da bi mu bili domačini pokorni. Germanizacija Madjarom še vedno preti, ker se ogerski judje večidel nemščine poslužujejo v javnem življenju, tako se ta jezik uriva v vse kroge, in koliko bolj je oficijeluo zatiran , toliko krepkeje se širi v privatnih krogih. Mad jari se krepko branijo, iu mi le to želimo, da bi imeli Slovani ravno toliko eneržije. Nemška
gledišča so ognjišča privatne germanizacije, to čutimo tudi Slovenci v Ljubljani. Ko bi bili mi tako energični, ko Madjari, potem bi nemško gledišče v Ljubljani kmalo nehalo , treba je samo, da ga naši ljudje ne obiskujejo, Nemcev je premalo v Ljubljani, da bi ga zamogli uzdržavati. Kulturna škoda bi tudi ne bila nobena , ako bi to gledišče nehalo , kajti v poslednjem času ni bilo več izobraževališče, ampak skušali so se direktorji s polzlimi igrami na površji obdržati. Še vsak se spominja škandala , ko je bilo po vsej Ljubljani na voglih uabito: „Wenn man im Dunkeln küsst". Ljudje niBO vedeli, kaj to pomeni; pozneje se je še le zvedelo, da je to reklama za gledišče, in da se veseli igri tako pravi.
Kronprinc HSmlolfse je podal v Berlin. >ia pruskem dvoru ga hočejo menda obdelati za zvezo z Nemčijo. Žalosten mora biti vsak pravi Avstrijanec, če vidi, kako smo že čisto od Bismaka odvisni postali, in kako on našo politiko komandira. Ko bi vendar avBtrijski državn ki pomislili, kaj je bila Avstrija in kaj Prusija I
Braniborski mejni knez je prosil našega cesarja, da ga je naredil za kralja. Potem so Prusi začeli ropati in krasti sosedne dežele, da so do neke veljave prišli. Zdaj pa ta roparska , bogokletna država tako visoko stoji, da se jej mora Btaroslavna, veličastna Avstrija pokoriti. To je tako poniževalno za nas, da mora vsacega Avstrijanca srce boleti , če na to pomisli. Vemo tudi, da nadvojvode niso s to politiko zadovoljni, ter da se le neradi vidijo v taki družbi. Ti pruski II o h ene o-lerci, ki so si prideli ime nemških cesarjev, pa še nemške krone nemajo, imajo res nezasluženo Erečo, in vsak bi si pridobil zahvalo sveta, ki bi ta rod nekoliko ponižal. Ne zadosti, da so razžalili že vse sosedne narode, kregajo se še z Bogom, ter preganjajo papeža in katoliško cerkev. S silo gospoduje v Nemčiji plesnjivi protestantizem, in brezvrstva spoznavalci prave vere pa so nazaj postavljeni. Ali bo to vedno tako ostalo?
Cesar se mudi zdaj v Levovu. Mesto je krasno okiučano. Razsvetljava je bila velikanska. Deputac ja plemstva ogovorila je cesarja v poljskem jeziku. Černovče, glavno mesto Bukovine, se pripravljajo na sprejem cesarja.
Shod siovenških nemškutarjev
se iz Ljubljane napoveduje. Zbrati se hočejo bojda nemškutarji iz Kranjskega , spodnjega Štajerskega in Primorskega, ter se posvetovati, kako bi slovenski narod uuičili, to je ponem-čili iu tako napravili nemški most do Adrije. Če jih le ne bo preveč zeblo!
Češki listi so jako ne volj ni na ministerstvo , ker to neče izvesti resolucij, sklenjenih za narodno ravnopravnost, Čehi hočejo kaj dejanj videti. Kaj hočemo še le mi Slovenci reči! Upamo pa, da bodo naši poslanci vlado energično interpelirali, zakaj da ona ničesar še ni za nas storila. To je res desetkrat nič, če se t8ko z uami dela, in če se poti m deželna vlada še v „Laibacherici" hvali, da je vse pri starem, t. j. pri starih krivicah, pustila 1
V «anje države.
