■ o
¡ -í :o !o
iP^
Obvestilo
Zaradi praznikov bo prihodnja številka Štajerskega tednika s prilogo TV okno izšla v sredo, 29. aprila. Prijetne praznike!
Uredništvo
Mm@¥ M»© HM)		
		
iß		4V
	CELJE	
Telefon: 02/771 04 12 1 e-mail: golob.mikpluj@siol.net 1		
Golob Janez s.p.	, Bukovci 125o»Markovci	
Po mestni občini Ptuj • Kako narediti turizem kakovostnejši
O Stran 2
	
	
i J....... SDS —"TM lil IM	um
Politika
Ptuj • Varčevati bi morala predvsem država
O Stran 4
Po naših občinah Ormož • Trajno želijo rešiti problem odpadkov
Z> Stran 4
Ptuj, petek, 24. aprila 2009
letnik LXII • št. 32 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Vpisovali so v vojaško evidenco
Spoznavali vojsko in vojaški poklic
Na območju Uprave za obrambo Maribor v teh dneh potekajo vpisi vojaških obveznikov v vojaške evidence, na katerih fante seznanjajo z vojaškimi poklici in možnostmi služenja vojaškega roka v Slovenski vojski.
Novo obliko vpisa v vojaško evidenco so pričeli v letu 2004 - leto dni po tem, ko so opustili obvezno služenje vojaškega roka. Vendar v skladu z zakonom o vojaški dolžnosti upravni organi, ki so pristojni za obrambne zadeve, vpise v vojaške evidence še naprej opravljajo, saj so te potrebne, ker bi ob morebitni resni ogroženosti Slovenije ponovno pričeli izvajati naborne obveznosti in obvezno služenje vojaškega roka. V Ptuju se je povabilu odzvalo čez 80 odstotkov mladeničev s širšega območja upravne enote Ptuj, ki so bili rojeni v letu 1991. Udeležence so ob vpisu v vojaško evidenco seznanili s pravicami in dolžnostmi v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti, z možnostmi za pridobitev štipendije, z možnostmi zaposlitve v Slovenski vojski, z možnostjo prostovoljnega služenja vojaškega roka ter z možnostjo sodelovanja v pogodbeni sestavi Slovenske vojske, v drugem, praktičnem delu pa so jih seznanjali tudi z oborožitvijo in opremo slovenskega vojaka.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Sodni epilog umora
Medvedu 18 let zaporne kazni
Petčlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju je Danilu Medvedu iz Podgorcev, ki je 15. decembra lani na okruten način in pred očmi dveh mladoletnih otrok 15-krat zabodel svojo nekdanjo partnerko Marjetko Zemljič, ob zaključku glavne obravnave v sredo, 22. aprila, prisodil 18 let zaporne kazni. Obsodba še ni pravnomočna, čeprav je tožilka, ki je zahtevala 20 let zapora, z njo zadovoljna, obtoženčev zagovornik pa ne, saj je že napovedal pritožbo.
Ptuj • 27. seja mestnega sveta
Direktorji zavodov naj
delijo usodo delavcev
Ptujski mestni svetniki so se 20. aprila sestali na 27. seji. Razpravljali so o 25 točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Na aprilski seji so delovali po večini kot glasovalni stroj, saj so se v točke dnevnega reda poglobili že prej na sejah odborov in drugih delovnih teles mestnega sveta.
V četrtem nadaljevanju glavne obravnave zoper obtoženega 33-letnega Danila Medveda iz Podgorcev je v sredo, 22. aprila, pred veliki senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu je predsedovala Katja Kolarič Bojnec, stopil zagovornik obtoženega, odvetnik Martin Graj, in predlagal, da se iz sodnega spisa izloči zapis Centra za socialno delo v Ormožu, saj naj bi v njem navedene trditve
ne sodile vanj. Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec mu je pojasnila, da se bo o njegovem predlogu odločila po zaslišanju sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Andreja Pišca iz Maribora. Ta je dejal, da vztraja pri izvedeniškem mnenju, ki ga je o vedenju obdolženega Danila Medveda podal sodišču januarja letos.
O Stran 24
Ptujski direktorji in ravnatelji javnih zavodov bodo uspešnost za leto 2008 dobili v občutno zmanjšanem znesku. V povprečju bi lahko dobili dve plači, pravi zakon, dobili pa bodo precej manj. Upoštevali so namreč točko iz dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009/10, kjer je zapisano, da se direktorjem, ki se jim redna delovna uspešnost izplačuje v enkratnem znesku, ta izplača v višini 4/12 letne-
ga zneska, do katere bi bili upravičeni.
Kljub nekaterim pozivom, da naj direktorji in ravnatelji, ki že tako dobro zaslužijo, delijo usodo z delavci in
'\vww+mojtis fi+com
reklamne table, transparenti, zastave Sašo Omeragič, Gsm: 041/635-266
kmeti, so izglasovali soglasja k znižanim izplačilom, razen pri bivši ravnateljici OŠ Breg Dariji Radičevič, kjer soglasja ni bilo. Nekateri so bili tudi mnenja, da bi moral biti župan tisti, ki bi direktorje in ravnatelje zavodov pozval, da se odrečejo izplačilu delovne uspešnosti.
Edini zavod na Ptuju, ki si delovne uspešnosti ne izplačuje, je Center interesnih dejavnosti Ptuj. Na dnevnem redu tudi ni bilo predloga za uspešnost za direktorja ZRS Bistra Ptuj; do seje mestnega sveta predloga v Mestno hišo niso prejeli, zato tudi o njem niso razpravljali.
O Stran 3
Foto: CG
Ptuj • Kako narediti turizem kakovostnejši
Za več ulične ponudbe
Recesija ni ustavila turističnega toka. Ljudje še potujejo, dopustujejo in obiskujejo nova turistična območja. Velikonočni turistični val, ki je že tradicionalno pokazatelj uspešnosti oziroma neuspešnosti turistične sezone, je bil spodbuden. Turistične zmogljivosti ob morju in v notranjosti so bile dobro zasedene, še najboljše rezultate izkazujejo slovenska naravna zdravilišča.
Turistični ponudniki v času recesije stavijo največ na kakovost ponudbe in storitev ter raznolikost. Sodobni turist pa tudi vedno več povprašuje, o kraju, kjer dopustuje, želi vedeti kar največ.
Tudi zato, da bodo ptujski turistični in gostinski delavci vedeli kar največ o turistični ponudbi Ptuja, so v podjetju Ptujske vedute ob pomoči Pokrajinskega muzeja Ptuj zanje pripravili dve spoznavni turi po Ptuju, ki ju bodo izvedli ob ponedeljkih popoldan, da se jih bo lahko udeležilo čim več zainteresiranih. Informativni sprehod po Ptuju vključuje ptujski grad, dominikanski samostan, razstavišče Stari zapori, Park hotel, srednjeveško mestno jedro, hotel Mitra in I. ter III. mitrej. Vabilu za sodelovanje so se odzvali tudi v Ptujski kleti in v Termah Ptuj.
S povečanim turističnim obiskom se povečuje tudi povpraševanje po usposobljenih turističnih vodnikih turističnega območja MO Ptuj. Po spremembi odloka o turistič-
Uvodnik
ni vodniški službi turističnega območja MO Ptuj strokovno usposabljanje za turističnega vodnika organizira podjetje Javne službe Ptuj, d. o. o., ki je za letošnje strokovno usposabljanje izbralo Ljudsko univerzo Ptuj. Izobraževanje bo potekalo ta konec tedna. Udeleženci turističnega izboraže-vanja, ki ga mesto organizira po nekaj letih, bodo spoznali zgodovinske in geografske značilnosti mesta in okolice, spoznali naravno in kulturno dediščino turističnega območja MO Ptuj, etnološke znamenitosti in posebnosti, turistično ponudbo turistične destinacije Ptuja in okolice, prav tako pa bodo osvojili sposobnost komuniciranja s turisti, spoznali in osvojili tehnike sprejemanja gostov, vodenja in oskrbe turističnih skupin in še marsikaj drugega, kar zahteva turistično vodenje. V strokovno usposabljanje s preizkusom znanja se lahko vključijo vsi, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo in znajo en tuji jezik. ž
Bo lačen volk pojedel dijake?
Preteklo leto je bilo za slovenske dijake in njihove starše izjemno pomembno. Država je za srednješolce končno zagotovila subvencioniran topel obrok in s tem ne le finančno pomagala marsikateremu staršu, temveč pomemben delež prispevala tudi k pravilni prehrani dijakov. S tem so srednješolci seveda izjemno zadovoljni. Izbira v šolskih restavracijah je pestra, hrana kvalitetna in končno jim ni več treba skrbeti, ali bo med malico dovolj časa, da smuknejo po sendvič ali hamburger. Volk sit, koza cela, bi lahko rekli.
A kot kaže, je volk prehitro ponovno začutil lakoto. Namigovanja, da naj bi potem, ko je minilo komaj nekaj več kot pol leta od uvedbe subvencije za dijaško prehrano, vse padlo v vodo, so vse glasnejša. Finančna kriza, tista, o kateri vsakodnevno razpredamo in debatiramo, naj bi se pokazala tudi na prehrani dijakov.
Ker je najtežje po žepu udariti tiste, ki imajo veliko in so v boju za svoj (ne)zaslužen denar nepopustljivi, bi naši državniki sedaj jemali manj močnim: tokrat dijakom. Tistim, ki so komajda začeli uživati nekatere privilegije, medtem ko nekateri že leta in leta živijo na račun države. Če so tajkuni državo goljufali skorajda polnih 17 let in če so nekateri uradniki mesec za mesecem dobivali enormne plače, je čas, da končno plačajo svoj davek. Ne pa da nam mečejo pesek v oči in z neskončnimi sprenevedanji igrajo žrtveno jagnje. Naj končno plačajo, kar so dejansko dolžni. Če niso bili uspešni vodje podjetij, naj nagrade vrnejo, če so si zgradili imperije, naj dokažejo, od kod jim tolikšno bogastvo. Pred časom so nekateri poslanci žepredlaga-li zakon o izvoru premoženja, ki bi lahko pomembno prispeval k polnjenju državne blagajne. To so smernice, ki se jim je treba posvetiti, in zneski, okrog katerih se je treba vrteti. Nikakor pa ni čas za varčevanje na otrocih, dijakih ali študentih. Nenazadnje so med njimi tisti, na katerih stoji svet in ki bodo čez nekaj let vodili našo državo. In če to hočejo početi dobro, če ne drugega, morajo vsaj normalno jesti.
Dženana Bečirovič
v
u__
Foto: Črtomir Goznik
V svetniški skupini DeSUS predlagajo vikend zaporo Slomškove, Slovenskega trga in dela Prešernove ulice do priključka na Cankarjevo ulico.
Z začetkom nove turistične sezone pa so ponovno oživele nekatere ideje o spremembah prometnega režima med glavno turistično sezono. Vodja svetniške skupine DeSUS v mestnem svetu Albin Pišek ponovno predlaga zaprtje Slomškove ulice od tržnice dalje, Slovenskega trga in dela Prešernove ulice do priključka na Cankarjevo ulico. To je območje, kjer je turistični tok tudi najmočnejši in kjer imajo domicil številni izjemni kulturni spomeniki. Ta del starega mesta Ptuja naj bi bil po tem predlogu zaprt vsak konec tedna, od petka do nedelje, kar bi tudi gostincem in drugim ponudnikom na tem območju omogočilo večjo izrabo ulic in pločnikov za turistične namene oziroma ponudbo. Bolj pa bi se mesto moralo angažirati tudi pri pridobivanju novih parkirnih površin za avtobuse. V sezoni bi jih moralo biti več na parkirišču pod gradom, so mnenja v svetnikiški skupini DeSUS, kjer tudi predlagajo Pokrajinskemu muzeju Ptuj, da turistom in domačinom bolj približa arheološko dediščino, da jo iz polnih depojev prenese na svetlo, na tista območja mesta, kjer bodo najbolj vidni. S tem bi mesto še pridobilo na svoji privlačnosti.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Milijonarji
Doskorajšnji prvi človek Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjan Kramer je sam poskrbel za najboljšo oceno samega sebe, ko je "vznemirjenemu" predsedniku vlade Pahorju po telefonu odvrnil, da še ni razmišljal o tem, da bi vrnil nagrado za štiriletno "uspešnost" v višini enega milijona evrov (bruto), ki jo - kot smo slišali - vsi v slovenski vladi ocenjujejo kot nekaj nezaslišanega in nedopustnega. Kramar je namreč s tem samo še dodatno dokazal, da je nepojmljivo aroganten ali pa nepojmljivo naiven. Eno in drugo pa je skrajno slabo za človeka, ki je vodil najmočnejšo slovensko banko. Sicer pa je Marjan Kramar s svojim početjem nastavil ogledalo še marsikomu drugemu na Slovenskem ...
Najprej se je treba zaustaviti pri Kramarju. Predsednik Ljubljanske banke je postal kot visok državni uradnik (kar nekaj let je bil šef kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška). V vsakodnevnih kontaktih z najpomembnejšimi političnimi in ekonomskimi dogajanji v državi je imel vsekakor tudi nemalo možnosti za podrobnejše zaznavanje (pozitivnih in negativnih) silnic v slovenski družbi, tudi v bančništvu in v menedžerskih strukturah. To je bil čas, ko je premier Drnovšek kdaj pa kdaj že spregovoril o zlorabljanju strankarskih barv za različne osebne namene in koristi, ko je bil kritičen do strankarskega klientelizma. Vsekakor bi bilo pričakovati, da bo v takšnih razmerah Kramar tudi na novem izpostavljenem delovnem mestu v banki predvsem utemeljitelj politike in principov, za katere se je zavzemal Drnovšek. Je bil? Ali pa je tudi sam s svojim (drugačnim)
ravnanjem pomagal (ali pa celo odločilno prispeval) k rušenju ugleda vladajoče Drnovškove LDS in do njenega končnega propada na volitvah in razpada? Takšne ocene o Kramarju očitno ni nikoli nihče napravil in je potemtakem vsakršno sedanje obsojanje in "modrovanje" o njem čisto sprenevedanje. Predsedniku Zaresa (in nekdanjemu vodilnemu človeku LDS) Gregorju Golobiču zdaj pač ni treba ugibati, zakaj je Kramar ostal nedotaknjen ob siceršnjem radikalnem kadrovskem čiščenju v časih Janševe vlade, in domnevati, ali jim morda za to ni vračal s kakšnimi nenačelnimi "uslugami". Od Golobiča bi pričakovali vse drugačno oceno celotnega Kramarjevega ravnanja. Seveda bi bilo zanimivo vedeti, ali je Kramar kot predsednik NLB "nasledil" sistem plačevanja in nagrajevanja vodilnih osebnosti, ki zdaj vzbuja vsesplošni revolt, ali pa ga je vzpostavil sam. Drugače pa nam Kramarjevo (ne)razmišljanje v zvezi z vrnitvijo (previsoke) milijonske nagrade pač govori predvsem o pomanjkanju občutka za realnost in zmernost. Kako je mogoče, da si je po vsem velikem govoričenju v
zvezi z varčevanjem in posameznimi previsokimi nagradami vodilnih, po vseh priporočilih in pozivih, ki jih je sprejela vlada (in ki so naleteli na podporo v javnosti, tudi pri večini poslovnih ljudi), pustil izplačati takšno "nagrado"? Tudi če je povsem zakonita, bi moral vedeti, da čas, ki ga živimo, za to ni primeren. Imel je nešteto možnosti, da bi ravnal drugače. Pravzaprav je največji problem očitno prepričanje, da ti je dovoljeno vse, da lahko storiš vse, da si nad vsemi. To pa seveda ni zgolj Kramarjeva težava. Gre predvsem za funkcioniranje družbe kot celote, za odnose, ki jih vzpostavljamo in skušamo živeti v njej. S tega vidika pa je še posebej šokantno, da nekdanji prvi človek najpomembnejše banke niti ne "razmišlja", da bi vrnil nekaj, kar pretresa (vznemirja) celotno slovensko družbo, in da ga premier in finančni minister po telefonu prosita (pozivata), naj to stori. Država bi morala to samodejno preprečevati in avtomatično ukrepati. Hitro in prepričljivo.
Končno si moramo priznati, da smo se pustili "povoziti" brezobzirnemu hlastanju po denarju s strani peščice arogantnih "samozado-stnežev", ki sta jih prevečkrat povsem nekritično podpirala politika (vseh barv) in "znanost". V imenu
"kapitalizma" in "demokracije" so leta in leta ustvarjali nit o "neprecenljivosti" in "nenadomestljivosti" različnih političnih in ekonomskih veljakov in o "cenenosti" (celo "nič-vrednosti") velike večine drugih. Za ene so veljale (in veljajo) primerjave z najbolj razvitimi in najbolje plačanimi v Evropi, za druge velja, da dobijo toliko, kot zmore naše gospodarstvo (ali pa še manj). Krivično (in nedopustno) je to, da nekateri kar tako mislijo, da so najboljši, in zase ne priznavajo nikakršnih meril in nikakršnih ocenjevanja dobrega ali slabega dela. Zaradi tega je tudi v najnovejšem primeru nekdanjega predsednika NLB čedalje manj jasno, kako je delal, kakšne rezultate je v resnici dosegal.
Najmanj, kar bi bilo treba zahtevati (in udejanjiti), bi bilo to, da v državi ne bi bilo enih, ki lahko brezmejno služijo, ne da bi jim bilo to treba dokazati z javnimi plačami z zares oprijemljivimi rezultati, in drugih, ki morajo vselej najbolj razumeti (vsakršne) težave države, podjetij itd. ter kar naprej stiskati pas. Po vsem, kar se dogaja, pač ne moremo trditi, da smo si (vsaj simbolično in sistemsko oprijemljivo) enakomerneje porazdelili bremena, da čutimo drug z drugim.
Jak Koprive
MESTNA OBČINA PTUJ
Ob dnevu upora proti okupatorju 27. aprilu in mednarodnem prazniku dela 1. maju čestitam vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ter želim prijetno praznovanje prvomajskih praznikov.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 27. seja mestnega sveta
Direktorji javnih zavodov naj bi delili usodo delavcev in kmetov
Ptujski mestni svetniki so se 20. aprila sestali na 27. seji. Razpravljali so o 25 točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Na aprilski seji so delovali po večini kot glasovalni stroj, saj so se v točke dnevnega reda poglobili že prej na sejah odborov in drugih delovnih teles mestnega sveta.
Miroslav Letonja (SNS) dnevnega reda ni podprl, ker je bil preobsežen - po njegovem zato, ker zaradi kurentovanja ni bilo februarske seje, prepričan pa je tudi, da bi na seji mestnega sveta vsaj občasno moral sedeti kateri od članov nadzornega odbora.
Na aprilski seji niso imenovali predstavnika MO Ptuj v sveta Šolskega centra in Knjižnice I. Potrča, ker še nimajo strokovnih podlag za verodostojno odločanje, čeprav niso natanko povedali, za kakšne strokovne podlage gre in ali jih bodo imeli do naslednje seje mestnega sveta. Postopek imenovanja bodo torej ponovili.
Pri odloku o zaključnem računu proračuna MO Ptuj za leto 2008 so razpravljali le štirje, ob Letonji, ki je pričakoval predstavnika nadzornega odbora, še Peter Pribožič (N.Si), ki je želel pojasnilo k nekaterim postavkam (med drugim je menil, da plačilo članarine za Slovensko gospodarsko združenje ne sodi v postavko Evropska prestolnica kulture 2012), Konrada Rižnerja (LDS) so zanimale nekatere postavke v zvezi z urejanjem javnih poti na območju ČS Spuhlja, ki bi
že morale biti realizirane, pa še niso, Mirana Meška (SD) pa so zanimala plačila nekaj nad 4 tisoč evrov za zasebno glasbeno šolo, ki jih je MO Ptuj realizirala na podlagi zakona.
Cena plina pa je v točki Pobude in vprašanja zanimala Milana Čučka (LDS), ker bi marčevsko plačilo moralo biti nižje glede na prejšnja, a ni bilo tako. Čisto mimogrede so svetniki izvedeli, da so koncesijsko pogodbo z Adria plinom podaljšali še za pet let mimo javnega razpisa, ker to omogoča zakonodaja v primeru podaljšanja osnovne pogodbe. To odločitev so sprejeli na podlagi pravnega mnenja, ker skladno z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu obstaja možnost, da se sedanjemu koncesionar-ju obstoječa pogodba podaljša za najmanj pet let. Na trgu so preverili stanje, tudi pridobili nekaj drugih ponudb. V pogodbo naj bi zapisali 15 km novih tras na celotnem območju ČS Spuhlja, na delih ČS Breg in Ljudski vrt, 10 km pa naj bi bilo v tem trenutku še nedorečenih, je po seji mestnega sveta pojasnil mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in
Foto: Črtomir Goznik
Svetnik N.Si Peter Pribožič je predlagal spremembo datuma praznika MO Ptuj - za novi praznik predlaga jurjevo.
gospodarstvo MO Ptuj. Sistemski operater odgovarja samo za omrežje, zato ni več zakonske osnove, da bi se pogovarjali o plačilu kakršnekoli konce-snine, pojasnujejo pravniki. Zato pri podaljšanju osnovne pogodbe ne bo v mestni proračun kapnilo nič dodatnega denarja. Pred desetimi leti pa je bila koncesnina zajetna.
Če se bo zgodila iniciativa Spuhlja, bo hudo
Marjan Kolarič (SDS) je po petih mesecih dočakal podatke v zvezi s plačilom okoljskih dajatev pri vodi. Izračuni so pokazali, da je ptujska voda veliko dražja od ljubljanske, če držijo vsi podatki o teh dajatvah.
Miroslav Letonja je bil nezadovoljen, ker je pobudo o varuhinji bolnikovih pravic, ki jo je dal že lani, medtem dopolnil, dobil pa je odgovor na prvo pobudo. Poleg tega je že novembra lani spraševal o terminskem planu nadaljnje izgradnje plinskega omrežja v MO Ptuj.
Konrad Rižner pa ni popolnoma zadovoljen z odgovorom, ki ga je dobil v zvezi z Gajkami in Surovino, ki je trenutno še lastnica zemljišč, ki jih MO Ptuj potrebuje za širitev odlagalnih polj. Mestni svet in župana je opozoril, da če se bo zgodila iniciativa Spuhlja, bo problem, ker se projekt Gajke ne uresničuje tako, kot je bil sprejet, odlagalna polja še vedno niso prekrita. Zanima ga, ali je CERO Gajke zajet v evidenci slovenskih odlagališč ali ne in kaj pomeni podpis pisma o nameri za ureditev regijskega odlagališča Podravje, ki naj bi ga podpisalo 20 občin, in ali ima MO Ptuj plan B za rešitev Gajk.
Foto: Črtomir Goznik
Miroslav Letonja (SNS) je pri razpravi o delovni uspešnosti direktorjev in ravnateljev javnih zavodov za leto 2008 dejal, da bimorali iz moralnih in etičnih razlogov premisliti o teh izplačilih, zlasti še pri bivši v. d. ravnateljice OŠ Breg.
Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je ob tem povedal, da bo zgleda potrebnih še več sej o Gajkah, dogajajo se sicer za zaprtimi vrati, ker svetniki nekatere zadeve sproti pozabljajo.
Svetnik Rižner je mestni svet tudi seznanil z dopisom Veo-lie, ki je bila pozvana, da uredi prevoz do novih postajališč, in da naj bi v okviru šolskih prevozov nadaljevala vožnjo skozi naselje Zabovci v občini Markovci, da pa jim je občina prepovedala vožnjo po lokalnih cestah v naselju Zabovci. Občina naj razišče in ugotovi, za kaj gre.
Predlog ptujskih obrtnikov ni bil konstruktiven
Pripombe, ki so jih imeli V Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj na odlok o rabi javnih površin in občinskih taks v MO Ptuj, niso bile konstruktivne, »ker oni razmišljajo, da naj bi gostinci ne plačevali taks za poletne terase«. To ni neki dialog in iskanje rešitev, so povedali, predlagali so tudi znižanje vrednosti kazenskih določb. Predlog ni doživel sprememb. Mestno jedro pa v nobenem primeru ni ogroženo, še vedno prihaja do pravih »vojn« za lokale, to se jim je dogajalo tudi pri zadnji oddaji lokalov. Nobeden lokal v lasti MO Ptuj ni prazen, razen v primerih, ko gre za sodne postopke ali denacionalizacijo. Svetniki še vedno tudi pričakujejo temeljito razpravo o mestnem jedru in njegovi usodi. Župan dr. Štefan Čelan je obljubil, da bo po velikih zapletih kmalu v razpravi končno poročilo ADHOC, ki bo pokazalo, v kateri smeri se bo v bodoče razvija-
lo staro ptujsko mestno jedro. Za dokončno ureditev novega ptujskega mestnega pokopališča se stvari pripravljajo že leta in leta, sprememb na boljše pa ni. Lidija Majnik (LDS) vztraja, da bi v odloku o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v MO Ptuj morali biti zapisani standardi, ki jih želimo doseči, postavljen bi moral biti tudi terminski rok. Zapisati, da se stvari pripravljajo, je premalo. Mestno pokopališče pa je še vedno brez žarne-ga zidu, kapele, poslovilnega prostora in še česa.
Izplačila za uspešnost od 81 do 1737 evrov
Ptujski direktorji in ravnatelji javnih zavodov bodo uspešnost za leto 2008 dobili v občutno zmanjšanem znesku. V povprečju bi lahko dobili dve plači, pravi zakon, dobili pa bodo občutno manj. Upoštevali so namreč točko iz dogovora o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer za obdobje 2009/10, kjer je zapisano, da se direktorjem, ki se jim redna delovna uspešnost izplačuje v enkratnem znesku, ta izplača v višini 4/12 letnega zneska, do katere bi bili upravičeni. Kljub nekaterim pozivom, da naj direktorji in ravnatelji, ki že tako dobro zaslužijo, delijo usodo z delavci in kmeti, so izglasovali soglasja k znižanim izplačilom, razen pri bivši v.d. ravnateljici OŠ Breg Dariji Radičevič, kjer soglasja ni bilo, zaradi domnevnih nepravilnosti pri vodenju šole. Nekateri so bili tudi mnenja, da bi moral biti župan tisti, ki bi direktorje in ravnatelje
zavodov pozval, da se odrečejo izplačilu delovne uspešnosti.
Ravnateljici Vrtca Ptuj Bože-ni Bratuž bodo izplačali uspešnost v višini 1351 evrov bruto, uspešnost za leto 2008 si bosta pri OŠ Olge Meglič delila dva ravnatelja, bivši Ervin Hojker bo prejel 427 bruto, zdajšnja ravnateljica Diana Bohak Sa-bath pa bo prejela 242 evrov bruto, zmanjšana uspešnost pri ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjani Vaupotič znaša 1293 evrov bruto, pri ravnateljici OŠ Mladika Sonji Purgaj 990 evrov bruto, v. d. ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragici Emeršič 957 evrov bruto, zdajšnjem ravnatelju OŠ Breg Milanu Fa-kinu 81 evrov bruto, ravnatelju Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefanu Petku 1082 evrov bruto, direktorju JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj mag. Matjažu Neudauerju 1464 evrov bruto, direktorici LU Ptuj mag. Klav-diji Markež 1737 evrov bruto, direktorju Revivisa 1071 evrov bruto, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjanu Lenartiču 1036 evrov bruto in direktorici JZ Lekarne Ptuj Darji Potočnik Benčič 1205 evrov bruto. Edini zavod na Ptuju, ki si delovne uspešnosti ne izplačuje, je Center interesnih dejavnosti Ptuj, je spomnil bivši direktor Jurij Šarman, to prakso nadaljuje tudi novi direktor Aleksander Kraner. Na dnevnem redu tudi ni bilo predloga za uspešnost za direktorja ZRS Bistra Ptuj doc. dr. Dušana Klinarja, za katerega pa je bila uspešnost izračunana, je pojasnila svetnica DeSUS Marija Ovčar, tudi članica sveta zavoda Bistra. Do seje mestnega sveta predloga v Mestno hišo niso prejeli, zato tudi o njem niso razpravljali.
MG
Ptuj • Javna tribuna SDS
Varčevati bi morala predvsem država
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je bila 21. aprila javna tribuna SDS pred 9. kongresom SDS pod naslovom Dan za prihodnost. Na njej so sodelovali dr. Milan Zver, podpredsednik SDS in predsednik odbora za šolstvo in šport pri strokovnem svetu SDS, Dragutin Mate, predsednik odbora za notranjo politiko pri svetu, ter mag. Anže Logar, mednarodni tajnik. Pogovor je usmerjal Milan Petek, predsednik regijskega odbora SDS.
Foto: Črtomir Goznik
Na javni tribuni pred 9. kongresom SDS pod naslovom Dan za prihodnost so sodelovali (od leve) mag. Anže Logar, dr. Milan Zver, Dragutin Mate in Milan Petek.
Na javni tribuni so govorili o pripravah na kongres, potekal bo pod naslovom Slovenija zmore več, največ pa so govorili o krizi, o tem, kako in na kakšen način bi jo bilo mogoče omiliti.
V SDS so prepričani, da če bi nova vlada začela takoj ukrepati, ko je prevzela oblast, danes ne bi govorili o toliko brezposelnih. Pred odhodom je prejšnja oblast sprejela nekatere ukrepe na zalogo, ki bi jih bilo mogoče takoj začeti uresničevati. Druge evropske države so prve svežnje ukrepov pričele uresničevati že decembra lani, Slovenija z zamudo. V pripravi je že tretji sveženj ukrepov, želenih učinkov pa še ni. Zato SDS pripravlja svoj sveženj ukrepov, ki bo objavljen te dni.
Pahorjeva vlada ni najbolj uspešna in ni učinkovita, je povedal dr. Milan Zver, premalo je ažurna pri izvajanju ukrepov, izbira slabe prioritete. V tem trenutku to ne morejo biti iz-
brisani ali odvetniške tarife in podobno, prednost mora dati iskanju izhoda iz krize. Končni izhod krize se lahko zgodi na terenu politike, to pa je lahko zelo slabo, opozarja Zver. Opozicija je že na začetku vladavine Pahorjeve vlade dobila košarico, ko je ponudila sodelovanje, zato so se tudi odločili, da pripravijo svoj sveženj ukrepov, ker je kriza že močno zarezala.
Podpredsednik SDS je ocenil, da bi bil ukrep univerzalnega temeljnega dohodka, po katerem naj bi vsi odrasli državljani Slovenije dobili 500 evrov mesečno, kar bi vplivalo na večje povpraševanje, poguben za sistem. Etika delitve ne more nadomestiti etike individualne odgovornosti, družba mora solidarnostno pomagati le tistim, ki si resnično ne morejo sami pomagati. Kje pa bomo jemali, da bomo dajali revnim in bogatim enako? Varčevalni ukrepi naj bi se izvajali predvsem na ravni države, država bi morala varčevati. Namesto socialnih
trgovin bi morali uvesti posebne kartice, ki bi socialno ogroženim omogočale nakup v običajnih trgovinah. Ta ukrep poznajo tudi v Evropi. Mladim družinam bi morali dati v uporabo po neprofitnih najemninah vsa trenutno prazna stanovanja v Sloveniji, teh je blizu tisoč. V teh časih se tudi ne bi
smeli dvigovati davki. Denar bi bilo potrebno pustiti pri ljudeh. Nagrajevati bi bilo potrebno tiste, ki na novo odpirajo podjetja. Angažirati bi se bilo potrebno pri modernizaciji železniškega omrežja. Čim prej bi veljalo tudi sprostiti evropska sredstva, podobno kot Nemci bi morali začeti spodbujati po-
trošnjo. Tudi bančni krč bi moral popustiti, francoski predsednik Sarkozy je v ta namen ustanovil sklad, ker se bančni sistem še ni odprl za novo kreditiranje gospodarstva. Tako bi se lahko odločili pri nas.
Vlada ima na voljo ukrepe, potrebno se je samo resno lotiti dela in ukrepati. Na področju boja s krizo bi morali tudi pregledati zdravstveno stanje slovenskega bančnega sistema, koliko je slabih terjatev, koliko tajkunskih kreditov, pregledati individualne pogodbe uprav bank in nadzornih svetov. Na področju bančništva si je potrebno natočiti čistega vina, da bomo lahko potegnili voz iz blata.
Dragutin Mate je dejal, da bo 9. kongres SDS vsebinski, saj ne želijo kongresa, na katerem bi bile volitve glavna tema. Glavna prioriteta sedanje vlade bi moralo biti reševanje gospodarstva iz krize. Krizni ministri bi morali biti v ospredju, tako pa imamo gospodarskega
ministra, ki bo kandidiral za evropskega poslanca, čeprav bi moral vsako minuto posvetiti reševanju krize. Vprašanje izbrisanih je mogoče rešiti samo z ustavnim zakonom in na noben drug način, sedaj pa se odločbe izdajajo brez zakonite podlage.
SDS-ovi poslanci v Evropskem parlamentu si bodo prizadevali za poenostavitev zakonodaje in postopkov, za regionalno povezovanje, za utrjevanje evropske zavesti, ki bo močno začinjena z nacionalno zavestjo, je poudaril mag. Anže Logar. Institucijski ustroj EU se bo poenostavil, saj bo Unija dobila svojega predsednika in svojega zunanjega ministra.
Evropske volitve bodo tudi že pokazale, koliko so državljani zadovoljni s sedanjo oblastjo. Če bo SD na teh volitvah premagala SDS, bo to pomenilo, da ima še vedno podporo pri soočanju z gospodarsko krizo.
MG
Ormož • Podpisali pismo o nameri
Za trajno rešitev problema odpadkov
V Ormožu so nedavno podpisali pismo o nameri, ki pomeni prvi konkreten korak v smeri zagotovitve trajne in celovite rešitve problematike odpadkov na mariborskem in ormoškem območju.
K podpisu pisma je bilo povabljenih 20 občin, ki bi utegnile imeti interes, da skupaj uredijo svoj sistem ravnanja z odpadki. Povabilu se jih je odzvalo nekaj manj, vendar pričakujejo, da se bo pridružilo še več zainteresiranih, ko bodo postopki stekli. V projektu bosta kot investitorja nastopali Občina Ormož in Mestna občina Maribor, na območju obeh občin naj bi bili tudi locirani bodoči objekti. Načrtuje se, da bi bila na mariborski lokaciji mehansko-biolo-ška obdelava odpadov, sortirni-ca suhih ločeno zbranih frakcij, tehnična obdelava iz odpadkov pridobljenega alternativnega goriva in termična obdelava. V Ormožu pa naj bi bila fermen-tacija ločeno zbranih bioloških odpadkov, sortirnica suhih ločeno zbranih odpadkov in odlagališče.
Gostitelj, ormoški župan Alojz Sok, je povedal, da časa ni prav veliko in bo treba odločitev kmalu sprejeti, pri tem pa računajo na pomoč države. Tudi mag. Danilo Burnač, podžupan MO Maribor, meni, da bo projekt lažje stekel ob pomoči ministrstva za okolje in prostor, saj se je menda prejšnji minister Podobnik zavezal, da bo ministrstvo sodelovalo tako pri pripravi dokumentacije kot tudi finančno. To bi bilo za območje, kjer živi 210.000 prebivalcev in se ustvari 125.000 ton gospodarskih in gospodinjskih odpadkov, še kako dobrodošlo. Večina občin na tem območju je bila vključena v program CE-GOR-ja, ki je deloval z vzponi in padci, predvsem padci, je povedal mariborski podžupan. »Ko je prišlo do drugačnega pristopa reševanja problemov
odpadkov, smo se na MO Maribor pridružili projektu, v okviru katerega bi želeli termično obdelovati odpadke, ki bodo nastajali na območju mesta in primestnih občin. Ker je ministrstvo opredelilo to smetarsko regijo, v katero so vključene občine na območju Maribora in Ormoža, je nastalo sodelovanje med občinama, ki obsega celovit sistem, ki vključuje sortiranje, zbiranje, in mehansko-biološko in termično obdelavo in odlaganje ostanka odpadkov. Projekt smo razdelili na dva sklopa. Enega smo umestili na območju Maribora, drugega na območju Ormoža,« je povedal dr. Burnač.
Ko so želeli pristopiti k podpisu, pa se je malo zataknilo, saj so župani z območja UE Lenart povedali, da imajo po-
misleke. Občine Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Svet Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Šentilj so namreč dobile ponudbo za podpis pisma o nameri za izgradnjo regijskega centra prvega reda s strani Mestne občine Ptuj. Obe možnosti še proučujejo, je napisal župan mag. Janez Kramberger v pismu županskemu kolegu Francu Krambergerju v Maribor. Ker so po informacijah Ministrstva za okolje in prostor z oblikovanjem teritorialne delitve Slovenije in priključevanjem k regijskim centrom ravnanja z odpadki še ne mudi, so si omenjene občine vzele čas, da bodo premislile, kako se bodo odločile.
To nikakor ne pomeni, da ne bodo podpisale pisma, so
še poudarili. Čez čas pa so le povedali, kaj jih pri celotni stvari najbolj moti. S podjetjem Letnik-Saubermacher imajo omenjene občine sklenjeno ve-
ljavno pogodbo. Podjetje ima v Lenartu delno urejen tudi center za ravnanje z odpadki, zato bi občine želele, da se tudi ta vključi v celoten projekt. Kot so povedali predstavniki občin, si želijo pred odločitvijo več materiala, »en del malega investicijskega načrta«, natančno določeno, kje so lokacije in med njimi si želijo videti mesto tudi za lenarški Saubermacher. Vsekakor pa naj o vsem skupaj odloči občinski svet, so še dodali.
Viki Klemenčič Ivanuša
Najprej sta pismo o nameri podpisala podžupan MO Maribor mag. Danilo Burnač in župan občine Ormož Alojz Sok.
Predstavniki z Lenarškega so si za podpis pisma o nameri vzeli malo več časa: Jože Kraner, župan občine Cerkvenjak, Peter Škr-lec, župan občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, mag. Avgust Zavernik iz občinske uprave Lenart in poslanec ter župan občine Benedikt Milan Gumzar.
Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upoia prati okupatorju in 1. maju - prazniku dela.
Vaš župan Ftidarik BRAČIČ

CISTO
Čisto mesto Ptuj, d.o.o., Podjetje za gospodarjenje z odpadki
Dornavska c. 26,2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30
Vsem uporabnikom naših storitev čestitamo ob prazniku dela -1. maju in se hkrati zahvaljujemo za sodelovanje.
v
Cisto mesto Ptuj d. o. o.
