Leto LXXn Št 121 Poštnin« plačana • eotovtol - Uie Postgebiki bar bezali it Preis - Cena L 1 Oredalttva , aprava, Ljubljana Kopltarjava ». TaMon W01-*04 UeMtu aaroAntoa • Ui, aa too-u>m>(T« tO Ut. - Cek. ra«. Mub. l)»na 10.850 ia aarodnla* ta ia laaerata. • liklJuAno aaatopatve ta erlaas ti ttalU« la Inoeematvai DPI 8. A.. U liana. Rokopisov aa vre««®*. SLOVENEC MAJ 1944 27 SOBOlA 3chwere Kampfe bei Velletri Zahlreiche Feindpanzer vernichtet - Besatzung von Cisterna schiug alle Angriffe zuriick - Unvermindert heftige Schlacht am Liri - Am Donnerstag 115 Feindflugzeuge abgeschossen Aus dem Fuhrerhauptqoarti-r, 26 Mai DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Kampiraum von Cisterna sind itarke feindliche Panzerverbande naeh Norden vorgestossen. Dadurch haben sich die schweren Kampfe in den Raum siidlieh und ostlich Velletri verlagert, wo er-bittert gerungen wird. 80 feindliche Pan-r.er wurden dort vernichtet. Die tapfere Besatzung von Cisterna schiug auch gestern wahrend des ganzen Tages alle feindliche Angriffe zuriick. Im Raum ostlich L i 11 o r i a nad nord-lich Terracina setzen sich unsere Truppen aus der Kiistunebene auf die dahinterliegende Hohenstufe ab. Schwa-chere feindliche Vorstdsse wurden zerschlagen. Ostlich des Liri setzte der Gegner mit starken Kraften seine Angriffe gegen den M e 1 f a-Abschnitt fort. Er komite naeh wechselvollen Kiimpfen, in denen 43 feindliche Panzer abgeschossen urorden, auf dem Nordufer des Flusses Fuss fassen. Die Schlacht geht auih hier mit unverminderter Heftigkeit wei(er. Ober dem italienisehen Raum wurden gestern in heftigen Luftkampfen gegen weit uberlegene feindliche Flieger-krafte und durch Flakartillerie 18 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Ein Kampffliegerverband griif in der letzten Nacht feindliche Bereitstellungen und Verkehrsknotenpunkte im Raum westlich Cassino mit guter Wirkung Bei den schweren Abwchrkampfen der letzten Wochen hat sich eine Kampfgruppe unter Fiihrung von Oberst Bode durch besondere Tapferkeit ausgezeichnet An der Front im Osten verlief der Tag bei geringer ortlicher Gefechtstatig-keit ruhig. Der Bahnhof D s h a n k o i auf der Krim wurde in der vergangenen Nacht erneut von einem deutschen Kampffliegerverband wirksam bombardiert. Deutsch-rumanische Schlachtfliegerver-bande richteten wirksame Angriffe gegen sowjetische Truppenansammlungen und Batteriestellungen im Raum siidlieh D u -b o s a r i. Ein sowjetisches Schnellboot, das aus dem Finnischen Meerbusrn auszubrechen versuehte, sank naeh Minentreifer. Bei der Abvvehr eines sovvjeMschcn Luftangriffes auf ein eigenes Geleit in den nordnorvvegischen Gewassern schossen unsere Jiiger von 30 angreifen-den Flugzeugcn 69 ab. Ein weiteres Flug-zeug wurde durch die Sichcrungslahrzeu-ge des Geleites zum Absturz gebracht. Nordamerikanischc Bomber griffen mehrere Orte in den bcsetzten W c s t g e-b i e t c n sowie Sladte im siidwest-deutschen Grenzgebiet an. Besonders in Miihlhausen entstanden Scheden. Die Bevolkerung hattc Verluste. Durch Luftverteidigvngsk^iiJfe ivurden 27 feindliche Flugzeuge verni"' ' Težki boji pri Meiriju Številni sovražni oklepniki uničeni - Posadka Cisterne je odbila vse napade - Nezmanjšana silovita bitka ob Liriju V četrtek je bilo sestreljenih 115 sovražnih letal Najtežja preizkušnja v zgodovini Iz članka ministra dr. Gobbelsa v listu »Das Reich« Fiihrerjev glavni stan. 26. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na bojnem področju Cisterne so prodrli močili sovražni oklepniški oddelki proti severa. S tem so premestili hude hoje na področje južno in vzhodno od V e 1 e t r i j a , kjer divjajo ogorčene bitke. Tamkaj je bilo uničenih 80 sovražnih oklepnikov. Hrabra posadka Cisterne je odbila tudi včeraj ves dan vse sovražne napade. Na področju vzhodno od L i 11 o r i j e in severno od Terra c. ine so se umikale naše čete iz obalne ravnine na vzpetine, ki leže za obalno ravnino. Slabši sovražni sunki so bili razbiti. Vzhodno od L i r i j a je nadaljeval sovražnik svoje napade z močnimi silami proti odseku M e 1 f a. Po sprememb polnih bojih, v katerih je hilo uničenih 43 sovražnih oklepnikov, je mogel dospeti na severno obalo reke. Tudi tukaj se nadaljuje borba i nezmanjšano silovitostjo. Nad italijanskim področjem je hilo včeraj v zračnih bitkah proti visoko nadmočnim sovražnim letalskim silam in s protiletalskim topništvom sestreljenih 18 sovražnih letal. Oddelek bojnih letal je r, dobrim uspehom napadel sovražne pripravljalne položaje in prometna središča na področju zapadno od C a s s i n a. Pri težkih obrambnih bojih v zadnjem tednu se je neka bojna skupina pod vodstvom polkovnika Bodcja odlikovala s posebno hrabrostjo. Na bojišču na vzhodu je potekel dan mirno ob skromnem krajevnem bojnem delovanju. Oddelek nemških bojnih letal je v pretekli noči z uspehom bombardiral kolodvor Džnnkoj na Krimu. Oddelki nemško - romunskih borbenih letal so izvedli uspešne napade proti sovjetskim zbirališčem čet in položajem baterij na področju južno od Du bosa r i j a. Nek sovjetski hitri bojni čoln. Vi je skušal prodreti iz finskega morskega zaliva se je potopil, potem ko je bil zadet z mino. Pri obrambi nekega sovjetskega zračnega napada na lastno spremljavo v se-verno-norveškem vodovju so sestrelili naši lovci od 80 napndajočih 69 leta. Neko drugo letalo so sestrelile zaščitne ladje spremljave. Severnoameriški bombniki so napadli več krajev v zasedenem zahodnem področju kakor tudi mesta v j u ž n o z a h o d n e m nemškem obmejnem področju. Posebna škoda jc nastala M ii h 1 h a u s n u. Prebivalstvo je imelo izgube. Letalske obrambne sile so sestrelile 27 sovražnih letal. Churchill o angleški izsiljevalni politiki Berlin, 25. maja. Winston Churchill je moral za pomirjenje javnega mnenja podati v britanski Spodnji zbornici že dolgo napovedani pregled angleškega zunanjepolitičnega položaja. Njegova izvajanja so bila zopet polna fraz ter so kazala, da je hotel akutne probleme ali obiti ali pa jih prikriti z izjavami, ki niso nič povedale. Z neverjetno važnostjo, ki ni prav v nikakem razmerju z močjo, ki jo britanski imperij zaradi Churchil-love politike katastrof vedno bolj izgublja, je delil Churchill oblastno in cinično ukore malini in nevtralnim državam, pri čemer jih je deloma hvalil, deloma pa grajal. V dolgoveznih izvajanjih se je bavil grobokop angleškega imperija z odnosi Anglije do narodov, s pomočjo katerih upa s svojo izsiljevalno politiko nadaljevati to vojno. Pri tem se je znova pokazalo neprikrito stremljenje, da bi pustil brez