Nič ui bolj dolgočasnega v časnikih , ko poročila o tisti alknnski ligi- Leto in
dan že straši ta pošast celo Evropo, pa še zdaj nobeden ne vd, ali je kaj resnice na tem strahu, ali je samo votel. Naj bi že enkrat pokazali, kaj znajo ! Črnogorci se j h prav nič ne boje, pa uečejo zastonj ljudi žrtvovati, ker
mislijo, da jim bo diplomac ja do pravice po mogla. Črnogorska vojska pa stoji pripravljena Da meji.
francoski minister Freycinet se je bojda zameril mogočnemu Gambetti, in pravijo, da bo moral odstopiti.
Veliko pozornost je zbudil govor nemškega poslanca Varnbiillerja v Ludvvigsburgu. Ta je prijatelj Bismarkov in zato mislijo, da jo to govoril z Bismarkovo vednostjo. Rekel je pa, da je oboroževanje Nemčije zato potrebno, ker se ne sme zanašati ua svoje sosede, in da je bila lani že Rusija s Francijo zastopljena , napasti Nemčijo. Rekel je, da je stalo že 300 000 ruskih vojakov na nemški meji. Te izjave imajo le malo verjetnega na sebi, in podobne, kakor bi bile namenjene za nemškega Mihelna, da se ne brani, za vojaščino plačevat. Še nemški listi majejo z glavami, in pravijo, da so ta razkritja malo resnici podobna. Da bi ruski cesar tako na lepem vojsko začel, to se njegovi možatosti ne more podtikati. Isti Vornbiiller je tudi rekel, da je francoski minister Waddington celi rusko-fran coski plan izdal Bismarku. Kaj tacega je od francoskega ministra neverjetuo. Pričakovati je, da se bo Waddington sam oglasil.
ali una reč naredi, je prav da se to naznani svetu. Naj se pov<5, kdo jo je delal, kako je zvršil Bvoje delo itd. Tako se učimo in vemo komu izročiti kako delo, da ga bo pošteno izvršil. Tako bomo res popravljali, ne pokazilii kar se včasih res zgodi. Posebno se varujmo, da ne hvalimo dela, če hvale vredno ni.
Tukaj smo letos prvi kor cerkvi povikšali in izlepšali, ter okna veča naredili. Načrt za to delo, ki ni bilo ravno lahko (pod Btaro streho izpeljati) je uaredil prečast. g. Janez Koprivnikar, župnik na Savi, prav lepo. Naj mu bo za to tu očitna hvala !
Zidarsko delo je Jak. Hočevar iz Ilrušice prav dobro in ne predrago v zadovoljuost nam vsim izvršil. Mizarsko delo za okna je pa znani mizar Jože Izgoršek v Štnartnein prav dobro naredil.
Zdaj je presbiterij res krasen, tak, kakoršen ima biti, in kinča vso cerkev. Neki so nasprotovali temu delu. Tudi litijski paša je bil v to kašo svoje prste vteknil. A spekel seje bil močno, da ga morda še zdaj boli. — Mi pa smo zdaj vsi veseli, da imamo tako zalo cerkev.
Izvirni dopisi.