Foto: vki
Foto: vki
Ormož • Že peto leto baletna produkcija
Vidni sadovi večletnega dela
Minuli konec tedna je Glasbeni center Muzika, zasebni zavod za vzgojo in izobraževanje, pripravil baletno produkcijo. To je bila že peta v nizu, odkar se je pričela organizirana vadba baleta v Ormožu. Razveseljujoče je predvsem to, da zanimanje za balet ne upada, saj ves čas uspevajo zadržati konstantno število plesalk, ki jih je bilo tudi letos čez 40. Že tretje leto pa organizirajo tudi vadbo baleta v Ljutomeru.
Za letošnjo predstavitev pred polno dvorano ormoškega doma kulture so majhne in tudi že velike baletke pod vodstvom svoje učiteljice Martine Kramer pripravile Šoštakovičev divertissement. Štiri skupine baletk so na glasbo Dmitrija Šoštakoviča odplesale samostojne plesne točke. Najmlajše plesalke obiskujejo še vrtec, saj so stare med 4 in 6 let, svojo točko Tekmovanje pa so odplesale v prikupnih kostumih zajčkov in ježkov. Baletke 3. pripravnice (7-8 let) so zaplesale Šolarke hitijo v šolo in Šolarke. Najštevilčnejša je skupina deklic, ki obiskujejo 1. razred baleta, zaplesale pa so Gozdne vile in Sobarice. Z Variacijo Dame so nastopile najstarejše plesalke, od katerih je imela vsaka solo nastop in skupno točko. Plesale so Tjaša Jerebic, Živa Moravec in Jasmina Vočanec.
Četrti razred baleta: Jasmina Vočanec, Tjaša Jerebič in Živa Mora-vec, slednja je solo točko odplesala na konici prstov.
Kot je povedala Martina Kramer, so z letošnjo produkcijo želeli pokazati, da so punce zrasle ter tehnično in umetniško zelo napredovale. »Nekatere plešejo že pet let, kar se tudi vidi. Dekleta so zelo dojemljiva, kot je bilo videti na eni od vaj, so sposobna
že samostojno speljati predstavo. Seveda brez najmlajše skupine, ki še potrebuje vodstvo za zaveso. V najstarejši skupini že plešemo na prstih in ena izmed plesalk je tudi na nastopu plesala na 'špicili. Deklice se sprva učijo baleta v mehkih copatkih, po nekaj
Ježki in Zajčki baletne pripravnice so s svojo ljubkostjo in neposrednostjo osvojili srca gledalcev.
letih pa napredujejo na konico prstov. Za to so potrebni posebej prirejeni copati, ki omogočajo, da lahko stopijo na špice. Kljub temu pomeni to trdo delo vključno z žulji, teče tudi kri ... Na prstih lahko plešejo šele, ko so dovolj odrasle in imajo natrenirane in utrjene gležnje, saj rabijo veliko moči v stopalih in nogah, da se vpnejo na prste,« je stanje in razvoj baleta v Ormožu pokomentirala Martina Kramer, ki balet poučuje na Baletni šoli (za osnovnošolce) in Srednji baletni šoli v Mariboru. Povedala je, da je razlika med Ormožem in Mariborom velika, tudi sistemska: »V Mariboru in Ljubljani imamo obsežen program baleta, po katerem deklice vadijo 4- do 5-krat tedensko. Vsa ostala mesta pa izvajajo osnovni program baleta, razlika je potem seveda vidna, predvsem pri večjih plesalkah.«
Sicer pa profesorica meni, da je balet za mlada dekleta zelo koristen, saj se ob vadbi lepo razgibajo, kvalitetno preživljajo prosti čas, razvijajo muzikalnost, skrbijo za držo, spoznavajo baletno umetnost. Pomembno se ji zdi tudi to, da delo poteka v skupini, kar mlada dekleta nauči vztrajnosti, potrpežljivosti, da se je za vse treba zelo potruditi. »Na baletnem nastopu izgleda vse, kar se dogaja na odru, tako lahko, a za tem je veliko dela,« je zaključila Kramerjeva.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Revija pevskih zborov
Večerna pesem ponovno zadonela
Na 35. območni reviji pevskih zborov, ki je prejšnji vikend potekala v dvorani Gimnazije Ptuj, se je predstavilo 19 skupin, zapelo pa je kar 250 ljubiteljev zborovske glasbe. Tudi letos se je zaradi številčnega odziva dogajanje razdelilo na dva dela, tako je Večerna pesem donela v petek in soboto.
Posamezni zbor se je na reviji predstavil s tremi skladbami. Letošnje dogajanje 35. območne revije pevskih zborov se je začelo z nastopom Mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja
vas, ki deluje pod vodstvom zborovodja Petra Krajnca. Na
prvem večeru je nastopilo 11 zborov, in sicer: Moški pevski zbori Talum Kidričevo, KD Rogoznica, KD Alojza Štrafe-la Markovci, PGD Hajdoše in
Mešani pevski zbori PD Cir-kovce, KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, DU Ivana Rudolfa Breg, Sv. Viktorina Ptuj ter Vokalna skupina Utrinek in Ženski pevski zbor DKD Vrtec.
Letošnje dogajanje 35. območne revije pevskih zborov se je začelo z nastopom Mešanega pevskega zbora Društva žena in deklet Gerečja vas, ki deluje pod vodstvom zborovodje Petra Krajnca.
Pestremu petkovemu dogajanju pa je sledil sobotni, drugi del Večerne pesmi. Ta se je začel z nastopom Ženskega pevskega zbora PD Leskovec, predstavili pa so se še Mešani pevski zbori KD Cirkulane, DU Ptuj, mladinski pevski zbor Osti Jarej, Cerkveni pevski zbor sv. Marka KUD Mar-kovski zvon, Komorni moški zbor Ptuj ter Moška pevska zbora Jezero DU Budina-Br-stje in KD Grajena.
Organizator območne revije je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ptuj, strokovni spremljevalec revije pa je bil mag. Ivan Vrbančič. Posamezni nastop je strokovni spremljevalec tudi ocenil in po končani reviji z vsakim zborovodjem spregovoril o nastopih in podal svojo oceno dela posameznega zbora.
Dženana Bečirovič
Foto: vki
Foto: vki
Foto: DB
Od tod in tam
Ormož • Delavnica za podjetnike
Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ormož je pripravila zanimivo, predvsem pa v sedanjih kriznih časih aktualno delavnico na temo Kako do evropskega denarja?, s poudarkom na pregledu javnih razpisov, preko katerih obrtniki in podjetniki lahko pridobijo subvencije, garancije in kredite. S konkretnimi možnostmi je skromno število udeležencev seznanil svetovalec Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Danijel Lamperger. Pri tem je izpostavil najosnovnejše informativne poti, preko katerih se prijavitelji lažje osredotočijo na določen razpis ter zanj pripravijo vso ustrezno dokumentacijo.
NŠ
Sv. Andraž • Pol stoletja ljubezni zakoncev Firbas
Foto: NS
Foto: arhiv zlatoporočencev
Po natanko 50 letih, kar sta dahnila usodni da, sta zakonca Firbas iz občine Sveti Andraž obnovila poročne zaobljube. Zlato poroko sta Leopoldina in Jožef Firbas proslavila v krogu prijateljev in družine, obred pa je opravil župan Franci Krepša. Jožef in Leopoldina se poznata že od malih nog, saj oba izhajata iz občine Sveti Andraž. Medsebojno naklonjenost in ljubezen sta leta 1958 overila tudi na papirju, leto kasneje pa na cerkveni poroki. Jožef, po poklicu zidar, je delal v gradbeništvu, Leopoldina pa je gospodinjila na manjši kmetiji. V prvem letu zakona se jima je rodila prvorojenka Vilma, osem let kasneje pa še hči Daniela. Obe hčeri sta si ustvarili svoji družini, tako da sta Firbasova dobila še vnuka Nino in Jerneja, ki sta babici in dedku stala kot priči na zlati poroki. Zlatoporočenca živita na domačiji v Drbetincih z družino hčerke Daniele. Svoj čas posvečata gospodinjskim opravilom in delu na kmetiji, oba pa sta tudi aktivna člana Društva upokojencev Sv. Andraž. Leopoldina je tudi članica v Društvu gospodinj in sekciji ženskega pevskega zbora Kulturno umetniškega društva Vitomarci.
Dženana Bečirovič
Popove/ • Zlatoporočenca Mlakar
Foto: zasebni arhiv
Po 50 letih zakona sta 4. aprila pred matičarja ponovno stopila zakonca Justina in Janez Mlakar iz Popovcev. Za zlatoporočenca ju je v videmski občini razglasil tamkajšnji župan Friderik Bračič, slovesni obred v cerkvi pa je opravil pater Slavko Stermšek. Mlakarjeva sta od leta 1959 živela na Justikini domačiji v Popovcih, kjer sta si ustvarila dom in družino. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Viktor, Štefka, Milena in Dragica. Justika je skrbela za dom in družino, Janez pa je bil zaposlen v Tovarni aluminija na Kidričevem. Vsa leta trdega dela so jima poplačana, saj ju zdaj obiskuje in razveseljuje osem vnukov in še enpravnuk.
M. B.
Markovci • Deseto občinsko praznovanje
Prva faza kanalizacije in modernizacija cest
V občini Markovci so se v začetku tedna pričele prireditve v okviru 10. občinskega praznika, ki ga bodo zaokrožili s petkovo osrednjo slovesnostjo in slavnostno mašo na Markovo nedeljo. Ob prazniku so v občini upravičeno zadovoljni, saj so v enajstih letih obstoja kot ena bogatejših občin v državi dosegli pomembne pridobitve in izboljšave na številnih področjih v vseh devetih vaseh.
Posebno zadovoljen je ob letošnjem praznovanju župan Franc Kekec, ki je na čelu vse od ustanovitve občine leta 1998: »Zadovoljen sem, saj je od zadnjega praznovanja za nami zares uspešno obdobje. Še posebej zato, ker smo že zaključili eno največjih investicij, prvo fazo izgradnje kanalizacije v Zabovcih in Markovcih in povezavo z novo obrtno cono Novi jork v dolžini 8.300 m, tako je s kanalizacijo sedaj opremljena že tretjina občine. Prav v torek, 21. aprila, smo uspešno opravili tehnični prevzem tega dela kanalizacije, ki je sedaj že v uporabi, poskusno pa deluje že tudi nova čistilna naprava. Celoten sistem, ki je zgrajen po principu gravitacije,je veljal 3,2 milijona evrov.
Zelo pomembna je tudi posodobitev povezovalne ceste Borovci - Markovci v dolžini 1.600 m, ki je vredna okoli 320.000 evrov, za občino pa je pomembno, da smo večino teh sredstev pridobili iz naslova razpisa Južna meja. V tem obdobju smo končali tudi izgradnjo podaljška ceste v Bukovcih od zaselka Vopošnica do Marohovih v dolžini okoli 500 m, ki nas je veljala okoli 80.000 evrov. Tretja pomembna cestna povezava pa je okoli 800 m dolg odsek ceste od Stojncev do perutninske farme, ki je veljal okoli 92.000 evrov, kjer pa je pri financiranju sodelovala tudi Perutnina Ptuj, saj gre za povezavo z njihovim
Foto: M. Ozmec
Župan občine Markovci Franc Kekec je zadovoljen, saj so v enajstih letih dosegli številne pridobitve in izboljšave.
obratom. Zaključili pa smo tudi izgradnjo okoli 350 m dolge povezovalne ceste od Stojncev do tamkajšnjega lepo urejenega nogometnega igrišča, ta investicija pa je s priključkom na glavno cesto veljala okoli 45.000 evrov.
Veliko smo pridobili tudi na področju družbenih dejavnosti, kjer smo največ vložili v gasilstvo. Za novo gasilsko vozilo v PGD Prvenci, ki je veljalo okoli 190.000 evrov, smo nekaj sredstev namenili že lani, večji del pa letos, okoli 35.000 evrov pa smo primaknili za posodobitev garaže, da je v njih sedaj prostor tudi za novo vozilo. Zgrajen je tudi prizidek ob gasilskem domu v Novi vasi, ki je veljal okoli 60.000 evrov, pri čemer je prispevek občine okoli 30.000 evrov, preostalo pa so prispevali krajani sami, v glavnem s prostovoljnim delom. Poleg tega smo po gasilskih domovih v Markovcih in
krajevnih središčih opravili še več drugih izboljšav.
Zame in za razvoj celotne občine je zelo pomemben tudi projekt Razvoj vaških centrov in vizija zazidalnih območij v posameznih vaseh, ki poteka v okviru Lokalne akcijske skupine za ohranjanje podeželja in razvoj Slovenskih goric ter Ptujskega polja, v občini pa si tudi močno prizadevamo, da bi se izboljšale in uredile ekološke razmere v Sobetincih.
Zahvaljujem se vsem, ki so in še pomagajo in se zavzemajo za napredek v posameznih vaseh in celotni občini. Vsem občankam in občanom pa ob 10. občinskem prazniku iskreno čestitam ter jih vabim, da se udeležijo naših skupnih prireditev, še posebej osrednje slovesnosti, ki bo v petek, 24. aprila, ob 18. uri v novi večnamenski dvorani v Markovcih.«
-OM
V občini Markovci smo ob 10. občinskem prazniku in 11. obletnici obstoja občine veseli uspehov,
ki smo jih dosegli skupaj z občani. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo.
Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku.

Franc KEKEC Župan Občine Markovci
Foto: M. Ozmec
Od torka naprej poskusno obratuje tudi nova čistilna naprava v Markovcih, ki so jo zgradili tik ob akumulacijskem jezeru.
Gostinstvo Rožmarin BAR Z MEHANSKO GLASBO
Markovci 28, Markovci pri Ptuju PE bar TIGRA
Mariborska cesta 42, Ptuj
Tradicija pri Rožmarinovih iz roda v rod
Gostilna Rožmarin iz Markovcev ¡e ena izmed najstarejših na Ptujskem in gotovo najstarejša v markovski občini.
V Markovcih, v središču vasi, je z gostinsko dejavnostjo pred več kot 150 leti začela družina Ceh. Na domačijo se je leta 1912 poročil Janko Rožmarin starejši ter tradicijo Cehovih v gostinski dejavnosti nadaljeval. Takrat se je gostilna poimenovala po lastniku Rožmarinu in to ime nosi še danes. Rožmarinovo posestvo pa je bilo že od nekdaj eno izmed večjih v kraju in tako so bili daleč okrog poznani tudi kot trgovci z lesom in kmetovalci. Marsikdo v kraju se še spominja, kako so nekoč na Rožmarinovo kmetijo hodili na delo in kot plačilo so si smeli obdelovati del njihove njive. V stari bogati kmečki hiši, stari okrog 200 let, pa je bila poleg gostinskega lokala, katerega tradicija se neprekinjeno nadaljuje okrog 150 let, nekoč tudi trgovina. Leta 1967 sta gostilno Rožmarin v Markovcih prevzela sin Janko in njegova žena Katica. Rožmarinovegajanka pa se ne spominjamo samo kot znanega gostilničarja in dobrega kmetovalca, ampak tudi kot zavzetega športnika in lovca. Bil je odličen v streljanju na glinaste golobe in v tem športu dosegel vrhunske rezultatev državnem in mednarodnem merilu.
Sicer pa so Rožmarinovi kot gostinci zmeraj znali dobro poskrbeti za svoje goste. Tako so v gostinskem lokalu ponujali odlično doma pripravljeno hrano, ponašali pa so se tudi z lovskimi specialitetami (jelenove klobase, srnin golaž ...). Ker je tradicija gostinstva pri Rožmarinovih očitno v rodu, je kot tretja v družini za to obrt poprijela tudi najmlajša izmed štirih Jankovih in Katičinih hčerajanja Iva, ki je vseskozi že kot mlado dekle rada poprijela za delo v družinskem lokalu. Sicer pa imajo vse štiri Rožmarinove hčere podjetniško žilico, saj so vse, ob začetni pomoči očeta Janka, stopile na samostojno podjetniško pot. Suzana ima trgovsko dejavnost, Herminina cvetličarna Rožmarin je poznana na Ptuju in v okolici, Katarina ima dva frizerska salona, najmlajšajanja Iva pa nadaljuje tradicijo svojega očeta tako v gostinstvu kot tudi kmetijstvu, saj imajo v lasti 25 hektarjev posestva, ukvarjajo pa se s poljedelstvom in vinogradništvom. Leta 1997 jejanja Iva odprla bar Tigra na Mariborski cesti na Ptuju, leta 2001, po očetovi smrti, pa je prevzela še domačo gostilno v Markovcih. »Za naše goste na obeh lokacijah radi dobro poskrbimo, zato jih velikokrat presenetimo s kakšno kulinarično dobroto, ob vikendih pa pripravljamo tudi partyje. Načrtov tako v kmetijstvu kot gostinstvu imamo še veliko. Sčasoma bi radi gostom ponudili domačo kulinariko, sicer pa zgleda, da bo za delo na domačiji poskrbel tudi naš mlajši rod. Sin Aleksander že obiskuje kmetijsko šolo v Novem mestu, ki ima v lasti 250 hektarjev posestva in kjer veliko pozornosti posvečajo praktičnemu delu. Izobraževanje na tej šoli mu bo prav gotovo dobra podlaga, ko bo prevzel domače posestvo. Kot zgleda, bo šla naprej tudi gostinska dejavnost, saj hči Aleksandra že tudi kaže zanimanje za delo v lokalu,« je pojasnila Janja Iva Rožmarin, ki obenem lepo vabi v svoja lokala v Markovcih in na Ptuju. Bar Rožmarin v Markovcih je med tednom odprt vsak dan med 8.30 in 24.00, ob koncih tedna pa do 2. ure zjutraj. Bar Tigra na Mariborski cesti na Ptuju pa vabi vsak dan od 5.30 do 24.00 in med vikendih do 1. ure zjutraj. Sicer pa je bar Tigra na Ptuju poznan tudi po svoji 12-letni tradiciji in po najcenejši jutranji kavi do 9. ure.
Cvetličarna Rožmarin
Hermina Horvat s.p. Miklošičeva 10, Ptuj in Bukovci 4a, Markovci, tel.: 766 20 31
Vsem občankam in občanom občine Markovci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Svojim kupcem in poslovnim partnerjem pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
Dt-Mles
sejemske in mizarske rešitve
Dean Mikolič s.p. Borovci 19, Markovci demles@siol.net GSM: 041 506 465
_
NAČRTOVANJE IN OPREMLJANJE SEJEMSKIH PROSTOROV MIZARSKO - PARKETARSKE STORITVE
Iskrene čestitke ob prazniku Občine Markovci!
J
Ptuj • Dan Zemlje
Za urejeno okolje moramo skrbeti vsi
22. april je že več kot 30 let svetovni dan Zemlje. Letošnji je bil posvečen podnebnim spremembam.
Na Novem trgu na Ptuju je podjetje Čisto mesto v sodelovanju z agencijo Altius 22. aprila pripravilo že 10. prireditev Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Sodelovalo je deset osnovnih šol: Ljudevita Pivka, Ljudski vrt z Grajeno, Olge Meglič, Pod-lehnik, Destrnik-Trnovska vas, Mladika, dr. Franja Žgeča Dornava, Žetale in Videm pri Ptuju ter Vrtec Ptuj, ki so na domiseln način predstavili svojo videnje in skrb za čisto okolje.
Kot je povedal direktor podjetja Čisto mesto Ptuj Andrija Koter, takšne in podobne akcije podpirajo v smislu vzgoje otrok in posredno s tem tudi staršev. Količina odpadkov raste iz leta v leto, s tem pa se povečujejo stroški obdelave in zbiranja odpadkov. Če tega problema ne bomo v kratkem obvladali, nam bo dobesedno
zrasel čez glavo. Na drugi strani pa smo soočeni z evropsko zakonodajo, ki v zvezi s tem predvideva visoke kazni. Slovenija je v zelo težkem položaju. Zato so takšne in podobne akcije potrebne najmanj enkrat letno, saj je samo od vzgoje ljudi in ozaveščenosti odvisno, kakšno bo stanje jutri. Vedeti je potrebno, da odpadkov ni več mogoče odložiti, če niso obdelani. Potrebno je obvezno ločeno zbiranje odpadkov. Odpadke, ki pridejo na deponijo, je potrebno ločiti na težke in lahke frakcije, pri čemer je potrebno lahke obdelati oziroma jih delno odložiti oziroma uporabiti v energetske namene.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan se je zahvalil vsem tistim, ki se trudijo na takšen ali drugačen način dvigovati zavest in odgovornost pri ljudeh, da znajo
skrbeti in odgovorno ravnati z naravo. Po njegovem prepričanju je rešitev za vse probleme okolja v prvi vrsti na osebni ravni, če bo vsak izmed nas dojel, da je vendarle potrebno najprej počistiti pred svojim pragom, poskrbeti za to, da sam ne onesnažuješ okolja, bodo rezultati zelo hitro vidni. Na svetu danes živi okrog šest milijard ljudi, če bi vsak na leto posadil vsaj eno drevo, vsaj enkrat letno posadil kakšen cvet, poskušal vsaj liter vode manj onesnažiti, bi bilo to nadvse dobrodošlo za izboljša-
nje stanja v našem okolju. Škarje in platno imamo v svojih rokah, je še posebej poudaril ptujski župan. Nobena država, nobena EU nas ne bo rešila pred posledicami onesnaževanja okolja, če ne bomo tudi sami s polno zavestjo skrbeli za okolje. Zato so vsi taki dnevi, kot je tudi dan Zemlje, zelo pomembni. »Moja želja pa je, da bi se ta miselnost in pozitivna energija, ki jo je bilo čutiti ob letošnji prireditvi ob dnevu Zemlje, prenesla v razum in srce slehernega človeka ter živela z njim 365 dni na leto.«
V prireditev so se vključili tudi člani Turističnega društva Ptuj. S pomočjo podjetja Čisto mesto Ptuj, ki je prispevalo material, okrog 80 sadik ageratuma in kamenje ter zemljo, so zasadili edino cvetlično gredo v Lackovi ulici na Ptuju, ki je bila že vrsto let neurejena. Pri tem so jim pomagali tudi mladi nekaterih osnovnih šol in občani, ki so akcijo pozdravili z navdušenjem in željo, da bi ostala takšna, kot je bila na dan Zemlje. Morda bo letošnja konkretna akcija TD Ptuj spodbudila še koga, da bo
naredil nekaj dobrega v skupno dobro. Na podobne iniciative čakajo namreč tudi številna kamnita korita, razmetana na območju celega mesta, v katerih raste plevel namesto cvetja.
Zeleni Slovenije in občinski odbor Zeleni Ptuja so ob dnevu Zemlje izvedli tradicionalno delitev naravnega humusa. Pomagali pa so tudi pri zasaditvi novih parkovnih površin Kinološkemu društvu Ptuj in Biotehniški šoli Ptuj na posestvu šole pri gradu Turnišče.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Greda v Lackovi ulici je ponovno ocvetličena.
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
Vi	\eut> obe/mm te občmlom želi
ptijetktr ptt	iznmttje, pnuatika, Občim MankotfcL.
2	aÁm§ufe> ie mjetuM ¡fcattkm
in (joiiom	'm paritmfM za izkazom zaupanje.
Vsem občankam in občanom
občine Markotfci želimo prijetno praznovanje občinskega praznika.
ZAf
MARKOVOJ
Zmazek Ana s.p., Markovci 22a, Markovci
Spomladanske ugodnosti	Adriaticsiovenica
Adriatica Slovenice na Ptuju!
Za vas smo pripravili dva bona, ki ju lahko uveljavljate ob sklenitvi novega stanovanjskega in avtomobilskega zavarovanja.
Pričakujemo vas vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00 ure, predstavništvo Ptuj, Trstenjakova ul. 1, Ptuj Več informacij na 02 780 68 00.
IZREŽr
Bon A	Bon B
v vrednosti	v vrednosti
15 EUR	15 EUR
ob sklenitvi novega stanovanjskega zavarovanja z letno premijo nad 70 EUR	o tp .'>K I iti 111 1 novega avtomobilskega zavarovanja osebnega vozila 2. letno premijo od 200 EUR do 399 EUR alt v vrednosti
	
	20 EUR
	ob sklenitvi novega avtomobilskega zavarovanja osebnega vozila z letno premijo nad 400 EUR
Bon je unovčljiv do 30 íí 200Í5	Bori Jo iinovílliv do 30.9.20U9
PROIZVODNJA PROCESNE OPREME ter opreme iz nerjavečega jekla
KLJUMVPŠMSTVO
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci Priporočamo se s svojimi storitvami.
ZEMLJARIČ Konrad s.p.
Nova vas pri Markovcih 111 SI-2281 MARKOVCI h386 (0)2 795 34 00 |F| +386 (0)2 795 34 02
www.zemljaric.si
|E| info(a)zemljaric.si
T
žerak
Akcija velja od 24.4. do 3.5.2009
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
3,99€/kg
Začinjena piščančja krila
2,99c/kg
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
0,99€/kos
Sladoled Gelato Dolce, lOOOml
(čokolada-jagoda, vanilija-gozdni sadeži)
Cvetkovci • Kmetovanje nekoč in danes
Veselje do kmetovanja in mehanizacije
V Strojnem krožku v Ormožu so nam namignili, da imajo zanimivega člana, ki je kljub svojim skoraj 82 letom, ki jih bo dopolnil konec meseca, še vedno izjemno aktiven. Tako smo obiskali Alojza Oz-meca, kmeta iz Cvetkovcev 46, ki se še spomni, kako težaško delo je bilo kmetovanje nekoč.
Alojz Ozmec se spominja, da je izpit za avto in traktor naredil v Mariboru leta 1962, štiri leta kasneje pa je kupil svoj prvi ferguson. To je bil prvi traktor v ormoški občini in prav tisti je bil zanj najboljši. Vse življenje je delal na zemlji, odkar je imel traktor, pa je bil najrajši na njem. Alojz se rad spomni, da je s tem traktorjem preoral vse Cvetkovce, tja do Podgorcev. Ljudje niso imeli predstave, kaj je to traktor in so bili nekateri malo skeptični do te nove pridobitve. Starejši sin pa je bil tako navdušen, da je, čeprav je bil premajhen in ni videl skozi cerado, na stol naložil podlago, da je lahko vozil novi traktor. Delalo se je podnevi in ponoči, saj ko je bilo lepo vreme, je bilo to treba izkoristiti. Kmetje, ki jim je oral, sejal, niso plačali z denarjem, ampak so po navadi prišli pomagat pri kakšnih drugih delih na Ozmečevi kmetiji. Nekoč se je veliko trgovalo z delom, vse je bilo treba odslužiti, saj denarja ni bilo. Do nabave traktorja so Ozmečevi vse delali s konji. A kaj, ko se je pri oranju s konji rezala le ena brazda. S konji si lahko dnevno preoral do en hektar, danes s traktorjem Alojz preorje po pet ali šest hektarjev. Sicer pa je oranje njegovo najljubše opravilo. »Tudi
Franc (levo) in Alojz Ozmec iz Cvetkovcev 46 sta navdušena nad modernimi stroji, ki na kmetiji olajšajo delo.
če ga vse boli, je takrat, ko je na traktorju, vse v redu, na traktorju ni ne lačen, ne žejen, zaradi malice on ne bo šel s traktorja,« očetovo navdušenje za traktorje popisuje sin Franc.
S traktorjem pa se lahko zgodi marsikaj, saj je treba skrbeti tudi za varnost. Alojz Ozmec se spomni, da je nekega dne sedem traktoristov eden za drugim vozilo gramoz za gradnjo. Vsi so spregledali prihajajoči vlak na železniškem prehodu Osluševci in vlak je z vso silo
Alojz Ozmec pri svojih 82 letih še vedno zelo rad orje, dobro pa se spomni, kako težko delo je bilo to nekoč, ko so ga opravljali še s konji.
zadel tretji traktor v koloni, v katerem je sedel Alojz Ozmec. »Vlak je traktor pred mojimi nogami dobesedno odrezal. Prva kolesa in motor je potisnil 700 metrov daleč. Ostal je le sedež in zadnji del traktorja,« se danes smeje ob spominu na dogodek Alojz Ozmec, a takrat je bilo hudo, še danes je presenečen, da jo je odnesel skoraj brez praske.
Alojz Ozmec težko verjame, kako je napredovalo kmetijstvo in tehnika v tem času, ko se sam ukvarja s kmetovanjem. Danes je zadovoljen, ko vidi, kako mladi delajo s kmetijo in skrbijo, da se razvija. »Mi smo delali za njih, oni delajo za svoje, otroci vedno nekaj rabijo,« je po moško zadržano svoje veselje izrazil Alojz. Njegovi nasledniki - sin Franc z ženo Olgo in štirimi hčerami - obdelujejo 32 hektarjev površin, na katerih pridelujejo predvsem koruzo, pšenico in ječmen. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s prašičerejo. Imajo 50 plemenskih svinj in vse velikosti prašičev, ki gredo zraven. Prašiče prodajajo na domu, imajo svojo čredo in vedno na zalogi različne velikosti prašičev. Sedaj je največje povpraševanje
po odojkih. Pripravljajo se tudi na razširitev ponudbe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, saj bodo uredili prostore za lastno predelavo in apartmaje na kmetiji. Če bo vse po sreči, naj bi se to zgodilo že poleti. Snaha, Olga Ozmec, sicer pravi, da je s prašičerejo šlo navzdol, saj v tej državi očitno ni posluha za to branžo. To je vidno pri dodeljevanju sredstev in kasneje tudi v podatku, da je samooskrba Slovenije s prašiči s 70 % padla na 40 %.
Oba moška sta aktivna v strojnem krožku od vsega začetka, saj ju to veseli, rada se udeležujeta izletov, izmenjata izkušnje z drugimi kmeti in skrbita, da so sodobno opremljeni. »Brez dobre strojne podpore si danes kmetijstva več ne znamo predstavljati,« pravi Franc Ozmec, ki se je navdušil z deutzi.
Alojz Ozmec je s svojim življenjem zadovoljen. Pravi, da si človek na stara leta ne sme želeti preveč, a dokler mu zdravje služi in snaha dobro kuha, mu ni hudega, saj je v mladosti, tako kot vsa njegova generacija, izkusil težko življenje in pomanjkanje. Viki Klemenčič Ivanuša
Od tod in tam
Slovenske gorice • 13. ocenjevanje vin
Kljub temu da je vinogradnike po Osrednjih Slovenskih goricah lani pošteno udarila toča in zdesetkala pridelek, ponekod pa ga tudi popolnoma uničila, so v istoimenskem društvu vinogradnikov in sadjarjev tudi letos pripravili že tradicionalno ocenjevanje vin. Petčlanska strokovna komisija je ocenila skupno 66 vzorcev vin, povprečna ocena pa je znašala 18,19.
Glede na naravne ujme, ki so lani gotovo vplivale tudi na samo kvaliteto grozdja in posledično vina, je bila ocenjevalna komisija nad rezultati prijetno presenečena in skupno mnenje vseh je bilo, da so se vinogradniki pri kletarjenju in vzgoji mladega vina resnično zelo potrudili. Komisijo je letos vodil Anton Skaza, ob njem pa so vina ocenjevali še Anton Vodovnik, Tadeja Vodovnik Plevnik, Andrej Rebernišek in Zoran Petkoski. Oceno nad 18 in s tem tudi zlato priznanje so podelili 45 vzorcem, srebrno priznanje je dobilo 14 vzorcev vin, izločenih pa je bilo sedem prinesenih vzorcev.
Vina so se ocenjevala v štirih različnih kategorijah, in sicer bela suha vina, bela vina z ostankom nepovretega sladkorja, bela vina posebne kakovosti in rdeča vina. Največ vzorcev je bilo med belimi vini z nepovretim sladkorjem, najmanj pa med rdečimi vini, ki se v našem okolju šele dobro prebijajo v vinogradniške lege, in med belimi vini posebne kakovosti, kjer sta bila v konkurenci le dva vzorca: laški rizling iz vinogradništva Lacko (ocena 19,13) ter renski rizling izbor iz vinogradništva Rebernišek (ocena 18,80).
Razlog za izločitev nekaj vzorcev je bil po besedah člana komisije Reberniška, tako kot tudi na drugih ocenjevanjih, v premočnem žveplanju mladega vina. Neocenjenih je bilo 10 % vzorcev vina, kar je pod povprečjem ocenjevanj v širšem okolišu. Sicer pa so bile zelo dobro zastopane zlasti sorte sivi pinot, laški rizling in rumeni muškat, manj pa je bilo renskega rizlinga, sovinjona, traminca in še nekaterih drugih sort.
Na podlagi pravilnika ocenjevanja in doseženih ocen so bili letos podeljeni tudi trije nazivi šampionov; prejeli so jih Janez Kampl iz Grajenščaka za modripinot 2008 (kategorija rdečih vin), vinogradništvo Lovrenčič iz Krčevine pri Vurbergu za muškat otonel 2008 (kategorija suhih vin) in Rudi Potrč z Mestnega Vrha za rumeni muškat 2008 (kategorija vin z ostankom nepovretega sladkorja).
Slovesna podelitev priznanj bo v petek, 24 aprila, v Grajeni.
SM

HSFHLTi PTUJ
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
ČESTITAMO VAM OB PRAZNIKU DELA IN SE PRIPOROČAMO!
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
^^mm
d.o.o.
M
D INVESTd.
l.O.O.
Podjetje za Investicijsko dejavnost, trgovino In storitve
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
Vsem poslovnim partnerjem ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike!
Foto: vki
Foto: vki
SDS
Slovenska demokratska stranka
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 5. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDM Ptuj:	Vodja svetniške skupine SDS:	Mestni odbor SDS Ptuj:
Andrej Korpar, predsednik	Helena Neudauer	RajkoPajt, predsednik
Praznujemo svobodo in pravičnost
Socialni demokrati čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela.
Vabimo Vas na proslavo ob dnevu upora proti okupatorju v soboto, 25. aprila 2009, ob 10.00 na Lackovi domačiji v Novi vasi pri Ptuju.
Slavnostni govornik bo Dejan Levanič, poslanec Državnega zbora RS.
Vljudno vabljeni!
SD
Zavrč • Občinski svet na 22. redni seji
Kdo bo ravnatelj OS?
Svetniki občine Zavrč so na 22. redni seji v četrtek, 16. aprila, sklepali o desetih zadevah, največ razprave pa so tokrat namenili pogovoru s kandidatoma za delovno mesto ravnatelja OS Cirkulane-Zavrč in z večino glasov svoje soglasje za to delovno mesto namenili kandidatu Janku Mariniču iz Ptuja.
Na predlog župana Mirana Vuka so na 22. redni seji zavr-ški svetniki razpravljali o desetih točkah dnevnega reda. Brez posebnih pripomb so uvodoma potrdili zapisnika 21. redne in 6. korespondenč-ne seje sveta. V osrednji točki pa so se nato posvetili pogovoru s kandidatoma za delovno mesto ravnatelja Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Najprej so prisluhnili osebni predstavitvi obeh kandidatov, ki sta se prijavila na prosto delovno mesto ravnatelja Osnovne šole Cirkulane-Zavrč. Kandidatoma Janku Mariniču in Ivanu Hercogu, ki sta doma na Ptuju, so svetniki postavljali tudi različna vprašanja in se z njima pogovarjali dobro uro, ob glasovanju pa je dobil večino svetniških glasov, oziroma njihovo soglasje univ. dipl. profesor likovne umetnosti Janko Marinič, ki sicer sedaj poučuje likovni pouk na OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Juršinci.
Po tem, ko jim je direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele na kratko predstavila vsebino pisnega poročila, so sprejeli letno poročilo o delu Glasbene šole Karola Pahorja v Ptuju za minulo leto 2008, katere soustanoviteljica je tudi Občina Zavrč. Potrdili so tudi predlagano delovno uspešnost ravnatelja omenjene glasbene šole Štefana Petka. Po krajši razpravi so v svet javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju imenovali Evelin Makoter Jabločnik iz Občine Kidričevo in Jožeta Krivca iz Občine Žetale. Brez bistvenih pripomb so spre-
Foto: M. Ozmec
Završki svetniki so s šestimi glasovi za in enim vzdržanim izglasovali podporo kandidatu Janku Mariniču iz Ptuja za ravnatelja.
jeli poročilo o delu skupne občinske uprave v minulem letu 2008. Kot je poudarila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, so z delovanjem skupne občinske uprave zadovoljni, saj opravlja svoje naloge v korist vseh občin. Zaradi nekaterih nedorečenosti so odločanje o vsebini predloga odloka o oddaji poslovnih prostorov v najem prestavili na naslednjo sejo, sicer pa gre za oddajo poslovnih prostorov nekdanje mesarije Kokol na Goričaku, ki so v lasti občine Zavrč.
Med sklepi in predlogi so prisluhnili predsedniku občinskega odbora za gospodarsko infrastrukturo Janku Lorbeku, ki je županu in sve-
tnikom poročal o aktualnih investicijah v občini Zavrč s področja gospodarstva, svetnikom pa je predložil tudi idejno zasnovo za ureditev nadstreška ob mrliški vežici na pokopališču v Zavrču.
Obravnavali so tudi predlog občinske organizacije Zveze borcev za vrednote narodno osvobodilnega boja Slovenije, ki je občini predlagala ustanovitev skupne komisije; ta naj bi na terenu ugotovila lastninska in služnostna razmerja vseh spomenikov in spominskih obeležij NOB. Razpravljali so tudi o vlogi Voja Veličkoviča iz Ptuja, ki želi pripraviti razstavo občinskih značilnosti in grbov, a ker v občini ne razpolagajo
s primernimi in dovolj velikimi prostori, so žal njegovo vlogo morali zavrniti. Zavrnili so tudi predlog Centra za socialno delo o ureditvi plačila domskega varstva za eno od starejših in socialno ogroženih občank z območja občine Zavrč. Ob koncu pa je župan Miran Vuk svetnike seznanil, da v skrbi za čim hitrejši razvoj haloškega območja še vedno poteka akcija »Evro na evro«, kar pomeni, da bo občina tudi v letošnjem letu poskušala zagotoviti tolikšen del sredstev, kot jih bodo za gramoziranje posameznih krajevnih makadamskih cest prispevali občani oziroma uporabniki sami.
M. Ozmec
Ptuj • Regijsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol
Za širjenje znanj iz prve pomoči
Pri OS Mladika na Ptuju je 16. aprila potekalo regijsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol, na katerem so sodelovale štiri ekipe, predhodne zmagovalke lokalnih tekmovanj iz Maribora, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ptuja.
