St. 7 V Gorici, 13. februarja 1891 XXL TeSaj, „Soia" itbaja viak f eiek 3a tel p»i>oStf prrjamaiift ali v Gorici n» (Ira p-ofiiljanai: Vie lete Pol ieta , 2. Pri oanaailih io tako tudi pri „po tuniemh « le plafiuje_mnavadmj> trfstop a kr. 8e •• tiska 1 km Sftrete Lrke po proitoru. SOČA Posameene itevilke ic JekfvajwU 8 kr. v tohakarnicak na lUr«» fra in v Nanski uliei. Dopisi naj se poiiljejo rreiaiikrc naroenintpa upravniitru „Sot»" .• li. larijaniki tiikarai T Goriei. Rokopisi se ne rracejo; dopiii na •o blagovoljno frankujejo.— Deforce* in drugift nepremotnim se narofinlna anite, ako se oglaie pri opratnlltTU K zborovanju „SIogeK dnc 5. 1. ni. vabljeni so bill nekaieri neudje, med tem, ko s« pa na ude naSega miftijenja si. od-bor ni spomnil. Zdaj se pa trobi po Laso-ptsib, „da k zborovanju Bote jib ni bilo, ker se boje lu«i.« — Koliko da sc bojimo lutf, pokazali smo s tem, da smo razpo-slali brezplaSno iztisek dauaSnje „Socc. vsem iupanstvom, Sitalnicam in bralnim druStvom VredniStvo in opravniStvo nSoCe/ it sa GorSSka dezola voli §tiri poslance v dr-zavni zbor, in sicer vc io mcsta in trgi ed» nega, veleposestvo edu^a, slovenske in Mke kmecke obcinc tudi po ednega. Ker §e imajo volitve ? tako kratkem easu izvrSiti, zato ni tudi, dt je tudi volilno gibanje ie prav iivahno Ib da vitka stranka ie dela na vt« kriplje, da pripomore svojim moiem do zmage in izvolitve. Ear zadene oas goriike Slovence, je bila do zdaj navada, da so razna politiCna druitva, ka-darkoli so se imele vriiti kake volitve, ali de-ielne-alt driavnuzborske, sklicala shode volil-cev, poizvcdovala njih mnenja le da so se se Ie po zaslisanem mnenju voli Ice v taki mozje proglasiti za kandidate, za katere so se voli 1-ci izrekli. Druitva so na to volitve le vodila. Politico drastvo „SIogaa je pnpustilo to lepo navado in Slovenci si bojo sami mo-rali postavljati kandidate. Novi odbor, v ka-terem sede pod vodstvom dr. Gregorcica ,mladi" kakor v kaki druiini, je povabil na 5. t. m. svoje pristase, k nekemu izrednemu obe-netnu zboru, pri katerem je po predlogu g. Ga-brsdeka, bilsega ufiitelja in sedaj vredaika „Nove Soce", proglasil kandidate in sicer: v mestni skupini grofa Franca Goronini j a, deielnega glavarja, za laske kmecke ob-Sine stotnega prosta Andreja Jordan a, za veliko posestvo grofa Alfred a Goronini j a in za slovenske kmecke obcine d r. Ant. Gregoriida. Yse te kandidate bode gotovo p^poroLa!a tudi Podmelska „Zavednost", njej se bode pri-droiila „katoliiko*politicna Citalnica" v Cepo-vanu, in „SIovenski jez" v Brdih bode tudi brez drombe danas prejel iste kaudidate za svoje. Y resnici povemo, da ne pripisojerao Bog ve koliko veljave in vpliva sklepom in pred-logom omenjenih drostev} vender se nam prr-merno ic nmestno zdi, da spregovorimo nekaj besed o vkrepu politiinega druStva „Slogau. Da bode grof Franc Goronini, ker ne bode imel nikakega protikandidata od la§ke strani in ker imamo Slovenci v mestni skupini neznatno manjSino, tudi letoa voljen, je gotovo in tukaj ni bilo treba nikakega priporo&la od strani „Sloge". Slovenski trgi bi bili ze tako oddali svoj glas za defelnega glavarja, ki skusa, kolikor ae da, biti pravicen tudi Slovencem. Dalje tudi ni bilo treba, da se je obfini (?) zbor flSloge" izrekel za stolnega proSta And. Jordan a, ker „Circolo catolico0 si je bil, Se predno ga je proglasil svojim kandidatom, za-gotovil glasove tudi aluvenskih volilcev v tej •kupiui. Saj je tudi oaravno, da Slovenci, ki morajo tnknj z Lahi vred voliti, rajle glasujejo j za ko:ibc: vativnega, kakor za liberabega Itali* jana. Da, mi smo celo tega mnenja in prepri-5anja, da je ^Sloga" s tem, da je Jordan a tako slovegno proglasila svojim kandidatom, njemu veg Skodovala, kakor pa koristila. „Cbr-riere" je namreC vsled tega ze naiel povod, in dobil fie drugo oroiije v roke, da je zacel Jor-danovo kandidaturo tudi zarad tega pobijati in Lahe pred njim straSiti, ker ga je sloven-sko drufitvo postavilo za kandidata, ce§: Sio-vcncc je, za Slovence bode moral delovati, ne volite ga, temvec glatujte za llberalnega odvet-nika dr. Lovisonija, ki jclcaljjan z dttio in telesom. Pati lahko je tedaj mogo6e, da bode .Corrierova" stranka • tem agitacijskim sred-Btvom kakega otnabUivega laskega volilca, ki bi sicer glasoval za Jordana, zlorabila, da bode od* dal svoj glas za dr. Lovisonija. Viditi je, da ns§im nmladim" manjka previdnosti. — Veleposestnikom priporofia 8Sloga" grofa AI f. C o r o n i n i j a. Mi nimamo nic proti temu kandidatu, ali zelo dvomimo nad njegovo izvo-litvijo, ker Slovenci v tejfskupini nimamo veSine; v velikem posestvn more zmagati le tak kan-didat, za katerega zunaj vseh Slovencev glasnje tudi del Jaskih veleposestnikov. Zelo pa dvomimo, ali ima grof Goronini med laskimi vele-posestnikt katerega privrienca. Med veleposest-niki, ki stanujejo v mestu, bode tcfcko kateri, zunaj kdo izmed Kitterjeve druzine, s katero je v sorodu, za njega glasoval. Goricani niso za njega, ker jim dela veliko tezavo zarad Krom-berSke vode, katere