Iz lijiihljanc, 13. septembra. Pridši iz škofijske dvorane ne morem si kaj spisati nekaj vrstic. Prvo obžalujem, da se je premalo razglasilo, kdaj da bo zborovanje, tako, da sem še le iz ,,Laibacherce" zvedil, čudim se, da se povabilo ui poslalo „Slovencu1, kteri je vendar med duhovščino najbolj razširjen. Drugič pa to, daje bilo zborovanje v poDdeljek, kar je nek gospod dobro omenil in nasvetoval, da bi se to v prihodnje nič več ne zgodilo, ker je mnogim nemogoče se zborovanja vdeleževati. Tretjič da se je premalo duhovnov vdeleževalo, vseh skupaj blizo 25. Učiteljev je bilo več, za kar jim gre čast, da se za cerkveno petje zanimivajo Zbor je pozdravil prečast. prošt Jarc z vnetim govorom, ter spodbujeval nazoče k vnemi cer kvenega petja. Navdušil pa je na to vse pri čujoče pisaui govor po neljubih opravkih za držanega mil. stolnega g. knezoškofa, kterega je bral prečast. gospod kanonik Peter Urh ter vzbujal vse pričujoče, da bi se poprijemali cerkvenega petja, ter se odpravilo, kar je popol noma uecerkvenega petja, da pri celi maši pesmi matere Božje pojo, pajpristavijo besede, da naj nas vodi modra previdnost in naj se ozira na djanske razmere, kterim besedam mil. gospoda knezoškofa je donela navdušena slava priču jočih. Gospodu L., kteri je hotel nekoliko ovreči nektera očitanja zoper ceciljanstvo, kar je bilo pa vsakdajno in je bilo že mnogokrat brati, je prav dobro odgovarjal prečast. gosp dr. A. J, ter rekel, da ni res, da je nevednost duhovnov kriva zopervanja in da je le pre nagljivost nekterih mlajših gospodov kriva, da se je dobri stvari začelo zopervati. Ce že pr vemu, je pa še bolj temu odgovoru donela slava in ploskanje. Po poročilu tajnikovem in blagajnikovem se je zadnjič po nasvetu preč g. kanonika P. Urha volilo novo predstojništvo, ktero je* bilo voljeno z malo izjemami staro namreč: predsednik mil. g. Jarc, tajnik gosp Gnjezda, blagajnik g. Bohinc, glasbeni vodja g. Förster, 5 odbornikov in 3 namestniki.
Pristavim le še to, Bog daj, da bi v slož nosti delali brez prisiljenosti, ter se dižali vedno lc besede mil. knezoškofa, da bi se ozirali na djanske razmere. Beg daj I
Šiang», 7. sept. Če se v cerkvi ta
bi bilo na rudnik spadalo, akoravno je naj-zadnji kočar z veseljem svoj delež pobiralcem izročil, in je on ključarjema rekel: naj me župnik za to svoto — toži!
Konečno menda tudi ni bil posebni uda-nec presvitli cesarjevi hiši, kajti o času 25let-nice preBvitlega cesarja Langerjevo in vsa druga rudarska poslopja niso bila razsvitljena, med tem ko je Zagorje v razsvitljenji na daleč okrog vse plamtilo in drugi dan, ko bo vsi drugi|sta-novi bili v cerkvi pri slovesni sv. maši, se je tu on, akoravno pismeno povabljen s svojo — — nenazočnostjo odlikoval; enako je storil dne 18. in 19. avg. o času 50!etnice presvit-lega cesarja.
Po vsem tem srečna mu pot!
Zato smo tudi prav slovesno angeljsko nedeljo zahvalnico za to delo obhajali.
Letina je pri nas srednja. Sena je bilo malo. Češenj je bilo dosti, ljudje so precej za-nje dobili. Kostanja ne bo, rijaga je močno poškodovala. Toča je bila tudi nas parkrat obiskala iu precej škode naredila. Veče škode, ko toča so pa nalivi naredili po lazih, iz kterih so prst in 8jdo odnesli. Kmet je res revež. Če mu ena nesreča prizanese, tepe ga druga-
Š-ov.
Zagorje g» o leg Save 29. avg. Glavni steber silovitega nemčurstva tukaj je padel, kajti g. Frice Langer jo je due 28. avg. zvečer od tukaj na Dunaj potegnil. Celih 30 let je tu svoje nemčurjenje širil, posebno pa od časa poroda konst. društva v Ljubljani je še bolj strastno svoje predrzno nemčurjenje vganjal, naj si bo pri občinskih, deželnih ali državnih volitvah.