Foto: Črtomir Goznik
Oskrbo poškodb na posameznih delovnih mestih so budno spremljali ocenjevalci.
Nastopiti bi morala tudi ekipa iz Ormoža, ki pa se tekmovanja iz neznanih razlogov ni udeležila. Kot je povedala sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Ptuj Marjana Cafuta, so letošnje regijsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol izvedli v sodelovanju z Izpostavo za zaščito in reševanje Ptuj ter OŠ Mladika.
V imenu Območnega združenja RK Ptuj je udeležence regijskega preverjanja pozdravila predsednica Tilčka Šuman. Mladim tekmovalcem je pri tekmovanju iz znanja prve pomoči in izvajanju praktičnega dela zaželela veliko uspeha. Tekmovanja o širjenju znanja o prvi pomoči niso namenjena samo mladim, temveč tudi starejšim,
da bi vedeli, kako pomagati ob nesrečah, je povedala. Najprej je mlade tekmovalce čakal teoretični del, v katerem so morali pokazati znanje iz cestnoprometnih predpisov, prve pomoči in Rdečega križa, sledil je praktični del, oskrba poškodb na posameznih delovnih mestih, ki so jo budno spremljali ocenjevalci.
Državnega prevrjanja ekip prve pomoči, ki bo 9. maja potekalo na Debelem Rtiču, se bosta udeležili ekipi OŠ Breg Ptuj, ki je zasedla prvo mesto, in ekipa OŠ Rada Ro-biča iz Limbuša, ki je zasedla drugo mesto. Tretja je bila ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, četrta pa ekipa OŠ Lenart.
MG
Samo M. Strelec • Dvomim
Luštkano dekle
A poznate tisto:»U Lublan pr Šestic je eno luštkano dekle, eno luštkano dekle, eno luštkano dekle...«? Ker je stvari treba preveriti pri izvoru, se odpravim na učno uro iz raziskovalnega novinarstva. Vse skupaj si bom seveda vrgel v stroške. Iz naslova vseživljenjsko izobraževanje. Postavka: prijetno s koristnim. Navsezadnje: Štajerski tednik je le resen medij in vsakih štirinajst dni se počutim s svojimi prispevki kot kak pravi novinar, no, vsaj novinarski vajenec, če hočete - praktikant; klinc: tipkoprask, če ne drugo. Torej: prvič, ko bom spet v Ljubljani, grem k znameniti Šestici preverit, ali ljudske modrosti še kaj veljajo. Ali je tam še luštkano dekle .
Sedim, čakam in čakam, da me postreže, vendar nje od nikoder. Stegujem vrat ko kašna žirafa, pogledujem na levo pa na desno, v prejšnjem sistemu bi me lahko čisto mirno zamenjali za kakšnega balkanskega špijona. Nikogar od nikjer. Nakar le zaslišim: »Je go-spot že kva naručio?« Tišina. A to meni? Za hrbtom zagledam: nič luštkano, niti slučajno dekle, pač pa zavaljen, zabuhel kelnar! Ni vredno besedi. Tako. Še Šestica ni več, kar je bila. Spijem raziskovalni škropec in ga mahnem na Štajersko. Gledat kaj delajo...
Na vse skupaj za nedoločen čas enostavno pozabim. Nakar se nekega dne znajdem v neki ptujski oštariji, kamor sicer običajno zavijem na malico. Vse bi bilo kakor običajno - še hrana je takšna, kakršna je pač vsak petek (ne povem, kaj je bilo na meniju, kajti sicer bodo bralci točno vedeli, za katero gostilno gre) - dobra, zdrava, sveža. Mize pred gostilno so dodobra zasedene, za eno od njih zadovoljen poseda sam šef, natakarica pridno teka sem ter tja ter sprejema naročila lačne klientele. Mojstri, obrtniki, s. p.-ji, d. o. o.-ji in jaz, zasebni zavod, smo tam. Dan kot vsak drug, ura dneva takšna kot običajno, en tak navaden delovni dan pač. Toda! Vendar! Ampak! Pazi zdaj to: izza vogala prijadra huda mrha. Na svojih visokih petkah dobesedno pristopica. Mlada gazela. V oprijetih kavbojkah, kako naj rečem, s tako nizkim pasom, priznam, moral sem pogledati gumbek, kije bil blazno nizko pod popkom... ja, kje sem že ostal? Aha pod popkom, mislim pri popku. No, nad njim brisan prostor. Nič. Nula koma Jozef. Koža. Lepa, rjava, po-sončena. Aliposolarizirana, saj je vseeno. Žal mi je, zelo mi je žal, ampak dragi moji, zdaj smo komaj na pol poti v raj! Sledi životek. Čez pas, kar se mene tiče, idealne mere. Pogled navzgor razkrije naravnost sanjske razmere: zagotovo trojkica, če ne štirica! In to kakšna!? Mislim: kaaaaakšne?! Nekoč sem Ribičevi Tanji, igralki, sošolki z akademije, ko je nastopila v neki moji igri, pa ji je kostu-mograf Leo naštimal en tak seksi kostum, dejal: »Joj, Tanja, zdaj sem že malo v letih, pa ti lahko rečem: madonciš, maš še zmeraj lepe.« Pa mi je nek jako hudoben odrski mojster nemudoma za odrom tiho siknil - in užitek mi je koj poniknil: »Redžista, paz: če preveč zahajcam, ne bodo nč več tko v lft pa fajn; tale silikon prec kr dol zleze.« Eto, ob pogledu na naše dekle, mislim, na njeno čudovito oprsje, me je prešinila tale prekleta misel goljfiva ... Dobro, ne bodimo zdaj malenkostni. Opišimo primer do konca. Njen vrat - babilonski stolp. Njeni lasje - valovi ebenovine, ki se v potokih spuščajo čez razgaljena ramena. Uf, povem vam, pomlad je prišla v deželo in prišla je zgodaj in nepričakovano. Da o polti ne govorim. Lepa, rjava, neoporečna. Usta polna belih perfektnih zob. Ustnice . ustnice, preprosto polne, sočne. Nato se zavem: k sosednji mizi je naša dama prinesla malico. Natakarica! Nova natakarica!! Pogledam naokoli: v gledališču rečemo, da friznemo, zamrznemo: gostje za mizami, res je, v glavnem moški, smo kakor okameneli. Čeljusti nam visijo tako, kot so mi nazadnje, ko sem kot študent zaspal na vlaku Ptuj-Ljubljana. Odprtih ust smo. Nehali smo dihati. Pribor nam je ostal v rokah, zdi se mi, da je še celo vroča juha zamrznila med srebanjem na poti od žlice do ust. Kakor pri Trnuljčici. Trenutek stoletnega spanja. In sanjanja; mislim: sanjarjenja. Nakar se ONA obrne in jadrno odplanira po svoje. In zdaj: pogled na njen hrbet odkrije novo presenečenje: tatu - če bi bil dohtar, bi lahko povedal, na katerem ledvenem vretencu, pa nisem. Zato lahko samo rečem: lociran ravno na pravem mestu! Vitraži v cerkvenih oknih niso nič proti linijam, viticam in trtam, ki segajo gotovo tam nekje do njene trtice . U, madonca, Marija, krščen Matiček, gromska strela in tristo kosmatih medvedov! Kakšna sodobna medvedka!!! (Res da nekoliko shujšana).
Le kje so jo dobili? Malo prisluhnem, ko znova streže pri sosednji mizi. Zdi se mi, da potrebuje nekaj več sekund, kot je običajno za naročilo malice, špricerja ali piva. Kakor da ne bi takoj čisto dobro razumela. A strank, razumljivo, to prav nič ne moti. Kdo bi lahko kaj očital tej, takšni in tolikšni lepoti?
Sledi zaključek. Vsako resno raziskovalno novinarstvo ga ima. Neizpodbitna dejstva in nauk zgodbe. Takole gre v našem primeru: Sem odločno proti takšnim luštkanim dekletom na delovnem mestu. Kajti samo sprašujem se, kdaj se bo pokvarila kakovost kuhinje v tej oštariji Koga bo ob vsejprelestni lepoti še zanimalo, kako velik je dunajski, ali se je pomfri okopal v svežem olju in ali je solata že malo skup1 padla? Zaradi estetike bo nasrkalo zdravo življenje marsikaterega moža, ki v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh zase in svoj zarod. Zaradi zasmojenih dunajskih, starega olja (vsaka gospodinja ve, kako nevarne so aminokisline, ki se sproščajo na visoki temperaturi) in razredčenih brizgancev (voda še za šolne ni dobra) bi lahko bila na preizkušnji marsikatera zakonska skupnost. Zato predlagam referendumsko vprašanje, zbiranje podpisov ali vsaj interpelacijo proti ministru za okolje in prostor: takšno okolju nevarno sevanje je preprosto neodgovorno.
Tako. Raziskovalni novinar v meni je končal nalogo. V Ljubljani pri Šestici ni več luštkanega dekleta, vam kar povem. Iz prve roke. Je pa na Ptuju. Zdaj je treba samo še napisati pesem, jo uglasbiti, z njo zmagati na festivalu narodno-zabavne glasbe, jo spromoviratipo domovini, pa je. Leta 2012, ko bomo del evropske prestolnice kulture, bomo peli: »Tam na Ptuju, pri rondoju, je še luštkano dekle .«
Vsaka čast lastniku oštari-je. Kar se mene tiče, je naredil za ptujsko ponudbo več kot mnogi drugi.
Ormož • Pogovor z dr. Lilijano Burcar
Odločilna je kritična pismenost
V Mladinskem centru Ormož so spet pripravili zanimiv pogovor. Tokrat je bila gostja dr. literarnih ved Lilijana Burcar, ki je spregovorila o položaju, vlogi in pomenu literarnih likov, predvsem ženskih, kot jih vidi feministična teorija. Posledice so širše, kot bi si sprva mislili.
Za začetek je dr. Burcarjeva predstavila razvoj pravljice, spremembe, ki jih je ta literarna oblika doživljala skozi čas in različne avtorske pristope in se osredotočila na mladinsko literaturo, predvsem zgodbe o znamenitem Har-ryju Potterju. Zgodba se je izkazala kot odlična tržna niša za oživljanje lika nedolžnega otroka, kajti Harry Potter s svojo nedolžnostjo, nezazna-movanostjo vedno na stran dobrega ščiti svet odraslih pred zlom. Dr. Burcarjeva pri tem opozarja na razdelitev likov - Harry Potter je heroičen nedolžen otrok, Hermi-ona je vedoči otrok, ampak je razlaščena tega vedenja, razen če to vedenje nima za cilj podporne vloge pri napredovanju osrednjega deškega junaka. »Besedilo ji ne dovoli, da bi uporabila svoje znanje za lastno korist. Ko ima priložnost uporabiti znanje, se mora postaviti v pasivno vlogo. Hermiona je vedoč otrok, ki celo fante nauči uroka, ko pa ga je treba uporabiti za lastno zaščito, pa čaka, da pride Harry Potter in jo reši z urokom, ki ga je ona sama naučila. Kljub očitni nelogičnosti besedilo na tem vztraja. Otroci, če nimajo drugega vzorca kot takšne romane, to podzavestno privzamejo, postane njihovo. Vloge nimajo zveze z biološkimi razlikami, gre le za to, kako se pozicioni-rajo vloge,« je prepričana dr. Lilijana Burcar.
Literatura je le drobec v mozaiku
Opozorila je, da je v mladinski literaturi vedno manj realističnega in vedno več fantazijskega žanra določene vrste, ne takšnega, ki kaže na možnosti preraščanja obstoječe realnosti, ampak klišej-
sko fantazijskega.
Literatura je le drobec v mozaiku, potrebno je pogledati celotno družbeno dogajanje, ki gradi družbeno realnost po svoji želji in potrebi. »Literatura doda svoj delež, pomembno je zavedanje, da s svetovi, ki jih plete in ustvarja, lahko posreduje določene predstavnosti in na ta način potrjuje in legitimira določene neenakosti, lahko pa jih tudi preizprašuje in kaže na možnosti prečenja te neenakosti. V mladinski literaturi prevladuje klišejstvo, ki se spaja z medijskimi vplivi, z ostalimi socializacijskimi vplivi v okolici. Težko je razpreti, razkleniti mehanizme, ki se kažejo na najrazličnejših ravneh. Danes se otroke soci-alizira tako, da se jim čim več bere in zato ima literatura pomembno vlogo. Pomembno je kritično branje, ki ga izvajamo vzporedno z otrokom, tako da beremo iste reči, da vzpostavimo kritično pismenost,« je priporočala dr. Burcarjeva.
Sicer pa se ji zdi, da se v naši družbi kaže vedno večje družbeno razslojevanje in se-gregacija. »Kar je bilo pred 15 leti še javno dobro in dostopno preko šolskega sistema, je danes ekskluzivno v smislu tega, da je treba imeti posebne finance in ustrezno izobrazbo, da to svojemu otroku sploh lahko ponudiš. Šolski sistem se je glede literature zelo spremenil. V prihodnosti bo vse manj poudarka na kritičnosti in kvaliteti, vse več na preobsežnem podajanju snovi, brez utrjevanja in kritičnega mišljenja. Učitelji so prisiljeni podlegati takšnemu podajanju literature. Javno postaja vedno bolj pri-vatizirano, v šole imajo vstop najrazličnejše založbe, od katerih bodo večje lažje promovirale tudi nekvalitetne stvari. To pa zato, ker je to obdobje
Dr. Lilijano Burcar, doktorico literarnih ved, je predstavila direktorica MCO Marijana Korotaj.
vedno bolj podvrženo kapitalu, kjer javno postaja vedno bolj podvrženo privatnemu interesu,« je šolsko realnost povzela predavateljica.
Visoko tehnično usposobljena nekritična delovna sila
Končni rezultat tega trenda neoliberalizacije pa je po mnenju dr. Burcarjeve ustvarjanje sicer visoko tehnično usposobljene delovne sile, ki pa ni kritično ozaveščena in je kot taka zelo lahko vodljiva. Zato seji zdi kritična pismenost ključnega pomena, ne v zvezi z literaturo, s problemom neenakosti spolov ali feminizmom, ampak kot fenomen družbene pravičnosti in solidarnosti.
V pogovoru, ki se je razvil, so se udeleženke strinjale, da so mladi v procesu izobraževanje danes orientirani le v to, da dobijo papir in vstopijo na trg delovne sile, bo-
Ptuj • Koncert mladih glasbenikov
V objemu pomladi
Sredi oktobra lani je društvo za glasbeno umetnost Arsana s koncertom All capone štrajh trio napovedalo obetavno novo koncertno sezono. Doslej se je zvrstilo šest koncertov, na katerih so bile predstavljene različne glasbene zvrsti. Nazadnje so pripravili odličen koncert, ki so ga poimenovali V objemu pomladi in plesa.
Slavnostna dvorana ptujskega gradu je ponovno gostila izjemne mlade glasbenike. Šesti iz cikla Arsaninih koncertov je bil namenjen predstavitvi treh perspektivnih glasbenikov: pianista Mladena Delina, violinistke Doris Šegula in kontrabasista Luke Hermana Gaiserja. Pisan repertoar je obsegal glasbo L. van Beethovna, A. Dvoraka, B. Bartoka in C. Bollinga. Arsana pa že napoveduje nov koncert, maja se bo namreč predstavila so-
Mladen Delin, Doris Šegula in Luka Herman Gaiser pranistkaTeja Letonja. _'____Dzenana Becirovic
lonjski model izobraževanja pa deluje v interesu kapitala. Ampak takšnega nerazmi-šljujočega delavca bo lahko delodajalec še bolj izkoriščal. Slišati je bilo, da so danes takšni tudi mladostniki. Da več ne izkazujejo mladostniških značilnosti, radovednosti. Mladostniki menda naj ne bi več kritično razmišljali in presojali o družbi odraslih, v katero vstopajo, preizkušali meje. Najbolj žalostno pa je, da tega potencial menda ne nosijo niti več gimnazijci, bodoča intelektualna elita. Udeleženke so se strinjale, da je za odmik od običajnega treba imeti trdo kožo, razpredeno znanje, pa tudi materialna neodvisnost ni odveč.
Revščina je ženskega spola
Za konec je dr. Burcarjeva opozorila še na pravo poplavo mainstrimovske otroške literature, ki je vodena s strani korporacijskih založb. »Gre za eno vrsto razmožganjenja in hkrati za konservativen protiudar. Če hoče nekdo imeti različno zmanipulira-ne in vodene skupine ljudi, ki ustvarijo segregirano različno segmentirano in hierarhično razdeljeno delovno silo, mora igrati na karto družbenega spola. Te razlike se vpletejo v literaturo in medije, da se potem določene skupine ljudi lažje skanalizira v še bolj poceni delovno silo. In prav to se ustvarja znotraj neoliberalnega trga. Priča smo vedno večji feminizaciji revščine, ženske so prve, ki so odpuščene, hkrati pa so prav ženske tiste, ki jih potem vzamejo nazaj v službo, vendar pod drastično slabšimi pogoji, tudi za polovični delovni čas. Moški iz teh procesov sicer niso izključeni, ampak pojav v največji meri zajema ženske. Zato ni čudno, da so delovno intenzivne industrijske panoge odselili v nerazvite države,« je povezanost literature in kapitala zaokrožila dr. Burcarjeva.
Viki Klemenčič Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Spoznajte fantastično Rozi Rigler!
Rozi Rigler je tip ženske, ki ji današnji čas ni naklonjen. Rozi ni mlada, še huje - po današnjih standardih, ki jim tako brezpametno nasedajo ženske - je že precej priletna gospa, ki so ji malo mar modne zapovedi, stilske preobrazbe, protiletne pomade in zdrava prehrana. Gospo Riglerje-vo krasi, če se dandanes sploh lahko reče krasi, zajetna, mehka zadnjica, ki pušča globoko ugreznino na sedežni garnituri. V celoti je gospa Rozi čisto povprečna, običajna. Majčkeno predebela, pravzaprav veliko predebela, kot se predstavi sama. In poudarja, da ima ploska stopala, kar ji povzroča nevšečnosti pri hoji in težko dolgo stoji. Ob tem dobi v nogah bolečine, ki segajo vse do križa. No, možu Francu se je Rozi zdela ljubka, kakopak. Sestra Minka je imela Rozi za butasto, njen brat Karli pa je bil prepričan, da je Rozi v vsem videti taka kot so vsi drugi ljudje. Gospa Rozi si ne daje opravka s sivimi nitmi, ki so nekoliko že prepredle njene goste, črne lase.
Hja, njeni majhni prijateljici Nasti, s polnim imenom Anastazija, se zdi Rozi stara, debela ženska z okroglim, precej majhnim nosom. In deklič opazi še štrleča ušesa, velika usta, povešena lica in rjavo bradavico na desnem licu. Nastja se zaveda, da tak opis daje vtis neznansko grde pojave okroglega nosu, hrčkastih lic, ušes, ki štrlijo kot dva ročaja iz lonca, in širokih ust. Toda Rozijin obraz je nadvse prijazen, četudi jo včasih pestijo glavoboli, srh jo spreletava ob velikem hrupu in gneči. In le stežka zapusti varno zavetje hišnih zidov.
Rozi Rigler je ženska povsem običajnega, malega življenja, po poklicu hišnica in strežnica pri nekaj ljudeh, kajti samo od hišniške plače se ne da živeti. In nekoliko staromodno: odlično zna vihteti pletilke. Soseda Planinškova gospe Rozi ne more prehvaliti, saj je tudi njej, kot vsem ostalim, pomagala. Pazila je na Planinškove otroke, hodila v trgovino in jih pestovala, ko so bili bolni. In to brez plačila, saj je vedela, da si strežnice Planinškovi ne morejo privoščiti.
Rozi Rigler zelo rada piše spise, obožuje jih in jo poživljajo, zato jih svoji mali prijateljici zelo navdušeno narekuje. Ob naslovu Stari dežnik pripoveduje je Rozi ponergala: »Kako trapast naslov! Se stara ba-bura ni mogla spomniti nič boljšega? To je že prav prismojeno.« Prejšnji teden je namreč stara gospa že napisala spis za Nasti z naslovom Stari avto pripoveduje, še prej pa enega, ki se mu je reklo Stari klobuk pripoveduje. In Rozi je rekla: »Povej še tej kozi, naj da končno kakšno drugačno nalogo.« Deklica pa je imela zaradi Rozijine pripovedne žilice težave v šoli, saj je bila učiteljica mnenja, da Nastja pretirava. V spisu s pripovedovalcem starim avtomobilom je bilo na primer brati ... In potem je moj lastnik zavpil: Salamenska crkovina! Stari pesjanar spet ne vžge! Pri spisu Stari klobuk pa je Rozi narekovala: Nekoč sem bil prelepa polstena štula. Rožnate barve in mehka. Toda potem so me zadaj ukrivili navzgor in spredaj navzdol, mi zgoraj vtisnili udrtino ter me okrog in okrog ovesili s črnimi polstenimi nageljni. Nato me je kupila debela ženska s štrlečo bradavico na bradi .
Seveda je Nasti ugovarjala Rozi, da ne more tako napisati v spisu ali celo preklinjati. Toda gospa Rigler, ki jo vsekakor morate spoznati tudi vi, cenjeni bralci Knjigarnice, se je vedno sklicevala na resnico in resničnost. Rekla je, da če je kaj res in resnično, sme to človek tudi napisati. Toliko državljanskega poguma je že treba imeti, se je pridušala. Sploh pa - je rekla - ima Nasti tako in tako same odlične in odličnjaki si lahko privoščijo, da so malo bolj pogumni.
Očarljivo, izjemno, duhovito, resnicoljubno borko za človekove pravice in male ljudi, antise-mitistko in antifašistko gospo Rozi Rigler boste lahko spoznali v knjigi Christine Nostlinger z naslovom: Rozi Rigler, dobri duh (Prevedla Ana Grmek. Ljubljana: Družba Piano, 2009. 156 strani).
Liljana Klemenčič
-oto:vki
Rokomet
Krimovke pokazale, da si želijo naslov
Stran 12
Plavanje
Zmaga Blaža Kekca v Mariboru
Stran 12
Jadranje
Zmagovalci Ptujčanke Mariborčani in Konjičani Stran 13
Nogomet
Ptujčani na finalni turnir RIN U-8
Stran 13
8. Ptujski triatlon
Sprinterski triatlon je primeren za vse
Stran 14 Športni napovednik
Seznam športnih dogodkov ob koncu tedna Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Derbi v pravem pomenu besede
Za nami je 29 odigranih krogov v 1. SNL, tako da do konca ostane še sedem krogov, v katerih bo padla dokončna odločitev o naslovu prvaka, o uvrstitvah v evropske pokale in o obstanku oz. izpadu iz lige. Še najlažji je odgovor o naslovu prvaka, saj ima Maribor takšno prednost (9 točk), da jo bodo njihovi najbližji zasledovalci težko nadoknadili. O uvrstitvah v evropske pokale je situacija precej bolj negotova, saj je razlika med drugouvrščeno ekipo Celja in Interblockom na 6. mestu le 7 točk. Ker bo na sporedu še veliko neposrednih srečanj med temi ekipami, je težko karkoli napovedovati. Nesporno je samo to, da imajo Goričani v tem trenutku najdaljši niz dobrih rezultatov, medtem ko delajo Celjani zaradi krize v najtežjih razmerah.
Prav nič še ni odločenega tudi pri dnu prvenstvene tabele, saj se tri ekipe (Koper, Pri-morje in Drava) enakovredno borijo za rešilno 8. mesto, ki zagotavlja neposredni obstanek v ligi (predzadnji bo igral kvalifikacije z drugouvrščenim moštvom 2. SNL, zadnji pa neposredno izpade). Čeprav so bili Ptujčani po nizu porazov še pred dvema krogoma v domala izgubljenem položaju, so se z dvema zaporednima zmagama vrnili »med žive«. »Igralci še nismo obupali, saj smo se zavedali, da se enkrat morajo rezultati obrniti v naš prid. Na srečo se je proti Nafti to res zgodilo, zato lahko sedaj igramo precej bolj sproščeno in samozavestno, čeprav se zavedamo, da smo še vedno na zadnjem mestu in moramo nadaljevati z zbiranjem točk,« je povedal Tonči Žilic, izkušeni osrednji branilec in dodal: »Kot starejši igralec se popolnoma zavedam, da nam to lahko uspe
PrvaLiga Telekom
v Slovenije
1. SNL
PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Interblock; SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - HIT Gorica, Domžale - MIK CM Celje; NEDELJA ob 17.00: Labod Drava - Maribor, Primorje - Nafta.
1.	MARIBOR 29 15 11 3 58:35 56
2.	MIK CM CELJE 29 13 8 8 41:30 47
3.	HIT GORICA 29 13 5 11 47:45 44
4.	RUDAR VELENJE 29 13 4 12 38:34 43
5.	DOMŽALE 29 10 12 7 36:29 42
6.	NAFTA LENDAVA 29 10 9 10 31:40 39
7.	INTERBLOCK 28 10 7 11 42:39 37
8.	LUKA KOPER 29 6 11 12 29:43 29
9.	PRIMORJE 28 5 12 11 27:41 27
10.	LABOD DRAVA 29 7 5 17 32:44 26
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Andelkovič (Labod Drava, deljo pa bo imel težavno delo pri
desno) je odlično odigral zadnjo prvenstveno tekmo v Celju, v ne-pokrivanju Marcosa Tavaresa (Maribor, levo).
samo s kolektivno igro, v kateri se vsi podredijo uspehu moštva. Prav zato se znotraj ekipe po svojih močeh trudim, da bi tudi mlajši igralci sprejeli to filozofijo, ki lahko edina prinese pozitivne rezultate. V Celju je bil kolektivni duh zelo poudarjen, uspeh pa zaradi tega ni izostal.«
Prihajajo Mariborčani
Vendar časa za slavje ni, saj nogometaše Laboda Drave že to nedeljo čaka štajerski derbi: v goste prihaja Maribor! To zagotovo ni navadna tekma, saj se bo na ptujskem Mestnem stadionu zagotovo zbralo veliko število gledalcev. »Seveda se vsi dobro zavedamo, kaj nas čaka v nedeljo. Mi se z zmago v Celju še nismo rešili zadnjega mesta in želimo nadaljevati z zbiranjem točk. Ne glede na to, katera ekipa iz 1. lige bi v nedeljo gostovala na Ptuju, proti vsaki bi startali na zmago - tudi proti vodilnemu Mariboru bo tako,« so bile besede kapetana Aleša Čeha, ki se po odsluženi kazni zaradi prejetih 4 rumenih kartonov vrača v
Labod Drava - Maribor,
nedelja, 26. 4., ob 17.00 na Mestnem stadionu
Blagajne bodo odprte od 14. ure dalje.
ekipo, podobno pa velja tudi za Boruta Semlerja. Na drugi strani pa prav zaradi tega vzroka (kartoni) domači trener Adnan Zildžovič ne bo mogel računati na Ogu Johna in Fili-poviča. Prvi je na zadnjih dveh tekmah v igro Drave vnesel precej živahnosti, opravil pa je tudi velik delež v prekinjanju tekmečevih napadov, kar bodo morali sedaj opraviti njegovi soigralci. Eden teh je tudi Robert Kurež, ki je v Celju zaigral v začetni postavi. »Trener mi je rekel, naj igram pogumno, brez strahu in poskušam kar najbolje izkoristiti priložnost. Mislim, da mi je to kar uspelo,« je skromno povedal Kurež, ki bo najverjetneje tudi v nedeljo začel tekmo. »Proti Mariboru bomo vsi, ne glede na to, kdo bo začel tekmo, morali prikazati veliko znanja, da bi dosegli ugoden rezultat. Podpora navijačev bo še kako pomembna, zato si želim polne tribune,« je najboljše povabilo na nedeljsko tekmo podal mladenič, ki je iz Aluminija na Ptuj prestopil pred slabima dvema letoma, sedaj pa se počasi uveljavlja tudi v članskem moštvu. Za nastop bo ponovno kandidiral tudi Rok Kronaveter, ki ga v Celju ni bilo v moštvu.
S podobnimi težavami kot Zildžovič pa se ubada tudi mariborski trener Darko Milanič. Le-ta v nedeljo zaradi kartonov ne bo mogel računati na Pavlo-viča, Kljajeviča in Bačinoviča. Kljub temu Milanič še zdaleč ne razmišlja o porazu, saj bo
na Ptuju prisotna precejšnja množica navijačev Maribora, ki od svojih nogometašev vedno zahteva zavzeto igro. Sicer pa: le kdo si želi poraza v takšnem lokalnem derbiju, na katerem se redno zbere več kot 3000 gledalcev?!? Če bo vreme v nedeljo vsaj malo naklonjeno ljubiteljem nogometa, potem lahko pade tudi kakšen rekord v obisku Mestnega stadiona.
JM
Tekme Laboda Drave in Maribora v tej sezoni:
3. krog: Maribor - Labod Drava 1:1 (0:1); Pavlovlč (81); Drevenšek (40)
12. krog: Labod Drava - Maribor 0:4 (0:2); Volaš (28), tavares (40), Školnik (89), pavlovič (91, iz 11-m)
21. krog: Maribor - Labod Drava 2:1 (1:1); Plut (5), Jelič (72); Kronaveter (18)
Nogomet • 1. SNL
Podpora igralcem in klubu
Pred dobrima dvema tednoma je bil NK Labod Drava v enem najtežjih obdobij, odkar nastopa v 1. SNL. Niz tekem brez poraza se je vlekel že skoraj sedem mesecev, vse več je bilo nezadovoljnih navijačev in predvsem nogometnih »velestrokovnjakov«, ki so Dravo že preselili v 2. SNL. Če bi se to res zgodilo, bi potem našli največje zadovoljstvo v besedah: »Saj sem vam rekel, da se bo to zgodilo!«
Redki smo verjeli (in si tudi upali zapisati!), da se enkrat mora »odpreti« in da je le potrebno premakniti en kamenček, ki bo sprožil plaz. Da se splača vztrajati, so pokazali tudi najzvestejši navijači, ki so se kljub porazom v lepem številu vedno znova vračali na stadion in potrpežljivo čakali na prvi uspeh. To je glavni dokaz, da ljubiteljem nogometa na širšem ptujskem območju ni vseeno, ali bodo v naslednji sezoni na Ptuju gledali tekme prve ali druge lige. Prepričan sem tudi, da bo zaradi zadnjih dveh uspehov Ptujčanov Mestni stadion v nedeljo »pokal po šivih«, za kar bodo brez dvoma zaslužni tudi mariborski navijači, vendar ne izključno. Tudi nogometaši Drave bodo imeli svojo podporo, ki si jo z zagnanim delom na treningih zaslužijo. Jasno je, da se je z dvema zaporednima zmagama vzdušje okrog ptujskega prvoliga-ša izboljšalo, a to še zdaleč ne pomeni, da je obstanek zagotovljen - glavno garaško delo jih še čaka.
Moštvo je v zadnjem mesecu doživelo precejšnje spremembe, najbolj očitno se je to manifestiralo v prekinitvi pogodbe Miljen-ku Bošnjaku in dvakratnem sestanku disciplinske komisije kluba. Bistvo pa je vendarle to, da se zadrži jedro ekipe, ki se je pripravljeno za prvoligaški obstoj Drave podrediti skupnim ciljem - pa naj bo to Zilič, Kronaveter, Tiganj, Kurež ali kdorkoli drug.
Pomembno pa je še nekaj: igralci so vedno odhajali in prihajali, klub kot takšen pa je vedno ostal tukaj, na Ptuju, nihče ga ni nikamor odnesel. Prav zato si tisti, ki skrbijo zanj, zaslužijo vso podporo lokalnega gospodarstva, politike in navijačev. Metanje polen pod noge se po Slovarju slovenskega knjižnega jezika ne šteje kot podpora ...
Jože Mohorič
Boks • Dejan Zavec
15. maja s Poljakom Ziemlewiczem
Boksarska kariera našega šampiona Dejana Zavca je v zadnjem času v precej nemir-
nih vodah, vendar so na vidiku spet »razjasnitve«. Potem ko je moral dvoboj s Poljakom Sla-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec (27 dvobojev, 25 zmag, 1 poraz, 1 dvoboj brez odločitve) je imel zadnji dvoboj 29. novembra lani, ko je v borbi za naslov evropskega prvaka tesno izgubil s Poljakom Jackiewiczem. Njegov naslednji tekmec bo spet Poljak - Slawomir Ziemlewicz.
womirjem Ziemlewiczem
(23 borb, 18 zmag, 3 porazi), ki je bil napovedan 28. marca, odpovedati zaradi poškodbe, ki jo je staknil na treningu, se sedaj stvari vendarle obračajo v tisto pravo smer.
»Iskreno upam, da je res tako, saj imam sedaj napovedan dvoboj 15. maja, tekmec pa bo prav Ziemlewicz, ki me je ta čas res potrpežljivo čakal'. Dvoboj bo sestavni del boksarskega spektakla v Magdeburgu, kjer bo glavni dvoboj dneva v težki kategoriji potekal med Timom Hoffmanom (Nemčija) in Fran-coisom Botho (JAR). Trenutno treniram maksimalno zavzeto in bom zagotovo pripravljen pričakal dvoboj,« je povedal Dejan, ki bo v Sloveniji ostal še do konca tedna, nato pa se odpravlja na zaključne priprave v Nemčijo.
JM
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Pokazati všečno predstavo
Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 49:29 (30:12)
KRIM MERCATOR: Cerar 6, Go-lubič 12, Prebil 1, Mavsar 12, Ahlin 1, Damjanovič 4, Stefanišin, Vidic 3, Varlec 7, Pandžič, Argenti 4, Irma, Zrnec. Trenerka: Marta Bon.
MERCATOR TENZOR PTUJ: S. Križanec, M. Križanec, Korotaj 1, Pra-potnik 8, Ciora 6, Kikanovič 7, Čeh, Ozmec 1, Bolcar 3, Pikl, Sivka 3, Jau-ševec. Trener: Nikola Bistrovič.
Na povratno srečanje končnice tekmovanja v 1. A slovenski ženski rokometni ligi so rokometašice ptujskega Mer-catorja Tenzorja odpotovale neobremenjene, saj se je vedelo, da je Krim veliki favorit za napredovanje in tudi končni favorit za naslov državnega prvaka. Krimovke so pričele strahovito, saj so povedle 7:0, nato je bilo že 20:4. Kljub temu da za Ljubljančanke niso nastopile Bodnieva, Lekičeva in Ver-gelyukova, so vse preostale igralke dodobra izkoristile svojo priložnost. Na drugi strani pa gostje niso ponovile sobotne igre in razlika ob odhodu na
Mlajši dečki B:
Jeruzalemčki potrdili uvrstitev v veliki finale
Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 14:21 (7:9)
Drava: Bukvič, Rosič; Krasnič, Gavez 1, Vaupotič 1, Vrbnjak 3 (1), Žmavc 1, Damiš 7, Črnivec, Krajnc 1, Bedrač, Kokol Bogme, Pšajd. Trener: Robert Krasnič
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Caf, Rizman; Kociper 6, Grabovac, M. Hebar, Lukman 1, Niedorfer, Plavec, Žganec 1, Kolmančič 7, Štumberger 1, Horvat 4, Ulaga, Lukner, Ozmec 1. Trener: Mladen Grabovac
Sedemmetrovke: Drava 2/1; Jeruzalem 1/0.
Izključitve: Drava -.; Jeruzalem 4 minute.
odmor je bila velika.
V drugem polčasu so tudi gostje pričele igrati bolje in so bile v tem delu igre, ki so ga dobile domačinke 19:17, ena-
V zadnji tekmi polfinalne skupine D sta se na Ptuju pomerili ekipi Drave in Jeruzalema. Po boljšem začetku gostiteljev (7:6) gostje iz Ormoža sedem minut niso prejeli gola. Tako so zaostanek enega zadetka spremenili v 22. minuti v vodstvo s 4 zadetki, 11:7. V nadaljevanju je prednost jeruzalemčkov samo naraščala in bi bila še višja, če pri Dravi ne bi solidno svoje naloge opravila vratarja Bukvič in Rosič ter Damiš, ki je bil s sedmini zadetki najboljši strelec Drave. Najvišja prednost Ormožanov je znašala 8 zadetkov, 21:13. To je bila četrta zmaga Jeruzalema v tem prvenstvu nad Dravo. Jeruzalem se je s 1. mestom v polfinalni skupini D uvrstil v veliki finale, ki bo na sporedu 16. ali 17. maja. Znani so že trije finalisti: Cimos Koper, Rudar Trbovlje, Jeruzalem Ormož. Četrti udeleženec bo Krim iz Ljubljane ali Črnomelj.
KU
kovredne tekmice; visokega vodstva krimovk iz prvega polčasa seveda v nobenem primeru niso ogrozile. Za naslednje tekmice bodo ptujske rokome-
Velika Nedelja -Gorenje 31:15 (17:5)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Marko Kralj, Uroš Šerod, Filip Bombek 3, Žiga Kumer 1, Gregor Hojžar, Rok Cvetko 10, Kristjan Šoštarič 8, Matic Bokša 6, Kevin Preac, Kevin Slavinec, Tadej Ozmec, Tomaž Cvetko, Matic Marin 2. Trener: Bojan Munda.
Po nesrečnem porazu mladih rokometašev iz Velike Nedelje v Velenju so tokrat pokazali svojo pravo kvaliteto. Končni rezultat pove vse in fantje lahko samo žalujejo za izgubljeno točko v Ribnici, zaradi katere se niso uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice. Na povratni tekmi z Gorenjem so bili igralci Velike Nedelje v vseh prvinah rokometne igre boljši. Že na začetku so povedli z 11:0 (!) in dvomov o končnem zmagovalcu je bilo konec.
Za konec sezone čaka igralce tre-
tašice izvedele v soboto, saj se bodo pomerile s poraženo ekipo iz dvoboja Zagorje Istrabenz Gorenje - Celjske mesnine.
Danilo Klajnšek
Ormožani so pod vodstvom trenerja Matjaža Hanželiča in pomočnika Alčija Šuleka odigrali pet tekem in ob dveh zmagah ter treh porazih končali tekmovanje na četrtem mestu. V predtekmovanju je Jeruzalem premagal Olimpijo iz Vodic s 23:18 in Goranin Delnice s 17:15 ter nato v tekmi za 1. mesto v skupini klonil proti domačinom, kasnejšim zmagovalcem turnirja, z 18:22. V pol-finalu je Ormožane nadigral Šibenik z izidom 22:15 in nato v tekmi za tretje mesto še Med-veščak s 35:20. S 26 zadetki je najboljši strelec turnirja postal Ormožan Timotej Fafulič.