ne pusti a mesfo; med ve-leposestniki v Furlaniji bode pa teLko kateri za njega glasoval; tako se tedaj zna zgoditi, da bode zmagal ali „Corriere* kandidat, ali pa spet knez Hohenlohe. Po nasem mnenju bi bili nSlogarjiu bolje storili, ko bi bil v velikem posestvu postavili kakega drugega kandidata, n. p. grofa Strassoldo ^upana v Rencah, ker za njega bi bili glasovali, ne samo Slovenci, ampak gotovo tudi vecina goriskih velepoaest- j nikov. Tako imamo le malo upanj^ da zmaga " ta „Slogina kandidat. Kaj naj pa recemo o cetrtem kandidatu katerega „Slogau priporoca volilcem slovenskih kmeSkih ob^in? Pred vsem naj tukaj Se povemo, da so bili k obcnemu zboru „S}oge" po-vabljeni samo prist as i „Nove Soce," in od njih pac ni bilo druzega pri5akovati, kakor da se bodo izrekli za svojega „ljubljenca," Go-spodje, ki so tudi udje „Sloge", ki pa ne tro bijo v rog »N. S.B, k ob6nemu zboru niti po-vabljeni niso bili, in nekateri so bili le siucajno zvedeli, da una „SlogaK imeti izreden obcen zbor, ter so se ga tudi vdelezili, ali od§li so pred glasovanjcm o predlaganih kandidatih, in le eden je bU med glasavanjem navzo6. Toliko je treba pojasniti, da viakdo ve, kako se obe-ni (?) zbon napovedujejo, kako ie doiozejo ednoglasni sklepi in kako veljavo da imijo po-tem taki iklcpi. Kar zadene nas, moramo izjavitl, da imo odlofino proti dr. Gregorcicu in nje* govi kandidatari, ker smo prepricani, da on ne bode mogel nikdar in nikjer nadome-stiti naSega dosedanjega poslanca, dr. fit. Tonklija. Mi GoriSki Slovenci imp bili po-noini, da smo iraeli tako delalnega, izvedenega, znafiajnega in vpljivnega moia za svojega za-tstopuika v driavnem zboru kar je priznala tudi driavna zbornfca, ko ga je volila v razne odseke. On je bil ud najveljavnejiih drfavnozbor-akibodsekov, kakor finanfinega, od»eka;jezikovne-ga, v justicnem odsekv paje bil celo prodsedulk. Kdaj in kako bi si mogel dr. Gregorcic prido-biti tako veljavo ? Mi mislimo, da nikdar. Ako bi bil dr. Gregorci6 v resnici tako veljavna o-seba ir.taklzveden'politik, bi bil moral to ie po-kazati v deielnem zboru in tarn dati svetiti fvojo lu6. A te luci mi memo vidili, ker jo je skril — pod mernik. On je bil vedno ud financnega odseka, in v ojegovem imenu je poroial, kakor so to storili tudi drugi poslanci, o navadnih letnih racunih in proracunib. Da bi bil on kaj druzega storil, nam ni znano. Povejte nam Bol-cani. Kobaridci, Tominci, Gerkljani, KraSevci, Brici, goriSki okoliiani, Kanalci in tudi Vi — Vipavci: kaj se imate zahvaliti dr. GregorCicu ? kaj je ie storil za Vas ? Vi gotovo veste o nje-govern javnem politidnem delovanjn le toliko, kakor mi, t. j. — nic*. Niti po imenu bi ga Vi ne poznali, ako bi se ne dal toliko hvaliti v svojem listu. Ce je toliko vnet za VaS bla-govor, kakor povdarjajo in na vsa usta naglasajo v njegovem imenu njegovi placani prista§i, je imel vendar ie prilike dovolj, da bi bil to tudi pokazal. Eer pa tega do zdaj §e ni storil, je vse hvalisanje njegove osebe in povzdigovanjo njegovih zaslug pesek v o6i — volilcem. Marsikaleremu, ki nasih razmer he pozna, se bode tudi 6udr.o zdelo, da flSo?a*, ki zago-varja konservativna na6elaf tako odloino pobija kandidaturo dr. Gregor5i5a. dahovnika, doktorja sv. pisma in profesorja bogoslovja. Nam se to prav niL iudno ne zdi in je to prav omevno. Star pregovor pravi: Re ci mi, s kom hodi § alisebratiS, in povemti, kdo si*. Oddaljenim gospodom razmere niso dobro znane, zato tudi drugace sodijo; ali mi, ki imamo priliko bivati v mestu, vidimo stvari v drugem 3vitu. Prijatelji in zavezniki dr. GregorLiaa so mozje, ki so toliko v verskem, kakor tudi v marstkaterem drugem oziro na najslabSem gla-su; z mestnimi duhovniki ga ne vidiS, ce ni prisiljen priti i njimi v dotiko. Teh gospodov se je zadnji cas dr. Gre-goreiC oklenil, ali prav za prav oni so ga vjeli v svoje mzeze, da pod duhovniSkim plaSCem toliko laglje novodobno katoliLanstvo (?) razsirjajo po GoriSkenx. 2adostnje aamre5 wdeti Je to, da tfKam 21 w*m riPi &»&", glasfla dr. Gregorifc*, vletje nay-istf vr-vici, kakor „SIov. Narod8, id po svoji trditvi nirodncsti nima za vero na prodaj. "'¦"'"""'" Ker nam dr. GregoriSic' 5e po svoji pre-tekloati ne more datt pravegs poro&va, da bi mogel kot drzavni poslanec vspesno «fetopati, interese slovenskega naroda na Gorilkcw, zato tndi njegove kaadidature ne morerao pr^orocati — starves naS ktndidat je in bode: — dr. yitez Toakii. Dopisi l2 Selkt Valine, na papelnieo 1391. ,So-«V j* ˇ aednji itevilki prioeala kraiko vost o iz-tasrednem oMoen abem poliW»«f» drultva b8Ivana volitna praviea prvi a ogoj... narodna vaeatraoske arete, sato nam je treba v prri nati vpraiati, ali ja bila doslej vol Una pravioa iavr-ieoa tak6, da a mirno vestjo tadi Mob oddamo avoje glaaovo mozem, katere amo pred seatimi leti poalali T draavno aboraico danajakof 2al, da mnrimo to vpraJaoje zanikati..... V akopioi za kmecka eWine goriakega, totminakega in sezauskega okraja smo doxdaj ve&rat zaporsdpnia vniili moia, ki je veljai ob ednem kot oarodor voditelj. Kako jf pa ta moi ˇrail dolinoati narodovega voditelja, dalo bi ae govo- riti na dolgo in siroko..... Prepriianje o nevrednosti in neaposobnoati naiega Toditelja poatalo je tako sploSno, da ga niti nt rrcdno ae poaebej poTdarjati, ali morebiti aelo dokaxovati. Yaakega deTa ˇ koriat naroda ae ja akrbno ogiba).... Radar je bilo treba gOToriti, ter odloino tlqtitx jeziku naiemn po ustaTi zagotOTljcne pra?i§e, raoILal je, ter navadao metal folilcem pesek t 08 z bolj nedolinnpi govor6ki o eeetah in klancib.... In ako bi ¦« tadi gospod dose-danji naa drzavni poalanec ne oil pregre§il ˇ nifia-mar drngim coper stoj narod, I.