Bil je pa omenjeui bivši vodja rudnika tudi hud nasprotnik šole in to od tiste dobe, ko Be vlada za njegove nakane nič več zme nila ni. V' imenu delavske bratovšine se je zavezal meseca oktobra 1874, ko je rudarska šola ua Toplici očitna čvetero-razredna postala, da bo prepustil za celih deset let po slopja učiteljem in šoli, preskrboval njeno kur javo in snaženje , kakor tudi učne potrebe in dot:čnim učiteljem letnih 100 gold. doklade, se ve da vse to iz bratovske blagajuice. Koncem meseca juuija 1879 je hotel to od si. vlade potrjeno pogodbo na enkrat uničiti, kar se mu pa ni posrečilo, ampak le to je dosegel, da je učiteljem in šoli kjer koli le mogel nagajal.
Kakor narodnosti in šoli, tako je bil Frice Langer tudi nasprotnik cerkvi. Kes je, da je bil on u&čeluik pri odboru za zidanje farne cerkve, (duša celega zidanja je bil pa tadajni kaplan, g. Mazek), a pri odborovih sejah je on vedel vedno tako jo sukati, da je na rudnik kol:kor mogoče manj stroškov padlo.
Rad bi b;l od vlade zarad cerkvenega zidanja kak višji red dobil in ker se domači župnik , kakor tudi neki drugi višji gospod Ljubljani, na kterega je bilo pismeno se obrnilo, nista hotela za to potezati, začel je cer kvi nasprotovati s tem, da je rudarjem odsvetoval se cerkvenih ofrov vdeleževati, jim cerkveno svečanost o sv. Barbari in ev. Florjanu s pra znim izrekom: „so slabi časi' odreči itd Posebno se je pa tudi s tem odlikoval, da on pri skladbi za veliki altar ni bora dal, kolikor
Domače novice.
V Ljubljani, 14. septembra.
(Občni zbor „Ceciljanskega društva"), o kterem prinašamo na drugem mestu obširneje poročilo, je bil včeraj 13. t. m. Ob osmih zjutraj je bila slovesna sv. maša v stolni cerkvi, potem zborovanje v škofiji; popoldne ob treh so imele biti večernice v franč škanski cerkvi, pa so odpadle zavoljo popravljanja orgelj. Zvečer je bila zabava v gostiln?ci „pri zvezdi", ktere pa se je le malo udov vdeležilo, nekaj zavoljo kislega vremena, nekaj pa, ker jih je bilo veliko že odšlo.
(Obiskovanje šol v Ljubljani.) „Schulztg." prinaša nekaj podatkov o ljubljanskih šolah, iz kterih posnamemo to: L. 1880 je bilo v Ljubljani 3099 otrok, ki so dolžni šolo obiskovati, in Bicer 1749 dečkov in 1350 deklic. (Lani je bilo 1G22 dečkov in 1326 deklic.) Tedaj je letos 151 otrok več. 191 otrok je stanovalo zunaj mesta, pod mesto spada le 2908 otrok. Od fantov je hodilo 334 v prvo, 569 v drugo mestno ljudsko šolo, 180 v c. k. vadnico, 34 v „excurrendo" šolo, 67 v protes-tantovsko šolo, 18 k Waldherrju, 10 v Zol-lerndorfov zavod, 119 v št. petersko šolo, 303 v gimnazijo, 66 v realko, 5 v mestno obrtniško šolo, 6 v kupčijsko šolo, 11 otrok je izostalo iz šole brez uzroka. Od deklic pa jih je hodilo 263 v mestno dekliško šolo, 562 v javno uršulinsko šolo, 97 v c. k. vadnico, 153 v notrajno samostansko šolo, 27 v protes-tautovsko šolo, 45 v Ilutov zavod, 22 v Renov zavod, 12 v dekliško sirotišnico, 88 k sv. Petru, 16 v malo šolo, le 6 jih je izostalo brez uzroka. V javne šole je tedaj hodilo 1884 otrok, v zunajue 227, v privatne pa 358 , 10 otrok se je podučevalo doma.
(Včerajšnji„češpljevi" somenj) ui bil ravno zelo obiskovan, kupčija z blagom in živino toraj le bolj mlačua, zadnja zato, ker je bil 8. t. m. tako že mesečni živinski somenj.