UK
Barve Jeruzalemčkov so v Biogradu zastopali: Matic Šulek, Denis Hrupič, Matej Dogša, Damir Mavrič, Sašo Hrupič, Timotej Fafulič, Jan Antolič, Žan Balažic, Lino Kirič, Darjan Ivančič, Grega Ivanuša, Aleksander Plohl, Tadej Vukan in trenerja Matjaž Hanželič in Alči Šulek.
nerja Bojana Munde še turnir za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Ta turnir naj bi bil v Veliki Nedelji, tako da bi igralci imeli tudi podporo svojih navijačev in seveda malo večje možnosti za uvrstitev na 5. mesto v Sloveniji. To pa bi bil tudi največji uspeh katere izmed ekip novega kluba (15. 4. 2009 so namreč praznovali 2. rojstni dan).
DK
Odgovor
Odgovor na sestavek Zimski atletski pokal: vrnitev zimskih osnovnošolskih tekmovanj z dne 10. 4. 2009.
V članku avtor UE navaja neprofesionalno ravnanje športnega pedagoga OŠ Mladika. Bralce obveščam, da so izjave nepreverjene in neresnične in s tem blatijo našo šolo.
Ravnateljica mag. Sonja Purgaj
Po dolgem času se bodo ljubiteljem rokometa na ormoškem in širše danes ob 20. uri na Hardeku v tekmi 2. kroga Lige za obstanek predstavili rokometaši Jeruzalema. Njihov nasprotnik bo zadnjeuvrščena ekipa novomeške Krke. Kljub zadnjemu mestu Ormožani na Krko ne gledajo zviška, saj so Dolenjci letos v več primerih dokazali, da gre za kvalitetno ekipo, ki je bila večkrat blizu točk, a so jih nato zaradi neizkušenosti prepustili tekmecem. Kar pet tekem v tem prvenstvu je Krka izgubila le za gol, med drugim tudi domačo tekmo v Novem mestu proti Jeruzalemu (29:30). Na Hardeku v prvem delu sezone so vinarji gladko z 29:20 premagali današnjega nasprotnika. Poleg zmage se želijo v taboru jeruzalem-čkov svoji publiki predstaviti z
Po zimski plavalni sezoni se najboljši plavalci in plavalke počasi pripravljajo na poletno - zelo aktivni so tudi v Plavalnem klubu Terme Ptuj. Mladi ptujski plavalci so se v zadnjem obdobju udeležili dveh večjih mitingov. Na 14. velikonočnem mitingu v Celju je v bazen skočilo kar šestnajst mlajših plavalcev in plavalk, ki so večinoma vsi popravili osebne rekorde, kar je bil tudi njihov osnovni cilj na tem tekmovanju. Še bolj množično pa je bil ptujski plavalni klub zastopan na tekmovanju Pomlad 2009 v Mariboru, saj je tekmovalo kar enaindvajset predstavnikov PK Terme Ptuj. Največji uspeh je dosegel Blaž Kekec (na sliki s trenerko) v disciplini 200 prsno, kjer je s časom 2.50,14 dosegel v močni mednarodni konkurenci 1. mesto. Kekec je ponovno pokazal svoj talent,
DaMoSS dohitel VGP Drava
V 3. krogu končnice so daleč najboljši rezultat (2936) dosegli igralci DaMoSSa, s čimer so skočili na 2. mesto. Tudi najboljši posameznik kroga (Silvester Strauss) prihaja iz te ekipe, zatajili pa so nekateri najboljši posamezniki v skupnem seštevku (Kotnik, Kostanjevec, Goznik), ki se tokrat niso uvrstili med najboljših deset. To je najbolje izkoristil Bojan Klarič, ki se je v skupnem seštevku na 1. mestu izenačil s Sebastjanom Kotnikom.
Skupina 1.-8.
Rezultati 3. kroga: DaMoSS - VGP Drava 5:3, Avto prevozništvo Novak - Talum 5:3, Bowling center Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 6:2, Projek-tis - Tames 4:4.
1.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK
2.	DAMOSS
3.	VGP DRAVA
4.	TAMES
5.	TALUM
6.	PROJEKTIS
7.	BOWLING CENTER PTUJ
8.	RADIO-TEDNIK PTUJ
Skupina 9.-16.
Rezultati 3. kroga: MP Ptuj - PSS 4:4, Ilkos - Projekta ing. 8:0, Mestna občina Ptuj - Boxmark 6:2. db
všečno predstavo, in če bodo varovanci Saša Prapotnika odigrali tako kot na pripravljalnih tekmah proti Čakovcu (35:26) in Gorišnici (30:22), potem se ni bati za nov par točk. Bo pa vseeno treba pošteno zavihati rokave, saj bi se ob presenečenju na Hardeku Krka ponovno vrnila med žive glede obstanka v ligi. Trenutno Novomeščani za Rudarjem in 10. mestom zaostajajo 7 točk, na voljo pa je še natančno šest tekem oz. 12 točk. Pri Jeruzalemu še vedno ostaja glavni cilj do konca sezone zadržati 8. mesto, ob dobrih predstavah ormoški ro-kometaši celo upajo na končno 7. mesto. Glede na to, da je za Vinarje prvenstvo praktično že končano, bi že bil skrajni čas, da se začne sestavljati ekipa za sezono 2009/2010.
Uroš Krstič
hkrati pa je vlil upanje, da bo morda ptujsko plavanje čez čas imelo zelo dobrega plavalca v slovenskem merilu.
Vsi ti dobri rezultati mladih plavalcev in plavalk PK Terme Ptuj so vsekakor dobra vzpodbuda pred poletni delom tekmovalne sezone, kjer bo za mnoge domače tekmovalce vrhunec nastop na 5. mednarodnem mitingu Pokal Terme Ptuj 2009. To največje in naj-množičnejše plavalno tekmovanje v Sloveniji bo potekalo 16. in 17. maja.
UR
Najboljši posamezniki kroga: 1. Silvester Strauss (DaMoSS) 849, 2. Bojan Klarič 810, 3. Romana Čuček (oba Avto. Novak) 766, 4. Gregor Miložič (BC Ptuj) 765, 5. Bojan Kocjan (Pro-jektis) 758, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 741, 7. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 733, 8. Robert Šegula (Tames) 728, 9. Marko Drobnič (Talum) 709, 10. Branko Kelenc (VGP Drava) 699.
Transport - Garant zavarovanje ni bilo odigrano.
9. MP PTUJ	1S	14S,S
10. ILKOS	17	14S,3
11. PSS	14	14B,0
12. MESTNA OBČINA PTUJ	13	1)1,9
13. DB TRANSPORT	11	1B1,S
14. BOXMARK	10	14B,7
15. GARANT ZAVAROVANJE	S	131,2
16. PROJEKTA ING.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Bojan Klarič (Avto. Novak) 188,8, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 188,8, 3. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 184,9, 4. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 182,2, 5. Marko Drobnič (Talum) 181,8, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,2, 7. Silvester Strauss (DaMoSS) 177,7, 8. Romana Čuček (Avto. Novak) 176,7, 9. Jani Kramar (DaMoSS) 173, 10. Gregor Miložič (BC Ptuj) 170,9.
JM
Rokomet • 1. A SRL (ž) - končnica od 1. do 8. mesta
Krimovke pokazale, da želijo naslov
Foto: Stanko Kozel
Nastja Prapotnik (ZRK MT Ptuj, rdeči dres) je v Ljubljani dosegla 8 zadetkov, kljub temu pa so igralke Krima prepričljivo zmagale.
Plavanje • PK Terme Ptuj
Zmaga Blaža Kekca
Rokomet • Starejši dečki A
Jeruzalem četrti v Biogradu
Na tridnevnem 5. veliko- ekip iz Hrvaške in Slovenije. Arbanasi, Goranin Delnice, nočnem turnirju v Biogradu Nastopile so ekipe: Medveš- Olimpija Vodice, Biograd ter na Hrvaškem je sodelovalo 8 čak Zagreb, Ludbreg, Šibenik, Jeruzalem iz Ormoža. Mladi
Ekipa starejših dečkov A Jeruzalema Ormoža, ki je nastopala v Biogradu.
Rokomet • Mlajši dečki
Mlajši dečki A
Bowling • Podjetniška liga
17	177,4
1S	179,3
1S	1B9,0
12	1BS,9
12	1B4,B
11	1BB,B
10	1B3,S
4	1S0,2
Les je naša največjamožnost . , in priložnost
Gozd je najstarejša in najbolj zelena slovenska zgodba neke vrste opomnik, v kateri smeri ' naj bi šla izrab ' preusmeritev slovenskega gospodarstva.
Okoljskim prednostim lesa bo potrebno dati večjo težo. Številni strokovnjaki so prepričani, da lahko lesnopredelovalna panoga veliko prispeva k doseganju okoljskih zavez Slovenije, zato tudi projekt Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije. Skoraj dve tretjini Slovenije prekriva prvovrstni gozd, v njem letno zraste za štiri kubične metre lesa na prebivalca, kar je izjemno naravno bogastvo, ki pa je zelo slabo izkoriščeno. Po pokritosti z gozdom se Slovenija lahko primerja s Finsko, Švedsko in Norveško. Čeprav naši gozdovi rastejo hitreje kot severni, v tem trenutku izkoristimo le polovico dovoljenega letnega poseka. Veliko lesa zato propade v gozdu, ker je še vedno tako, da Slovenija spodbuja kurjenje lesa, ne pa predelave. Tudi zato je v zadnjem času propadlo nekaj lesnopredelovalnih podjetij. Če bi spodbujali razvoj lesnopredelovalne industrije, bi se poraba energije lahko zmanjšala celo do 50 odstotkov. Prof. dr. France Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze Ljubljana, Oddelka za lesarstvo, med drugim pravi, da sta v času gospodarske krize in podnebnih sprememb les in predelava lesa izrednega pomena, saj predstavljata neizmerne možnosti za preusmeritev slovenskega gospodarstva, da postane energetsko varčno in do okolja vzdržno. Povečati bi morali sečnjo do dovoljenega maksimuma in pospešiti predelavo lesa. Predelava lesa bi morala potekati tam, kjer ta dobrina nastaja. Preusmeritev na predelavo lesa bi omogočila trajnostni razvoj podeželja in enakomernejšo poseljenost Slovenije. »Slovenija leži na potresnem območju, zato bi pri gradnji morali imeti prednost objekti iz lesa, saj so protipotresno najbolj varni,«
pavček. Tej zgodbi posvečamo tudi današnjo prilogo, ki je učinke podnebnih sprememb ter dosegli
poudarja prof. dr. Franc Pohleven. Podobno kot za nakup novega avtomobila bi morala država stimulirati nakup novega pohištva in gradnjo hiš iz lesa. Lesne konstrukcije so sicer zahtevne, so pa »ta prave«. Gradnja z lesom je čista in hitra. Slovenski proizvajalci montažnih hiš so med najboljšimi v Evropi. Ker je les naraven material, ga je potrebno tako tudi obravnavati in uporabljati. O energetski izrabi lesa se je razpisal dr. Štefan Čelan. Kot edini energetski vir je človek les uporabljal skoraj deset tisoč let. Slovenija je četrta najbolj gozdnata država Evrope. Drevesa pa so pogosto posejana med polji, travniki in ob naseljih. Gozd bi lahko bil naš nacionalni simbol je v svojem prispevku pod naslovom Naši gozdovi in gozdarstvo zapisal Andrej Kovačič vodja Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju. Velik zaljubljenec v les je tudi novinar Franc Milošič, ki piše o lesu kot našem večnem sopotniku. Človek v vsej svoji zgodovini največje spoštovanje lesu izkazuje prav z izdelovanjem okrasnih, obrednih in umetniških predmetov. Ponovno smo obiskali tudi Lesarsko šolo Maribor, kjer so bili naši sogovorniki dijaki, ki so se izkazali pri raziskovalnem delu. Mitja Marko je izdelal harmoniko, Marko Tajnikar violino. Njuni raziskovalni nalogi sta prepričljivi tako kot njuna izdelka, ki izvabljata kvalitetne zvoke. Pišemo tudi o prenovi programa Mizar, v okviru katerega je delo bolj usmerjeno v dijaka kot v učno snov. Pa o lesenih igračah, ki so najstarejše igrače na Slovenskem. Ker so iz zdravega naravnega materiala, so vedno bolj zaželene, zlasti še v ekološko ozaveščenih družinah.
MG
Les je že od nekdaj privabljal tudi tiste z umetniško žilico, zlasti še z rezbarjenjem in intarzijo. Na fotografiji izdelki dijakov Lesarske šole Maribor.
Foto: Črtomir Goznik
Skoraj dve tretjini slovenskega ozemlja prekriva gozd.
2 štajerskimiim	Simfonija lesa	petek o 24. aprila 2009
Gozd - slovenski nacionalni simbol?
Naši gozdovi in gozdarstvo
Slovenci smo tesno povezani z drevesom in gozdom, tema pradavnima simboloma življenja. Gozd pokriva 58 odstotkov površine Slovenije, tako da smo četrta najbolj gozdnata država Evrope. Drevesa pa so gosto posejana tudi med polji, travniki ter ob naseljih. Gozd bi lahko bil naš nacionalni simbol. Ob tem da smo pomorski narod, bi se lahko brez slabega prizvoka imeli za gozdni narod. V tem delu Evrope nam je uspelo ohraniti prvobitne gozdne združbe z avtohtonimi drevesnimi vrstami ter z njimi povezane številne druge rastlinske in drevesne vrste. Področje svoje naravne razširjenosti ima v Sloveniji 71 drevesnih vrst.
Tudi na širšem ptujskem področju najdemo 30 avtohtonih drevesnih vrst. V drevesni sestavi teh gozdov je 79 odstotkov listavcev in 21 odstotkov iglavcev. Pri listavcih prevladuje bukev, sledijo pa hrasta graden in dob, domači kostanj, beli gaber, češnja, gorski javor, akacija, črna jelša in ostali listavci. Pri iglavcih so najpogostejši rdeči bor, smreka, jelka in macesen. Večina ljudi pozna le tiste drevesne vrste, ki imajo največje deleže in so gospodarsko najbolj pomembne. Manj ali pa sploh ne pa manjšinske drevesne vrste v naših gozdovih, ki so zelo pomembne za ohranjanje biot-ske raznolikosti gozdne krajine in prehranjevanje prosto živečih živali. Ob pričakovanih klimatskih spremembah, ki bodo zelo vplivale na naše gozdove, pa so lahko vreden
nabor drevesnih vrst, ki bodo nam in bodočim generacijam olajšale prebroditi prihajajoče spremembe v okolju.
Gozdnatost na širšem ptujskem področju (UE Ptuj) je 31 odstotkov. Najnižja je na Ptujskem polju, kjer je 14 odstotkov, in najvišja v Zahodnih Halozah, kjer dosega 60 odstotkov. Gozdnatost se zaradi zaraščanja opuščenih kmetijskih površin v Slovenskih goricah in Halozah, na drugi strani pa zaradi krčitev gozdov v kmetijske namene v nižinah in za potrebe infrastrukture v zadnjem stoletju v skupnem ni veliko spreminjala. Vendar v gričevju in hribovju se gozdnatost rahlo povečuje, v nižinskem delu pa je prisotna stalna težnja po krčitvah gozdov. Kot zanimivost - na prodnem delu Dravskega polja se je gozdnatost v preteklih 170 letih po-
večala s 14 odstotkov na 24 odstotkov.
V Sloveniji je 71 odstotkov površine gozdov v zasebni lasti, 29 odstotkov pa v lasti države. Večje in strnjene površine državnih gozdov omogočajo kakovostno gospodarjenje z gozdovi. Na Ptujskem je 80 odstotkov zasebnih in 20 odstotkov državnih gozdov. Večje površine državnih gozdov so na področju Žetal, Donačke gore, Jelovic, Krčevine pri Vurberku, pri Kidričevem, okoli Borla in pri Zavrču. Zasebna gozdna posest pa je zelo razdrobljena in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Zasebna gozdna posest se še vedno nadalje deli, ker se povečuje število lastnikov oziroma solastnikov. Na Ptujskem je v lasti lastnikov z manj kot 3 hektarji gozdne posesti 58 odstotkov
površine gozdov, kar otežuje strokovno optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. Površine državnih gozdov so v zadnjih treh desetletjih skoraj popolnoma odprte z gozdnimi prometnicami, kolikor to dopuščajo terenski razmere. Tudi v zasebnih gozdovih, kjer je potrebno, pa bo šele moralo priti do povezovanja lastnikov gozdov v razne interesne skupine, kar bo omogočilo racionalno in tudi v okolju sprejemljivo gradnjo gozdnih prometnic. Velika je pa odgovornost politike, ki bi morala s primernimi ukrepi davčne politike pospešiti združevanje in povečevanje gozdne posesti in s tem tudi racionalnejšo rabo gozda kot obnovljivega naravnega vira.
Lesna zaloga slovenskih gozdov je 270 kubičnih metrov (m3) lesne zaloge (prostornine stoječega drevja)
na hektar površine, na kateri letno priraste 7 m3 novega lesa. Največji možni posek je 65 odstotkov prirastka. Podobno je stanje na ptujskem področju.
Letni obseg sečnje v državnih gozdovih na ptujskem področju je 16.500 m3 lesa posekanih dreves in je enak največjemu možnemu načrtovanemu poseku po veljavnih gozdnogospodarskih načrtih na področju Krajevne enote Zavoda za gozdove na Ptuju. V zasebnih gozdovih pa je največji možni letni posek 69.150 m3 lesa in je bil v letu 2008 dosežen v višini 60 odstotkov. V zadnjih nekaj letih se je obseg sečenj v zasebnih gozdovih povečal za 150 odstotkov ter se v letu 2009 še stalno povečuje. Vedno dražja fosilna goriva in njihovo pomanjkanje pa bodo še povečali rabo lesa v energetske namene ob učinkovitejši izrabi njegove energetske vrednosti.
Slovenske gozdove poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg) v zadnjih letih ogrožajo predvsem insekti (podlubni-ki) ter so najpogostejši vzrok sanitarnega poseka, ki znaša povprečno kar tretjino celotnega poseka. Na Ptujskem znaša sanitarni posek 20 odstotkov celotnega poseka predvsem zaradi naravnih
ujm. V letu 2006 je bil večji vetrolom v poletni nevihti na Dravskem polju, konec junija 2008 vetrolom v vzhodnem delu Haloz in v letošnji zimi snegolom, ki je v večji meri prizadel območje Slovenskih goric. Lanska avgustovska nevihta je s točo oklestila gozdove za Ptujem na površini 2000 ha v obsegu od 20 do 90 odstotkov krošenj, kar je najbolj prizadelo drevesa rdečega bora. S podlubni-ki imamo manj težav, ker je smreke v lesni zalogi gozdov le 4 odstotke.
Slovenski lastniki gozdov in gozdarji smo uveljavili in tudi drugim ponujamo primer so-naravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki je usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot. V letošnji pomladi lahko opazujemo lepoto naših gozdov. Z rastjo videvamo spremembe iz dneva v dan, v vsakem trenutku vidimo spreminjanje čudovite obleke narave. Samo narava zmore toliko ustvarjalne moči, da preoblači vso deželo, da ne pozabi na nobeno drevo, grm ali zel v najbolj odmaknjeni grabi. Andrej Kovačič, vodja Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju
OKNA, VRATA, SENČILA
Ugodne cene stavbnega pohištva v mesecu aprilu -dodatni popust 5%
Predstavništvo za Štajersko
Cesta v Rošpoh 24, 2351 Kamnica pri Mariboru Inženiring stavbnega pohištva Radovan Ramšak s.p.
Telefon: 02/4202731, GSM: 041/685 031 e-mail:
trgovina.maribor@ielovica.si
JELOVICA
WWW.JELOVICA.SI
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALOd.0.0.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, _tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000_
KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951 Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	mešalnica fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalik
-	mešalnica tesarol In helios barve v vseh nlansah
-	čistila In spreji za odstranjevanje madežev
Varčujmo z lesom
Energetska izraba lesa
Po podatkih zgodovinske stroke je človek skoraj deset tisoč let uporabljal les kot edini energetski vir.
Novodobna goriva, ki jih človeštvo uporablja zadnjih dvesto let, povzročajo številne klimatske spremembe, zato se les kot gorivo ponovno ponuja kot učinkovit nadomestek, ki predstavlja obnovljiv vir ener-
gije. Za našo deželo, ki je skoraj 57-odstotno pokrita z gozdovi, bi bilo naravnost nespametno zapostavljati ta pomemben vir energije.
V procesu izgorevanja lesa ogljikovodiki razpadejo na C02
in vodo, sprosti pa se toplotna energija. Tudi les ni okolju popolnoma neškodljivo kurivo, vendar lahko emisije z ustrezno tehnologijo zmanjšamo. Komponente, ki se sproščajo pri izgorevanju lesne biomase,
Foto: Črtomir Goznik
Les kot gorivo postaja ponovno pomemben.
pa so del ekosistema, ki jih les pri svoji rasti lahko ponovno uporablja.
Za samooskrbo gospodinjstva z zadovoljivo količino biomase je potrebna določena površina gozdov. Ob upoštevanju povprečne kakovosti gozda s 4,4 m3 možnega poseka na hektar in povprečni porabi srednje velikega gospodinjstva (20.000-25.000 kWh/leto) je za samooskrbo potrebno vsaj 10 ha gozda.
Energetska učinkovitost je v precejšnji meri odvisna od številnih lastnosti lesa kot kuriva. Ena izmed pomembnih, če ne najpomembnejša lastnost kuriva je kurilna vrednost. To je količina toplote, ki jo vsebuje masna ali prostorninska enota pri določeni vsebnosti vode (kWh/m3). Glede na vsebnost vode v lesu ločimo:
• svež les (takoj po poseku), ki ima vlažnost nad 40 odstotkov,
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Stefan Celan
•	gozdno suh les (približno pol leta po poseku), ki ima vlažnost 20 do 40 odstotkov,
•	zračno suh les (daljše sušenje na zračnih skladiščih), ki ima vlažnost do 15 odstotkov,
•	tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 12 odstotkov.
Voda v lesu zmanjšuje kurilno vrednost, 10 odstotkov vode zmanjša kurilno vrednost za 12 odstotkov. Če kurimo gozdno suh les, porabimo četrtino energije, uskladiščene v lesu, za izparevanje vode.
Energetska vrednost 1 m3 zračno suhega bukovega lesa je približno ekvivalentna energetski vrednosti 300 l lahkega
kurilnega olja. Če porabi gospodinjstvo letno 3.000 l kurilnega olja, bi ob prehodu na les letno porabili od 12 do 15 m3 zračno suhega lesa listavcev ali 30 do 45 nasutih m3 lesnih sekancev. Vrednosti so okvirne in odvisne predvsem od kuriva in od kurilne naprave.
Pred uporabo lesa kot vira energije je potrebno oceniti stroške investicije in stroške obratovanja izbrane tehnologije. Potrebno se je zavedati, da je izbrana tehnologija učinkovita le, če omogoča maksimalen izkoristek v lesu uskladiščene energije ob minimalnih investicijskih in obratovalnih stroških.
dr. Štefan Čelan
Za večjo promocijo rabe lesa
Prilagajanje slovenskega gospodarstva podnebnim spremembam s predelavo lesa
Les je od vseh gradiv za objekte in izdelke energetsko najbolj varčen. Nastaja s procesom fotosinteze s pomočjo sonca in CO2 (dar narave) in je naravno obnovljiv ter ustreza načelom sonaravnosti. Tako bi lahko povečana gradnja objektov in uporaba izdelkov iz lesa, namesto iz drugih materialov, največ pripomogla k varovanju okolja in blaženju podnebnih sprememb. Predelava lesa in uporaba lesnih izdelkov lahko največ prispeva k ohranitvi narave in pomeni prihodnost za človeštvo.
V naših gozdovih priraste na leto na prebivalca 4 m3 lesa. V času gospodarske krize in podnebnih sprememb sta les in predelava lesa izrednega pomena, saj predstavljata neizmerne možnosti za preusmeritev slovenskega gospodarstva, da postane energetsko varčno in do okolja vzdržno. Zmanjšali bi porabo fosilnih in drugih neobnovlji-vih virov energije in materialov, hkrati pa tudi znižali celokupno porabo energije. Tako bi morali v Sloveniji globalno ekonomsko krizo reševati v povezavi z okoljem oz. s podnebnimi spremembami in tako omogočiti prehod Slovenije v nizkoogljično družbo. Povečati bi morali sečnjo do dovoljenega maksimuma in pospešiti predelavo lesa. Doseči bi morali uporabo izdelkov iz lesa na prebivalca na vsaj en kubični meter (trenutno je pod 0,2 m3).
V Avstriji so si do leta 2020 zadali cilj, da dosežejo porabo lesa za izdelke na prebivalca najmanj 1,2 m3, čeprav imajo razpoložljive lesne surovine na prebivalca manj kot v Sloveniji.
Lesna industrija je delovno intenzivna, zato predstavlja velike zaposlitvene možnosti, obenem pa ne vpliva negativno na okolje ter sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Les bi morali predelati doma v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Za dosego tega cilja bi morali podpreti raziskave in razvoj tehnologij predelave lesa ter omogočiti hitrejši prenos izsledkov raziskav in novih znanj v prakso.
Predelava lesa bi morala potekati tam, kjer ta dobrina nastaja. Na gozdnatih področjih bi morali s podporo države in sredstvi EU čim prej načrtno ustanavljati Centre predelave lesa (CPL).
Ostanke sečnje in obdelave lesa bi uporabili za proizvodnjo energije, s katero bi se samostojno oskrbovali CPL in regije. Preusmeritev na predelavo lesa bi omogočila trajnostni razvoj podeželja in enakomernejšo poseljenost Slovenije (demografski vidik). Z ustanavljanjem CPL bi dosegli decentralizacijo slovenske industrije in ustvarili bi delovna mesta v bližini bivanja. Na tak način bi zmanjšali dnevne migracije v industrijske centre in uporabo prevoznih sredstev ter s tem porabo goriv, kar bi še dodatno prispevalo k zmanjšanju emisij CO2. Z zaposlitvijo v kraju bivanja bi se ljudje poistovetili s krajem (pripadnost), ne bi zgubljali časa s prevozom, zmanjšala bi se obremenitev cest in število nesreč.
Slovenija leži na potresnem področju, zato bi pri gradnji
Foto: Črtomir Goznik
Država bi morala tako kot nakup novega avtomobila spodbujati nakup pohištva in gradnjo hiš iz lesa.
morali imeti prednost objekti iz lesa, saj so protipotresno najbolj varni. Tudi za obnovo objektov, porušenih ob potresih, bi morali kot gradivo uporabiti les, saj bi tako zagotovili trajno rešitev na aktivnih potresnih območjih Slovenije.
Država bi morala podobno kot nakup novega avtomobila spodbujati nakup novega pohištva ter izgradnjo hiš iz lesa. Tako bi posredno vzpodbudila lesnopredelovalno industrijo. Stare izrabljene lesne izdelke bi skupaj z odpadki, ki nastanejo s proizvodnjo novih izdelkov, uporabili za proizvodnjo energije. S tem bi zmanjšali pritisk na svežo hlodovino, ki bi bila na razpolago lesni industriji, ne pa za kurjavo.
Vse državne in javne institucije ter predstavništva Slovenije v svetu bi morali opremljati s slovenskimi izdelki iz sonarav-nih materialov. Z javnimi razpisi in naročili bi Vlada RS morala vzpodbuditi domačo »zeleno« industrijo. Ti Vladni ukrepi bi v sedanjih kriznih ekonomskih razmerah znatno prispevali k prebuditvi (revitalizacija) našega gospodarstva, ki bi bilo do človeka ter okolja vzdržno in bi ga zato morali podpreti s sredstvi iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov.
Prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta Univerze Ljubljana, Oddelek za lesarstvo
Prof. dr. Franc Pohleven je eden tistih Slovencev, ki v zadnjem času času večino časa posveča promociji rabe lesa. Poudarja, da je obdelava lesa energetsko nepotratna in da se pri tem ogljikov dioksid skladišči in ne sprošča v okolje. Tudi na ta način poskuša les aktivno promovirati kot obnovljivo naravno surovino, katere povečana uporaba lahko pomembno omili problem globalnega segrevanja in pomaga pri izpolnjevanju zahtev, ki jih pred našo državo postavlja Kjotski protokol. Lani je prof. dr. Franc Pohleven prejel tudi priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti, ki ga Slovenska znanstvena fundacija podeljuje od leta 2005 dalje. Že od nekdaj skrbi za to, da najnovejša dognanja predstavlja ne le tuji, temveč tudi slovenski javnosti. S svojimi deli, ki prinašajo nove ideje in metode na področje lesarstva, je profesor Pohleven pomembno uveljavil slovensko znanost v mednarodnem merilu. Je tudi eden pobudnikov ustanovitve Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme.
Foto: arhiv
Prof. dr. Franc Pohleven: »Lesna industrija je delovno intenzivna panoga, zato predstavlja velike zaposlitvene možnosti. «
Maribor • O prenovi programov poklicnega izobraževanja
Vsi predmeti se navezujejo na stroko
Prenova programov poklicnega izobraževanja v Lesni šoli Maribor poteka že tretje leto. Junija letos bo prva generacija mizarjev končala šolanje v okviru prenovljenega programa, je povedala pedagoginja Lesarske šole Maribor mag. Cvetka Semlak.
V Sloveniji se je prenova poklicnega izobraževanja pričela pred šestimi leti. Med prvimi so šli v prenovo poklicnega izobraževanja, v program Avto-serviser, šolski center Velenje, Ptuj in Ljubljana. Prva generacija je že opravila zaključni izpit. Lesarska šola Maribor se je v prenovo vključila kot tretja generacija v okviru lesarskih šol. Prenova je prinesla precej nekega dodatnega dela, kljub velikim izkušnjam, ki so že bile dosežene s prenovo v programu Avtoserviser, precej novosti in odkrivanja novih poti ter načinov dela v šoli, je povedala Semlakova. »Največ težav smo
učitelji imeli pri oblikovanju kurikula, naenkrat je bilo veliko prepuščenega šolam samim, osnove so bile podane samo okvirno, na primer okvirno število ur za celo obdobje izobraževanja, ki jih je bilo potrebno razdeliti po letnikih, preimenovali in preoblikovali so se tudi predmeti. Novost pa je modularna zasnovanost prenove, ki pomeni, da so se stro-kovno-teoretični predmeti in praktični pouk povezali v enovite module, ki potekajo skozi vse leto. Prej smo imeli denimo pet strokovnih predmetov, ki so se sedaj povezali v en modul, čeprav se ti predmeti ozi-
roma moduli še vedno delijo na podpredmete, ki jih izvajajo različni učitelji. Na koncu, ko se modul zaključi, pa se je potrebno uskladiti pri oceni. Nov je tudi pravilnik o ocenjevanju znanja, saj je prenova prinesla tudi drugačno filozofijo ocenjevanja. Enk več ni, imamo t. i. NMS-je, ki jih dijaki različno poimenujejo, kot na primer ne maram slovenščine, mama ne se sekirat. NMS pri dijaku pomeni, da ni dosegel minimalnega standarda znanja. NMS je in ni uganka, učitelji, ki poučujejo posamezni predmet, morajo natančno določiti in vedeti, kaj je tisto, kar naj bi bilo temeljno
znanje, kar je minimalni standard znanja, ki prinaša pozitivno oceno, ostalo je NMS. Spremenila se je tudi pedagoška dokumentacija. Samim šolam je bilo prepuščeno oblikovanje redovalnice, kjer pa nismo odkrivali tople vode, temveč smo se povezovali s programskimi učiteljskimi zbori v šolah, kjer so že imeli določene izkušnje pri prenovi. Ene smernice so bile že podane, praksa pa je pokazala drugo. Modularna zasnovanost je tudi med šole vnašala nekatere razlike. Prenova sedaj poteka že tretje leto, že tretjič pa imamo malo drugačno redovalnico. Redo-valnice so zelo obsežne, ker ima vsak dijak svojo stran, kjer so vpisane ocene in tudi t. i. nedoseženi oziroma neosvojeni cilji. To beleženje in sprotno vpisovanje je včasih prineslo tudi nekaj zmede, povedati pa velja tudi, da pa redovalnice sploh niso bile predpisane. V začetku je bilo precej negodovanja, ker so se morali učitelji dogovarjati in usklajevati, zdaj smo se vsemu že privadili, ugotovili smo namreč tudi, da smo bili včasih preveč natančni,« je prenovo programa mizar predstavila mag. Cvetka Semlak.
Prenova je prinesla novo dinamiko v delo in organizacijo življenja na šoli, nov način razmišljanja in veliko več povezovanja med samimi učitelji, kar je prineslo tudi celovitejšo obravnavo dijaka. Sama filozofija ocenjevanja pa se še ni
najbolj prijela, ker je pri nas enka še vedno enka, NMS nima enake teže. Nekaj slabosti se pojavlja še tudi pri medpred-metnem povezovanju, ki je po mojem tudi malo merjenje moči, kar se pri timskem delu pogosto dogaja. Učitelji so pri prenovi najbolj pogrešali podporo v obliki konkretnejših smernic.
Odzivi dijakov in staršev na prenovo programa so pozitivni. Marsikateri starš je bil presenečen, ko je videl, da je njegov otrok sposoben nastopati in tudi sicer stopati v ospredje, za kar v osnovni šoli ni imel možnosti, tudi zato, ker je v šolskem uspehu zaostajal, ni bil odličen ali prav dober učenec. Skozi projekte pa mu je sedaj omogočeno, da lahko stopa tudi v ospredje. To je tisto žlahtno, še posebej poudarja mag. Cvetka Semlak. Dijaki, ki obi-
skujejo prenovljeni program za mizarja, morajo več delati, dobijo bolj integrirano, med seboj povezano znanje, bolj so izpostavljeni, ker je tudi delo bolj usmerjeno v dijaka, ne samo v učno snov. S prenovo so se očistili tudi učni načrti, pri splošnoizobraževalnih predmetih je šlo ven nekaj balasta. Povedati pa je velja, da se vsi ti predmeti navezujejo na stroko. Čas pa bo pokazal, kako se bo prenova odrazila v nadaljevanju izobraževanja, saj podatki kažejo, da se bo 80 odstotkov dijakov odločilo za nadaljnje izobraževanje v poklicno-teh-niškem izobraževanju. Po starem načinu izobraževanja so ti dijaki imeli kar nekaj težav pri slovenščini, matematiki, tujem jeziku. Ker pa je tudi PTI prenovljen, pedagoginja ocenjuje, da večjih težav naj ne bi bilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V prenovljenem programu Mizar je delo bolj usmerjeno v dijaka, ne toliko v samo učno snov.
Maribor • O dogajanju na šoli
Raziskovalno delo na Lesarski šoli Maribor
V zadnjih šestih letih smo na regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev »Mladi za napredek Maribora« poslali 27 raziskovalnih nalog. Vsako leto naši mladi raziskovalci na regijskem tekmovanju »Mladi za napredek Maribora« osvajajo tudi prva mesta, iz državnega tekmovanja »Gibanje znanost mladini« pa vedno prinesejo tudi kakšno »zlato sovo«. Dijaki Lesarske šole Maribor sodelujejo z raziskovalnimi nalogami na različnih raziskovalnih področjih.
Še najbolj so nam »domača« naslednja raziskovalna področja: lesarstvo, naravna in kulturna dediščina, gradbeništvo in arhitektura ter interdisciplinarno področje. Dijaki v svojih nalogah obravnavajo v glavnem teme, ki niso del rednega izobraževanja ali so to le deloma. Tako je npr. že sama
izdelava izdelkov za naše dijake - mlade raziskovalce - eno samo veliko raziskovanje, ki pa ga, če je le mogoče, nadgradijo še z dodatnim raziskovanjem znotraj izdelanega. Tako izdelano največkrat niso samo izdelki kot takšni, pač pa se z izdelavo številnih variant izdelkov ali njihovih sestavnih delov izde-
lava izdelka nadgradi v še večje in boljše raziskovanje. Dijaki so v sklopu raziskovalnega dela v zadnjih letih izdelali zelo raznolike naloge, ki imajo vedno za sabo tudi izdelke, modele ali vsaj makete. Večino navedenega je seveda izdelano iz lesa in lesnih tvoriv. V sklopu raziskovalnega dela so tako do sedaj
nastali izdelki, kot so: bobni, kitara, harmonika, violina, lesena obutev, puškina kopita, maketa žage, katapult, cokle, lok, stopnice, lesene igrače, klopotec, leseni spominki itd. Iz navedenega je razvidno, da naši dijaki še najraje posegajo na področje, povezano z glasbo, četudi gre za zelo zahtevno področje, kjer moraš pridobiti zelo široka in raznolika znanja. V bistvu so skoraj vse naše naloge interdisciplinarne. V raziskovalne naloge dijaki - mladi raziskovalci - vložijo zelo veliko ur dela in pogosto naloge predstavljajo za njih tudi zelo velik strošek. V vsako kvalitetno raziskovalno nalogo je vloženo veliko truda avtorjev in mentorjev, hkrati pa velja še posebej poudariti, da pri izdelavi kvalitetne raziskovalne naloge sodeluje veliko več ljudi, kot le tisti, ki so pod nalogo podpisani. Poleg učiteljev strokovno-teoretičnih in učiteljev splošnoizobraže-valnih predmetov ter učiteljev praktičnega izobraževanja ne smemo pozabiti tudi na števil-
ne zunanje osebe, ki nam pri izdelavi nalog nudijo raznovrstno pomoč. Vsakršne pomoči smo zelo veseli. Ob veselju nad doseženimi rezultati gre izreči zahvalo prav vsem. Vsi ti odlični rezultati, ki jih naše dijakinje in dijaki dosežejo na regijskem in državnem tekmovanju, so najboljša spodbuda za delo naprej. V šolskem letu 2008/09 smo tako izdelali šti-
ri nove raziskovalne naloge, nekaj pa jih je v izdelavi že za naslednje leto. Po zagovoru le-teh na javni šolski predstavitvi je potekalo med 9. in 21. marcem 2009 tekmovanje »Mladi za napredek Maribora 2009«, ki ga je že četrto leto zapored na povabilo direktorja zavoda Lesarske šole Maribor, g. Aleša Husa, gostila naša šola.