^kor je xaporedoma greiil od zadnjih deialnoaborakih volitet, saalaiil bi, da ga Tolilci ostatijo v zaalnienem neradoToljnem pokoja..... Tadi pri daaalnjema nedoatajanja neie-biCno n»rodno-dtlujo6ih moi si iztolimo labko tudi za alorensko aknpino kmeikiL obdin svojim kandidat«>m takega moza, kataremu narod ni le trdno postarljena lestta, po kateci at da vapeino ?apeti se do razuih eaatij in dragih ˇgodaoatij...." Oceno teb staTkor pripniean Citat^em „Socee. Itf" yijtf j ini ¦#¦ IzpOd Vetemika, dne 8. febnmrja. Obfini zbor Sioge Trail se je dne 5. t m., pri katerem zboru je glavno rlogo imel najeti borilelj pre6. dr. Ant. QregorCi6a, kar nam jaaoo aredodi list pod St«v. O'lfoto'Soee. Citatelj, pretitalji wper longam et latum* sestavljani govor vrednika ,Nove JJoeV moral je bote ali ne bote adihniti: Joj, koliko je ta-kaj praznega gostobesedi5enja! Ali pa, po dbmafe reSeno, gOTornik je vejal le prazne plete t tYojera ebiiraem in dolgem govora. Fsi tern ja tttdi atreljal zgodovinake kczle, kaaaje afojun prepobleTnim poeltfalqem jgodovinako napa-f°.». «a je yitea dr. Joaip TonkU se avojo nemarnoatjo knt, da se je blizua deielica forlanija pbfnrlanila, a zdaj je treba pdstaviti jez, in ta iea je pre'5 dr. Ant. GregorfiiiJ. Ha! ba! Kedo se ne bi takim budaloatim tmijal, ki le nekoliko spoxna prosio igodoTino a!o-y^akega naroda; ysak sna, t kateri dobi ae je ao-fedna deiehca od alovenskaga naroda odtojila. Istina jg, da jeta govor g. Gabrlfieka skoai in skozi aim*-len. v njem se ne nabaja prir aa pra* nriben pro-&*** katerega bi mogel dr. An^. Gre^»r2i«4 pripo-jfocwaii volilaam in ^o katerem bii ae moral sm ko -famdidat «*Teaati aaapreti Tolikeai,!**^ ˇ njem na. bajamo piikoTo in pahlo beaadteenj? io grdo. Isz-njiVb aap/ianienadomoljabaTiteaa dr. Josipa Tonk-lija, doSMajaega naiega driaTnega poalanea, kateri ja vedno pr rselej r deielnem in dridvneas aborn nevfitraieoo, nevkloeilii se tudi nabo^ ljuUm aorrainim napalm, b^oil gouike Slwenca sad 9? let ' Govornik aaj nam dofeat>, da aa ja dri**ai poabmec ixnetaril narodatama prograaiu, da je ta-paatfl drnge slftvesska poalanea, potam aw bnma tadi mi hrbet obraiK; a bras vzrokor in braa najmaoj-iega povoda ne moremo ia ae amemo o&ttii ma bto-jega zaapanja. Pa tnkaj ftskaj druaega tiSi, kar ae je godilo tadi privoliWi Snejaega ajfiara. ,06'aaje namaraaat Titeaa dr. J. TimWija" — gmda alefiaaka trpi, aa-kaj ae apreuae mcatni magiatTat radsdafrfaaie dekHika iolat S takiaa aeitoTaajeR p^»*eew a predaedniikea> atola vlteaa dr. Josipa Tonklfja fa pasadimo aanj dr. Ant. Oregf>r«i«t.* N», g. znpntk BlaL«! a> terpi •lovenska grnda ia i" to?i w b?ra«( okol»T neg«» pre], daei ravno na prniwdniakero ttolu Slog** aedi dr. Ant. Qregorfiift ae M*»i*ini priT»'ri*n» i. Rnjaki, nikar n#ravi»jm## taka s uniimt aa»taz-nimi moimi. Np p«anemajaa«> Mladnipbe, kateri avqj»- S, n&rodneg* boritafja • fako r-odltmi besrdami napa-jo, da «p mora vaak^ma dowofjaba etaditt („N. Soia* jib ho6e ie prekoaiti. — V r e d ) Oovornik nam je alikal ˇ awjem itra>ra gotorn nekatere napake dr. Joa TonkHja kot deielnetr» in driavn^ga poalaoea, a v njego^em gofftrn et*man i^e-mo aaaluge in junaaka lela za cirodoto blaginjo Od atrani OregorCeTP; kje ao pa ta oatele? Nima jib! Ant. Gregor&c', amelo trdim, nam ve6 ikoduje nago koriati, bodisi t verakem, bodtai ˇ narodnem ozirn. w Ceatokrat •€ jr ?g»Tarjalo. da dr. Ant. Gre-gorLiL je previdan, da on je, ki fta*rz:ij# se svojo pre?idnoatjo v menu bretrersko aano, da ne piba ae po Goriikam, in nied takimi trdilci je fndi ialiboip nekoliko duhovnikor. Kaj nam pa pftporoiuje t t«w osiru letpSnji pastirakt Hat naSega prevzfiSeoege pa-atirja? Cnjmo: BpreTidnoat je poglavitna krlSanska krapoit, toda prara previdnost nt tiata, kater<> imeouje eTaag»Iij, ^previdnost aveta, preridnoat m*»aa. T* previdnoat ja tiata, ki bi rada spojtla lu6 a tamo, KriatuaoT nauk ^ modroatjo pt»8Tetnjakof, dobro a»« fllabim". To ao beaede naiega pre?2viSt'oaKft viSoga paatirja, icatere amo doffni aprejati in po njih avojc Jivljanjo Travnati ne te dubovni. ampak tudi eeti verni slotenski narod. Ogfejmo ai pa adsj Gregoreteevo atratt-ko na Goriikem! Alt ni ravao ta atranka ˇ teunt zvezi z Narodovci t Ljubljani, kateri katoliakc na rodoo dabovifino % najbolj podhmi iarazi napad«jo, 2rntjo in bijo radi pripravili ob tso zaupanje pri Ternem slovenskem naroda? Ali ni ravao