(Iz Amerike) smo dobili z New Yorka poročilo, da so Kranjci, ki so šli v družbi čast. gosp. Starihe tje, dne 28. srečno dospeli tje na parobrodu „Ilchenstauifen". Vožnjo po morji so imeli ugodno, morje je bilo večidel m rno. Tudi po popotnih listih jih niso uikjer prašali, celo na meji avstrijsko-nemški ne. Z Ljubljane so se bili peljeli preko Dunaja , Prage , Lip-sije do Bremena, od koder so se po morji vozili 12 Va dni do New-Yorka. Od tod so se menda vsi podali naprej v deželo doWabashe ob reki Misissippi.
(,,Laibacherca") v soboto prav krepko zavrača lažnjive ljubljacske poročevalce dunajskih listov, ki vse strune napenjajo, da bi našega deželnega predsednika kolikor le mogoče po-črnili z lažmi in hudobnim obrekovanjem.
Razne reči.
—	O kočevski gimnaziji se nam poroča, da je bilo s koncem tega šolskega leta v VBeh štirih razredih samo 42 učencev, več jih vodja gosp. Knapp z vsem svojim obilnim trudom ni mogel skup zbobnati, akoravno je tudi lansko leto vabilo razglasil v „Agr. Ztg." in „Triester Ztg." V tem vabilu je med drugim trdil, da je kočevsko mesto posebno zdravo, čeravno vsak skuša, kako težko je tujemu, ne tam rojenemu človeku prenašati ondašnji zimski mraz. Tudi hrana ni poceni, kakor gospod vodja trdi, marveč dražja, ko v kterem koli drugem kranjskem mestu. Ravno taka je z nemškim jezikom, o kterem gosp. vodja trdi, da se tam posebno lep in čist govori; ravno narobe je res, kakor ve vsak, kdor je le enkrat bil v Kočevji; otrokom slovenskih starišev je kočevsko narečje, kterega se navadijo v družbi kočevskih otrok, celo škodljivo pri učenji prave nemščine, ker zamenjujejo prava nemška imena reči z lokalnimi kočevskimi. Toraj gimnazija v Kočevji nikakor ni tako vabljiva otrokom unanjih starišev, kakor gosp. vodja njen po nemških časnikih na vsa usta trobi. Dobro blago se samo hvali.
—	O Stanko Vražo vi svečanosti zvemo na dalje, da so se pri nji odlikovali posebno naši čitalniški pevci. Ljubljančanov in Kranjcev sploh se je premalo vdeležilo, najbrže zato, ker je pot tje dolga in tudi vsak ni vremenu zaupal. Posebno pogrešali so naših prvakov, v prvi vrsti državnih poslancev, kterega bi bili radi vsaj enega med sabo videli. PoBebno navdušeno je govoril gosp- župnik Raič, potem dr. Kukuljevič in drugi; s Celovca sta bila prišla gosp. prof. Einapieler in M. Majar. Po slavnostni sv. maši v Jeruzalemu, pri kteri so peli ljubljanski pevci in nekoliko tudi hrvatski, se je odkrila ploša na Vrazovem domu v Cerovcah, ki v hrvatskem jeziku naznanja, da ee je tu rodil Stanko Vraz 1. 1810. Glavna zabava je bila potem v Ljutomeru s petjem in godbo. V3i kraji, kodčr je šla množica ča stitelju tega duhovitega velikana, so bili okin-čani z zastavami in slavoloki, ljudstvo pa je pozdravljalo z navdušenimi „živijo." Nemšku-tarija Be je bila, kakor vselej o takih prilikah, poskrila. Vrnivši se naši popotniki ne morejo dosti prehvaliti štajarske gostoljubnosti. S Hrvati , kterih je bilo posebno veliko prišlo, je bilo zopet pobratenje. V obče je bila slovesnost velikanska, telegramov z vseh krajev okoli 130,
—	Strela. Iz Gorice se nam poroča, da je strela vdarila v tamošnjo sirotišnico na gradu, kjer je okoli 60 otrok Bhranjenih. Do bro, da so bili otroci tisti čas ravno v cerkvi, Bicer bi bil marsikteri mrtev ostal. To se je zgodilo v četrtek opoldne. Isti dan je ubila Btrela dva vola v Solkanu, pri sv. Katarini.