Dušan Hren
Foto: Črtomir Goznik
Dušan Hren, koordinator raziskovalnega dela mladih na Lesarski šoli Maribor
Kaj vse lahko naredimo iz lesa
Lesar, ki ga navdihuje glasba
Mitja Marko je doma v Nasovi, v bližini Apač, obiskuje 2. č poklicno-tehniškega izobraževanja, program Lesarski tehnik. Že tri leta ima svoj ansambel Vzpon, igra klavirsko harmoniko, diatonično harmoniko in klaviature. Šolanje želi nadaljevati na Akademiji za glasbo, klavirska harmonika.
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Marko bo po končanem šolanju na Lesarski šoli Maribor šolanje nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Na odločitev za šolanje v lesarski šoli je pri Mitju vplivala bližina obratov, ki se ukvarjajo z mizarsko dejavnostjo, in ker ga veseli delo z lesom. Šolanje izpolnjuje njegova pričakovanja. V svoji raziskovalni nalogi je Mitja Marko raziskal vpliv lesa na zvok diatonične harmonike, diatonično harmoniko pa je tudi izdelal. Izdeloval jo je štiri mesece. Resno ukvarjanje z glasbo je bilo odločilno pri odločitvi za raziskovalno nalogo. V času izobraževanja se je seznanjal predvsem s tehničnimi značilnostmi tega glasbila, glasbeno teorijo in prakso nasploh, manj pa je o tem glasbilu izvedel iz drugih vidikov, na primer o tem, kako les vpliva na zvok diatonične harmonike. Slednje ga je v raziskovalni nalogi še posebej zanimalo. Harmoniko, ki je glasbeni instrument, pri katerem je osnovna surovina les, je izdelal s pomočjo izdelovalcev harmonike. V nalogi je predstavil diatonično harmoniko, vrste harmonik in dele diatonične harmonike, pojasnil princip delovanja in skušal ugotoviti, kako les vpliva na zvok diatonične harmonike, kako ta potuje iz harmonike. Diatonična harmonika spada v skupino aerofonov ali zrakovnih glasbil. Čeprav je
Foto: Črtomir Goznik
Mitja se od svoje harmonike ne bo ločil, vedno bo imela častno mesto med njegovimi instrumenti.
glede na nastanek eno najmlajših ljudskih glasbil, je po razširjenosti med prvimi. V slabih sto letih je prodrla v vse evropske dežele in ponekod izpodrinila mnoga dosedanja godčevska glasbila. Mitja Marko je s svojo nalogo ugotovil, da v Sloveniji obstaja okrog 65 izdelovalcev harmonik. Prvo delavnico harmonik je na Slovenskem leta 1888 ustanovil Franc Lubas. Pri klavirskih in kromatičnih harmonikah je vseeno, ali meh stiskamo ali vlečemo, vedno dobimo enak ton. Pri diatonič-nih harmonikah pa je obratno, pojasnjuje Mitja Marko, ko meh vlečemo, dobimo drugačen ton kot takrat, ko ga stiskamo. Vedeti pa je potrebno, da je di-atonična harmonika durovsko omejena, odvisno od tonalitete uglasitve glasilk. O vplivu lesa na zvok diatonične harmonike je ugotovil, da se zvok v lesu širi najhitreje v smeri lesnih vlaken. Ob gostoti lesa in smeri širjenja zvoka so pomembni dejavniki, ki vplivajo na hitrost širjenja zvoka v lesu, še elastičnost, vla-
žnost in temperatura lesa ter frekvenca zvoka. Les je posebej pomemben za ves glasovni del harmonike. Z nalogo je ugotovil, da izdelava diatonične harmonike ni enostavna, da jo lahko izdelajo le visoko izobraženi strokovnjaki, saj to nista le dve leseni škatli, med seboj povezani z mehom. S pomočjo intervjujev je dokazal, da les vsekakor vpliva na zvok harmonike. Potem ko je vse delo opravil, napisal raziskovalno nalogo in izdelal diatonično harmoniko, je ugotovil, da so za vrhunski glasbeni instrument potrebne dolgoletne izkušnje, raziskovanja, poskusi in testiranja. Za harmoniko pa ni pomembno le, da lepo zveni, pomembne je tudi njen videz, ugotavlja Mitja Marko. Tako ima diatonična harmonika po navadi kromiran pokrov na diskantu, bas ploščico, kromirane vogale, nogice in trompete.
Harmonika bo ostala kar pri njem, tudi zato, ker se veliko ukvarja z glasbo.
MG
Zaščitimo zemljo - Svet za les
Z izdelki za večjo promocijo lesa
Da bi predstavili les in lesne izdelke Svet za les in Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete organizirata od 13. do 17. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani prireditev z naslovom Čar lesa.
V ta namen pripravljajo razstavo industrijskih izdelkov, unikatnih in umetniških predmetov iz lesa. Prikazati želijo različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh prebuditi odnos do tega naravnega materiala. Širšo javnost skušajo na tak način ozavestiti, da z odločitvijo za leseni izdelek pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb.
K sodelovanju so povabili
vse, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z obdelovanjem lesa, da svoje izdelke predstavijo na razstavi v Cankarjevem domu. Razstavljavcem so ponudili razstavni prostor brezplačno, brezplačen pa bo tudi vstop za obiskovalce. Razstavo bodo spremljala predavanja in delav-niče, ki so namenjene strokovni ter širši javnosti.
"Eksponati morajo biti izdelani iz masivnega ali vezanega
lesa (naravnega ali modificiranega). Izjemoma je možna tudi kombinacija s kamnom in steklom, vendar ti materiali ne smejo prevladovati, na frontnih površinah jih je lahko do največ 30 odstotkov," je v imenu organizacijskega odbora prireditve Čar lesa povedal prof. dr. France Pohleven. Površinsko so lahko izdelki obdelani z neprekrivnimi in okolju prijaznejšimi premazi. Dovo-
ljeni so tudi kovinski ročaji in okovje ter slikovno gradivo ali makete lesenih objektov.
Eksponati bodo razstavljeni po tematiki in ne po proizvajalcu. Vsi izdelki bodo enotno označeni z imenom izdelovalca in drugimi tehničnimi podatki. Končni izbor izdelkov za razstavo bo opravila strokovna komisija. Podrobnejša navodila so razstavljavci prejeli po prijavi na razstavo.
Foto: Črtomir Goznik
Z razstavo Car lesa želijo organizatorji prikazati različne možnosti uporabe lesa in v ljudeh prebuditi odnos do tega naravnega materiala.
TESARSTVO, KROVSTVO
Silvester Šešerko s.p. Senešci 2a, Velika Nedelja
GSM 040 476 143
Priporočamo se s storitvami postavljanja ostrešij, brunaric, garaž, nadstreškov, krovskimi deli.
z VAMI ŽE 10 LET!
Kaj vse lahko naredimo iz lesa
Marko Tajnikar in njegova violina
Marko Tajnikar je dijak 4. a-razreda v programu Lesarski tehnik, doma je iz Slovenskih Konjic. Za šolanje na lesarski šoli se je odločil predvsem zaradi tega, ker ga veseli delo z lesom in ker gre za naravni material. V šoli nima težav. Doma imajo mizarstvo, ki ga želi nekoč prevzeti. V domači delavnici pogosto prime tudi za delo. Tudi pohištvo v njegovi sobi so izdelali doma, za svojo dušo pa si je sam izdelal pisalno mizo. Po končani srednji lesarski šoli bo izobraževanje nadaljeval na višji lesarski šoli. Od vsakega posameznika je odvisno, kakšne želje in cilje ima v življenju, pravi Marko glede izbire svojega poklica. Če doma ne bi imeli mizarstva, je vprašanje, če bi se tudi sam odločil za izobraževanje v lesarski stroki.
Marko Tajnikar je tudi avtor raziskovalne naloge pod naslovom Vpliv položaja duše v violini glede na njen ton. Za ta projekt se je odločil, ker je les zanimiv material in ga je mogoče uporabiti na številnih področjih, tudi v glasbi. Glavni cilj je bil izdelati violino, ki bo imela dokaj dober ton. Z nalogo je želel odgovoriti tudi na izziv, ali je ob zaključku svojega šolanja ob običajni paleti mizarskih izdelkov sposoben izdelati tudi izdelek, ki je povsem neobičajen oziroma redek in ki ga ni izdelal še nihče izmed njegovih vrstnikov. Raziskal je,
kaj vse vpliva na dober ton, iz kakšnega lesa mora biti violina, osredotočil se je na dušo violine, kako pomemben je položaj duše v violini glede na njen ton oziroma zvok. Violina je najvišje uglašeno godalo, sestavlja jo preko 80 delov. V glavnem pa jo delimo na glavo, vrat in trup. Pokrov violine je izdelan iz najkakovostnejšega smrekovega lesa, obod in dno iz javorovega lesa. Celoten trup z vratom, polžem in vijačnico je zaščiten s posebnim premazom, nato pa še s šelakom, ki odlično vpliva na kakovost zvena violine. Za izdelavo violine je Marko po-
Foto: Črtomir Goznik
Test je pokazal, da ima Markova violina dober ton.
treboval veliko različnega ročnega orodja, rezbarska dleta, veliko šablon, majhne nože in majhne žagice. Preden je violino izdelal, se je o njeni izdelavi temeljito pogovoril z goslarjem Pavlom Skazom.
»Raziskave so mi pokazale, da moramo dušo namestiti z večkratnim poskušanjem, ker ima vsak les različno rast, različno gostoto, ki se pri enakem položaju duše v različni violini različno odziva. Zato imamo pet mm prostora za pomikanje duše. Duša mora biti iz smrekovega lesa in mora imeti na premeru 6 mm od 8 do 10 letnic, odvisno od gostote zgornje plošče. Moja violina je imela najkvalitetnejši ton takrat, ko je duša stala za polovico svoje debeline za desno nogo kobilice, pomaknjena proti struniku. Takrat so se vibracije prenesle v celoti na trup. Ob taki postaviti duše je violina zvenela najlepše,« je povedal.
Na Markovo violino je mogoče igrati, bila je testirana, ima dokaj dober ton. Ostala bo doma za spomin, pravi. Od nje se ne bo ločil.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marko Tajnikar, dijak 4. a, program Lesarski tehnik: »Za šolanje na Lesarski šoli sem se odločil, ker me veseli delo z lesom in ker gre za naravni material.«
Sekcija lesnih strok pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj
Za večjo prepoznavnost lesnih strok
Pri Območni obrtno-podjetniški zbornici, ki s svojim delom pokriva območje šestnajstih občin na Ptujskem, deluje 26 sekcij. Ena od teh je tudi sekcija lesnih strok, ki jo vodi samostojni podjetnik Vojko Tahmajster in ima 67 članov. Največji poudarek dajejo stroki na vseh ravneh dejavnosti.
Skladno s svojim programom dela in programom dela OOZ Ptuj bodo tudi v letošnjem letu članom ponudili udeležbo na seminarjih in dopolnilnih oblikah izobraževanja. Konkurenca na trgu, gospodarska in finančna kriza zahtevajo veliko prilagajanja in maksimalno kakovost opravljenega dela v vseh fazah dela. Ob strokovnem izobraževanju se bodo lahko člani izobraževali tudi na različnih tečajih, kot so tečaji iz računalništva in učenja tujih jezikov. Angažirali pa se bodo tudi pri dual-nem poklicnem izobraževanju in mojstrskem izobraževanju.
Podobno kot v prejšnjih letih tudi letos načrtujejo izvedbo dveh strokovnih ekskurzij, marca letos so si že ogledali mednarodni sejem pohištva Interio 2009, ki je potekal 13. in 14. marca v Sarajevu. Načrtujejo pa tudi oglede razstav in proizvodnih procesov pri izdelovalcih doma in v tujini. Recesija, s katero se že resno spopadajo, zahteva redno spremljanje pogojev poslovanja in tudi zakonodaje. Uvajanje standardov kakovosti pa je v teh razmerah že več kot nujno, prav tako uvajanje oznak o ustreznosti izdelkov (CE). Tudi sodelovanje na sejmih
doma in v tujini je pomembno tako iz poslovnega kot promocijskega vidika. V delu sekcije je poudarek tudi na izobraževanju članov in pri njih zaposlenih delavcev iz varstva pri delu in požarnega varstva. V letu 2008 so prisluhnili predavanju delovnega inšpektorja Franca Ko-runiča o možnostih nastanka prašnih eksplozij v mizarskih obratih. Lani so izvedli tudi veliko humanitarno akcijo skupaj z obrtniki drugih strok za družino Plajnšek. V sekciji lesnih strok so izdelali vsa vratna krila in podboje, izdelali in montirali
kuhinjo, ki so jo pomagali tudi opremiti. V okviru strokovne ekskurzije pa so obiskali mednarodni sejem Idej za dom v Bologni, v Italiji. V sekciji skrbijo tudi za družabno, športno in rekreativno dejavnost.
Vojko Tajhmajster je samostojni podjetnik od leta 1993. Na svojem je začel po reorganizaciji Taluma. Praktično je začel iz nič. Ker je danes znanja vedno premalo, se nadvse trudi, da bi vajenci, ki pridejo v njegovo obratovalnico, odnesli čim več, da bi se čim več naučili, obvladali posamezne procese dela.
Za kvalitetnega in poštenega mizarja so vrata vedno odprta, trdi. V njegovi obratovalnici, ki je tudi verificirana obratovalnica za izobraževanje bodočih mizarjev, so se specializirali za proizvodnjo in montažo vrat in oken po blokih. »Če si kvaliteten, imaš tudi ceno, čeprav se je potrebno zanjo boriti,« pravi. Z lesom moraš delati z ljubeznijo, to je osnovno pravilo. V poklicni šoli se je veliko ukvarjal tudi z intarzijo. Sedaj nima časa, ker je tudi v mizarski dejavnosti potrebno iti v korak s časom, osvajati nove postopke, da se lahko obdržiš. Tako v nje-
govi delavnici obvladajo tudi postopke staranja pohištva, pa-tiniranje, osvojili so tudi visoki sijaj. Imajo svojo lakirnico, brez te se danes ne bi mogli uspešno spopadati z vsemi zahtevami stroke. Izziv so mu vedno novi izdelki in novi materiali, ker želi strankam ponuditi čim več. Poseben izziv mu predstavljajo kuhinje, razporeditev elementov in aparatov, saj želi, da bi se gospodinje v njih počutile domače, da bi imele vse pri roki in da bi bilo čim manj poti. Kljub recesiji se je odločil urediti razstavni prostor, da bodo ljudje lahko v živo videli, kaj vse prihaja iz njegove mizarske delavnice.
Les v ponovno življenje pa je projekt vseh slovenskih lesnih sekcij, zasnovan je kot projekt slovenske identitete lesne stroke. V okviru tega bodo prvi koraki usmerjeni v povezovanje in skupne nastope doma in v tuji, promocijo in prepoznavnost lesarskih izdelkov in poklicev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mizarska delavnica
Vojko Tajhmajster, predsednik sekcije lesnih strok pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj: »Z lesom moraš delati z ljubeznijo.«
Foto: Črtomir Goznik
Leseni balkon v cerkvi v Lovrencu na Dravskem polju.
Aljoša bo šolanje nadaljeval na višji lesarski šoli
Zeli specializacijo za izdelavo notranje opreme
Srednja lesarska šola ima v Sloveniji že 120-letno tradicijo. Slovenija potrebuje mlade strokovnjake, ki obvladajo najsodobnejše lesarske tehnologije, znajo domiselno oblikovati izdelke iz lesa in z njimi tudi več zaslužiti.
Les je tudi edina naravna surovina, ki je ima naša država v izobilju. Predelava lesa ima v boju s podnebnimi spremembami velik pomen. Les ponuja veliko več možnosti in priložnosti kot katerekoli drugi material. To dejstvo velja uresničiti tudi v praksi, tudi s pomočjo izobraževanja. Meso pa mora postati tudi memorandum za umno
rabo lesa, da ga ne bomo cenili samo po kurilni vrednosti.
Aljoša Muzek je dijak 3. letnika programa Mizar, doma iz Žabjaka. Za poklic mizarja se je odločil naključno. Z lesom se je začel ukvarjati ljubiteljsko, ko pa ga je bolj spoznal, ga je začel privlačevati, delo z lesom ga je pričelo nadvse veseliti. Povrhu tega gre za poklic, ki je defici-
taren in ponuja številne priložnosti, le zagrabiti je potrebno, je prepričan. S šolanjem je zadovoljen, Lesarska šola Maribor izpolnjuje njegova pričakovanja, delovni oziroma učni pogoji so več kot odlični. Splačalo se je, pravi. Izšolati se želi za mizarskega tehnika, zato bo v jeseni šolanje nadaljeval v PTI. Kot vse kaže, z zaposlitvijo ne
bo imel težav, z delodajalcem, kjer vsa leta med šolanjem opravljal prakso, se odlično razumeta. Veliko ga je naučil. Nekoč bo imel lastno delavnico, o tem je prepričan. Les je vse bolj material sedanjosti, čeprav še do nedavnega ni imel pravega pomena. Tudi zato je potrebna promocija rabe lesa. Aljoša se želi specializirati za izdelavo
notranje opreme, predvsem kuhinj. Od vseh vrst lesa mu je najbolj pri srcu oreh, ker gre za posebno teksturo lesa, barvo, skratka oreh je zanj posebna vrsta lesa. Ker se zaveda pomena lesa za vsakdanje življenje in v boju proti podnebnim spremembam, si želi, da bi z gozdnim bogastvom vsi po vrsti ravnali racionalneje. Slovenska
lesna industrija še kar napreduje, čeprav po dizajnu še vedno nekoliko zaostaja za tujino. Sam ima polno zamisli o tem, kakšen naj bo izdelek iz lesa, da bo čim bolj funkcionalen in da bo imel moderno, sodobno obliko, ki bo ob udobnosti izpolnjevala tudi najzahtevnejše estetske čute.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Svetinci 26, 2253 Destrnik Tel.: 02/ 753 28 21, GSM: 041/ 385 183
mizarstvo.horvat.branko@amis.net
Z razstave izdelkov iz lesa na Lesarski šoli Maribor.
Les tudi za najmlajše
Lesene igrače so zaželene in cenjene
Med številnimi didaktičnimi igračami prav posebno mesto zavzema lesena igrača. Igrače iz lesa sodijo med najstarejše igrače na Slovenskem. Les je univerzalen naraven material in je že v preteklosti predstavljal vir navdiha tudi pri izdelovanju igrač.
Kot pravi dr. Lea Kužnik, ki je v reviji Les pred kratkim pisala o dediščini lesenih igrač na Slovenskem, različne vrste lesa omogočajo celo paleto možnosti za oblikovanje in izdelavo igrač. V kmečkem okolju so si otroci nekoč sami izdelovali svoje lesene igrače, največkrat so bile to lesene domače živali, pri tem pa so se spretnosti izdelovanja učili
od starejših otrok, staršev, sorodnikov, ki so večkrat pomagali pri izdelavi zahtevnejših lesenih igrač. Po tipologiji je na Slovenskem poznana cela paleta različnih lesenih igrač, didaktične, konstrukcijske, funkcijske, domišljijske, zvočne, ustvarjalne igrače in namizne družabne igre.
Lesena igrača vzgaja tudi s samim materialom. Les kot
Foto: Črtomir Goznik
Pri izbiri lesenih igrač dajemo poudarek varnosti, prednost naj imajo tiste iz trdega lesa, ki se ne lomijo in ne vsebujejo zdravju škodljivih sestavin.
naravni material z različnimi vrstami omogoča spoznavanje trdote, strukture, zvoka, teže, različno obdelane površine pa nudijo razvoj čuta za tip. Poleg didaktične funkcije ima tudi veliko vzgojno vrednost. Didaktične lesene igrače so igrače, namenjene učenju.
Lesene igrače so v vrtcih zelo zaželene in cenjene, saj so zaradi zahtevne obdelave tudi zelo kakovostne, je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Lesena igrača je prijetna na otip, ekološko prijazna ter ponuja različne možnosti igre. Oblika je preprosta, brez nepotrebnih podrobnosti, vendar funkcionalna, tako da lahko ob njej otrok sprosti svojo naravno domišljijo.
Lesene igrače so primerne za vsa starostna obdobja. Z njimi sestavlja, razstavlja predmete iz vsakdanjega življenja ali domišljijskega sveta. Jih vleče, potiska, z njimi gradi in konstruira. Pri izbiri lesenih igrač dajemo poudarek varnosti, prednost naj imajo tiste iz trdega lesa, ki se ne lomijo in ne vsebujejo zdravju škodlji-
vih sestavin (barva, lak). Take igrače si pridobijo tudi znak Dobra igrača. Gre za igračo, ki zadošča določenim strogim normativom, izdelana je iz kakovostnega neoporečnega materiala, je estetskih oblik in
barv, s preprosto mehaniko. Taka igrača je varna za igranje, spodbuja domišljijo in pozitivno vpliva na otrokov razvoj. Zaradi zdravega naravnega materiala so lesene igrače vedno bolj zaželene, še posebej v eko-
loško ozaveščenih družinah, poudarja dr. Lea Kužnik. Izbira je precej velika, izdelujejo jih nekateri obrtniki in manjša zasebna podjetja, veliko lesenih igrač pa med naše otroke prihaja tudi iz tujine.
Foto: Črtomir Goznik
Lesene igrače in igrala imajo poleg didaktične tudi veliko vzgojno vrednost.
Izdelovanje okrasnih, obrednih in umetniških izdelkov
Les - naš večni sopotnik
Čeprav naša zemeljska in človeška zgodovina nimata posebej določene lesene dobe (imata pa kameno, bronasto, železno, atomsko ...), je vendarle najdaljša zgodovinska doba prav - lesena. Za zdaj niti ne vemo, kdaj se je zares začela - vemo pa, da se na srečo še ni končala. Morda se je le bila malo sramežljivo umaknila nekakšnim »sodobnim materialom« in počakala, da les ponovno dobi svojo zgodovinsko veljavo. Saj drugače tudi biti ne more: ne znamo si predstavljati ognja brez lesa, ogenj pa je eden od štirih gradnikov, štirih praelementov tega sveta (poleg zemlje, vode in zraka). Nikoli in nikomur torej ni treba več dopovedovati in dokazovati, da nas brez lesa sploh ne bi bilo.
Človek je v vseh zgodovinskih obdobij vešče in spoštljivo uporabljal les za mnoge svoje potrebe. In za seboj je puščal svoje lesene pripomočke in predmete, ki nam dolgo pozneje vzbujajo občudovanje in spoštovanje. Arheolog Hartmut Thieme je v nemškem mestecu Schöningen izkopal kar osem kopij, ki so bila narejena iz mladih smrek. Takšno orožje je uporabljal Homo erectus ko je pred 400 tisoč leti zasledoval živali in jih s takšnimi kopji tudi uplenil. V rečni usedlini najdeno orožje je čakalo, da bi nam povedalo, kako dolga je v resnici človekova lesena doba.
Vsekakor so uporabni leseni predmeti za večno zaznamovali človekovo življenje. Brez čvrstih kolov, zabitih v mehka barjanska tla, in na njih iz podobnih kolov sestavljenih bivališč družine koliščarjev ne bi preživele. Brez drogov si pred vhod bivalne votline ne bi mogli zavaliti varovalne skale in še danes si težko predstavljamo, da svojega doma ne bi odprli in za seboj varno zapahnili z večinoma lesenimi vrati, se utru-
jeno položili v leseno posteljo in mirno predremali nekaj ur naše lesene dobe ...
Največje spoštovanje pa človek v vsej svoji zgodovini lesu izkazuje z izdelovanjem okrasnih, obrednih in umetniških predmetov. Morda ne bomo nikoli izvedeli, kdaj je v tem materialu začutil posebno svetost in moč, da bi z njim ukrotil mamuta ali bivola, ki ga je bilo treba upleniti in brez katerega njegova družina ali cela skupina sploh ne bi preživela. Sredi junija 2007 so arheologi v bližini T bingena v Nemčiji našli doslej najstarejšo znano leseno s človeško roko oblikovano in izdelano figurico - 30 centimetrov velik hrastov kipec mamuta. Kakšnih 35 tisoč let je čakala v zemlji, da bi nam povedala, kako dolgo ljudje že izdelujemo okrasne ali obredne predmete. Mamut (in še štiri druge figurice) so iz obdobja zemeljske zgodovine, ki se imenuje jura. Torej so iz ledene dobe. Lesenega mamuta si naš prvi (ne)znani rezbar ni iz hrastovine izrezal zato, da bi mu služil za vsakdanje potre-
be, ker si pač z njim pri njih ni mogel pomagati. Morda je verjel, da bo s tovariši lažje in prej ujel mamuta, če v hrastovino ujame njegov lik. Morda se je v kakšni votlini z njim »igral« in ga potiskal proti izkopani jamici, v katero naj pade, da bo tudi pravi mamut čim prej padel v ono jamo, ki so jo bili pred dnevi izkopali, prekrili z vejevjem in potrpežljivo čakali, da mrcina spregleda past in pade na ošiljene kole, ki so bili skriti v jami. Morda pa je ma-
mutova figurica prva najdena lesena igrača, ki jo je takratni lovec na mamute izrezljal za svojo otročad, da se bo že od malih nog učila najpomembnejših modrosti in veščin za preživetje.
Na Ljubljanskem barju so sredi aprila 2005 arheologi našli leseno kolo, pa še del njegove osi za povrh. Leto dni natančnega raziskovanja z radi-okarbonsko in drugimi metodami je razkrilo starost najdenega lesenega predmeta. Tudi
v dunajskem laboratoriju, kjer so naše rezultate še preverili, so potrdili: kolo je staro 5100 do 5350 let. Tako je postalo najstarejše znano leseno kolo v Evropi. Kolo iz jesena ima 72 centimetrov premera, os (ki se je vrtela s kolesom vred) pa je hrastova in 124 centimetrov dolga.
Če človek hodi po svetu z odprtimi očmi, mu ob njegovi poti nikoli ne zmanjka ohranjenih lesenih predmetov, ki prav tako navdušujejo in pričajo o neomejenih sposobnostih človeških rok in neomejeni uporabnosti lesa. Sprehod po Halozah mimo zadnjih cim-pranih hiš ali kjerkoli že mimo znamenitih slovenskih kozolcev, mimo lesenih križev in rezljanih svetnikov v številnih kapelicah, pa mimo umetelno okrašenih napuščev in zatrepov nekoč bogatih kmetij, prečkanje potoka po lesenem mostu ali rogoviljenje klopotca nekje na sosednjem bregu . , prav vse okoli nas opominja na še trajajočo leseno dobo, ki pa se je pogosto tako malo zavedamo. Razmislek o materialu,
o času in o mojstru, ki je pustil ob naši poti takšno leseno znamenje, bivališče, križ, ali ki je opremil cerkveno notranjost, je pri večini redek in zdi se, kakor da zanj ni časa. Pa bi ga morali najti. Kajti na koncu bi videli več, vedeli več. In zastavili bi si enega najbolj elementarnih in hkrati najbolj samozdra-vilnih vprašanj: kaj pa sem sam naredil iz tega večnega lesa in kaj lesenega bom zapustil otrokom in vsem tistim, ki bodo kasneje hodili po teh mojih poteh? S takim vprašanjem se ni lahko srečati; nanj ni mogoče odgovoriti, če nisi vsaj posadil drevesa, da bodo vnuki rezbarili in oblali, ali če nisi na papir iz dedovega drevesa napisal knjige, če nisi na podboje svojega doma vrezal svoje zgodovinske letnice .
Leseni predmeti so zgodovina. In kultura. In umetnost. Hrbtenica vsega tega. Samo v naše cerkve je treba stopiti. Veste, ali je oltarni kip vaše župnijske cerkve lesen in pozlačen, ali je morda kamnit? Od kdaj je tam? Ne, cerkev ni samo molilnica, tudi cerkev vaše župnije je (morda edina) umetnostna galerija vašega kraja, galerija lesenih kipov in okrasja, rezljanih klopi . Koliko nam pomeni in kako dobro poznamo Velesovsko Madono iz poznega 12. stoletja? Ta leseni kip Marije s sinom velja za najstarejši ohranjeni kip Marije v Sloveniji; tamkajšnjemu samostanu ga je najverjetneje poklonil oglejski patriarh Bertold. Od kod prihaja dober meter visok lipov kip Svetega Jurija, zaščitnika mesta Ptuja, ki stoji v ptujski proštijski (Jurijevi) cerkvi (izrezbaril ga je neznani mojster najverjetneje leta 1380 in je torej star že skoraj 630 let)?
Pričevanj lesene dobe nam ne bo nikoli zmanjkalo. Zato pa jih tudi ne smemo in ne moremo prenehati ustvarjati, da bomo v les »zapisali« naš čas in naše misli. Les in kamen sta naša najbolj žlahtna materiala. In obema se godi krivica. Kamnu zato, ker so mu zgodovinarji njegovo zgodovinsko dobo omejili, kakor da se je že končala. Lesu pa je sploh niti dali niso. A jo ima, spoštljivo dolgo in brezmejno ustvarjalno, podkrepljeno z neštetimi umetninami, uporabnimi izdelki, igračami, obrednim in uporabnim posodjem, okrasjem naših domov. Od ognja do ognjevitega ustvarjanja nas spremlja les, naš večni sopotnik.
Franc Milošič
MIZARSTVO
in=
BENKO
Sp.Velovlek 29/a
Ptuj
Tel.: 02 755 1171 Gsm: 041 632 980 e-mail-info@mizarstvo-benko.si www.mizarstvo-benko.si
POHIŠTVO PO MERI
Izdelujemo notranje pohištvo za: dnevne sobe, spalnice, kuhinje, jedilnice, garderobe, otroške sobe... Ter stavbno pohištvo, kot so: vhodna vrata, sobna vrata, stopnice, stopniščne ograje...
ZAMUDA
Mizarstvo in trgovina
Franc Zamuda s.p. Spuhlja 100/c, 2250 Ptuj Tel.: 02/748 10 56, Fax: 02/748 10 57
Izdelujemo notranjo opremo po naročilu (pisarniško
pohištvo, kuhinje, dnevne sobe, vgradne omare, stopnice, notranja vrata...), stavbno pohištvo (okna, vhodna vrata), opremo za lokale, izdelke za ureditev vrta (nadstreški, pergole, mize in klopi, ograje) in ostale izdelke po naročilu.
V trgovini vam nudimo vse vrste okovja, vijake, lepila, lake, lesene plošče in drugi repromaterial za proizvodnjo izdelkov iz lesa. Nudimo vam tudi razrez iverala, delovnih plošč, robno lepljenje z ABS trakovi, izreze in ostale usluge po naročilu.
MIZARSTVO Vuk Anton s.p. Breg 21a, 2322 Majšperk
tel. 02 795 03 06 gsm 031 654 495 e-mail: mizar.vuk@siol.net www.mizarstvo-vuk.si
Mizarstvo Vuk s 24-letno tradicijo
Splošno mizarstvo Oprema gostinskih lokalov Stopnice Notranja vrata Notranja oprema za stanovanja Celovite mizarske storitve
Ustvarjamo z naravo!
VIK
Nogomet • 2. SNL
Kako iz rezultatske krize?
Nogometaše Aluminija, ki so v tem krogu počivali zaradi izstopa Bonifike iz lige, je na prvenstveni razpredelnici prehitel Triglav, približala pa se je tudi soboška Mura 05. Borba za drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije za popolnitev 1. SNL, je za precej pomlajeno ekipo Aluminija vedno težja naloga.
V tem krogu je vodeča Olimpija prosta, Triglav iz Kranja gostuje v Krškem, ki še potihoma goji ambicije po drugem mestu, zato se obeta
zanimiva predstava. Na papirju bi morali imeti najlažje delo Kidričani pri že potopljenem Zagorju. »Ne bo nam čisto lahko, saj imamo težave pri sestavi moštva: Rajko Rotman je poškodovan, Andrej Dugolin pa ne bo nastopil zaradi kazni rumenih kartonov. Zagotovo gremo v Zagorje z željo po zmagi, kaj pa se bo iz tega iz-cimilo, pa bomo videli v nedeljo po končanem srečanju,« je dejal strateg Aluminija Bojan Špehonja.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Skupščina MNZ Ptuj
Uspešno delo v letu 2008
Na redni letni skupščini Medobčinske nogometne zveze Ptuj so se zbrali delegati iz 29 klubov velikega in malega nogometa, ki tekmujejo in so včlanjeni v MNZ Ptuj. Na skupščini so se delegati lahko seznanili z delom matične nogometne zveze v letu 2008 ter sprejeli plan dela in poslovanja v letu 2009.
V zadnji točki dnevnega reda so bila podeljena priznanja in plakete MNZ Ptuj. Priznanji, povezani s 30-letnico delovanja MNZ Ptuj, sta prejela nekdanji državni reprezentant Marko Kmetec in ekipa NK Spodnja Polskava za 30 let sodelovanja z MNZ Ptuj. Priznanja MNZ Ptuj so prejeli: Marjan Mlinarič, Janez Janžekovič, Vlado Vtič, Dušan Dodlek, Franc Milošič, Martin Potočnik, Janko Vindiš, Boris Perger, Franc Golob, Peter Lugarič, Cvijetin Maksimovic, Mitja Lah, Dušan Polanec, Ivan Hrga in Janko Turk. Plakete MNZ Ptuj so prejeli: Silvo Fošnarič, Jože Klinc, Janko Strehar, Franc Lah in Fredi Kmetec. Po končani skupščini je sledil še sestanek s klubi. Vodstvo MNZ Ptuj je klube seznanilo s predlogom sprememb tekmovalnega sistema in statuta NZS. V drugi polovici sestanka pa je beseda tekla o ligah MNZ Ptuj.
Danilo Klajnšek
Rokoborba • Množičnost na turnirju Herkul 2009
Rokoborski klub Herkul iz Križevcev pri Ljutomeru je pripravil 4. mednarodni turnir v grško-rimskem slogu za dečke in kadete. Nastopilo je 68 tekmovalcev iz desetih klubov Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli hrvaški tekmovalci, zelo dobro pa so se odrezali tudi mladi rokoborci domačega kluba. Pri mlajših dečkih (do 32 kg) je Anže Slana osvojil prvo, Sašo Zadravec pa 3. mesto. V kategoriji do 38 kg je bil Dani Mavrič drugi. Pri dečkih je zmagal Aljoša Lipovec (do 66 kg), pri kadetih je bil Simon Kocbek (do 59 kg) tretji, Tomaž Kosi (do 63 kg) pa četrti. (NŠ)
Ptuj
Otroško igrišče pri baru Saš
Z začetkom pomladi se odpirajo tudi poletne terase številnih gostinskih lokalov. Te so iz leta v leto tudi bolj urejene. Neke vrste tekmovalnost med njimi vnaša tudi dodatna ponudba. Pri baru Saš Mirana Kovačiča, ki ima domicil med dvema trgovsko-poslovnima centroma, Domino in Drava, so sredi aprila odprli lepo urejeno otroško igrišče z igrali za najmlajše in malo starejše. Medtem ko bodo njihovi starši pili kavico ali se kako drugače krepčali, bodo njihovi mali nadebudneži uživali v številnih igralih in igračah, ki so za njihov osebnostni in siceršnji razvoj izrednega pomena.
Otroško igrišče ni nastalo čez noč, prva igrala in igrače so postavili že pred tremi leti. Za male obiskovalce imajo na voljo tudi čokoladno mleko in otroške lizalke. Natakarica Nataša Kolbl je še povedala, da bodo na terasi kmalu postregli tudi s sladoledom. Že sedaj pa postrežejo z naravnim pomarančnim sokom, kmalu pa bodo tudi z jagodnim. Od 10. maja naprej bodo imeli odprto tudi ob nedeljah popoldan, tako da bo mestna ponudba tudi v teh dneh privlačnejša kot doslej, ko so številni lokali ostali zaprti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Otroško igrišče pri baru Saš je že v uporabi.
Jadranje • 8. regata Ptujčanka v Biogradu
Zmagovalci Mariborčani in Konjičani
V	Biogradu na morju se je v torek končala letošnja osma regata Ptujčanka pod organizacijsko taktirko Eu-ronautica iz Ptuja. Rekrea-tivno-tekmovalne regate se je udeležilo kar 28 ekip iz vse Slovenije.
V	okviru štiridnevnega druženja je bilo izvedenih pet tekmovalnih plovov, ekipe na jadrnicah pa so merile svoje moči v dveh razredih; v razredu Elan 340 je tekmovalo 10 ekip, v razredu Open pa 18.
Zmagovalni pokal v najštevilčnejšem razredu Open si je s skupno štirimi osvojenimi prvimi mesti in enim četrtim priplula ekipa Bevande iz Slovenskih Konjic, ki se je regate Ptujčanka udeležila prvič, sicer pa je izkušnje nabirala že na drugih regatah. Drugo mesto v razredu Open je dosegla
Zmagovalka letošnje 8. regate Ptujčanka v razredu Open je ekipa Bevanda iz Slovenskih Konjic.
Kljub večinoma slabemu vremenu in dežju je bilo tekmovalno vzdušje med ekipami na višku.
Strelstvo • Interliga
Izenačitev lastnega rekorda lige uspela Simonu Bučanu
V soboto je na strelišču v Mošnjah, v bližini Radovljice, potekal prvi turnir druge sezone t. i. mednarodne Interlige v streljanju z malokalibrsko pištolo proste izbire na razdalji 50 metrov. Od lanskoletne prelomne sezone, ko je bilo prvič organizirano to tekmovanje na štirih turnirjih, je liga z zelo uspešno organizacijo pridobila na mednarodni veljavi in v letošnji sezoni bomo tako lahko spremljali zelo kvalitetna tekmovanja številnih najboljših strelcev v tem jugovzhodnem delu Evrope na šestih turnirjih, od katerih se bodo štirje odvi-j ali v Sloveniji (Radovljica, Rečica, Postojna, Maribor) ter po en turnir na avstrijskem Štajerskem v Fehringu in na Madžarskem v Zalaegerszegu. Naslov posamičnega prvaka iz lanske sezone bo poskušal obraniti kidričevski strelec Boštjan Simonič, ekipni naslov pa branijo aktualni državni prvaki iz Juršincev.