stranka Gregordi5eva na Goriikam, katera podpire in Siri med verno ljudstvo pognbonoani list „Slovanaki 8Trtu, katerega namen je: eerkvene obreda amesiti in gra-jati, katerega lista namen je Jjudatvo odttijiti od r\-iib in nizjih paatirjev in jib ae spravostavno carktija zjfdiniti ? Ali ni ravao Gregorftfeve stranka t'erega duba, kakor ze zgoraj napomjieani Narodovci v Ljtib-Ijaoi, ki vdrihajo po avt 06etti papaiu in p<» viaih paatirjih, ki stavijo narodnoat kot pbaolutno, kot m-ili-ka, kot STojega boga na prvo mfsto ? Nadejamo a* tedaj, da bode vrcina 8loven«kih voliicev govorila dne 4, niarta ter addala avoje gia-sove onerau poslancu, ki stoji in deluje 2e toliko let zveato in trdno pod gealom: „V*e aa vero, dom, ee-aarja". A moza, ki ga nam vsiljajejo %• driavnega po«lanca brez vaakega programa le z nekim publim goatrtbeeedteenjem, bodo goriSki domoljubi paatili na cedilu. V to svrho kiicem vaem aloven^kim ia goriSkim domoJjubom na dalo. — T$e vdajmo ae! Goriiki domoljub. (Oprostite, da amo moreli undi pomaajkaaja fcoatara iatxtino Vaiaga dopiaa- izpuititi. Vred.) Iz 6oriC8. dne 9. febravarja. — Narcdni pravd-nik, vrednik MNove SoCe,u obtozil je o priliki iz-vanrednega cbcnega zbora politiSnega draatva ,SIo-ga" dne 5. t. m. viteza dr. Tonkli-ja relikih na-rodnib pregteikov. V srojem vvodu podrobne raz-prave trdi najpreje, da je slovenski narod na G«-riskem za vodstva dr Tomkli-ja nazadoval za vec kot dvajset let. Dokaz temu, da se za njcgovega vodstva ni se§lo nikdar nad 50 do 60 udov poll-tiJnega druitva ,Sloga,* ki so pa bil§ema pred-sednikn le prikimovali. nNarodni pravdnik" naSteva potem narodne pregreSke viteza dr. Tonkli-ja: Kot bilaemu drzavnozborskema poslancu ofiita mu kot glavni pregreSek nas-proti Slovencem na GoriSkem: a. da je celih devet let 2drnzeval v svoji osebi Cast drfavnega poslanea in dezelnega odbornika, da pa se konefino vendar ni mogel vbianiti splos- njej 2elji, da se qdboraistvu odpove. To pa je naz- i nanil jasmeno dr. Tonkli Sale po iak^eoja de- ¦¦»———— n \ wmmmmmtm ielnega zbora. da ni bilo moSi izbrati naslednika, marvel da je bil v odbor poklican njegov brat. V doticnem pismn da se je dr. Tonkli sam zatoiil, da je zanemarjal svoje dolznosti; b. enake vaSnosti jo tndi, da dr. Tonkli ni bil vselej prlsoten pri eejah dezelnega dolskega sveto-ralatva OmogoCil je, da je bil sprejet znani Gas-serjer prediog za obvezni poak nem§eine v Ijad-ckih solab. In kaj je dr. Tonkli. nadaljuje g. na-rodni.pravdnik, storil potem, da bi se oni sklep razveyivil ? c da je kot Lloydov zastopnik zanemarjal doli-noeti drlavnega poslanea. (Burno odobravanje). Kot odvetnikn o&ita ma omenjeni gos-pod: 1. da je prevzel zagovarjanje pri znani ajfiev-ski zadevi Se le na prosnjo Goricanov, ki so at sbali vesti, da prevzame zagovorjanje v zadevi pletenih oseb dr. Tavcar ter so ie pred imenom tega odvetnika strepetali. Omenja nevspeh zagovar-jenja, kar se je goap. „pravdniku" s ploakanjem pritrdilo; 2. dr. Tonkli se kot odvetnikni opal razveljaviti vladne prepovedi slovesnegja blagoslovljenja zastave podpornega drustva v Gorki; 3. dr. Tonkli ni zagovarjal aapadena c. kr. u-radnika, pafi pa. da se je Tonklijevo glasilo javno pridrniUo zlobnim denuncijaatom. (Oproiiita g. dopianik, da Val dopi* tu pratr^ano, ker bi siear morali dvakrat objaTiti, kar donaiamo v ffIs* ja?i* danaioja Ita*Uka. ^rad.) (lm\no je, da se v«i ti navidezni in izmisljeni grehi nanasajo le na delovanje dosedanjega drz. poslanea v njegovi laatnosti kot bits! dezelni odbor-nik in kot tak tudi ud dezelnega solskega sveta, a Cisto nifi ne segajo v njegovo delovanje v drzav-nem zborn; in vendar ne gre sedaj za volitev d e--5elnih. marver. Ie drzavnih poslancev. Kar se ti^e o&tanja, da ni branil neka napa-dena c. k. uradnika, moramo oporaniti. da ni nj«ga nikdo naprosil, naj bi ju branil. toraj tudi braniti jib ni mogel, ker ae za napade ni vedel, ker mu se niao naznanili. Znano iiam je. da v tej zadevi ni nikdar avoje pomo5i odrekel, ako je bil za to naproxen ; to lehko sprifuje nek r, k. slovenski profesor in Se drugt c. k. uradnik, za katera ae je — na njih proanjo — vspesno na merodajnih meatib potezal. da ntsta bila iz Gorice prestavljena; in nek dez. uradnik bi tudi lebko priznal, da se ima le njemu zahvaliti, da je ne le prej, po lastni krivdi zgubljeno. dezelno-uradno sluzbo zopet zadobil, ampak, da so mu bila tudr vsa leta v sluzbo vSteta Kar «e tiee njegovega delovanja v dezelnem iolskem svetn, lehko spriLujejo val njegovi kolegi v dez. solskem svetu, da se je ravno tu pogumno in tadi vspesno povlegal za narodne pravice, da je on pripomogel, da so bill imenovani za goriske arednje sole slovenski profesorji, in da je bil na njegov prediog zopet vpeijan obligatoriien poduk narodnih jezikov, slovenski za slovenske, in la§-ki za laske dijake na srednjih Solah v Gorici. Ta obligatoriCnost narodnih jezikov se je bila pa odpravila ravno v tisti dobi, (1871 — 1880 1.) v kateri dr. T. ni bil ud dez. Sclskega sveta! Kar ae tide pa znanega sklepa solskega sveta od U. dec. 188T za vpeljanje obligatoriCnega pod-nka nemskega jezika na ljudskih solah slovenskih in laikib, je sicer res, da je bil priSel dr. T. *!4 are kasneje k seji, ker so ga nujni opravki zadrzevali; tie bi bil pa tudi navzoc pri stavljenja predloga, bi ne bilo izpadlo drugace. ker je bil sprejet prediog laskega dez. odbornika soglasno; 6e bi bil dr. T. tadi fTiiajoit glasoval bi bil proti, a sklep bi bil odveljal vkljub temu. Kaj je pa dr. T. storil proti tistemu akJepn, lehko bi bil g. vrednik „N. 8.