—	O vinski letini se nam poroča iz Primorja, da vse dobro stoji in daje grojzdje prav sladko. V Brdih bo dobra rebula. Vendar hočejo kupčevalci 8 ceno poskočiti. V Proseki bo tudi še precej vina. Isto tako Bli-Simo iz Hrvaškega, da vino lepo kaže. Tudi deževje v avgustu vendar ni toliko škodovalo, kakor Bmo se bali.
—	Nadškof Gallmayr v Gorici je bolehen; častitljivega moža tlačijo pač že leta!
—	Ropar Guzej. Iz Štajarskega Be poroča, da bo žendarmi ustrelili glasovitega in predrznega roparja Guzeja, kteri si je po svojih zločinih pridobil, na Bpodnjem Štajar-Bkem že Btrahovito ime, in so Be različne pravljice ovijale okoli njegove izvanredne prikazni.
—	Hudo vreme je bilo preteklo nedeljo posebno na Štajarskem nad Mariborom. Vtrgali bo be oblaki in voda je zasula želez-nični tir, da bo mogli vlaki voziti le od Ma ribore sem. Zato so nam zaostali tudi dunajski in pražki časuiki , ktere smo še le včeraj dobili. Koliko je naliv druge škode storil, nam do zdaj še ni znano, pa bo gotovo velika. Tako Blabega in naglo spremenljivega vremena ko letos, pač najstarejši ljudje ne pomnijo.
—	Duhovske spremembe: V ljub Ijanski škofiji: Prestavljeni so še čč. gg. kapi.. Fr. Rozman iz Višnje gore na Vin co ; Jožef Borštnar iz Vinice v Višnjo goro ; Janez Vaksel iz Begunj v Metliko ; Gasp. Vilman iz Metlike na Mirno. Novomašniki čč. gg.: Val. Eržen v Škofjo loko; Jan. Janežič gre na Dunaj v više nauke; Fr. Perpar v Černomelj; Janez Smre-kar v Polhov gradeč; Janez Hudovernik v Begnje; Ljud. Jenko v št. Peter pri Novem meBtu ; And. Karlin.v Smlednik ; Janez Šega v Radeče pri Zid. mostu; Mart. Strumbel k Fari pri Kostelu. — Čast. g. And. Zaman iz Smlednika pod Semič; č. g. Avg. Turk iz Polhovega gradca v Mengeš; č. g. Jan. Sušnik iz Radeč v Selca.
V lavantinBki škofiji: Č. g. Fr. Slanič, župnik pri sv. Volbenku v Slov. goricah, je postal kn.-škofij, svetovalec lavant. škofije, in č. g. Florijan Vizovišek, župnik pri sv. Hemi. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Matija Gorš;č v Jarenino ; Valentin Tamše I. v Šoštanj ; Juri Galun v Leekovec ; Pavel llrovat v Galicije, in Ant. Tišer v Dol. — Za kaplane so nameščeni čč. novoposvečeni gg.: Marko Černko II. v Vozenico; Fr. Irgelj II. v št. Peter pod Mariborom ; Janez Tomanič II. v Vitanje, iz Janez Cvetko v Švičino. — Kanonikat je razpisan do 8. oktobra t. 1.
—	Šampanjec v Ameriki. Največ Šampanjca se menda spije v severni Ameriki. V zadnjih desetih letih je bilo pripeljanih v morske luke Novi Jork , Bosten in Filadelfija več ko 21 miljonov ilaš.