Med posamezniki je slavil domačin Simon Bučan iz Ko-pačevine, ki je za otvoritveno tekmo sezone dosegel sanjskih 556 krogov, s čimer je izenačil svoj lastni rekord lige, ki ga je v lanski sezoni dosegel na zadnjem zaključnem turnirju, in zaostal za 37 let starim državnim rekordom za vsega 1 krog! Odlično je sezono začel tudi juršinski strelec Simon Simo-nič ml., ki je s 539 krogi ravno tako dosegel precej visok rezultat za prvo tekmovanje in po odlični sezoni z zračnim
orožjem napovedal boj za najvišja mesta tudi z MK-pištolo. Tretje mesto je s 529 krogi pripadlo Petru Tkalcu iz Rečice, zelo blizu najboljši trojici pa sta bila še Ludvik Pšajd s 524 krogi na 5. in Boštjan Simo-nič s 523 krogi na 9. mestu. V rezultatsko izjemno izenačeno skupino 16 strelcev, ki je četrtega in devetnajstouvrščenega strelca ločila samo za 10 krogov, pa se je uvrstil tudi tretji juršinski strelec Mirko Mo-leh, ki je s 518 krogi zasedel 16. mesto. Med tujimi tekmovalci je bil najvišje uvrščen strelec iz ekipe Avstrijske Štajerske Andreas Auprich s 518 krogi na 14. mestu, ki pa v nadaljevanju sezone obeta še precej več, saj sta se mu začetni dve serije povsem ponesrečili, v nadaljevanju ostalih štirih serij pa je dosegel celo tretji rezultat.
V ekipnem delu je slavila domača gostiteljska ekipa SD Kopačevine, ki je s 1603 krogi dosegla nov ekipni rekord lige in bo tako v nadaljevanju sezone kot vse kaže predstavljala največjega konkurenta aktualnim državnim prvakom iz Juršincev, ki so sezono začeli z dobrimi posamičnimi rezultati, ki so do veljave prišli tudi v ekipnem seštevku, kjer so s 1581 krogi osvojili dobro
2.	mesto, pred strelci iz Rečice, ki so s 1568 krogi osvojili
3.	mesto.
Simeon Gonc
ekipa Pija Nice iz Ljubljane, čast Ptujčanov pa je letos ubranila ekipa Tenzor z osvojenim tretjim mestom in bronastim pokalom. Ekipa Tenzor pod vodstvom skiperja Borisa Novaka je sicer redna gostja ptujske regate, ki ima v svoji vitrini že tudi zlati in srebrni pokal s prejšnjih regat.
V razredu 340, kjer so se pomerili bolj tekmovalni (in manj rekreativni) mojstri jadranja, so letos brez konkurence zmagali Lumpeki iz Maribora z osvojenimi štirimi prvimi in enim drugim mestom po posameznih plovih, druga je bila ekipa
Kontiki China Team iz Ljubljane, tretja pa ekipa Škampi, prav tako iz Maribora.
Prve tri ekipe v obeh razredih so poleg pokalov prejele tudi praktične nagrade, ki so jih podarili številni sponzorji letošnje regate Ptujčanka.
Po mnenju vseh udeležencev, teh je bilo preko 200, je organizacija regate odlično uspela, nekaj manj sreče je bilo le z vremenom, saj je praktično ves čas, razen nedelje, deževalo, kar pa niti malo ni pokvarilo razpoloženja udeležencev.
SM
Nogomet • RIN U-8
Ptujčani na finalni turnir
Cicibani selekcije U-8 NS Poli Drava so se v nedeljo, 19. 4., udeležili tekmovanja Rad igram nogomet (RIN), ki ga organizira Media šport v sodelovanju z NZS. Gre za »zimsko ligo cicibanov« do 10. leta starosti, ki vzpodbuja mlade nogometaše za nadaljnje delo v nogometu.
Ptujčani so se na polfinalnem turnirju v Velenju odlično odrezali in se s tremi zmagami uvrstili na zaključni
turnir štirih najuspešnejših ekip tega tekmovanja v Sloveniji.
Rezultati: NŠ Poli Drava - Gan-čani 2:1, NŠ Poli Drava - Tezno Maribor 4:1, NŠ Poli Drava - Slovenj Gradec 4:2.
NŠ Poli Drava U-8: Jaša Bojnec, Marko Hozjan, Anton Ozvatič, Simon Rogina in Niko Šalamun, vodil jih je Danijel Širec.
UR
Športni napovednik
Kolesarstvo
Perutninarji v Bosno in Srbijo
Kolesarji Perutnine Ptuj bodo konec tega tedna odpotovali v Srbijo in Bosno. O tem je trener Matej Marin dejal: »V petek, 24. 4., odpotujemo na dirke v Bosno in Srbijo. V petek nas popoldan že čaka kriterij v Banji Luki. V soboto in nedeljo, 25. in 26. 4., sta dve dirki z imenom Beograd-Banja Luka 1. in 2. Obe sta kategorizirani z UCI 1.2. Nastopili bomo v postavi: Matias Kumar, Alen Tement, Niko Vogrinec, Tomaž Bauman, Andrej Omulec in Matej Marin. Vodja bo Boštjan Pihler. V ponedeljek, 27. 4., pa nas čaka prva dirka v Sloveniji, kriterij za VN Šenčurja. Seveda se bomo borili po svojih močeh in poizkušali iztržiti kar največ. Ob kančku športne sreče pa bi se lahko uvrstili na stopničke.«
DK
Foto: SM
Foto: SM
8. Ptujski triatlon
Sprinterski triatlon je primeren za vse
Tekaški klub maraton iz Ptuja v soorganizaciji s Termami Ptuj letos pripravlja 8. ptujski triatlon, ki bo na sporedu v nedeljo, 10. maja. Prijavni obrazec je na voljo na spletni strani www.tkm-ptuj.si že mesec dni in bo odprt vse do 5. maja. Prijave letos potekajo izključno preko interneta.
Organizatorji so tudi letos pripravili več razdalj. Za najmlajše do devet let cici-akva-tlon, ki vključuje 50 metrov plavanja in 400 metrov teka, za mlajše dečke in deklice stare deset in enajst let pa dvakrat daljšo razdaljo, 100 metrov plavanja in 800 metrov teka. Starejši tekmovalci se bodo pomerili v treh disciplinah, plavanju, kolesarjenju in teku, tudi v tem vrstnem redu. V super sprint triatlonu bodo nastopili dečki in deklice v starosti od
12 do 15 let, organizatorji pa so to disciplino poimenovali tudi »triatlon za vse«. »Tisti, ki bi se radi poizkusili v triatlonu in se rekreativno ukvarjajo z vsemi tremi disciplinami, so sposobni premagati razdaljo brez večjih težav. Želimo si, da bi čim več ljudi sprejelo ta šport kot zdrav način preživljanja prostega časa. Popularnost športa v Sloveniji je v porastu. Tudi mi smo veseli, da imamo vsako leto več udeležencev, letos jih pričakujemo okrog dvesto,« je povedal vodja organizacijskega odbora Rado Ačimovič.
Precej bolj tekmovalno je na-strojen sprint triatlon, kjer morajo športniki preplavati 750 metrov, 20 kilometrov prekole-sariti ter 5 kilometrov preteči. Tudi letos organizatorji pričakujejo množično udeležbo najboljših slovenskih triatlon-
Športni napovednik
Foto: Uroš Gramc
Poleg plavanja in kolesarstva je del triatlonske preizkušnje tudi tek.
V okviru Tekaškega kluba Maraton Ptuj deluje tudi triatlonska sekcija, ki trenutno šteje trinajst aktivnih članov. »V glavnem smo starejših letnikov, tako da nastopamo pretežno v članskih in veteranskih kategorijah. Vsi se s triatlonom ukvarjamo ljubiteljsko in rekreativno, trikrat tedensko imamo skupne plavalne treninge, od tega enkrat pod vodstvom plavalnega trenerja, ostale discipline pa vadimo bolj ali manj individualno. Člani TK Maraton Ptuj, mimogrede kratica stoji tudi za triatlonski klub, se udeležujemo različnih triatlonskih prireditev v Sloveniji in tujini. Tekmujemo na različnih razdaljah, od sprint triatlona do tekmovanj tipa 'ironman', ki so najbolj zahtevna,« je povedal Marko Rajh, eden od organizatorjev. Slednji vabijo Ptujčane in ostale, naj ne oklevajo in se prireditve udeležijo v čim večjem številu. Časa za pripravo je še ravno dovolj.
cev s kakovostno mednarodno zasedbo iz Hrvaške, Avstrije in Italije. Ker gre za otvoritev sezone v Sloveniji, so vsi tudi zelo motivirani. Ne glede na to pa se tekmovanja udeleži tudi veliko število rekreativcev, ki se s športom sicer ljubiteljsko, vendar redno ukvarjajo skozi celo leto. V ptujskem maraton klubu so z namenom izmenjave informacij, boljše organizacije in družbe na treningu ustanovili tudi triatlon sekcijo, katere člani se udeležujejo tekmovanj doma in v tujini. Tudi tistih najzahtevnejših - »Iron-mana«, kjer ni veliko ljudi, ki bi lahko opravili vsaj z eno disciplino. Ideja o »jeklenem možu« (slovenski prevod za Ironman) se je porodila ameriškemu vojaškemu časniku Johnu Collin-su pred tridesetimi leti ter zahteva res vojaško disciplino in vztrajnost, saj je potrebno 3,8 kilometra preplavati, 180 kilometrov prekolesariti, za konec pa še preteči velik maraton v dolžini 42 kilometrov.
Trasa letošnjega tekmovanja bo povsem enaka lanski. Pla-
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
1. SML
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij
-	Slovan 7:0, MIK CM Celje - NŠ Poli Drava 2:1, HIT Gorica - Dravograd 9:0, Luka Koper - Simer šampion 4:2, Mura 05 - Domžale 1:1, Triglav
-	Rudar Velenje 3:1, Interblock - Pri-morje Bilje 4:1, Krka - Maribor 1:4.
1 CELJE
10.	SIMER ŠAMP.
11.	BILJE -PRIM.
12.	DRAVOGRAD
13.	POLI DRAVA
14.	SLOVAN
15.	KRKA
16.	RUDAR (V)
25 11 25 9 25
24
23
25 25
24
5 9 5 11 7 5 13 6 5 13 5 3 15 4 3 18 4 3 18 0 6 18
60:44 47:45 47:60 31:58 30:50 15:59 26:81 15:74
1. SKL
1.	INTERBLOCK
2.	ALUMINIJ
3.	DOMŽALE
4.	HIT GORICA
5.	LUKA KOPER
6.	MARIBOR
7.	TRIGLAV
8.	MURA 05
25 18	6
25 18	1
25 16	5
25 13	6
25 12	8
25 13	5
25 13	3
25 12	5
61:19 69:37 71:30 51:26 53:31 51:34 57:36 42:42
ALUMINIJ - SLOVAN 7:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Rešek (32), 2:0 Gašperšič (40), 3:0 Milec (48), 4:0 Gašperšič (51), 5:0 Milec (62), 6:0 Gašperšič (68), 7:0 Milec (78)
MIK CM CELJE - NŠ POLI DRAVA 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kraljič (50), 1:1 Romih (72), 2:1 Grajfoner (73)
REZULTATI 25. KROGA: Aluminij
-	Slovan 0:0, MIK CM Celje - NŠ Poli Drava 2:1, HIT Gorica - Dravograd 3:2, Luka Koper - Simer šampion 3:0, Mura 05 - Domžale 0:0, Triglav
-	Rudar Velenje 3:3, Interblock - Bilje Primorje 4:2, Krka - Maribor 2:2.
1.	MARIBOR
2.	DOMŽALE
3.	LUKA KOPER
4.	INTERBLOCK
5.	HIT GORICA
6.	A
LIGA U-14
Foto: Črtomir Goznik
V lokalnem derbiju lige U-14 sta se v Kidričevem pomerila domači Aluminij (rdeči dresi) in ekipa NŠ Poli Drava Ptuj.
valni del bo potekal v olimpijskem bazenu ptujskih Term, v sklopu termalnega parka pa bo tudi menjalni in ciljni prostor ter podelitev nagrad najboljšim. Tekaški del bo potekal po nasipu ob reki Dravi ter v okolici Term, kolesarjenje pa na krožni progi mestne obvoznice in preko Puhovega mostu. Startnina je prilagojena disciplinam: za akvatlon 7 evrov, super sprint triatlon 15 evrov in sprint triatlon 25 evrov. Vanjo je vključeno okrepčilo ob progi, topel obrok, celodnevno kopanje v Termah ter majica. Prireditev se bo pričela ob deseti uri s startom akvatlona, pol ure kasneje se bodo na progo podali tekmovalci v super sprint triatlonu, vrhunec dneva pa bo ob 11.50 s startom sprint triatlona. Zapestne trakove in čipe, ki bodo merili čas, lahko tekmovalci dvignejo že dan prej, v soboto, v amfiteatru Term, sicer pa na dan tekmovanja od 8.30 naprej, so še sporočili organizatorji.
UE, UG
vograd 0:2, AHA EMMI Bistrica 0:6, MIK CM Celje - Maribor 0:4, Radgona - Rudar Velenje 0:9, Ljutomer - Brežice 0:0.
25 18	6 1 62:12	60
25 15	3 7	46:29	48
25 14	4 7	45:25	46
25 13	7 5 50:35	46
25 13	4 8 35:27	43
25 12	5 8 42:21	41
7.	SIMER ŠAMPION25 12	4 9	46:34	40
8.	MURA 05 25 11	5 9	30:29	38
9.	MIK CM CELJE 25 11	4 10 41:25	35
10.	RUDAR (V) 24 10	6 8 41_39	36
11.	POLI DRAVA 23 8	5 10 30:27	29
12.	SLOVAN 25 7	7 11 24:33	28
13.	TRIGLAV 25 5	6 14	29:45	21
14.	KRKA 25 5	6 14	21:55	21
15.	BILJE - PRIM. 25 2	4 19	20:72	10
16.	DRAVOGRAD 24 1	6 17	19:54	9 MIK CM CELJE -	NŠ POLI DRAVA
2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ibrahimovič (21),
2:0 Bratanovič (28),	2:1 Pauko (49)
1. DRAVOGRAD	23 20		0	3	64:18	60
2. MARIBOR	23 19		2	2	100:12	59
3. MURA 05	23 17		3	3	85:17	54
4. RUDAR VELENJE23 15			4	4	73:25	49
5. MIK CM CELJE	23 14		3	6	56:19	45
6. ŽELEZNIČAR	23 13		4	6	84:27	43
7. SIMER ŠAMPION23 12			3	8	72:28	39
8. TEHNO. VERŽEJ 23 12			3	8	47:52	39
9. POLI DRAVA	23 11		0 12		52:48	33
10. ALUMINIJ	23	8	5	10	25:58	29
11. NAFTA	23	8	2	13	44:54	26
12. BREŽICE	23	6	1	16	26:87	19
13. F. JARENINA	23	5	3 15		37:57	18
14. A. E. BISTRICA 23		4	0 19		23:106	12
15. LJUTOMER	23	2	2	19	9:79	8
16. RADGONA	23	0	1 22		2:169	1
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - NŠ Poli Drava 0:2, Nisan Ferk Jarenina - Tehnostroj Veržej 1:1, Železničar - Mura 05 0:3, Nafta - Dra-
ALUMINIJ - NŠ POLI DRAVA 0:2
(0:2)
STRELEC: 0:1 Golob (11), 0:2 Golob (28)
ALUMINIJ: Frlež. Leskovar, Kelc, Dvoršak-Špehar, Cafuta, Goljat (Pod-brežnik), Sagadin, Šešo, Planinšek (Zajc), Špehonja (Koren), Gerečnik. Trener: Vlado Ripak.
NŠ POLI DRAVA: Megla, Hliš, Zu-panič, Leskovar, Trep, Kirič, Pivko, Veličkovič (Vaupotič) Golob (Oroz), Rogina (Abraham), Krajnc. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
MEDNARODNA KARTODROM HAJDOSE
v nedeljo, 26. aprila 2009
1. DIRKA ob 14.00 uri	2. DIRKA ob 15.00 uri
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Interblock; SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - HIT Gorica, Domžale - MIK CM Celje; NEDELJA ob 17.00: Labod Drava - Maribor, Primorje - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krško - Triglav Gorenjska; NEDELJA ob 17.00: Zagorje - Aluminij, Mura 05 - MU Šentjur, Bela krajina
-	Livar.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21.KROGA - SOBOTA ob 17.00: Črenšovci - Mons Claudius, Dravinja Kostroj - Koroška Dravograd, Paloma - Simer šampion, Trgovine Jager - Čarda, Tehnostroj Veržej - Šmartno, Malečnik - Odranci; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Kovinar Štore.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Holermuos Ormož - GIC Gradnje Rogaška, LKW JACK Gerečja vas - Podvinci, Pohorje - Bukovci, Peca - Zreče, AHA EMMI Bistrica - Tehnotim Pesnica, Jarenina Šentilj
-	Šoštanj, Brežice - Partizan Fram; PONEDELJEK ob 17.00: Holermuos Ormož - Peca.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Boč - Rogoznica, Središče -Skorba, Pauman Pragersko - Apače, Cirkulane - Dornava; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Hajdina, Oplotnica - Videm.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Spodnja Polskava - Slovenja vas, Zavrč - Tržec, Leskovec - Makole; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc
-	Zgornja Polskava, Hajdoše - Markovci; NEDELJA ob 17.00: Grajena
-	Podlehnik.
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 17. KROGA - PETEK ob 17.30: Dornava - Stojnci Korant, Leskovec - Markovci, Tržec - Videm, Bukovci - Grajena, Gorišnica - Podvinci.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.30: Apače - Prepolje, Pragersko
-	Zgornja Polskava, Boč - Lovrenc, Podlehnik - Skorba.
LIGA U-14 VZHOD
24. KROG: Brežice - Aluminij, NŠ Poli Drava - Nafta (sobota ob 11.00)
Rokomet
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
SKUPINA ZA PRVAKA - 3. KROG: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper, Trimo Trebnje - Prevent. Gorenje - Slovan 30:27 (že odigrano).
LIGA ZA OBSTANEK - 3. KROG - PETEK ob 20.00: Jeruzalem Ormož - Krka (ŠD Ormož), Merkur - Ribnica Riko hiše.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 20. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Istrabenz plini Izola (sobota, ob 19.30), Sviš Pekarna Grosuplje - Krško, Šmartno 99 - Klima Petek Maribor, Ajdovščina - Grosuplje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 10. KROGA: Zlatorog Celje - Drava (petek, ob 20.00), Dol TKI Hrastnik - Sevnica, Kranj - Cerklje.
Mali nogomet • Turnir v Vareji
Športno društvo AS prireja v ponedeljek, 27. aprila, s pričetkom ob 13. uri na igrišču v Vareji dnevno-nočni nogometni turnir. Organizator je za najboljše tri ekipe pripravil pokale in denarne nagrade. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. 031 219 175 in na e-mailu: sportno. drustvo.as@gmail.com
Twirling • DP v Slovenski Bistrici
Letošnje, že 13. državno prvenstvo v twirlingu, bo potekalo tri dni, 24. ,25. in 26. aprila 2009, v športni dvorani v Slovenski Bistrici. V petek se tekmovanje prične ob 15.30 z nastopom najmlajših, v soboto pa ob 8.30, ko bodo na sporedu nekateri polfinali v posamičnih nastopih kot tudi v parih. V nedeljo se obeta spektakel prvenstva, saj bo ob 9.00 slavnostna otvoritev državnega prvenstva, finalni nastop najboljših posameznikov in parov, nastop skupin in slavnostna podelitev medalj, pokalov in priznanj.
Kasaštvo • V Ljutomeru drugi tekmovalni dan
V drugem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone se bo to nedeljo na ljutomerskem hipodromu pomerilo 50 prijavljenih kasačev, ki bodo tekmovali v šestih dirkah (2100 metrov). Pričetek bo ob 14. uri.
Mini rokomet • 1. DP osnovnih šol
Športna dvorana na Bonifiki v Kopru bo v soboto, 25. aprila, gostila 1. državno prvenstvo osnovnih šol v mini rokometu. Na finalu v Kopru bo pri fantih nastopilo 24 ekip, pri dekletih 16 ekip iz cele Slovenije. Pri fantih bo v finalu nastopila tudi Osnovna šola Ormož. Prireditelj pričakuje okrog 600 otrok iz cele Slovenije. Ormožani bodo v predtekmovanju nastopili v skupini A skupaj z OŠ Metlika, OŠ Livade Izola in OŠ Miha Pintarja Toleda Velenje. Želje ekipe iz Ormoža segajo po uvrstitvi v polfinale zaključnega tekmovanja.
DK, JM, NŠ, UK
Iščete svoj stil	^
V športno-elegantnem stilu
Helena Majerič je 24-letna Podvinčanka, po poklicu optičarka, dela pa kot prodajalka. V prostem času kolesari in se druži s prijatelji. Njena velika želja je, da bi se zaposlila v svojem poklicu in da bi nekoč šla na svoje, da bi imela svojo optiko. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil fant.
Foto: Črtomir Goznik
Helena prej ...
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
Helena je prvič obiskala kozmetični studio. Ima mešani tip kože, tudi njej so kožo površinsko očistili in ji s pilin-gom odstranili odmrle celice. Uredili so ji tudi obrvi. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je svetovala globinsko čiščenje, da se bo stanje kože izboljšalo. Po njenih nasvetih bo skušala kožo negovati tudi doma. Pri negi naj uporablja vlažilno in hranilno kremo.
V Frizerskem salonu Stanka je za Helenino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Odločila se je za paž, ki je še vedno v okviru modnih smernic. Lase je pobarvala z naravno rjavo barvo z dodatkom bakra. Posušila jih je naravno; da je pričeska dobila večji volumen, pa je uporabila pearl styler.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom pudra. Veke je poudarila z bež
KOLEKTIV SALONA
SKOSKO m HensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
in temnejšim sivim tonom. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, narahlo poudarila ličnici in v nežnem roza glosu še ustnice.
„Helena je še ena od mnogih, ki kljub končani šoli in ljubezni do izbranega poklica žal ne dela tega, za kar se je šolala, temveč se mora zadovoljiti s tistim, kar ji je na razpolago. Da je izbrala pravi poklic, je več kot očitno, saj tako kot jaz na cesti na neznanih ljudeh opazujem oblačila, je Helena prav pri vseh, ki smo bili z njo v prostoru, opazila očala. Očala so Helenina ljubezen, tako kot so moja oblačila. Prav zanima me, kakšna očala bi izbrala zame. Glede na njeno postavo sem imela pri izbiri hlač kar nekaj težav, saj so pri klasični ženski postavi »peščene ure« vse hlače nizkega kroja problematične. Ampak tako kot to delajo profesionalni modni fotografi in modeli, smo tudi mi poskrbeli, da je Helena za-blestela v svojih novih oblačilih. Vsekakor je za njen tip postave najboljši kroj, ki poudari ozek pas, se do dolžine razširi in prosto pade preko bokov. Eden od aktualnih trendov, kjer se vračamo v pozna pet-
deseta in zgodnja šestdeseta leta, je več kot idealen za njen tip postave. Pri Heleni sem se odločila za športno elegantni stil. pri barvah sem se osredotočila na nevtralne zemeljske odtenke. V trgovini Mura sem tako izbirala med peščenimi odtenki, kjer sem našla svetle hlače ravnega kroja, črtasto tuniko v rjavih tonih in malce temnejši plašč v stilu trenčkota -spomin na Ingrid Bergman in Humphreyja Bogarta v filmu Casablanca. Čevlje sem izbrala v Alpini, torbico v Muri. Nizki čevlji v rjavi barvi in rjava torbica sta samo zaključila celoto
Helenine oprave," je Helenino oblačilno preobrazbo opisala stilistka Sanja Veličkovic.
Heleni so v kozmetičnem studiu Olimpic predstavili presoterapijo. To je aparatur-na limfna drenaža, ki deluje tako, da stimulira odtekanje limfe v glavne limfne vozle. Otekle in težke noge, mišične bolečine, edemi in celulit so glavna indikacija pri njeni uporabi, je povedala vodja studia Silva Čuš. „Ker pa bo kmalu poletje, bo potrebno razmišljati o odpravi celulita," je dejala Helena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Helena v oblačilih in s torbico iz Mure ter v čevljih iz Alpine.
Grajena • Dan šole v znamenju pravljic
Volku pomagali iskati pravljico
Letošnji, 62. dan Osnovne šole Grajena je potekal v znamenju pravljic. Tem so posvetili celotno praznovanje, teden dni pred osrednjo prireditvijo so izpeljali tudi noč pravljic in učencem pričarali izjemno celonočno dogajanje. V petek pa je učence, učitelje in starše obiskal še pravljični Volk.
Učenci so pričarali izjemno zgodbo.
Rdeča nit letošnjega praznovanja je bila učencem še posebej pri srcu. Pravljična vrata so se na Osnovni šoli Grajena odprla že pred 62 leti, kar so učenci in učitelji v petek tudi proslavili. Ob praznovanju, ki so ga poimenovali Volk, ki je iskal pravljico, so izdali tudi glasilo Utrinki, v katerem so strnjeni šolski dogodki letošnjega šolskega leta. Tudi rdeča nit tega je bila bajka, učenci pa so svoji domišljiji pustili povsem prosto pot. Nekatere zgodbe, ki so jih zapisali, v sebi nosijo tudi marsikatero modrost, ki jo starejši nemalokrat spregledamo.
»Pomembno je, da otrokom beremo pravljice. Mi smo jim letos na široko odprli vrata in prebudili spečo domišljijo,« je povedala Irena Pukšič, vodja podružnične šole Grajena. Tudi ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Vaupotič je izrazila prepričanje, da je v pravljice treba verjeti in da imajo lahko tudi naše pravljice srečen konec, če le dovolj verjamemo vanje. Volk, ki je na letošnji prireditvi iskal pravljico, je vanjo očitno dovolj verjel, saj so učenci pričarali odlično zgodbo, ki kaže, kako pomembno je upati in sanjati.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: vki
Minuli teden so v avli občinske zgradbe v Ormožu odprli fotografsko razstavo z naslovom Druga pomlad. Svoje fotografije razstavljajo člani fotokluba Mladinskega centra Ormož Ciril Ambrož, Nina Blagovič, Božidar Grabovac, Klaudija Kozel, Boštjan Kuharic, Robert Kuster, Simon Meško, Vladimir Pajek, Asja Stojic, Ivo Švaj-gl, Maja Botolin Vaupotič, Ana Vaupotič, Vlado Vogrinec in Vid Voršič. Vsak se predstavlja z dvema fotografijama. Fotografije so zelo različne po izbranih motivih in cilju, ki so si ga zastavili fotografi. Različni so tudi fotografi, tako po letih, saj je najmlajša razstavljavka še osnovnošolka, najstarejši pa že upokojenec, kot tudi po znanju in izkušnjah. Na razstavi so na ogled tudi eksponati analogne fotografije, ki jih je prispeval Vladimir Pajek, ki je ob otvoritvi podal tudi lep zgodovinski oris razvoja fotografije. Razstava je na ogled do 30. aprila.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Ženske brez naslova
Foto:DB
Skupina mladih ustvarjalcev ptujskega Centra interesnih dejavnosti, ki je oktobra lani pod mentorstvom Kristine Kočan prvič uprizorila več medijski dogodek Ženske brez naslova, se je prejšnji teden predstavila še z angleško različico. Projekt, s katerim so se javnosti prvič predstavili konec lanskega leta, bo v angleški verziji junija gostoval na mednarodnem srečanju mladih ustvarjalcev pod pokroviteljstvom programa Raffaello v Nemčiji. Anamarija Meznarič, Doris Lenart, Kaja Jakolič in Matic Samobor, ki igrajo v predstavi Ženske brez naslova, so besedilo za igro prispevali sami, kot mentorica pa se je podpisala Kristina Kočan. Zgodba govori o štirih povsem različnih ženskah, moderno gledališko igro pa spremljata še živa glasba, ki jo ustvarja Boris Magdalenc, in kratek film kot eden izmed delov več medijskega dogodka.
Dženana Bečirovič
Ormož • Na dan Zemlje z zelenim Jurijem
Foto: vki
V soboto dopoldne je na Kerenčičevem trgu v Ormožu potekala prireditev ob dnevu Zemlje. Organi-zatorsko vlogo je prevzelo Turistično društvo Ormož, poleg njih pa seje na stojnicah predstavilo še več društev, posameznikov in Komunalno podjetje Ormož. TD Ormož je pripravilo brezplačen srečelov, srečni dobitniki so si odnesli domov različne sadike. Predstavila seje OŠ Ormož s kar dvema skupinama Eko-šole in izbirni predmet turistične vzgoje. Zdenka Kralj iz Pavlovcev je navdušila obiskovalce s svojimi dobrotami iz krušne peči. Silva Kelemina s Huma je predstavila ročno predelavo volne od vlakna do izdelka. S Huma so tudi članice PD Janez Trstenjak, ki so izdelovale rože iz krep papirja in različne spomladanske aranžmaje, s seboj pa so pripeljale tudi zelenega Jurija s harmonikarsko spremljavo. Urška Ambrož je predstavila svoje najnovejše izdelke - nakit in različne dekorativne izdelke. Cvetka Kocjan je predstavljala izvirne lončene base. Študijski krožek Ljudske univerze Ormož jepredsta-vil delček izdelkov, ki je nastal v njihovih druženjih skozi zimske mesece. Mladinski center Ormož pa je ponudil možnost, da si posadite begonijo.
vki
Kuharski nasveti
Drobnjak
Drobnjak je trajnica; če jo imate na vrtu, že kaže svetlo zelene poganjke in je zraven solat ena izmed prvih svežih dišav, ki jih lahko pobiramo na domačem vrtu.
Drobnjak je zraven peteršilja najbolj razširjena dišava, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. Zaradi nezahtevnega gojenja in odpornosti proti mrazu je sestavina vsakega zeliščnega vrt ter prijetna popestritev pri jedeh ravno v tem času, ko že počasi pogrešamo svežo zelenjavo. Zraven specifičnega okusa in vonja, ki spominja na čebulo, vsebuje nekaj vitaminov iz skupine B-kompleksa, vitamin C, precej kalcija in kalija, nekaj železa, magnezija in fosforja. Zraven tega še male količine beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter kar nekaj vlaknin.
Za uporabo v kulinariki najpogosteje uporabljamo sveži drobnjak, ki ima od svetlo zelena do temno zelena stebelca, čeprav so tudi vijoličasti cvetovi uporabni in užitni. Cvetove še najpogosteje uporabljamo kot okras, nekateri pa jih dodajajo tudi k poletnim solatam, zraven kocke narezanega mehkega sira, glavnate solate, rukole in solato odišavijo še z narezanim drobnjakom in osnovnim solatnim prelivom. Drobnjak je zelo občutljiva rastlina, pri kateri konice hitro porumenijo ali ovenijo. Takega ne uporabljamo za pripravo jedi. Če ne moremo uporabljati neprestano svežega drobnjaka, ki ga nabiramo na domačem vrtu, si šopek drob-njaka damo v lonček z vodo in
Foto: Martin Ozmec
vsak dan odrežemo s škarjami nekoliko zmehčane dele, ki so v vodi in vodo večkrat na dan menjamo.
Drobnjaka tako kot ostale dišave ne sekljamo pred uporabo, da se stebelca ne bi zmečkala, ampak ga narežemo s škarjami ali z ostrim nožem. Drobnjak kot dišavo pri jedeh bolj pogosto uporabljamo v jeseni, zimi in zgodaj spomladi. Dodajamo ga k juham, omakam, solatam, slanim omletam in drugim jajčnim jedem. Iz masla in drobnjaka naredimo okusne namaze, ki se odlično podajo k domačemu kruhu. Drobnjak dodajamo tudi paradižniku, skuti, pri skuti najpogosteje takrat, ko pripravljamo slane jedi iz skute. Na splošno velja, da ga lahko dodajamo vsem tistim jedem, kjer smo uporabili tudi čebulo.
Če želimo, da nam drobnjak res poudari okus in da imajo jedi okus po drobnjaku, ga ne smemo kuhati. V tople jedi ga dodajamo, tik preden jih ponudimo. Nekoliko drugače se drobnjak obnaša, ko ga dodajamo v testo, kot je na primer testo za palačinke. Takrat je toplotna obdelava izredno kratka in z njo drobnjak odišavi testo tako, da ga pri jedi tudi zaznamo. Blanširana cela stebla drobnjaka lahko uporabi-
Tačke in repki
Težave s tretjo veko
Gospa Andreja, lastnica malega višavskega terier-ja s Ptuja, sprašuje, kako lahko pomaga svojemu kužku, ki se mu pogosto pojavlja v desnem očesu, v očesnem kotu pri nosku, rdeča okrogla tvorba, ki občasno zgine in se ponovno pojavi. Sprašuje, ali je to mrena na očesu in zakaj se to ponavlja.
Pri psičku višavskem teri-erju gre za prolabirano (izpadlo) tretjo očesno veko. Psi in tudi muce imajo namreč tri očesne veke, tretja se nahaja v notranjem očesnem kotu in je pogosto vzrok težavam. Normalno se tretje veke ne opazi, če pa se poveča, izpa-
mo tudi za povezovanje majhnih zelenjavnih snopkov, kot so na tanke rezance narezano korenje, koleraba, gomoljasta zelena in podobna zelenjava.
Drobnjak skoraj ne sme manjkati pri pripravi krompirjevih jedi, tako solat kot juh, od čiste do kremne krompirjeve juhe. Prav tako je drobnjak sestavina zeliščnih mešanic, lahko ga tudi posušimo in posušenega uporabljamo eno leto ali ga narežemo in zamrznemo. V tem primeru ga uporabljamo do 6 mesecev.
V kulinariki se vedno pogosteje uporablja tudi kitajski drobnjak, ki ga uporabljamo na enak način, le da ima ploska stebelca in rahlo česnat okus. V kitajski kuhinji pogosto cvetke v ponvi opražijo med nenehnim mešanjem, blanširana stebelca pa ponudijo kot prilogo zraven različnih cmokov iz svinjine.
Drobnjak ne izboljšuje samo okusa in videza jedem, ampak zbuja tudi apetit in pospešuje prebavo. Iz drobnjaka pa lahko pripravimo tudi drobnjakovo-skutne cmoke. Pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 2 rumenjaka, žličko soli, 2 žlici pšeničnega zdroba in 4 do 5 pesti ostre moke ter majhen šopek narezanega drobnjaka. Vse sestavine med sabo dobro
pomešamo, da dobimo gladko testo, ki ga damo pol ure počivat v hladilnik. Iz mase nato oblikujemo enako velike cmoke, ki jih v slani vodi skuhamo. Kuhamo jih 6 do 8 minut, odvisno od velikosti. Tako pripravljene ponudimo zraven mesnih jedi kot prilogo; preden jih ponudimo, jih prelijemo s topljenim maslom in potrese-mo z narezanim drobnjakom.
Tako pripravljene skutne cmoke lahko ponudimo tudi kot jušno zakuho v čistih juhah ali kot samostojno jed, takrat zraven ponudimo gobovo, smetanovo ali špinačno omako. Zraven pa lahko pripravimo tudi hladno drobnjakovo omako, ki jo lahko ponudimo tudi zraven mesnih jedi in rib. Skuhamo 3 do 4 krompirje. Kuhane ohladimo in ohlajene fino naribamo. Posebej pripravimo vsaj 2 do 3 decilitre osnovnega solatnega preliva iz vode, soli, olja in kisa. Dodamo naribani krompir in večjo količino narezanega drobnja-ka. Za boljši okus dodamo še fino naribane kisle kumare, fino naribano trdo kuhano jajce in po želji popramo. Omaka mora biti tako gosta, da se po krožniku ne razliva. Ponekod pa iz drobnjaka in skute pripravljajo tudi potico.
Vlado Pignar
i
de iz notranjosti kot okrogla mesnata tvorba, ki zelo hitro nabrekne in zaradi tega se tudi ne more vrniti na svoje mesto. Vzroki za omenjeno težavo so lahko zelo različni. Najpogosteje je vzrok nenaden udarec v glavo, lahko med razigrano igro živali, dostikrat je vzrok muca, ki s svojimi krempeljci med udarcem izvleče tretjo očesno veko kužku na prosto, lahko je tujek, ki je padel kužku v oko in se skriva pod veko, draži in boli in še bi lahko našteval. Poredkoma se zgodi, da težava mine sama po sebi in nenadoma presenečeni opazimo, da je oko ponovno v redu. Pogosteje pa se začne-
jo težave, saj tako oko z izpadlo tretjo očesno veko skeli, solzi, srbi ali boli in kužek se praska po njem. Čim se začne praskati, je možnost samopo-škodovanja očesa velika. Redkeje izpadla veka ne povzroča bolečine, vendar če je dalj časa zunaj, vsekakor povzroči poškodbe na roženici, zaradi mehaničnega draženja in kasneje se razvije pravo vnetje.
Če pride do omenjene težave, je pomembno, da poizkušamo z nežnim pritiskom s prstom na izpadlo veko leto poriniti oziroma stisniti nazaj. To nam lahko uspe le, če postopek začnemo takoj po izpadu. Kasneje to več ni mogoče, saj je veka že predebela. Najbolje je, da obiščemo veterinarja, ki bo oko pregledal, se prepričal, da ni vzrok tujek v očesu, in bo predpisal posebne kapljice, ki bodo skrčile nabreklo veko in tako olajšale njeno vrnitev na obi-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
čajno mesto. Pogosto je tudi to neuspešno in v takem primeru se tretjo očesno veko operativno odstrani. Za poseg je potrebna splošna anestezija, čeprav je operacija relativno kratka in neproblematična za izkušenega operaterja. Okrevanje po operaciji je zelo hitro, žival še nekaj dni dobiva kapljice v oko in po potrebi protibolečinsko terapijo. Po kirurški odstranitvi tretje očesne veke je oko vnaprej popolnoma v redu in ni prav nobenih posledic zaradi tega. Pogosto se pa pojavi podobna težava še na drugem očesu.
S pravočasnim zdravljenjem lahko vrnemo izpadlo veko brez operacije na svoje mesto. Pri kužku gospe Andreje bo najverjetneje potrebna operacija, saj bomo le tako trajno rešili neprijetno težavo. Emil Senčar, dr. vet. med.