* poizvedel pri del. poslancih dr. Gregoroic-a in dr Bojic-u, ker njima kakor vsem drugim tedanjim dez. poslancem je znano, da je dr. T. spisal in odposlai protest na predsednistvo dez. Sols, sveta v Trst zahtevaje razveljavljenje tistega protipostavnega sklepa, in na nevgodno reSitev v Trsta pa poslal pritozbo do ministerstva. Nadalje je vaem sedanjim dez. poslancem znano, da je dr. T. povabjl laake in slovenske dez. poalance v privatno posvetovanje, pri katerem je bilo sklenjeno, da se stavi prediog v de4. zboru, ki je ravno zboroval, da od-poslje protest dez. zbor do ministerstva proti tistemu sklepu, da se je to tudi storilo, in da je vsled tega dotifini laski odbornik, ki je stavil tisti prediog v dez. solskem svetu, odpovedal se dezel-iiemu poslanstvu. Mi ne vemo, kaj bi bil moral dr. T. Se storiti v tej zadevi in mislimo, da je spolnil ¦>. svojo dolznost. * Iz vsega tega pa se vidi. kako resnieoljabni so nasprotniki dr. T.; Le je kje kaj zaneUariU po- 1 velieajo atvar ia storgoiz muiice s?ona; Ce je pa Jcaf dobrega storil, to se ali zaaotfi ali tak6 zasude, da iz zasluge postage "iff# 1 Tako je vsem znano, da se je dr. T. t celi dobi -svojega drzavnega poslanstva nevstraseno in vetayno pqtezal za slovenske paralelke na goriski gimnaziji in da je ravnt on priboril ministerski razpis meseca junija 1890 1., vsled katerega se je raztegnil poduk v slovenScini na zgornji gimnaziji pb 1 oro na teden, in vsled katerega seima s sol-•Min letom 1891 na goriski nizji gimnaziji podu$e-Tati poleg veronauka in sloveuScine tudi zemlje-pisje (geografija) in zgodovina v sloyenskem jezikn za slovenske dijake. S tern sicer se niso vpeljaue jjloyenske paralelke, a vendar storjen je zacetek 3lovenskih paraleUc, katere se bcdo potent gotovo laglje dopolnile, ker prvi korak je najtezji, in ta je storjen. Vse to je vrednika »N. S.tt cnano, in ce bi bil on resnicoljaben, moral bi bil tudi to v obcnetn zborn »81oje* povedati. Da> tega ni storil. je u- mevno, ker to ni bilo za njegovo krarao in ce bi bil on Tse to povedal, bi ne bil imcl niti najmanjse pretveze za grdenje, poniievanje in obrekovanje dr. Tonkli-a, Vred. IZ KobaHdfke OkollCe, due ». fabruvarja. -Paxine burke bile to io bodo. Takih burk aahnjanio T sednji „Nori Soii" toliko, da mi y prat taiko iz-bratt ixmed smeinih najbolj imcine. Nekatert> pa vendar napitan iitateljem .Soc>*. J« bi bil ratslil, da v Gorioi je doili doktor-jav, advokatov, t.otarjev, profesorjov io zm^nih ucl-teljev, ki bi bill samogli pojaanjevati pomen is van-r+Antvh obenaga abora „Slogi»u. Smeitm ie ni torej idi, do je to nalngo pretzel ravno vrednik „Nove 8o$e**. Ret ta gospod ana tako jaano, krepko mi nd-locno govoriti da fte le ve»»timo, da je moral naio okolteo oataviti (Oprottita gosp. dopitnik, da Van (a nekaj e(»tkor preirtamo, ker cstebnoutt nUo predmct «mu liotn ie taL*a ne, ko jib pilata purtno Mdflja. Vred,) G. Vred* oik .Nova Sofo" kontaje »voj govor r. beaedarai. da }t\ danatajem nedoBtajaaju netebiSno narodno d«-Iu-jr>lih moi lahko isvnlimo snota, kateremu narod ni Ie trdno *pod8tavljpna le»tva. Goiipod a;ovornik po. vdnrjaly ba»i*de,prt d a n a * n j« m nedOBtajanju miHiiho n a r o d n o*d e 1 tt j o c i h m •> 4". Ia rtfoo ta gwpod piif v pritogi 'mo itoTilki- „LY, S." optaovajan . p»*tindtat»eUetniw Krnetta Ktaviarja" : n ie pogl«d po dvoraoi •redodii je nam, kako zn4 na-rod nas, brea razlike stanu, ceoiti xaslutge naiebiino narodno.tUlujofiih ra"i". (ie sop9$ moramo LrUti, Sicer pa b©4o aali eftataljt ia taka miaUli to, kar ata Vi taptsnli Na to preCita vrednik ,N. 8/ doile i/jatc od- y GoriCl, 9. febrnrarja. — Eadar 51oTek ,t»ko po Gorici pohaja, kakor bi ne irael ndbeneija resue-; ga oprayila, zapazi marsikaj, kar drugi ljuffje, ^i'i-majo opravila 6ez glavo, ae zapazij'i nt>. ttaqet pa nem Se! navta§6 v goriSki obSinski, javni vrt. Oil laa-¦kega poli'tja nisem bil tarn in tako som zapaitil a groxo na njem vetiko poSkodoyanje, ki jo je bila laa-eka Le znanA „fortunaa (vihar) napravila. Meni je' bilo anano, da oni tihar je napratil v naiem jerns!in Tutu reliko ikodo, a tolazil sem se a tern, da Be ie kaj sgodi, da se v vitu kaj popravi. A zavael aem ae, ko sem eapazil, da oni vrt je prepui(en ovpji oaodi in da menda ostane sam „Greuel der Verwii-atucg". No, ia. bo tnko, bode naS obfiinski vrt pa tan praf c6ni prodraet, ki ga voditvo juine ielez-oioe labko kupi k .M^-Ibot," palaci, kjer ie adaj na-haja iaboren *h6tel* za ptujo-, S tern pa preide