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam prečastiti duhovščini in Blavnim cerkvenim predstojni-štvom, da so mi moj oče, dobro znani podobar Matevž Tomec, zavoljo njihove visoke starosti, prepustili svoj poilobarski obrt. Sprejemljem vsa podobarka in slikarska cerkvena dela v novo napravo ali pa v popravo in prenovljenje, in sicer kolikor je mogoče po najniži ceni.
Pri napravi novih altarjev garantiram za popolno čistost in natanjčnost dotičnega zloga ali Btila.
V obilno naročbo se najvljudneje priporočam z odličnim spoštovanjem (1)	Miroslav Tomec,
v Šent Vidu nad Ljubljano.
Svarjenje.
Ker nima moj sin Janez ničesar več od mene tirjati, javljam tu, da nikakoršnih na moje ime delanih dolgov ne plačam.
V Šent-Mihelu pri Novem mestu 24. avgusta 1880.
MIha Vlntcr,
posestnik.
Telegraticne denarne cene 12. septembra.
Papirna rent* 72 45 — Sreberna renta 73.70 — Zlata renta 88 40 — 18801etno državno posoiilo 132 — Bankin« akoij* 835 — Kreditne akcije 286 90 — London 117.90— — Ce«. kr. oekini 6.57. — 20-trankov 9.36
Tržne cene v LJubljani.
Pšenica hektoliter 8 gld. 94 kr.; — rež 6 gl. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 23 kr.; — oves 2 gld. 92 kr.; — ajda 5 gl 85 kr.; — proso 5 gl. 51 kr.; — koruza 6 gld. 20 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; — masla kilogram 88 kr.; — mast 74 kr.; —■ špeh frišen 68 kr.; špeh povojen 72 kr.; jajce pol'/2kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 44 kr. ; — svinjsko meso 62 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr. -lama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 6 gld. mehke 4 gld. 50 kr.
Ure
za »tolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najmžih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(18)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
Ta v „Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni 160 strani debeli knjižici in se dobiva pri Jak. Alešovcu v Ljubljani (ključarske ul ce št. 3) mehko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jib pa naroči najmanj 5, ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. Alešovcu dobiva, dokler je še kaj iztisov :
ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
Nemški ne znajo. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr.
Denarstvene cene 12. septembra
Državni fondi.			Denar.	blago
6'/. avstrijska papirna renta .			72.75	72.90
6% renta v Brebrn . . . . 4"/, renta v zlatu (davka prost			73 75	73.90
	<0		88.20	88.35
Srečke (loei) 1864. 1. . . .			124.25	125.25
„ „ 1860. 1., celi. .			131 —	132.25
„ „ 1860. 1., petinke	#		133.—	133.60
Premijski listi 1864. 1.....	•		176.-	176 50
Zemljiščine odveznice.				
Štajarske po 6'/, . . . . .	•		103.50	104.25
Kranjske, koroške in primorske po 5'/.			101,—	108,—
Ogerske po 5'/,.....			95 —	96.—
Hrvaške in slavonske po 5",			94.50	94.75
Sedmograške po 6% . . .			94.25	94.80
Delnice (akcije).				
			835.-	836.—
Dnionske banke ...	t	_	113.80	114.—
				278,—
Nižoavstr. eskomptne družbe .	•		780.—	778,—
			136.—	135 25
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	V. '	178.75	179.25
Tržaške „ 100 „	k.	d. •	125.75	126.75
n ii &0 n	i»	i> 1	66.—	66.—
Budenske „ 40 gld.	a.	v. •	41.75	41.60
Balmove „ 40 „	H	i* •	51.60	62 60
Palffi-jeve „ 40 „	M	n *	41 25	41.60
Clary-jeve „ 40 „	ti	»i •	12.-	42 —
St. Oenois „ 40 „	II	ii •	44.50	45,—
Windischgratz-ove „ 20 „	«I	u •	42.—	42.60
Waldstein-ove „ 40 „	II	» •	32 26	32.75
				24__
Srebro in zlato.				
Ces. cekini ...'...			5.67	5.68
			9.36	9.35
Iidajatelj in odgovorni urednik Kili p Iladerlap.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.