Premium I
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET
Mercator center, Spindlerjeva na Ptuju
APRILA: VELIKONOČNI ZAJČKI -10%
AKCIJA: april in maj 2009 - vsak torek in sobota vse - 5%
V vrtu
Ko jablane cveto
P^SH Izteka se drugi pomladni mesec, april, znan po muhastem, hladnem in spremenljivem vremenu, a letošnji je bil prijetno sončen in topel. Ozelenela in zacvetela je vrtna narava, le nekaj gredic še sameva pripravljenih na posaditve vrtnin po odhodu ledenih mož. Ko jablane zacvetijo, prihaja zeleni Jurij, ki sredi pomladi že napoveduje letino: »Če na njega dan je sončno in toplo, trta bogato rodila bo!«
SADNI VRT v aprilu vzbrsti in zacveti toliko, kot je bil v preteklem obdobju negovan, obdelan, varovan pred sadnimi boleznimi in škodljivci ter glede na to, kako je prezimil. Do začetka vegetacije brstenja in cvetenja so bila opravljena pred-pomladanska dela pri obdelavi tal, gnojenju z organskimi in rudninskimi gnojili, rez ter oblikovanje drevesnih krošenj in predpomladansko varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci. Obdobje cvetenja sadnega drevja je za sadjarja naj-prijetnejši in najlepši čas, za drevo pa je v času odprtega cveta glede na vremenske in druge razmere najobčutljivejši. Med cvetenjem sadnega drevesa v sadovnjaku ne počnemo ničesar takšnega, kar bi cvetenje motilo. Letošnjo pomlad drevje cveti v sončnem, toplem, mirnem, nekoliko presuhem vremenu. Značilnega čebelnega brenčanja, kot že nekaj let nazaj, tudi v letošnji pomladi v cvetočih sadnih krošnjah ni bilo slišati. Manjša številčnost in živahnost čebel na medeni paši ne skrbi le čebelarjev, marveč tudi sadjarje zaradi opraševanje cvetja sadnega drevja. Sadjar v času cvetenja budno spremlja dogajanja v sadnem vrtu, ker bo po zavezovanju plodičev in nadaljnji vegetaciji pri negi mnogokaj postoriti.
Plodiči, listje ter brsti mladik so v začetni fazi vegetacije občutljivi na nenadne vremenske spremembe, pozne spomladanske slane ter okužbe po sadnih boleznih in škodljivcih. Ko cvetna časa po oprašitvi in cvetenju odpade, goli plodiči pri pozni spomladanski slani pomrznejo že pri 0 stopinj C, mladi lističi pa ob vlažnem in toplem vremenu, če so mokri več kot 20 ur, se že pri 10 stopinj C povprečne temperature okužijo z najnevarnejšo rastlinsko boleznijo sadnim škrlupom, pri nadpovprečnih spomladanskih temperaturah okrog 20 stopinj C pa se pojavi pepelasta plesen. Pred pozebo plodiče, mlade liste in poganjke zavarujemo s prekrivanjem, ogrevanjem ali oroševanjem, pred boleznimi pa s škropljenjem s fungicidi, preden so pogoji za njihov pojav in okužbe. Proti škodljivcem škropimo šele, ko se pojavijo v obsegu, ki bi utegnili uničiti večji del prirastka in pridelka.
V	OKRASNEM VRTU je cvetoče okrasne vrtno cvetje spremenilo podobo gredic in zelenic v spomladansko cvetoči dišeči svet. Odcvetelim cvetnicam odstranimo cvetove, da ne bodo porabili rastlinskih hranil za tvorbo plodov in semenic. Odcvetele cvetove s peclji vred ter porumenele in poškodovane liste, ki ne asimilirajo več, odstranimo in kompostiramo, zelene in zdrave pa negujemo do zrelosti, da bodo prehranjevali čebulice, korenike in trajnorastne organe do dozorevanja in ohranitev za naslednjo vegetacijo. Odcvetele forzicije ter podobne zgodaj cvetoče drevnine in grmovnice takoj po cvetenju obrežemo. Z rezjo opravimo vzgojno rez, odstranimo nepotrebne, pregoste in poškodovane poganjke, da se bo v nadaljnji vegetaciji rastlina obnovila in nabrala moči za prihodnjo cvetno sezono.
Na gredicah, ki jih naslednje dni pričnemo zasajati s sadikami cvetlic enoletnic, odstranimo vznikle plevele, ki so se pričeli pojavljati po tem, ko smo jih v predpomladanskem času pripravili za posaditve, plitvo prerahljamo zemljo ter pripravimo za posaditve. Pred sajenjem vlončenih sadik gredic ne gnojimo, marveč dognojevanje opravljamo redno šele kakšen teden po sajenju. Pri zasaditvi ter razporeditvi okrasnega rastlinja na gredice je koristno opraviti izbor rastlinskih vrst, ki si bodo poleg estetskega učinka v rasti in razvoju ter varstvu pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci dobri in koristni sosedje.
V	ZELENJAVNEM VRTU večino vrst sadik vrtnin zelja, ko-lerabice, solate že presajamo na gredice na prostem, sajenje sadik kumaric, jajčevcev, paprike in na hladne razmere občutljivejših zelišč pa odložimo na začetek meseca maja po padavinah in ohladitvah, ki jih pričakujemo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar124. aprila - 30. aprila
24-petek *	25-sobota	26-nedelja y	27-ponedeljek s*
28-torek 0	29-sreda	30-četrtek	
Foto: Emil Senčar
Amerika postregla z vzpodbudnimi novicami (I. del)
V ZDA so trenutno najbolj vroče polemike o AIG. AIG je največja zavarovalnica v ZDA in tudi na svetu. V obdobju sesutja banke Lehman Brothers se je zaradi resnih likvidnostnih težav na robu propada znašla tudi ta zavarovalnica AIG. Centralna banka oz. ameriški kongres se je takrat odzval z 80 milijard dolarjev težkim posojilom, s tem pa prevzel tudi 80 % delež podjetja. Od takrat se je zgodba vedno bolj zapletala, dokler pred kratkim ni prišla v javnost še novica o velikih izplačilih nagrad zaposlenim in celo že odpuščenim. Nagrade so bile izplačane takoj, ko je AIG dobila že tretjo državno pomoč in ko je bila javnost že dalj časa zgrožena nad količino denarja, ki se je iz proračuna zlil v AIG. Zavarovalnica je namreč dobila za skoraj 200 milijard dolarjev pomoči in kaže, da bo potrebno še kar nekaj denarja, da se bo ta problem saniral. Da je trenutno AIG sod brez dna, se opravičuje s t. i. »to big to fail« statusom, ki pa je žal tudi resničen oz. upravičen. V primeru stečaja AIG bi namreč razpadel celoten svetovni finančni sistem in žal drugega izhoda kot reševanje ni. Propad banke Lehman Brothers, ki je sprožil paniko po celem svetu, je v primerjavi s propadom AIG praktično zanemarljiv. AIG je namreč zavarovala kredite bankam ne samo v ZDA, temveč po celem svetu. Poleg tega ta zavarovalnica izplačuje pokojnine največjemu številu Američanov, istočasno pa so od nje odvisne tudi zavarovalnice po svetu. Če propade takšno podjetje, je jasno, da istočasno propade celotni bančni sistem, sesuje se celotni pokojninski sistem in izhoda iz take krize tudi teoretično ni več možno najti. V zadnjem govoru pred kongresom sta finančni minister Geitner in šef centralne banke Bernanke to tudi priznala in dala javnosti jasno vedeti, da preprosto izhoda ni in da bodo zavarovalnico morali držati pri življenju.
Zadnji koraki predvsem ameriške centralne banke, ki več ne more zniževati obrestne mere in s tem pomagati bankam, pa so bili vzpodbudni za borze, saj so predstavili nove ukrepe za pomoč. Najbolj je udarila novica, da bo kar centralna banka odkupila nekaj dolga ameriškega proračuna. Borze je seveda to pognalo navzgor, saj so špekulanti »ugotovili«, da lahko ZDA svoj dolg dobesedno financirajo skozi centralno banko s tem, da preprosto natiskajo več novega denarja. Da je to takoj postalo jasno tudi valutnim trgovcem, pa je pokazal premik dolarja. Le-ta je namreč strmoglavil v primerjavi z vsemi valutami po svetu. Tečaj evra se je pred govorom gibal na vrednosti 1,3, že med samim govorom Bernan-keja pa je poskočil na 1,37. Tiskanje denarja, s čimer se svet poizkuša izviti iz prijema tokratne recesije, žal na dolgi rok ne prinaša nič lepega.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Mož
Vprašanje: Do pred kratkim sem bila popolnoma prepričana, da imam dober zakon in da živim z moškim, ki je do mene iskren. Žal se je izkazalo, da ni tako. Sem na razpotju, ko ne vem, katero pot naj uberem. Sprejeti moram odločitev, vendar z njo ne želim nikogar prizadeti. Če ostaneva z možem skupaj, ali bova lahko ponovno vzpostavila odnos, kot sva ga imela, ali bi bilo bolje, da se razideva?
Odgovor: Spoštovana bralka, zavedati se morate, da se v življenju zgodi vse, odvijajo se prijetne in neprijetne stvari. Pride tudi trenutek, ko se hišica v oblakih razblini in morate stopati po blatni poti naprej. Po naravi ste zelo nežni in občutljivi. Tako se lotite vseh problemov na intenziven in prodoren način. Z možem vas veže cela kopica lepih in prijetnih trenutkov. Toda na tem mestu sledi vprašanje: Kaj je sreča? Ali sem za svojo srečo naredila vse? Priporočam vam, da se za trenutek umirite in izklopite vse hrupne dejavnike in v sveti tišini začnete razmišljati o sreči. Najdete jo v svojem srcu in ta blagodejni mir je tisti, ki vam daje moč in voljo za naprej. Nesporno je, da ste močna in intenzivna ženska in da boste vsemu kos. Vašega moža ne bom zagovarjal, toda je oseba, ki je navezan na vas, vas ima rad in mu veliko pomenite. Vzgojen je bil v zelo strogem duhu in tako ne more pokazati vsega, kar skriva globoko v sebi. On se ne namerava ločiti in bo ostal ob vas. Res je, da so se določene stvari sesule in da je nakazan nek zaključek. Pri vaši hiši je v zadnjih tednih izrečenih veliko ostrih besed in obtoževanj. Obliž na rane prinese čas. Odpuščanje je božji dar in svojem srčnemu izvoljencu
Prejeli smo
»Zadovoljni z doseženim« in »Večletni gasilski konflikt ponovno zagorel« - drugič
V aprilu sta bila v Štajerskem tedniku izpod peresa novinarke Viki Klemenčič Ivanuša napisana dva prispevka oz. članka na temo gasilcev v občini Ormož (3.4.2009 - »Zadovoljni z doseženim« in 14.4.2009 -»Večletni gasilski konflikt ponovno zagorel«).
Glede na to, da so v zadnjem članku navedeni določeni očitki s strani Prostovoljnega gasilskega društva Velika Nedelja iz katerih pa nepoznavalec razmer ne more zaključiti ali se nanašajo na Občino Ormož ali Gasilsko zvezo Ormož se čutimo dolžne, da v zvezi z organizacijo in sofinanciranjem protipožarne dejavnosti v občini Ormož damo določena pojasnila in predvsem po-
morate dati možnost, da pove svoje mnenje in da vam dokaže, da je vreden vaše ljubezni. Kanček dvoma bo ostal v vaši duši in tu boste na potezi vi, da ga odstranite. Prepričan sem, in pri tem me podpirajo tudi planeti, da bo vajin zakon v bodoče še boljši. Tema je najmočnejša pred jutrom in jutranje zarje še ni. Ravno zaradi tega se bosta morali pogumno soočiti s tistim, kar vama je dano. Kajti če delate nekaj z ljubeznijo in v dobro ljubljene osebe, se bodo kmalu pokazali rezultati. Naj vam zaupam še to, da imate močno intuicijo in da jo morate začeti uporabljati sebi v prid. Vsekakor je resnica ta, da ne smete čuti samo slabih stvari, kajti življenje je mnogo prekratko, da bi se obremenjevali s tistim, česar ne morete imeti. Roka naj roko objame in beseda naj pomaga besedi. Srečno!
Šifra: Upanje
Vprašanje: Z možem sva se ločila pred tremi leti. Stike ohranjamo zaradi otroka, ki je zelo navezan na očeta. Bivšega moža še vedno nosim v srcu in ga ljubim, čeprav dvomim, da on kaj čuti do mene. Zanima me, ali obstaja upanje, da zaživimo še enkrat kot srečna družina.
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da se nimate dovolj radi in se ne sprejemate.
Vzrokov za tako dejanje je lahko zelo veliko, toda poglavitno je dejstvo, da morate
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
v svoje življenje vnašati lepe in prijetne stvari. Obdobje žalovanja je nekaj normalnega, prav tako ima vsak človek pravico izkazovati svoja čustva. Vendarle ste se vi ujeli v začaranem krogu, globoko v svoji duši ste razočarani nad življenjem in menite, da se vam je zgodila krivica. Vsaka pomoč ima svoje meje in morate zaživeti svoje življenje. Odgovor na vaše vprašanje vam je poznan in točno veste, da ne moreta biti skupaj. Vaša naloga je, da začnete bolj ceniti malenkosti in tiste stvari, ki so vam v nekem danem trenutku pomembne. Pravilno je, da si priznate, da ne boste nikoli več skupaj, da pa lahko ostaneta dobra prijatelja. Tako se bo kmalu v vašem življenju pojavil drugi moški, ki vam bo ljubezen vračal. Točka začaranega kroga se bo tako presekala in govorila bo čista ljubezen. Naše življenje je največkrat sestavljeno tako, da ne morete dobiti vsega tistega, kar si želite in pričakujete. Najdite moč in naredite konec, kajti tako sledi nov začetek. Nikoli niste sami, kajti ob sebi imate vidne in nevidne prijatelje. Točno veste, kakšen blagoslov je za žensko, ko postane mati, ko ji je zaupana ta sveta naloga. Torej se morate odločiti in oditi pomembno naprej po svoji poti!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Poškodoval sem se v prometni nesreči, ki jo je povzročil italijanski državljan, ki ima sklenjeno avtomobilsko zavarovanje pri eni od italijanskih zavarovalnic. Ali sem vseeno upravičen do odškodnine? Ali lahko postopek izpeljem sam, brez vaše pomoči? Matej, Ptuj
Odgovor
Ne glede na to, da je prometno nesrečo povzročil tuji državljan, ste upravičeni do odškodnine iz naslova avtomobilskega zavarovanja povzročitelja. Za takšne primere naše zavarovalnice sodelujejo s tujimi zavarovalnicami na podlagi korespondenčnih pogodb - korespondenčne zavarovalnice, ki nato vodijo in rešujejo primere slovenskih državljanov, ko je nezgodo povzročil tujec. Da bi izpeljali postopek sami, vam odsvetujemo. Iz naše prakse namreč izhaja, da stranke iztržijo mnogo nižji znesek, kot bi ga z našo pomočjo. Sami namreč verjetno ne boste znali napisati odškodninskega zahtevka, prav tako pa ne boste vedeli, koliko zahtevati. Če z odškodnino ne boste zadovoljni, je treba vložiti pritožbo, ki pa mora biti napisana strokovno, če boste želeli, da se višina ponudbe zviša. Oglasite se v kateri od naših poslovalnic in z veseljem vam bomo pomagali.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA Vodnikova ulica 2,2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št 080 13 14.
NAVA
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
pravke glede višine navedenih finančnih sredstev za sofinanciranje protipožarne dejavnosti iz občinskega proračuna kateri so bili navedeni v prispevku oz. članku o skupščini Gasilske zveze Ormož.
V	občini Ormož deluje 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki se združujejo oz. so povezana v Gasilsko zvezo Ormož, preko nje pa se povezujejo v najvišjo institucijo na tem področju v Republiki Sloveniji, to je Gasilsko zvezo Slovenije. Zveza na eni strani povezuje prostovoljna gasilska društva na drugi pa je vez med društvi in občino ter deluje predvsem kot strokovni organ na področju protipožarne dejavnosti.
V	petek 27.3.2009je bila pred letno skupščino Gasilske zveze Ormož podpisana Pogodba o opravljanju javne gasilske službe v občini Ormož z vsemi 15 prostovoljnimi gasilskimi društvi ter Gasilsko zvezo Ormož za leto 2009 s katero je za redno protipožarno dejavnost zagotovlje-
nih 71.323 EUR, s čimer pa niso zajeta sredstva za investicije za katere se v letu 2009 namenja 108.500 EUR, kar pomeni, da bo Občina Ormož za področje protipožarne dejavnosti v letu 2009 namenila skupaj 179.823 EUR. Sredstva za investicije se društvom dodelijo na podlagi javnega razpisa za kar se sklenejo neposredne pogodbe s prejemniki sredstev.
Sofinanciranje redne dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev, ki ne zajema investicij poteka na dva načina. Prvi del predstavlja direktno sofinanciranje in zagotavlja sredstva za materialne stroške delovanja društev. Višina sredstev je odvisna od števila točk po kategorizaciji v katero spada posamezno društvo ( I. kategorija 1.525 EUR oz. 1.726 EUR, II. kategorija 2.619 EUR oz. 2.821 EUR, IV. kategorija 6.134 EUR). V letu 2009 bodo tako društva direktno dobila skupaj 35.944 EUR. Drugi posredni del sredstev v višini
35.379 EUR namenjenih za izobraževanje gasilcev, zavarovanje operativnih gasilcev in premoženja gasilskih društev potrebnega za zagotavljanje protipožarne dejavnosti (vozila, oprema, orodišča) ter delovanja Gasilske zveze Ormož pa se po pogodbi nakaže Gasilski zvezi Ormož.
Zavarovanje vključno z izborom in podpisom pogodbe z izbrano zavarovalnico po dogovoru s prostovoljnimi gasilskimi društvi ureja Gasilska zveza Ormož, Občina pa zagotavlja le sredstva za plačilo premij. Gasilska zveza Ormož sama ali pa skupaj z Gasilsko zvezo Slovenije organizira izobraževanja za pridobitev raznih nazivov ali specialnosti na podlagi letnega programa, ki ga na podlagi kadrovskih potreb društev pripravi Gasilska zveza Ormož.
Kar se pa tiče zahtev glede spremembe načina sofinanciranja protipožarne dejavnosti, ki jih iz-
postavljata predstavnika Prostovoljnega gasilskega društva Velika Nedelja g. Vajda in g. Cajnko (upoštevati kriterij števila intervencij in spremeniti obseg oz. način zavarovanja) pa bodo morali gasilci uskladiti na ravni Gasilske zveze Ormož. Občina vsako leto zagotovi določen obseg sredstev za protipožarno dejavnost, ki ga v primerjavi s preteklim letom »indeksira« (kot je navedeno v članku), v enakem obsegu kot kolač od katerega se kos odreže tudi gasilcem občinam odmeri država. Več sredstev za gasilce na eni strani bi pomenilo, da je potrebno manjši kos odrezati nekomu drugemu.
Za konec naj še enkrat zapišemo, da je v letu 2009 za protipožarno dejavnost v Občini Ormož namenjenih 179.823 EUR, način in kriteriji za delitev sredstev pa so odvisni od dogovora med gasilci samimi.
Občinska uprava Občine Ormož
Slo POP novice
•k-k-k
Pred nekaj dnevi seje Vlado Kreslin vrnil iz Združenih držav Amerike, kjer je v okviru krajše turneje obiskal slavno Univerzo Yale ter mesta Cleveland, Chicago in Washington.
Seveda je šlo za delovni obisk: Vlado je na Yaleu nastopil dvakrat, navdušil je tudi polno dvorano štajersko-prekmur-skega kluba v Clevelandu. Slovence je obiskal tudi v Slovenskem kulturnem centru Lemont v Chicagu. V Washingtonu je nastopil v popularnem klubu Busboy and Poets v samem centru mesta, kjer je množica obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi precej slovenskih študentov, navdušeno prepevala skladbe skupaj z njim, v prostorih slovenske ambasade pa je nastopil za študente univerze iz New Orleansa.
■k-k-k
Turbo Angels so pretekli teden svojo kariero okronali s prav posebnim priznanjem. V času, ko se plošče sicer ne prodajajo več tako kot včasih, so Marjetka, Maša, Raay in Dejan dobili priznanje za 5.000 prodanih plošč njihovega prvega albuma - Mi smo za... Ja, Ja, Ja! Na priznanje je gotovo najbolj ponosen Raay, ki je aranžer in producent vseh skladb in avtor skoraj celotne plošče. Po skupinah Bepop in Unique je to njegova tretja zlata plošča. »Vesel sem priznanja, prav tako smo na uspeh ponosni vsi turboti, v prihodnjem letu ali proti koncu tega pa se nadejamo že naslednje plošče. Veliko uspešnic že čaka, da jih zgostimo na enem ploščku,« je povedal Raay.
Gotovo bo tudi njihov naslednji izdelek požel veliko zanimanja, saj na izid cd-ja že čakajo hiti - Na Bahame, Zabava, Zamrznil je čas, Riba ribi grize rep in seveda njihova trenutna uspešnica, ki jo uspešno predstavljajo po Sloveniji in bo gotovo poletni hit - Bungalov.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ANJA... RUPEL: NISI MOJ 9. ADI SMOLAR: ZGUBU, ZGUBU 8. BB TEATER: OD TRNJA DO ZVEZD 7. STEREOTIPI: ELEKTRIKA 6. VLADO KRESLIN, NEISHA: KAKOR ZVEZDI NA NEDU 5. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 4. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 3. TABU: NAMESTO SRCA 2. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Ostani do konca - novi album Anje Rupel
Na prodajnih policah je že novi album Anje Rupel. Album prinaša 10 svežih skladb, ki bodo nedvomno razveselile njene številne oboževalce.
Anja je na glasbeni sceni že vrsto let in številni se je še spominjajo iz obdobja uspešne kariere skupine Videosex. Po razpadu skupine je leta 1991 kot moderatorka začela delati na Radiu Slovenija. Leta 1994 je skupaj z Alešem Klinarjem posnela prvi samostojni mini CD Lep je dan, pol leta kasneje pa je izšel tudi album Odpri oči. Glasba je bila odlično sprejeta tako med kritiki kot poslušalci in Anja je skupaj z Alešem Klinarjem in koproducentom Sašem Fajonom dobila dva zlata petelina.
S tretjega albuma Moje sanje je Anja je posnela vide-ospota za skladbi Plašč ljubezni in Dan, kot je ta. Maja 2000 je izšel album Ne ustavi me nihče, ki ga je predstavljala po Sloveniji v živo s sku-
pino Funk You. Leta 2002 je izšla zbirka njenih uspešnic z naslovom Kolekcija. Poleg trinajstih največjih uspešnic so
Anja Rupel
Foto: Lidija Mataja
Filmski kotiček
Gran Torino
Vsebina: Walt Kowalski je nekdanji vojak, upokojenec in nadvse siten starec, ki ob živce spravlja vsakogar. Mi-zantropu prve vrste pade mrak na oči, ko se po ženini smrti v soseščino priseli azijska družina. Pravzaprav ugotovi, da je ostal edini v četrti, ki ni Azijec. Trmast kot je, vztraja na svojem koščku zemlje, čeprav ga potomci pregovarjajo, naj gre v dom. Toda pod masko trdosrčnega ostarelega silaka vendarle bije mehko srce, ki se začne taliti, ko v garaži zaloti sosedovega mulca, ki hoče ukrasti njegovega oldtajmerja, avto gran torino. Za začetek njunega prisrčnega in toplega odnosa mu grozi s puško, dokler se ne izkaže, da je kraja bila le prisiljena iniciacija za vstop v tolpo. Walt malega lopova
Gran Torino
Igrajo: Clint Eastwood Režija: Clint Eastwood Scenarij: Nick Schenk po zgodbi Davea Johannsona Žanr: drama Dolžina: 116 minut Leto: 2008 Država: ZDA
bile na albumu tudi tri nove skladbe in za skladbo Vse ali nič je skupaj z režiserjem Izidorjem Faričem posnela videospot. V začetku novembra 2004 je pri založbi Dallas Records izšel njen novi album z naslovom Vse, na katerem je tudi pesem, posneta v duetu s Tošejem Proeskim. Na albumu je 12 skladb, 2 videospota in fotografije.
Kot avtorica besedil Anja sodeluje tudi pri projektih drugih glasbenikov in tako je na Hit festivalu skupaj z Alenko Godec že dvakrat prejela nagrado za najboljše besedilo. Kot tekstopiska je sodelovala tudi na albumih Pike Božič, Alenke Godec, Monike Pučelj, Nuše Derende in Re-beke Dremelj ter letos tudi z odličnim pevcem Samuelom Lucasom.
V teh dneh pa Anja nadaljuje svojo zgodbo o uspehu. Na prodajnih policah je že njen sedmi studijski album, imenovan Ostani do konca. Uspešen producentski trio, ki ga poleg Anje sestavljata še Aleš Klinar in Franci Zabu-kovec, je po mnenju številnih ponovno odlično opravil svoje delo. Na albumu sta poleg premierno predstavljene skladbe Nisi moj, ki se v teh dneh vrti na številnih radijskih postajah, uvrščeni tudi dve skladbi, ki ju je občinstvo že spoznalo v preteklosti: Ne lažeš me ti in Ne prva ne edina. Za skladbo Nisi moj pa je Anja že posnela atraktiven videospot pod režisersko taktirko Izidorja Fariča. Spot bo v kratkem doživel televizijsko premiero.
MZ
vzame pod svoje okrilje in se odloči obračunati s tolpo...
Pisati hvalnice o hiperak-tivnem ostarelem Clinut, ki je v jeseni življenja našel novo filmsko kariero, je že skoraj odveč. Nedvomno niti pri svojih skoraj 80 še ni izgubil močne volje in skorajda bolestne želje po slavi. Ta mu je prevevala obraz pred 100 leti na enem od rojstnih dnevov Jamesa Cagneyja in Clint se je še danes drži. Res je, ima jo s čem utemeljiti: z impresivno igralsko in režisersko kariero. Starejši kot je, bolj se mu mudi, saj je svoj hiter ritem snemanja filmov (eden na leto) še pospešil: zdaj posname dva na leto.
Oba lanskoletna filma sta bila programirana za Oskarje, a nobenemu se (zasluženo) ni izšlo. Tudi Gran Torino je sicer dober in premišljen film, a v svojem bistvu ne kaže nobenega presežka, zaradi česar bi bil upravičen do kakšne nagrade. Če v njem ne bi bilo Clinta, ga ne bi nihče pogledal. Razen njegove standardno dobre igre pa se tokrat prvič vidi slabost Clinta kot režiserja: njegova navada, da prizor posname v enem ali največ dveh poskusih, je to-
krat rezultirala v precej zanič igri nekaterih stranskih likov. Predvsem Waltov prijatelj gradbinec igra nekje na nivoju osnovne šole in tudi mali Azijec v ključnih trenutkih silnih čustev popolnoma odpove. Tudi dodatno piljenje scenarija ne bi bilo odveč, saj se za dolgoletnega mizan-tropa Walt prehitro naveže na sosede Azijce. Ta prehod deluje malce prisiljeno in daje občutek, da se je zgodil zaradi zahtev zgodbe in ne kakšnega ključnega psihološkega dejanja. Po eni strani razumljivo, saj mora Clint poskrbeti, da se od svoje zadnje vloge poslovi tako, kot se spo-
dobi. Enkrat Umazani Harry, vedno Umazani Harry. Zanimivo bi bilo spoznati Walto-vo pokojno ženo, ki je morala biti svetnica, da je zdržala ob njem, smrt pa odrešitev zanjo, čeprav si po drugi strani ne moremo predstavljati, da je oseba, kot je Walt, kadarkoli imela ženo. Videti je, da je vse življenje preživel sam.
Gran Torino je torej razmeroma dober film, ki pa je bil posnet malce prehitro in na hitro. Kot bi Clint zaspal na lovorikah in zaradi pohval nekaj njegovih prejšnjih filmov začel ustvarjati filme z levo roko.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J
ftîgcjn^Ofltç öStor^üpor^fcprn^fcTwifitefcr^
pifos podarto* RÄttniSHS jei»afcjft3(i po «raku opener}* (Mabvi.SnuU, DctUii), ceiöfwsmegs L883JR.Î upttbc «xkvt
SC flfrçjlp í Spteirtíi na www tmîiÔjnîî.'ttAjn{p iili.irçj (Ç nšrotn^lo SC« ttH Iii iprafcnhotfi pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesl^	Ceraspcttiötij! 1,68 ÖÄ V va «reje víw QCV CW pogodbe,V
je stonjn» ?u sedstu »tfjetpL p rr-oíno odrcpii tyM^ Odjwa. m «of u 3030 tekijnwjs 0M64AÍ95. reWamapjeSsrnscity w,
ftmöi*. ¡l-fWV'i vatar&Ca ¡trm. Ig. psírta ??,73JDSix feara Mtob¿ isrgenp »fcwj ponev In ne cthe ms pravú em ge-'
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! y
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
NAPRAVA ZA ŠTETJE KORAKOV
PREPIRLJIVA SOKRATOVA ŽENA
POLETNA LEDENA SLAŠČICA
GRŠKA MUZA PETJA
SAMOSTAN OB
OHRODSKEM JEZERU
NAŠA SPIKERICA BAŠ
VZGOJE-SLOVJE
VERSKI ODPADNIK
KOPNO V MORJU
KANTAVTOR SMOLAR
RAJKO LOTRIČ
PLESNI KORAK
TOVARNA BOJLERJEV
NAŠA TEKAČICA (ALENKA)
ESTONSKI KOŠARKAR
DAN. PLAVALEC (JAKOB)
KEM. IND. KAMNIK
NAŠ
BIOTEHNOLOG (PETER)
KOL SREDI KOPE, STOG
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
BRAZILSKI AVTOMOBILSKI DIRKAČ (DANILO)
NEM. POLITIK FRED
PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA
NASELJE V SUHI KRAJINI
REKA V GVINEJI
PREBIVALEC IRSKE
MESTO NA FRANCOSKI RIVIERI
IZRAELSKA PIANISTKA VERED
ENRICO CARUSO
PETER SVET
NOVINARKA PERŠIN
IGRALEC MRZEL
ATA
NEMŠKI SPOLNIK (... , DIE, DAS)
ŽARKO TARANA
CEVNA NAPELJAVA
KRAJ MED RAZDRTIM IN DIVAČO
Štajerski TEDNIK
AMERIŠKI SLIKAR (ABRAHAM)
Ugankarski slovarček: ANDKJAER = danski plavalec (Jakob, 1985-); DIRANi = brazilski avtomobilski dirkač (Danilo, 1983-); ILANA = Izraelska pianistka Vered; KIK = Kemijska Industrija Kamnik; KRIISA = estonski košarkar (Valmo, 1974-); NIAR = reka v Gvineji; ODDI = italijanski kardinal (Silvio, 1910-1990); OELSSNER = nemški politik (Fred, 1903-1977); RATTNER = ameriški slikar (Abraham, 1895-1978).
■jap 'eo!N 'je>ng Tue 'ago 'oai| '«|!3o3
-epsd 'ujsasj 'esmy '~|y 'epi 'iz 'jsefypuv '>|0}0 'mi 'io>| !fu|OQ '!>m 'wne|\| 'euai 'e>jio 'dais 'epsv 'J9uss|9Q 'ps|ope|s 'sjounn 'jsujœjejœj 'sd '>I!uao|9} 'isjds 'uiss 'wjsey 'pojd :ouAejopoA le^uezuii a) As^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04I3mhz
SOBOTA, 25. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Zelenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport (Danilo Klajšek). 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI
PROGRAM. (Murski val). NEDELJA, 26. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00
do 24.00 GLASBENE ZELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 27. april:
5.00 UVOD 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Zula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
TOREK, 28. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). SREDA, 29.april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obve-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
stila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). ČETRTEK, 30. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomažič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin). PETEK, 01. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin).
Horoskop
OVEN
Dnevi bodo drveli kot veter. Toda drobni trenutki bodo ostali in bodo pripovedovali zgodbo o sreči in ljubezni. V rokah boste imeli čarobno pal-čko in tako bo čas v lastnem bistvu zelo prijeten in harmoničen. Največ priložnosti boste dosegli skozi to, da se boste znali poslušati.
Sn BIK
Čeprav bo v vaši okolici zelo bučno, boste znali poslušati sebe. Od časa do časa se boste nekoliko osamili in v tišini napredovali. V ljubezni boste morali reči bobu bob. Ugodno bo dejstvo, da stvari ne boste delali prehitro, ampak jih boste znali narediti v pravem trenutku.
DVOJČKA
Zelo so vam bo mudilo in privlačile vas bodo novosti. V naglici ne boste pozabili na obljubo, ki ste jo dali prijatelju. Dovolj priložnosti bo za smeh in zabavo. Izpolnila se vam bo srčna želja. Melodija v ljubezni bo donela tako, da se bosta s srčnim izvoljencem veselo vrtela.
RAK
Na delovnem mestu boste izvedeli veselo novico. Odločno boste šli naprej po svoji poti. Spoznavali boste lepote življenja in napredovali v duhovni modrosti. Preizkušnja vas bo čakala v ljubezni in omenjeno boste uspešno opravili. Več časa si boste morali vzeti zase.
LEV
■Tj Toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo, toda Imeli boste upanje in svojo pot. V tem tednu boste morali biti diplomatski in se na pravilen način postaviti zase. Strmeli boste po pohvali in priznanju, toda ne boste ju pridobili tako zlahka. Na delovnem mestu vas čaka učenje.
DEVICA
Vse se bo razcvetelo in prav tako prijetno bo v vaši duši. Odpravili se boste Iskat svojo srečo. Na probleme, ki jih za vas piše življenje, boste gledali iz drugega zornega kota. V poslovnosti se vam odpira nova ideja. Vaš šef bo navdušen in vam bo dal javno pohvalo.
TEHTNICA
Odločite se in sprejmite salomon-sko odločitev. V tem tednu boste ugotovili, da imate veliko časa in da ga morate aktivno uporabiti. Pomembno bo, da najdete harmonijo in srečo v ljubezni. Naredili boste korak naprej na delovnem mestu. Počasi se vendarle daleč pride!
ŠKORPIJON
Dobili boste navdih in sledili svoji muzi. Našli boste odlične Iztočnice na delovnem mestu. V vaše življenje bo posijalo sonce sreče. Odzovite se klicu narave. Finančni napredek boste našli pri denarju. Harmonija in romantika bosta šli z roko v roki v ljubezni. Srečen dan: sreda.
STRELEC
Kocke usode se bodo v tem tednu sestavile tako, da boste imeli dovolj priložnosti za uspeh. V službi se bo pričakovala izvirnost, če ji boste dodali še kanček kreativnosti, boste doživeli harmonijo. V ljubezni bo vladala močna želja po svobodi in ohranjanju tistega, kar je vaše.
KOZOROG
Največjo srečo boste našli doma in v krogu družine. Tam se odločite in naredite določeno prenovo. Navezani boste na svojo preteklost. V komunikaciji boste imeli več navdiha in možnosti za novo delo. V duhovnem smislu boste morali negovati notranjega otroka.
VODNAR
V tem tednu se boste odločili in naredili prenovo. Odločno stopate nasproti novostim In spremembam. Zelo ponosni boste na svoja dejanja na delovnem mestu. Uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. Sledila bo neka prijetna romanca in tako boste našli notranji mir.
RIBI
Zelo boste blesteli v denarnih zadevah. Poslovni uspehi se bodo vrstili in našli boste tisto, kar iščete. Močan pečat vam bo dala varnost in zanesljivost. Vsekakor boste našli vez med duhovnim in materialnim svetom. Več boste tudi na poti in med ljudmi.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Oddaja o slovenski zabavni glasbi -vsak torek od 20. do 22. ure z Mojco
RAZMIK
TRŽIŠČE
GREGOR ILC
Ptuj • Festival Turizmu pomaga lastna glava
Zlato Vodni deželi žabe Treze
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem delu 23. festivala Turizmu pomaga lastna glava so zlato priznanje prejele tri osnovne šole, med njimi je bil tudi JVIZ Destrnik-Trnovska vas.
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu (4.)
Afrika, prihajava!
Kaolack in Toubakouta
Pot naju pripelje do ogromnega trga, od kod se razprostre pogled na mošejo, vsekakor vreden vsakega previdnega koraka, saj gre za edino mošejo v Senegalu, ki ima prvine maroške arhitekture. Za trenutek izrabiva senco na bližnji klopci znotraj parka mošeje, kar pritegne številne pobaline. Sprva se opogumi lokalna „mafija", gre za kopico otrok, ki naju z velikim obotavljanjem vendarle ogovorijo. Iz žepa potegneva živopisane bombone in jih razdeliva. Čeprav ne pretirano veseli, v njihovih očeh vendarle štejejo le bankovci, se v majhen plenu porazgubijo. Starejši ljudje vse skupaj nemo spremljajo. Končno tudi sami vtaknejo svoje nosove v najin pogovor. Presenetljivo so nekateri ljudje izredno prijetni in odprti za pogovor o skrivnostih religijskega bratstva Ti-jaan, spet drugi nekoliko manj. Sonce počasi opozarja na potrebo po odhodu, saj nikakor ne bi želel prenočiti v tem naselju kolib, pa ne zaradi higienskih minimumov ali moje prevzetnosti, temveč zaradi osebne varnosti. Dan je bil zelo ploden in tudi sprehod do slavoloka je potekal v prijetnem ozračju. Na besede mladostnikov, s katerimi naju preganjajo iz njihovega religijskega univerzuma, se ne ozirava preveč. Takšno je pač življenje.
Toubakouta
Javni prevoz v obliki „sept-places" naju popelje na področje delte Sine-Saloum, kjer domujejo preštevilne vr-
Ptujski del 23. vseslovenskega festivala mladih Turizmu pomaga lastna glava je potekal 14. aprila v Mercatorjevem Super mestu. Na njem je sodelovalo 12 osnovnih šol iz Podravja in Po-murja. S Ptujskega so sodelovale OŠ Martina Koresa Podlehnik, OŠ Ljudski vrt, JVIZ Destrnik-Tr-novska vas in OŠ Hajdina.
Na OŠ Hajdina so letos pripravili projekt Studenček, studenček povej, je voda še čista kot prej ..., z njim so želeli vse opozoriti o pomenu vode v Sloveniji, kjer je voda dostopna še povsod, in da voda ne bi smela biti tržno blago, je povedal mentor haj-dinskih osnovnošolcev Jože Lah.
V okviru projekta Vodna dežela žabe Treze so mladi JVIZ Destrnik-Trnovska vas predstavili ribnike v občini Trnovska vas. Nalogo so pripravili pod mentorskim vodstvom Aleša Mardetka in Urške Horvat.