ob-Cinski ?rt iz javne uprave v privatoclast in priratno OBkrboTanjp, ki pa zabrant vsem Gori^anom proiti r»titp t onu prav krastio setalisde^ ki se a pra? ma-linii etroiki da resiti in obCinstfU ohraniti, Jas mil-lim, da naie stareiinBtvo obrne irojo pOEornoit tudi na to »tra?. in ne bo samo b tern cm tratilo, da ae pOBvrtuje, kako ae da kak akrit odcejalnik djati ob-6inBtvu pred o6if kjer je gotoro oaititliva podoba er. Igoacija pred koiarno in o. k. okrajoim glararfltTom ua TraTuiku. T f licnih rodoljnboT iz Viparakega in Tolminnkega. V listu pogreiam pa imeni teh wodliIni hu rodo- ljubOT. N« *adifct t* tomu,T»S. S." je aar-ikaj, itpuWencgn, k»r »e je pti zborottnju govorilo io itcer posebno ono, kar i« wbudilo nijbolj bafno odobravanje. V naSim H=?tu «mo pa io omenili, da je ime pitca ©dine ir. Vipavgkcga dollo iz-je-» ostala t*jno«t odb ra. Morda gg. odbotnike vetane bo-•ede, a katerirai poca«toj« dopisnik dr. Tonklij*: za kriitc, -no»njt?ck eilo am vedno je mar, ia narod aleTenski ni a^rbel uikdar" toliko centjtf, da »• bojijo ojegoto ime prefanirati. Vred.) Da be pa tudi z a p o a t nekaj, p dam 6itate-Ijem 9§oHu e'itat » .S. S." Pred nekolrko dnevi so ˇedelt pripoffdotati razni 4aBOpisit da grof Hohen-wart ne »?rpjme TeL kandidatara na Kraajakrm (do-Bl^j bil je raitopmk ljub jan#kega meita in bode da brikone »m«novaa flanom goppoBkff zbornice. Dunaj* •ki .Vaterlaad" pa je> na »o izjavil, Ja Hohenwart topot sprpjtne kandiiiaturo, a da volilni kraj Se ni dolocea, ker Elo«/entki konwrv&tivni odbor ieni na-ZDfnil )mena kaodtdato^, Ob enem dostavlja im«no-vaoi liat, da ni dvombe, da bo Hoheowart zo-pet soglasno izvoljeo. — Odkritn reiamo, mi pa jako dvomino, so li grof Hobenwart apioh zo-pet foljan ne Kranjskem, ako bi tudi imel tol.ko t-*r^tti, da bi kaodidofa!. Radi bi poznali tiate za-•lage tega KBiorenskegatf poalanca, ki bi opraviiila sopetao isroHtev. Ako bi pa bii goapod grof f#* so* glasito izvoljen, poum bi moralt aatrditi, da stoji nai narod na Kranjikem na najoizji stopir.ji poittiCne srefosti." Zapiaal aem, da objavljem ta eitat « a p o a«, Iter p«L treba nam bo in ,cinara at cliicie* pokoriti ae, da smo valed lastne malomarnosti, nepretidnoaii in neapamftnofti tako dalefi tagaaili, da ame glasilo MUdoalovenceT (g. vrednik ,N. S.tt mi izraza ae bo priiteval v greb, ker sam kliie mlada tno6i na delovanje) t tern sraislu ptsatt o grofu Hohenirartu. Nam Bloveheeui bilo je do sdaj vodtlo, da je sai dr-iavnrtzbrtraki poslanee moral biti ad Hobenwertovega kiuba. „N. S.w o tern vodilu ocie rci vedeti in stem naravnost doloLuje pot od .Sloge" pripoiqfianemu kandidatu dr. Ant. GregorciCw. Ta pot ni bila in ne bo naia pot. V Meniftm, 7. februrarja. — Danes ob 9 uri in pnt sjntro bo zapazili, da gori t hiii Joiefa Zigo-na, ki g.t /tncijajo z bosedo NRen5aneo* in ki so na* haja pri ,Stanti* v Mernem. Prihiteli bo gasit naj-prro bliinji Bosedje, potem pa tudi is „Konca",od .Gradca" in tudi is bliiaje va»i Orehovlje io poire* 6\\o ie jirc je, da bo ogenj zaduBili, le predenj je Lapravil znamenito ikodo. Ni prav dognano, kako se je ogenj vnel in pra* vi ne, da bo je ogenj vnel pri otrocji poatelji, in da je proj ko ne nastal iz neprevidnoeii, ker se niso prav Hhranile iv^pl< .ko, Nobano clovesko iivljenjo valed poisra ni bilo v nerarnoHti iu tudi lastoik biSe ni bil oikodoun, kor bil jo menda savarovtn pri nekem warovalnem druitvu. Pri tem no morem b{ kaj, da ne bi svoje do* ma^ise oposoril na to, da je prav, naj tavarujojo svoje rsBliano imetje pri kakem veitnem ztwaroval-nem drui'vu, ki je pred vsemi zavarorelno druitfo „uuio catbolica* in HSlfl.vijaM. Politieni pregled Notraajo dciele, Odstop finan^nega ministra Du-najevskega smo vze zadnjiC omenili. Kako nepriljubljen je bil ta mo2 2idovski straoki, ka-zejo zdaj izjave iidovsko liberalnih listov. Ko je Dunajevski prevzel ministrovanje, so bile dr-iavno finance v velikera neredu. Deficits sicer ni mogel takoj odpraviti, ali znal je vselej do-biti denarja z mnogo ugodnejimi pogoji, kakor njegovi predniki. Ko je pa zares napravil red v driavnem gospodarstvu, obimli so ga na no mod iidovsko-liberalni listi, 6e5, da z davki preoblada prebivalstvo, v resnici pa, kerje od-vzel zidom priloznoat, da bi denar nakladali na dobre obresti v avBtrijskih papirjih, ki so zo 6as njegovega ministroyanja za 20°[0 vredaosti pridobili. Dunajevski se je kot minister vselej opiral na driavno-zborsko ve6ino in je kot do-ber govorntk znal zarrniti nasprotnike. Ko se je otresel odvisnosti iidovskega kapitalizma, predlagal bi bil brikone, dL se voeljc tudi v Avstriji borzni lavek. Da so se wga davka iidje najbqlj bali, kaie njih neizmerna radost, da je Dunajevski odstopil. — BIUas Naroda* pa pile: nOdstop Dunajevskega ne bo da! niti Poljakom, niti nemskim konservatiTcem, niti Slovencem in Jugosloranom povoda pristopiti k opoziciji ii gnati jih Mlado6ehom v narocaj.