Osnovnošolci iz Podlehnika so
pripravili projekt očiščenja vode in projekt, v kateri vodi najbolje uspeva čebula, je povedala mentorica
Zdenka Golub.
Učenci OŠ Ljudski vrt so izbrali projekt Ptujsko jezero, kjer se bo v bodočnosti marsikaj dogajalo. Njihovo nalogo je pospremila tudi lična zloženka pod naslovom Pot ob Ptujskem jezeru. Mentorici pri nalogi sta bili Martina Prejac in Petra Kosi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Po mnenju obiskovalcev Super mesta je bila najboljša turistična stojnica OS Ljudski vrt, ki je pripravila tržnico z naslovom Skrivnostna pot, v okviru katere so predstavili Ptujsko jezero.
ste pernatih živali, prav tako pa najdeš drobec svetovnih pljuč v obliki man-grov. Vasica Toubakouta je tradicionalna afriška vasica, ki je doživela svoj odprtost z izgradnjo cestne povezave do sosednje Gambije. Zaradi izjemne lege ob reki Bandiala ima vasica izjemen strateški položaj za raziskovanje savanske pokrajine. Središče vasice se nahaja pred mogočnim drevesnim zahodnoafriškim „endemitom" Baobab, kjer lokalni pobalini v dvomljivi prisebnosti izdelujejo lesene izdelke. „Človek, to so nas naučili že pradedi, a me razmueš?" pripoveduje z „dredi« našemljen fante. Ob razlagi, da moja žepna prtljaga ni ravno debela in da bom zelo težko stlačil dober meter visok leseni slon v mojo prtljago, se je iz neomajnega trgovca spremenil v prijetnega gostitelja. Ti lokalni umetniki trgujejo z preprodajalci iz velikih mest, predvsem Kaolack in Dakar. „To so bogati in izredno vplivni ljudje" pripoveduje Jean:" ko se pojavijo v naši vasi, tekmujemo za prodajo naših izdelkov". Najmlajšega fanta v družbi napodijo iskat prenočišče za naju, mi pa se medtem predajamo užitkom naravne sence drevesa ter nadvse prijetnemu pogovoru. Na vasi imajo le nekaj „seminarjev" osnovnega izobraževanja, vsakršno dodatno intelektualno udejstvovanje pa je onemogočeno zaradi previsokega finančnega obzidja mesta Kaolack. „Prij atelj, čeprav živimo v svobodi, za razliko od naših prednikov, pa smo ujeti v omejenosti naše vasice, brez prihodnosti. Razumeš, prijatelj", pripoveduje očiten vodja vaškega kartela. Fantek se
je vrnil z dobrimi novicami, saj nama je našel na tamkajšnjem „kmečkem turizmu" sobo, ki sva jo mimogrede midva dan poprej že telefonsko rezervirala. Veselja mu nisva kratila, prav tako si je prislužil pet dolarski bankovec. Življenje na vasicah je prepolno lagodja in umirjenosti. Tržnica je središče vaškega družabnega dogajanja. Ob sprehajanju in odkrivanju vaškega življenja, se presenečen pogled ustavi ob pogledu na francoske vojake in njihove „ HMMWV". „Profesionalno" tegobni obrazi do zob oboroženih junakov, presenetljivo izrazijo odprtost za pogovor. „Naša naloga je spremljanje dogajanja na nemirnem področju Bassari, kjer se kažejo težnje separatističnih skupin" pripoveduje stotnik Pierre. „Zaradi logističnih težav se odpravljamo v prestolnico, ampak smo na poti imeli težave z pnevmatikami in tako pristali v tej vasici" zaključi sogovornik. Gre za klasično, šestmesečno vojaško misijo.
Najina tedenska misija, poimenovana „savanski Senegal", je med drugim zaobjemala obisk nacionalnega parka „Delte reke Saloum", zato sva se odpravila v nekaj kilometrov oddaljeno vasico Missiraah, ki leži na obrežju omenjene reke. Sicer se nacionalni park ne more ravno pohvaliti z organizacijskimi presežki, pa je sprehod med naravnimi mangrovi vsekakor zanimiv pripetljaj. Osebno me je najbolj prevzela nepregledna množica premikajočih se rakcev. Tako je torej s ptičje perspektive izgledala selitev Slovanov, sem pomislil. No, v savan-skem delu nacionalnega parka pa se je zgodba zapletla, saj so naju „napa-dli", za slovenske razmere ogromni, komarji. Boleči ugrizi so objeli najini
telesi. Lotevala se naju je omotico, vendar najverjetneje zaradi idej o množici nalezljivih bolezni, ki jih ti majhni stvori prenašajo. Ob vsem pa so naju spremljale peklenske zunanje temperature. Pospešila sva korak nazaj v vasici in na srečo so ti afriški „kr-vosesi" preveč lenobni, da bi dolgo sledili pojedini. Omejila sva se le na raziskovanje rečnega in vaškega dogajanja. Čeprav sva prispela v vasico Missirah sama v najeti lokalni ploče-
vini, se je med najinim odkrivanjem nacionalnega parka nagnetla množica, ki so želeli koristiti najin prevoz v smeri bolj razvite vasice Toubaukuta, saj avtomobili precej redko prispejo v njihove kraje. Vsem seveda nisva mogla uresničiti želje, odločitev pa sva prepustila vozniku. Precej zgodaj sva se odpravila na zaslužen počitek, saj je za naslednje jutro bil predviden odhod v sveto mesto Toubo.
Nadaljevanje prihodnjič
V nacionalnem parku reke Saloum je moč spoznati naravna pljuča zemlje, saj je le-tam domovanje mangrove. Stevilne ptice selivke preživijo mrzlo evropsko zimo ob obali atlantskega oceana Zahodne Afrike.
Velika mošeja mesta Kaolack in religijskega bratstva Tijaan. Gre za edino mo-šejo v Senegalu, ki se lahko pohvali z maroškim arhitekturnim vplivom.
Lokalni frizerski salon na vasi, ki pa je pogosto pretesen za vse željne novih frizur.
Foto: UZ
Foto: UZ
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
IZVAJAMO STROJNE omete, notranje in zunanje. Inf. GSM 041 726 398, I UST, Vinko Ko-kot, s. p., Dravski Dvor, Ul .Pa-herjevih 4.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
^LASTh
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
ZAPOSLIMO pridno in komunikativno dekle za delo v gostinskem lokalu. Delo je lahko redno ali preko študentskega servisa. Gostilna Kureš, Mateja Kureš, s. p., Šikole 26, Pragersko, telefon 041 687 869, 02 792 02 81.
BAR PACINJE, Zlatko Kristovič, s. p., zaposli dekle za strežbo. Informacije na telefon 041 273 769.
NEPREMIČNINE
PRODAM enosobno stanovanje, I. nadstropje, takoj vseljivo, 38 m2. Telefon 041 617 948.
ODSTOPIM poslovni prostor v centru Ptuja preko sodišča. Primerno za odvetniško pisarno, trgovino ali manjšo delavnico. Telefon 041 764 432.
RAZNO
UGODNO PRODAM hladilno komoro LTH 650 l, globoko pomivalno korito - dvojno, nerjavečo, gostinski plinski štedilnik, več prtov ter krožnikov in nerjaveče vinske sode. Tel. 041 245 054.
VDOVEC želi po tej poti spoznati žensko, preprosto, iskreno, ljubečo, staro do 63 let, ker samota ubija. Telefon 041 913 645.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM hrastove fosne, debeline 10, 8 5, 3 in 2 cm, zračno sušene. Tel 041 245 054.
RAZOČARANA 60-letna vdova iz tujine si želi najti osamljenega, zdravega in veselega Slovenca - ne Hrvata - od 50 do 60 let, brez obveznosti, nekadilca in ne pijanca z lastnim domom in osebnim avtom, finance niso problem, imam vse, kar si srce želi. Javi se z lastno sliko pod šifro: "ZAUPANJE".
UGODNO PRODAM BENKOVŠKI KAMEN, 30 m2, rezan za cokel. Telefon 041 363 544.
MOTORNA VOZILA
PRODAM kamp prikolico Adria 460, dobro ohranjena, cena 2100 €. Tel. 041 895 196.
Prireditvenik
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
PRODAM metrska drva z dostavo. Telefon 0 31 623 356.
PRODAM luščeno koruzo, lahko tudi večjo količino. Telefon 764 5821 ali 051 682 055.
PRODAM njivo na relaciji Strnišče-Cirkovce, v izmeri 29 arov. Informacije na telefon 796 09 61.
PRODAM pony žrebičko, staro eno leto, in mini ponija, starega eno leto, in vozno kobilo, staro 6 let. Telefon 773 09 41.
PRODAM hidravlično stiskalnico, mlin za grozdje in motorno kolo Tomos APN 6 S. Tel. 040 188 326.
PRODAM 170 kg svinjo domače reje. Telefon 031 597 919.
PRODAM metrska bukova drva. Možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAMO plemenske telice, simen-talke. Telefon 041 920 575.
KUPIM dve telički za nadaljnjo rejo, težki od 120 do 150 kg. Telefon 051 380 496.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 48, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM predsetvenik širine 2,50 m, traktorski drobilnik zrnja in cisterno za gnojevko, 3200 l. Tel. 02 740 9090
PRODAM svinjo domače reje, težko 130 do 140 kg. Tel. 777 25 01, zvečer.
PRODAJAMO jabolka idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM svinjo domače reje, težko od 130 do 140 kg. Tel. 777 25 01, zvečer.
PRODAM dvoosno prikolico, mlin za koruzo, rešetke za govedo ter drugo mehanizacijo. Tel. 041 509 482.
V UGLEDNI restavraciji v Gradcu - Avstrija - zaposlimo samostojnega kuharja. Urnik dela 5 dni + 2 dni prosto. Nočitev in hrana v hiši. Milena 0043/69910003289.
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° 104,3
fut ¿filetee www.radio-ptuj.si
y storitve in trgovina, d.o.o.,
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Petek, 24. april
15.30
18.00
18.00
19.00
19.30 20.00
20.00
športna dvorana v Slovenski Bistrici, pričetek 13. državnega prvenstva v twirlingu - nastop najmlajših
večnamenska dvorana Markovci, osrednja prireditev ob 10. občinskem prazniku
Terme Ptuj: dnevi kolesarjenja v Termah Ptuj: vodeni kolesarski izlet po znamenitostih Ptuja in okolice: 20.00 v klubu Gemina XIII - večer z ultramaratonskim kolesarjem Juretom Robičem dvorana glasbene šole Ptuj, 10. območna revija malih pevskih skupin Pa se sliš ... 2009
Mestno gledališče Ptuj, letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj
CID Ptuj, v petek vas razvajamo, Eksplozija rocka v 60.: klubski
večer z Jankom Košanom in glasbeniki
Dom krajanov Skorba: Redna letna skupščina Športne zveze
Hajdina
Sobota, 25. april
.30
10.00 10.00
11.30
12.00 14.00
19.00
19.00
20.00
športna dvorana v Slovenski Bistrici, 13. državno prvenstvo v twirlingu - polfinale v posamičnih nastopih in parih do 17.00 kolesarski sejem v Termah Ptuj pri Lackovi domačiji v Novi vasi na Ptuju - tradicionalna prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, slavnostni govornik bo Dejan Levanič, kulturni program: Pihalni orkester Ptuj, Vokalni ansambel Musica in Urška Vučak
izpred Lackove domačije: 13. tradicionalni pohod v Kicar: Po poteh upora in prostovoljnega dela v počastitev 32. obletnice delovanja Kluba brigadirjev Ptuj - zaključek v GD Kicar z glasbo Terme Ptuj, kolesarska dirka za otroke
Terme Ptuj, Kolesarska tura z Juretom Robičem za pomoč otrokom iz Sončka
Videm, telovadnica Osnovne šole Videm, koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora Osti Jarej ob 4. obletnici delovanja, gostje - Ženska vokalna skupina Evterpe večnamenska dvorana Videm: 10. občinski prazni, letni koncert FD Markovci - Nocoj pa, oh, nocoj z gosti KUD Oton Župančič Videm, FS KD Cirkulane, KD Alojz Štrafela Markovci CID Ptuj, Kud Modri Konj: Džem iz gozdnih sadežev - klubski večer
Nedelja, 26. april
9.00 športna dvorana v Slovenski Bistrici, 13. državno prvenstvo v
twirlingu, finalni nastop najboljših s podelitvijo priznanj 10.00 v cerkvi Sv. Marka - slavnostna maša - Markova nedelja ob 10.
občinskem prazniku občine Markovci 13.00 na Čušekovi domačiji v Dornavi: zasaditev cepiča potomke najstarejše vinske trte na svetu - modre kavčine, v programu sodelujejo orači, lukarce in oktet iz Dornave 14.00 športni park Gerečja vas: gasilsko tekmovanje za pokal Gerečje vasi
14.00 kartodrom v Hajdošah; karting dirka AMD Ptuj
Ponedeljek, 27. april
9.00
13.00
pred občino Videm, pričetek pohoda PD Haloze; Videm, Dravinjski Vrh, Majski Vrh, Podlehnik
na igrišču v Vareji: Dnevno-nočni turnir v malem nogometu ŠD AS
TELEVIZIJA PTUJ
Sobota ob 21. in nedelja ob 10. uri: Koncert za zaljubljene. Zoran Predin - pod srečno zvezdo. Vabljeni pred male ekrane.
■ petkov večer	
1 Bodite nocoj	i
1 i) družbi oddaje	i
H Z glasbo do srca z	0»do 1
1 na radiu Ptuj	1
1 z Marjanom	www.radio-tednik.si H
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
OIlHililifil-JiMiBllf!
C 02/2280110 SoliS<"
Razlagova 24, Maribor

GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI
mM
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor

AKCIJA!
Map© s tistem za šolarje in dijake:
3J® EUUa kom, cena z ddv (tisk enobarvni spredaj in zadaj)
Maji®© s tiskom za društva in kDube:
2,35 EUR°a kom +ddv, (tisk enobarvni do A5), od 5®kom daje
Evan UeDan up., Trnie ®3,22©6 Marjeta na Dravskem polju. e°maiDginffo@ceDansitotiskasi» www.ceDansitotisk.si
m
Tel: 041 719 45@
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 24. aprila 2009
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
ALFA 1471,9 JTD		2005	8.680,00	NÄVI.	KOV. SIVA
AUDI A41,9 TDI KARAVAN		2000	5.880,00	AVT. KUMA	SREBRN
AUDI A6 2,5 TDI QUATTRO		2003	10.250,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FORD MONDEO 2,0 TDI KARAVAN		2002	4.580,00	KUMA	BELA
OPEL AGILA 1,216V		2004	5.800,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL VECTRA 2,0 DT1 LIMUZINA		2002	7.400,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI		2007	8.990,00	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI CABRIO SAN. THOPEZ		2007	17.390,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,616V		2002	4.790,00	AVT. KUMA	SREBRN
ŠKODA FABIA1.4TDI		2007	8.490,00	KUMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI UMUZ.		2006	11.990,00	KUMA	KOV. SREBRN
VW POL01,3		1995	1.350,00	PRVI LAST.	KOV. ZELEN
VWGOLF 1,9TDI LIMUZINA		2003	7.390,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN		2005	8.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
VWT0URAN 1.9TDITRENDUNE		2005	11.680,00	DIG. KLIMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
SEAT CORDOBA VARI01,4 MPI	2002	4.120,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
RENAULT THALIA 1,416V RT	2001	3.450,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN NEW BEEILE 2,0 HIGHLINE	1999	5.680,00	SERV. KNJIGA	RUMENA
OPEL ZAFIRA 1,9 CDU EDITION	2007	12.330,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZLATA
VOLKSWAGEN PASSAT 2,0 TDI COMF. LIM.	2006	13.490,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01,2 SX	2000	2.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 COUPE 2,2 HDI	2002	6.990,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1,4 SE	1998	1.380,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01,8116V	2002	5.690,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI BASIS VAR.	1999	4.390,00	AVT. KLIMA	BELA
CITROEN C31,41 SX	2004	5.950,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 BASIS	1999	3.890,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT MEGANE BREAK 1,616V	1999	2.900,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA BREAK 1,9 DCI PRIVIL.	2004	6.650,00	SERV0 VOLAN	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 3071,6ISW	2002	5.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	1999	2.990,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	6.890,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01,2 AIR	2004	4.420,00	40.000 PREV. KM.	KOV. SREBRNA
BMW 3181LUMUZINA	2001	8.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
CHEVROLETAVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
HYUNDAI GE171,3	2005	5.900,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	14.690,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT GRANDESPACE 1,9 DCI	2004	9.490,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CEN/U OPREMA BARVA				
AUDI A3 SPORTBACK 1,9 TDI	2005	14.590,00	AVT. KUMA	ČRNA
AUDI ALLROAD 3.0 TDI Q	2007	55.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI Q7 QUATTRO 3,0 TDI DPF	2006	52.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 3:320 D TOUR. AVT. TIPTR.	2006	15.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
BMW SERIJA 5:520 i	1997	4.190,00	KUMA - 2 ZONSKA	KOV. SREBRNA
CITROEN 041,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
FORD FIESTA FLAIR 1,25 i 1BV	1997	990,00	TONIR. STEKLA	RDEČA
FORD FOCUS 1,6 IDCi FUTURA	2065	7.690,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0	2001	5.290,00	STDESANI	BELA
PEUGEOT 2061,41	2065	5.990,00	KUMA	KOV. SV. SIVA
VW PASSAT 1.9TDI HIGH.	2065	14.490,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW POL01,4 TDI	2066	9.190,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2066	4.490,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
FIAT SCUDO VAN 2,0 JTD	2662	6.190,00	NEP0ŠK0D.	KOV. SREBRNA
BM-MOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj
Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
Ugodno financiranje do 7.let, možnost kredita ali leasinga na položnice, prepisi.
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	BARVA	OPREMA	CENA
MEGANE 1,5 DCI GRANDTOUR	2006	SREBRNA	DIGIT. KLIMA	7.690,00
CMAX1,6TDCI	2004/05	SREBRNA	GHIA	8.690,00
GOLF 1,9 TDI	2002	ČRNA	KLIMA	6.500,00
GOLF 1,416V	2000	MODRA	KLIMA	4.390,00
FOCUS 1,6 TDCI	2005	SREBRNA	KLIMA	8.500,00
MEGANE 1,416V	1999	BELA	KLIMA	2.990,00
HONDA CR-V 2.0	2003	MODRA	KLIMA	11.350.00
				
POLO 60	1997	ZELENA	SERVO VOLAN	1.600,00
CLIO 1,5 DCI	2004	MODRA	KLIMA	4.950,00
1WING0	2002	BORDO RDEČA	KLIMA	3.500,00
A31,8	1998	ZELENA	SERVO VOLAN	2.990,00
CLIO 1,2	2004	SREBRNA	KLIMA	4.740,00
SCENIC 1,5 DCI	2006	MODRA	DIGIT. KLIMA	7.800,00
TWING0	2002	RDEČA	PLATNENA STREHA	2.900,00
ASTRA 2,0 D	2002	ČRNA	DIGIT. KLIMA	4.750,00
Ponudba rabljenih voxil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena vella za vse tipe vozil starejših od 3. teti
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)	
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004(T)	10.190,-	
BMW 320D	ČRNA	2001	7.790,-	
FIAT CROMA 1.9 MULTUFT.5V	SREBRNA	2006	10.990,-	
FIAT PANDA 4X41.2 8V CUMBING, 5V	SREBRNA	2008(T)	9.990,-	
FIAT PUNT01.216V, 3V	SREBRNA	2003	4.190,-	
FIAT PUNTO 1.2,3V	RDEČA	2003	3.390,-	
FIAT PUNTO 1.48V ACTIVE, 3V	BELA	2008	8.500,-	
FIAT SCUDO 2.0 JTD, 5V	ZLATA	2008(T)	22.500,-	
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003(T)	7.990,-	
OPEL CORSA 1.3 DTI, 3V	BELA	2006	6.490,-	,8 S
RENAULT ESPACE 1.9 DCI. 5V	T. SIVA	2004	9.590,-	1
SEAT IBIZA 1.4,5V	SREBRNA	2006	7.490,-	1
SKODA FABIA COMBI 1.4TDI 5 V	SREBRNA	2007(T)	9.490,-	.2 '1
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.990,-	1
VW POLO 1.0,3V	RDEČA	1999	1.890,-	1—
				
		^^^ s		
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanovo 1, Ptuj (ob Maribonki cetli), Iti.: 02 780 67 1 0
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
OJMCMIIMII
m mm \m [MueiKiD®!.
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45,6SM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
FIKSNA OBRESTNA MERA, FIKSNO ZADOVOLJSTVO.
Ujemite odlično obrestno mero v času, ko le-te padajo in imejte dostop do sredstev.
Do konca meseca maja vam v UniCredit Bank ponujamo nadvse privlačne depozite v evrih z nespremenljivo 4,5-odstotno letno obrestno mero, ob tem pa vam zagotavljamo tudi dostop do nadomestnih sredstev v vsakem trenutku. Še niste prepričani? Ob prenosu poslovanja na našo banko vas namreč čaka še dodatna nagrada: 0,5-odstotni pribitek na obrestno mero depozita. Preizkusite nas in zadovoljni boste! www.unicreditbank.si/akcijskidepozit
UniCredit Bank
ŽENSKI KOSTIMI,
MAJICE,... od št. 36 do 50
UGODMA PLAČILA:	i
- gotovina - trajnik - od plače | - na obroke - kartice	g
www.radio-tednik.si
OBČINA GORIŠNICA Gorišnica 83 a 2272 GORIŠNICA
Na podlagi 6. člena odloka o priznanjih Občine Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 19/96) Občina Gorišnica objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj:
plaketa Občine Gorišnica in listina Občine Gorišnica
I.
Občina Gorišnica podeljuje priznanje:
1.	Plaketa občine Gorišnica se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja.
2.	Listina občine Gorišnice se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za velike dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
Občina razpisuje naslednje število priznanj: pod 1.) največ dve pod 2.) največ dve
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Gorišnica lahko dajo v pisni obliki občani, podjetja, zavodi in vse druge oblike organizacij in združenj v občini.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica najkasneje do 25. 5. 2009.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA GORIŠNICA
Na tem svetu nama je bilo dano le eno skupno leto ... Žalostna sem, da se ne moreš z mano veseliti prvih besed in prvih korakov mojih otrok.
Ostaja pa upanje, da se bova nekdaj, nekje spet srečali.
V SPOMIN
£
24. aprila mineva 30 let od boleče izgube drage mamice in žene
Majde Sitar
2. 4. 1957 - 24. 4. 1979
Hvala vsem, ki ji prižigate svečke in se je z lepo mislijo spominjate.
Hčerka Jožica z Bojanom, Galom in Evo ter vsi,
ki te imajo radi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
ZAHVALA
V 35. letu starosti nas je zapustil naš dragi ati, dober partner, sin, brat, stric in svak
Dušan Kozel
IZ VELIKE VARNICE 44
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Mir, gospodu župniku in cerkvenim pevcem, govorniku Janku ter nečakinji Tini za lepe besede njemu v slovo. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvala velja tudi osebju internega in intenzivnega oddelka SB Ptuj.
Žalujoči: njegove Jožica, Monika, Janja in vsi, ki smo ga imeli radi
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SiP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 24.4.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč- zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 25.4.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU Odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
NEDELJA 26.4.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Iz občine Hajdlna 11.00 Oddaja Občine Videm 12.00 Oddaja ŠKL 13.00 Materinski dan v OŠ Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 27.4.
8.00 Oddaja Občine Videm - ponovitev 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.00 Oddaja ŠKL 20.00 Oddaja Občine Markovci
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa o prodaji premoženja z dne 27. 3. 2009, opr. št. St 1579/2008, v stečajnem postopku nad dolžnikom
TRGOVINA »PIKA«, Miroslav Gojkovič, s. p. - v stečaju, Volk-merjeva cesta 17, 2250 Ptuj
objavlja
2. PRODAJO Z ZBIRANJEM PONUDB
Predmet prodaje je:
1/4 stanovanjske stavbe v izmeri 174 m2 in dvorišča v izmeri 803 m2, vpisano pri vl. št. 222, k. o. Ptuj, št. parcele 181, po izhodiščni ceni 22.300,00 EUR.
Interesenti morajo ponudbe poslati do vključno 22. 5. 2009 na Okrožno sodišče na Ptuju z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za Miroslav Gojkovič, s. p. - v stečaju«. Celotna vsebina vabila k dajanju ponudb z vsemi pogoji je objavljena na spletni strani www. ajpes.si/eobjave/. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, dragi mož in oče, bo v naših srcih ostal.
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Jožef Mandelc
Z BREGA 43, MAJŠPERK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Hedviki Pulko za poslovilni govor, pevcem za odpete pesmi ob slovesu, godbeniku za odigrano melodijo ter pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: žena Jožica, hčerki Vlasta in Jolanda
z družinama
n
Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer mirno spiš, a v srcih naših ti živiš.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Slavka - Stanka Zurana
IZ ČEHOVE ULICE 3, PTUJ
upokojeni krojač
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom,
bivšim sodelavcem Agis zavore - OE Tahografi in znancem, ki
ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za cvetje, sveče, za sv. maše ter izraze sožalja.
Hvala Komunalnemu podjetju Ptuj, pevcem, patru, ge. Veri in
godbeniku za lep poslovilni obred.
Hvala tudi organistu za odpeto sv. mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Njegovi najdražji
L
v
Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil nam dragi
Franc Meznarič
IZ STOJNCEV 57
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in ga ponesete med svoje spomine.
Tvoji najdražji
Kako naj dojamemo, da več te ni, ko pa še nedavno skupaj srečni smo bili. V vseh naših srcih delčki tebe so ostali, do tedaj, ko spet se ob tebi bomo zbrali.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in botre
Terezije Čeh
IZ KUKAVE 40
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala g. župniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala gre ge. Veri za molitev in besede slovesa.
Iskrena hvala sodelavcem CSO Ormož, Memoria Ptuj, DU Jur-šinci in MDI Ptuj. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše.
V globoki žalosti: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta brata in dedka
Antona Korenjaka
IZ DOLAN 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje.
Zahvala g. dekanu Emilu Dreuu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši g. Goloviču za zadnji pozdrav. Zahvala tudi obema nositeljema križev ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela! Umrla nisi zato, ker ne bi hotela živeti, ampak zato, da nehala bi trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Katarine Cebek
roj. Lozinšek
DRAŽENCI 76
1919 - 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izražali ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Marjanu, g. govorniku Šegulu, podjetju Mir za opravljen pogrebni obred, odigrano Tišino in odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Ptuj • Sodni epilog umora v Mihovcih
Danilu Medvedu 18 let zaporne kazni
Petčlanski senat Okrožnega sodišča na Ptuju je Danilu Medvedu iz Podgorcev, ki je 15. decembra lani na okruten način in pred očmi dveh mladoletnih otrok 15-krat zabodel svojo nekdanjo partnerko Marjetko Zemljič, ob zaključku glavne obravnave v sredo, 22. aprila, prisodil 18 let zaporne kazni. Obsodba še ni pravnomočna, čeprav je tožilka, ki je zahtevala 20 let zapora, z njo zadovoljna, obtoženčev zagovornik pa ne, saj je že napovedal pritožbo.
V četrtem nadaljevanju glavne obravnave zoper obtoženega 33-letnega Danila Medveda iz Podgorcev je v sredo, 22. aprila, pred veliki senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu je predsedovala Katja Kolarič Bojnec, stopil zagovornik obtoženega, odvetnik Martin Graj, in predlagal, da se iz sodnega spisa izloči zapis Centra za socialno delo v Ormožu, saj naj bi v njem navedene trditve ne sodile vanj. Predsednica senata Katja Kolarič Bojnec mu je pojasnila, da se bo o njegovem predlogu odločila po zaslišanju sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Andreja Pišca iz Maribora. Ta je dejal, da vztraja pri izvedeniškem mnenju, ki ga je o vedenju obdolženega Danila Medveda podal sodišču januarja letos.
Na vprašanje okrožne državne tožilke mag. Milenke Žigman, ali glede na izjave dveh prič, ki sta bili v stiku z obdolžencem le nekaj ur pred umorom, še vedno meni, da je bil obtoženec med izvršitvijo kaznivega dejanja bistveno neprišteven, je dr. Pišec odgovoril, da je zaradi stopnje alkoholiziranosti obtoženca, ki je pokazala, da je imel tedaj v krvi 2 g alkohola na kilogram, prepričan, da je zaradi alkoholizirano-sti, čustvene osebne stiske, osebnostne motenosti, ki je posledica njegovega težkega otroštva, ter izrazito slabega obvladovanja impulzov v kritičnem trenutku svoje vedenje obvladoval bistveno
manj, kot bi ga lahko sicer. Na vprašanje tožilke, ali je v kazenskem spisu prebral izjavo obtoženega, da se dogodka natančno spominja, pa je odvrnil, da ne glede na obtožen-čevo interpretacijo ostaja pri svojem mnenju.
Na vprašanje zagovornika, ali je na njegovo odločitev vplivala izjava ene od prič, da je obtoženi že pred dogodkom govoril, da bo nekoga ubil, je odvrnil, da ni. Ko ga je zagovornik vprašal še, ali je na izvedeniško mnenje vplivalo dejstvo, da je tedaj obtoženi zagledal v postelji ob svoji pastorki napol golega moškega, pa je odgovoril, da se mu to ne zdi tako bistveno pomembno, da bi samo to dejstvo vplivalo na njegovo dejanje. Menil je namreč, da je obtoženi vedel za druge moške svoje bivše partnerke, zato je svojo namero že dalj časa izkazoval.
Medved ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja
Na zagovornikovo vprašanje, ali bi bilo zaradi osebnostne motenosti obtoženega Danila Medveda potrebno bolnišnično zdravljenje, je izvedenec menil, da ne, saj bi bila usoda bolnišničnega zdravljenja zaradi drugih okoliščin, tudi pogostega uživanja alkoholnih pijač, vprašljiva, zato se zanjo ne bi odločil. Ko pa ga je tožilka spomnila, da so vsi izvedenci menili, da
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Danilo Medved je izrek sodbe sprejel mirno, brez besed ter skoraj brez spremenjene obrazne mimike, le čisto na koncu je sklonil glavo ter pogled usmeril v tla.
Foto: M. Ozmec
Sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. Andrej Pišec je pred sodiščem zatrdil, da je bil Medved v kritičnem dejanju "v hudi čustveni stiski in je reagiral agresivno, ker drugačne konstruktivne rešitve ni bil zmožen najti".
je osebnostna motenost bolj osebna lastnost kot bolezen, pa je izvedenec pojasnil, da je to klasificirano v strokovni literaturi. Predsednica senata je izvedenca vprašala, ali je opazil pri obtožencu kakšno posebno travmo iz njegovega otroštva, pa je ta povedal, da je Medved odraščal v čustveno neugodnem okolju, saj je oče pil in pretepal otroke in mater, v opitosti pa naj bi oče večkrat poskušal storiti tudi samomor.
Obtoženi Danilo Medved je ponovno poudaril, da ga je v kritičnem trenutku najbolj ujezilo to, da je v postelji poleg pastorke zagledal golega človeka, a mu je izvedenec odvrnil, da je bilo to že po krvavem dejanju, Medved pa mu je odvrnil, da ne, češ da je to videl prej, zato je izgubil razsodnost in storil, kar pač je.
Je center za
socialno delo storil
dovolj?
Po krajšem posvetu sodnega senata je predsednica Katja Kolarič Bojnec objavila odločitev senata, da so zagovornikov predlog za izločitev zapisa ormoškega centra za socialno delo iz sodnega spisa zavrnili, nato pa k pričanju povabila Darjo Nadelsberger Bene, di-
Napoved vremena za Slovenijo
Ako se čuk spomladi večkrat oglasi, tudi dobra letina se j
Danes se bo delno zjasnilo, dopoldne se bodo še pojavljale manjše krajevne padavine. Burja bo popoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne od 14 do 20 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo večinoma sončno, v nedeljo bo predvsem na zahodu nekaj več oblačnosti.
rektorico Centra za socialno delov Ormožu. Ta je med drugim povedala, da so že pred kakimi osmimi leti obravnavali primer nasilništva Danila Medveda nad njegovo nekdanjo partnerico M. K., ki jo je zaprosila za pomoč, ker se je zaradi prekinitve zveze z Danilom čutila ogroženo, saj naj bi jo pretepal, ji grozil ter se nad njo obnašal nasilniško. Da bi jo pred tem obvarovali, so jo napotili k neki ženski v Haloze, kjer jo je Danilo sicer izsledil, vendar se tedaj ni več obnašal nasilniško.
Na vprašanje zagovornika, zakaj sodišču niso predložili želenih podatkov o zadevi Medved-Zemljič in »ali se določene stvari skrivajo«, pa je odvrnila, da nimajo kaj skrivati, saj so vse spise podrobneje pregledali kriminalisti; ob tem pa je dodala, da je osebno govorila tudi z Mar-jetko Zemljič in jo opozorila, naj se varuje Danila Medveda, ker ga je dobro poznala, zato naj jemlje njegove grožnje resno in se ga izogiba. Na vprašanje zagovornika, ali so od policije prejeli kako obvestilo o tem, da je Marjetka uživala drogo, pa je Nadels-bergerjeva odgovorila, da je bilo takih obvestil več ter da o tej zadevi obstajajo na centru trije debeli spisi, v katerih pa je Marjetka uživanje droge vztrajno zanikala.
Obtoženi Danilo Medved je Nadelsbergerjevi očital, da je navedla precej neresnic, vendar je ta njegove obtožbe zavrnila kot neutemeljene ter ponovno poudarila, da so pri Marjetki poskušali storiti vse, da bi jo obvarovali, sicer pa je imel pred kritičnim dejanjem Medved prepoved približevanja in tudi pogojno kazen, zato niso mogli računati na to, da se bo pojavil pri njej ob treh ponoči, ker tam sploh ne bi smel biti. Vztrajala je pri skupnem stališču Centra za socialno delo Ormož ter dodala, da glede dveh mladoletnih otrok ne želi govoriti
pred javnostjo in novinarji, saj so bili ti že preveč izpostavljeni. Svojo izpoved pa je zaključila tako, da se je obrnila proti obtoženemu Medvedu in bolj njemu kot drugim dejala: »Rada bi povedala samo še to: če osel ugrizne psa, je treba soditi oslu, ne pa psu.« Nakar je vstal še obtoženčev zagovornik Martin Graj in v tem smislu dodal: »Kmetje pa običajno svojih ovac ne dajo čuvati volkovom!«
Več o tem, kaj je pred sodiščem izpovedal ormoški policist Dušan Leben, ki je bil zaslišan na predlog obto-ženčeve obrambe kot vodja varnostnega okoliša, ki je pokrival tudi to zadevo, kaj je o izredno čustveni sklepni besedi povedala okrožna državna tožilka mag. Milenka Žigman, ki je za okruten umor zahtevala 20 let zaporne kazni, o prizadevanju ob-toženčevega zagovornika odvetnika Martina Graja, da bi svojega klienta prikazal kot vzornega in skrbnega očeta ter del krivde za vse poskušal pripisati tudi neučinkovitosti delavk ormoškega centra za socialno delo, pa tudi o odločni besedi predsednice velikega senata Katje Kola-rič Bojnec, ki je skupaj s so sodnikom Marjanom Strelcem ter člani velikega sodnega senata obtoženega obsodila na 18 let zaporne kazni, pa v torkovem Štajerskem tedniku, ko boste lahko prebrali tudi, kaj je o krvavem zločinu tik pred izrekom sodbe povedal Danilo Medved.
M. Ozmec
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Du pleška cesta 10 2000 Man bor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 M,
Črna kronika
Osmič ustavljen brez vozniške
20.	aprila ob 23.20 so policisti PP Ptuj v Markovcih ustavili 43-le-tnega voznika delovnega stroja iz okolice Ptuja. Ugotovili so, da je v vozil brez vozniškega dovoljenja. Odredili so preizkus z alkotestom in je pokazal 0,90 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Moški je večkratni kršitelj cestno-prometnih predpisov, saj so ga policisti v zadnjih dveh letih zaradi takšnih prekrškov obravnavali že osemkrat. Policisti so delovni stroj zasegli in voznika pridržali. Izdali so mu plačilni nalog, sledi še ob-dolžilni predlog.
Neprevidno na prednostno cesto
18. aprila ob 10.10 se je na regionalni cesti izven naselja Lovrenc na Dravskem polju zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 19-letna voznica iz okolice Ptuja je vozila osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Apač. Ko je pripeljala do križišča s prednostno regionalno cesto, se ni zaustavila pri prometnem znaku »Ustavi«, temveč je nadaljevala vožnjo in zavila v levo na prednostno regionalno cesto v smer naselja Lovrenc na Dravskem polju. V tem trenutku je pravilno po prednostni regionalni cesti iz smeri Lovrenca pripeljala 49-letna voznica osebnega avtomobila iz Slovenske Bistrice in kljub umikanju v levo in zaviranju s sprednjim levim delom vozila trčila v sprednjo levo bočno stran vozila 19-letne voznice. V prometni nesreči je bil sopotnik 49-letne voznice hudo telesno poškodovan, drugi sopotnik in voznici pa lahko.
Vozili s preveč alkohola v krvi
18. aprila ob 22.50 so policisti PP Ptuj na Potrčevi cesti na Ptuju ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,06 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
14. aprila ob 10.10 so policisti PP Lenart v Zgornji Ščavnici ustavili 43-letnega voznika neregistriranega osebnega avtomobila iz bližine Lenarta. Odredili so preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,00 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
14. aprila ob 21.05 so policisti PP Slovenska Bistrica na Prager-skem ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Lenarta. Odredili so preizkus alkoho-liziranosti, ki je pokazal 1,70 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
21.	aprila ob 20.40 so policisti PP Ormož v Ormožu ustavili 32-le-tnega voznika kolesa z motorjem iz okolice Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
V noči s 15. na 16. april je neznani storilec vlomil v leseno lopo pri hlevu v bližini Rač. Odtujil je sedli, jahalne škornje in tri uzde. Premoženjska škoda znaša približno 1.000 evrov.
Neznani storilec med 12. in 14. 4. 2009 pristopil do trafike na Ptuju, s katere je skušal odrezati steno iz pločevine, a mu ni uspelo. Zatem je na zgornji strani trafike odstranil kovinsko mrežo in steklo iz okna. Skozi nastalo odprtino je odtujil večjo količino cigaret. Premoženjska škoda znaša okrog 2.000 evrov.