* — „Linzer Volk&blatt* piSe, da se je v finan^ nem ministerstvu premeoila santo oseba. Cegki liberalci so na shodih narodu preve<5 obetali, da < sypjimi sovori tudi zakrivila, da se viada naDunaji na Mlado5ehe ve6 ne ozira. — Ako prJmiSHnio Se, da so, kdkor poroca „Politik,Vsklenifi avtouo-raifiki veloooiestnikt ponoviti s staroMklral po-slanci in Cebi iz Morave ^Cesky Wub," so bo-mo Slovecoi pad ogibali zm* t Mladouebl Verska iola inknez LiichUaittin. iidovsko-liberalni krogi bo U b|li pfeprKlnja, da je verska iola za vodap p6kopan»r_kcr |e knoz Lichtenstein odloiil ivpj mandit dtiatnn« zborskega poslanca. Zdaj je pa to kroge (popa-rila vest, da hofie knez zopit katfdidovati xa driavnozborskega poslanca, in sicer v Hernalsu Iznenadeoje iidovsko-llberfllnih krogov je tem yefiji, ker Be iz izjave kneza L. dapoweti, da se bo borbs za venko fttlo v aocera drzsvuem jiboru nadaljevala, oe tudi ne vee na podlagi avtonomiitifinih nafiel. V izjavi je pOBe^no iiftgla-ial, da treba gledati na tof da bo v ftolsh lo-6ijo otroci po veroizpovedanji, da »e kriianikim otrokom ne bo v toll zabmcjeWlo pokrllati bo. Volilni za boj drzavni zbor bo vz-lattiliud inznacilcnna Dnnaji; tain lebodeti vladna io nemfiko libcralna Btranki flkojno bo-rili proti stranki zdruienih kriotljanov. Tt itran-ka upa dobiti pri voiitvah kaklh 20 yeslancev* — Na Tirolskem «alibOg tadi ni edlnoeti; katolifiko-konservativna stranka hodi drtign pota kakor nem§ko-konserv?tivn» Btranka. — Na SolnograSkem bori bo Lieubachor i vsemi lilani za svoje somWljenike. . Vnaoje delete. Rusija. MNov. vrera." piSe o priliM, ko biva nadvojvoda Fraoc Ferdiaand kot goat car* jevc obitelji v Feterbergu: nRuskemn dvoru in ruski druzbi zado§5a ie prijateljski obisk sam, da se ga vesele.... Pribod nadvojvele Franca Ferdinands v Peterburg, padec Crispijev iti od-pust Walderseejev so dogodki, iz katerih se da sklepati Se dolgotrajen evropijki »ir. Italija. ItaUjansko minlsterstvp jentenda tako-le sestavljeno: R u d i n i je ministerdRi J>red-scdnik, minister vnanjifa zadev ia zaoasai minister mornarice; Branca je minister javnib del in z&i&m minister za poste in btzojat*; Colombo je finanCni, senator Ferraris J»a pravo-sodni minister. Kot ministri bili bo nadafie i-menovani: N i c o t e r a za notranje zadove, C h i-miri za poljedelitvo its kupCijo, Luizatt i za zaklade, Pelloux za vojsko, in kot nattcm mi-mister senator Vi 11 ar i. NemCija. Kakor poroda Krenzseit&ng i-menovan je grof Sch lief fen naCelriikom gene-ralnemu stabn. Domafie vesti, „Novo Saco* le redkokedaj berem, Za5u-dil sem se torej danas. da gosp. vrednik ,N. S.* v it. 6 svojega lista pripisuje dr. titezu Tonkli-j« kot pregresek proti narodu slovenskc-mu na GoriSkera to, kar je stalo v clanka „Drzava in narodnost* v St. 33 Soce z dne 14. avguata 1890, Besnici na ljubo in ker je vrednistvo wSoce" Jako strogo spolnovalo x»»^{l»»«>n|»jt iliiHiii.tit jkl^Sbviwk aaiMfe MiaJtAMB... Am nia TOBBnBIVBHP VUIHWMJ, VVjmwtm MPM JJVKUSp Umjja g. Titez dr. Tonkli vcdel o tern clanku, preden ga je v lista natisnjenega bral, ravno toliko, kakor vsak drug tttatelj „SocV. Clanek sem pita! jaz. Kar sent pisal, pa ni ne enmnicenje, ne deiwincijovanje, §e maiij pa groinja. Pri spiso-vanja fclanka sem imel pred o&ni fakta, katera so nekaterim gospodom, ki so pristasi „Nove • Soce*, tako dobro zoana, kot meni. Vefi za dans* ne regent. V Gorici, die 7. iebrovarj* 1891. Dr. France OUak. Ravno raznoSiljajo nadSkofi in ikofi avatrij-iki itojim vernim skupni paatirski list, o kate-rem spregovorimo prihodniC. Pmtirsld list prevzvisenega taezonadikofa za danas ne objavljamo, prepricani, da so ga nasi Tend fcitatelji slilali, ko ga jim je dohovni pastir t cerkvi prebral Ker pa marsikaj prerado zgine iz spomina, ponatisnili smo, najvec v rabo katolftkim gospodinjam: „Polajianje Stirdesetdanske-ga post*." Fo oblasti, ki smo Jo prejeii od svetega Oceta papeia, podeljnjemo Tsem verniw katolicanom Gori-ftke nadikonje sledece polajsanje Stirdesetdanskega posta v tekocem letn 1891. I. Vsi Tend katoliSki kristijani, ki prebivajo Namestniski ivetoTalee baron Conrad preeita obliko prisege; po pretfUnja pa izreee iopaa bese-d§: Kakor mi Bog pomagaj. Gleda okolieanov je no-ˇoimenoYani g. inpan t nagoTero do obcinstra izre* kel: .Kar se tice prebivaleeY ekolice, ki je seatavlja-joft del nase obcroe, je naLa dolinoet, da apoStujemo njih narodnost, kakor je njih dolinoet, da spoitujejo naso narodnoat". Edinost V dlanka: .Preabrat na Goriikem* zakljneuje popiaov&oje isranrednega obcnega zbora „SI«>ge* doe 5. t. m. in emeienje onift aopanov, ki ie bodo Tdelelili .relikega koaila" a beseda-mi: .Cndai tndaki pa morajo biti oni duboTnik i, ki ie tedno kadijo dr. T. Bog jib raatTetii!" — No, na to poboioo ˇo*5ilo bi ne imeli drnzega pripomniti, kakor, da Brg ratstetli tudi one ^lacane agente, koji.n w po aekaterih vaeeh godi foftko, kakor 00000 peso t Petrograds, o katerem pise Vertee t 1. it t. 1. D* onrntmo le en stncaj iz priratoega ptsma: ,Kar popibal jo je in me ob-ialoval, ko una mo pavftdnl, da to t 2upanijeb moje okilice proti dr Ant. G«>g<"cir%o — jeat sem obia-Io?al pa 3e beljnjeg**, — Prionorsta pa ni na&a it-najdba. — 8icer pa nam k»za piaava ^Sfofa SocV, .Ediooati" in „SlGven9kftga Naroda" prered jasoo teioo i»e»o BM!ado$IoTpn» ev14 z „MMoc»hi*. — Mi smo pn zagoTovtjefti. da Sbvonee na Onrt-ikem besede: ,TonkI?j>vct bndo pokfieali na pomofi I 3T§Liet dne 23. in 24. marca. Gorici (okolica) due 31. marca, 1., 2., S. in 4 aptila; Eanaln dne 6. ?n 7. sprila. Bovcu dne 9. aprila; Tolminn dne 11., 13. in 14 aprila; Gerknem due 16. aprila; Seiani dne 4. in 6 aprila: Xomnn doe 8. in 9. aprila; Trlicn dne 24. in 25. aprila; Cervinjanu dne 27., 28. in 29. aprila. VxneSdenje trzafikega Supana. Dne 4. t. m. nmeattii ao v Train novega zapana, g. dr. Fer-dinanda Pitteri-ja. Cesarski namoatnik rites B i b a 1 d i n i prijavi, da je Njeg. Velioanetvo potr-dilo iZToliter dr. Ferd. Pitteri-ja zopanom trzaSkim. kor ai bodi odTtaneJicT pridobiH. kpr ae bojp Iu5i, Ver imajo koamato teat ltd.** koneeno vendar pre-^riCajo, kjo da je reantea, in kje da )'e \ni, %ex da bodo ie na dan pr?otoih voliter avoje preprifianje izrarili. Pri „Novi So6iu nima nekdo, posebno odkar •o se raapisale drza vnozbowke foli^re, m% kai trdite* ga apanfa in ve^inoma le sanja. Take se mo je tndi pretekii tedon sunjalo n nekem „TeHkem ko-si in*; ali ko Be je prebudiJ, ni ve6 vedel, ati ima tisto nvelikc kosi/o" ie h biti, alt pa ga je le kedo dat in je zamenil ˇ nN. S,H pretekii eas • [irihodnjim. V .Soei* bito je svojeLattno bratt, da je bila ie za Tt'C gospodov ,pogrnjcnau; iitait je bib Indi kje in za koga. In kakor woo iz gororega fiVa, so ie take „pogrnjene" pogostoma ponavljate to leto pri rtN. S.* kandidato. Mogode tedaj. da se je goepodu „N. S* o „t © h pogrnjenih* aanjnlo, katerih se je brikone tndi on aam fdelaieral. ZasluzeL Spretnim osebam, ki imajo veliko znancev, se ponuja priloSnost, da si prav labko prisluzi jo lep dobiSek. Kdor misli podati svojo ponud-bo, n&j jo pc'!ie z navedenjcn avojega sedan-jega opr&vila in z raznamovanjem„Verdient", ja z navedenjem svojega naslova naw Annouzen Eipedizion Heinrich Sehalek" na Dunaj. Stev. 46 op. Oznanilo. Naznanja se, da javna drazba zastayil III. detertleh t. j. mesecev julija, augusta in sep-tembra bo zatela v Cetrtek, 9. MAR6A 1801. in ee bode nadaljevala naslednje pondeljke in Cetrtke. Ravnateljatvo zastavljavnice in & njo zduzene hanilnice. V Gorici, dne 6 februarja 1891. Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prisuzijoispo-sobne in zanesljive osrbe (do-slaieiiim zenuniioiii sc daje pred-iu»st), ki pridcjo veikrat % ubiin-stvoui v dotiko. PopraSuje se: „G. S. 1890," Graz postlagemd. JAVNA ZAHTALA. Ni2ej podpiaaui imel aem pri c. kr. priv. aata-rovalnem draSWa „ Aystrijskem feoika-aa zatarovaoo; 27 min. meseca je pa iinnsiki blev pogorel in ,Fe-n i k s" je celo zavarovano sroto nele priznal, ampak ie tndi izpladal; *at<5 ae omenjeni zararoyalnici (glar-nemn zastopu r Gorici) ne Ie presrdao zabvaljujem, ampak jo vsakemu priporocem, ker s svojimi zavaro-vaDci v vaakem oziru tak6 knlanrno postopa. Snezatno y Brdib dne 12. febrovarja 1891. j Vidilo in potrjuje Zapanstro Smartno Kojsko "liiiiiMii^ni^^^i^^MM i 111 ¦m I.....¦¦' 1 in 'ii'T j—......II k. "lj".-^^^. —uj,—-*.------.~™:l|iL'.'iilllAir'^j55iCMawCTft AMEEIKO '< dne (L. S.) febrovarja 1891. Znpan: T. MUSld. f od Janiii Josipa pomeni K. Maurentit. Bazne vestL Prigodom moje dvajsetpetletniee primit aem od vaeb atranij toiike pismene i brzojarne arine ie* atitke, da mi z najbo!jo voijo nij mogoce, na raako se posebe zabraliti. Bodi mi tedaj dosToIjeno, oTim potem najprisrSoije i blagodariti vaem slavnim diuSt-Tom i vsern nglednikom, koji so me pocaatili srojim pozdravom, ter viem miHm prijnteljem, koji ao se mene t ovej zgodi brat^ki apomnili. Osobfto zabra-ljujem Blavnem pevsko-gleabenem draitvn BVe!ebitu" aa prirejene i dicnem goapojinskem zbora za aodelo-vanje pri fllavnostnem Koncertu. Gospi6, 18. jannvarja 1891. F. S. Vitkar. Zurfikgesetzte Seidenstoffe mit 2B°/.-33V, •/, ond 50% Rabatt anf di« ^riginal-PreiM vers. m«t«r- and robemreis* portc-n. j-.ollfrai du Fabrik-Oepit 6. Henneberga (K. ii. K. Hdfllief.) 2niicb. Maiitr tungehend. Brief* kasten 10 kr. Porto. Kiatj. belgij«ki pogtni parnik driitra „Hcd Star Liniew iz Antwerpen-a naraTnost r Xew Y»k & Philadelphia | pritoan od risoke c. k. avetrij. vlade. hu? Pojaanila daje: 'M priznano zastopstvo |H Red gstar Linie S in Wien, IV, Weyringergaaae 17 ¦ ali '¦ ;_. Josef Str&isser J| Ma Spedttioaabilr. fur dta k k. Oeit. Staatsbahnea in FU r4- Innsbruck. ft if I Pttilji bliga iabw ipttTljta la $m prwtol T$odor Slafa&j* Ctliri? T Mi slid U it 1?. prtporoLa ae rljudno pri visoko dastiti da-hovt^iui t napravo cerkveoih posod io o odja najuovejao obiike, kot; moilStranc, kelihov itd. itd. po najniiji cent. Stare reci poprati, ter jih v ognji po-zlati in posrebri. Na biagovoljno vptaSanje radovoljno odgovarja. Jzdajatefj in odgororni vredoik: JI. KOHfil6. — fiiiarijansk* TiskmiA t Gorki. iiji blffl dolffo ipnTljeaa ia poKattiliSST