ozira na življenjske koristi posameznih narodov tuje narode krvaveti za izkoriščevalske cilje Angloamerikancev in njihovih boljševiških zaveznikov. Problema, ki britansko javnost najbolj zanima, namreč vedno večji propad imperija in vprašanje bodočnosti britanskega svetovnega cesarstva, Churchill sploh ni omenil. Vendar je moral priznati, da je doživela imperialna konferenca, od kalere je pričakoval novega vzgona za svojo zločinsko vojno politiko, neuspeh ter ila se je izjalovil poskus ustvariti trden imperialni blok, s katerim bi se uprl pohlepu ameriških im-perialistov in prednostim Sovjetske zveze. Churchill je moral priznati, da dela Anglija z dvema velikima zaveznikoma, ki, kot je dobesedno izjavil, >v nekaterih ozirih po moči precej prekašata britanski imperije. Nemoč britanske politike je pokazal predvsem v izjavah o Titu in o Poljski. Stare garancijske obljube, ki jih je dala Anglija Jugoslaviji in Poljski, dn jih je spravila v vojno proti Nemčiji, jc previdno zamolčal. . Naravnost nemogoče zveni iz ust britanskega ministrskega predsednika nje- govo hlinjeno sočutje s prebivalci južne Italije, kjer vladajo zaradi angloameri-škega vojskovanja beda, lakota in teror. Sicer običajni poskus, da bi postavil Atlantsko listino v središče britanske politike, je moral Churchill opustiti zaradi vedno večje odvisnosti od Moskve. Spoznal je, da tudi frazarsko bogastvo ne more več zagovarjati te listine, ki na vseh koncih nasprotuje željam in zahtevam boljševikov. Ob koncu je Churchill izrekel nemškemu narodu že znane grožnje o uničenju ter je znova zahteval brezpogojno kapitulacijo in razdelitev Nemčije. S praznimi stavki je obljubljal angleškemu narodu bodoči svetovni red na podlagi nekega »svetovnega sveta« in sličnih fantazijskih utvar v upanju, da bi s takimi obljubami lahko zakril bogataško-židovsko-boljševiške vojne cilje, za katere deluje Churchillova zločin ' tj-litika. Beograd obsoja Beograd, 25. maja. Včeraj se je beograjsko prebivalstvo zbralo k veliki žalni slovesnosti, h kateri so prispeli tudi vsi člani vlade, da bi se spomnili žrtev angloameriških strahovalnih napadov. Ministrski predsednik Nedič, pravosodni minister Kujundžič, veliki župan Beograda Dragan Jovanovič in me-tropolit Josip so imeli govore, v katerih so obsodili angloameriške umore civii nega prebivalstva. Stockholm. »New York Herald Tribune« objavlja po »Aflonbladetu« >od-prto pismo«, ki prinaša rešitev proble ma švedskega izvoza krogličnih ležajev. Predlaga namreč popolno uničenje švedskih tovarn. List meni, da bi Ame rikanci e tem izvršili svojo dolžnost napram lastni krvi. Zgodovina bi po njegovem mnenju vsled teh predpostavk z. moralnega stališča popolnoma pritrdila ameriški akciji. Berlin. 25. maja. V svojem uvodniku ■Najtežja preizkušnja« označuje v najnovejši številki tednika »Das Reich« minister dr. Goebbels politiko zaveznikov do nevtralcev kot stalno nihanje med dvema skrajnostima in kot poskus, da bi enkrat z obljubami, drugič pa z. grožnjami dosegli kak uspeh. Minister pravii da izvira vse to iz negotovosti zaveznikov v vseh vprašanjih, ki se tičejo bodočnosti in pa iz notranje negotovosti sovražnega tabora, ki ni tako močan kot navidezno izgleda. Minister meni, da bi sovražniki, ako bi res razpolagali z zadostnimi silami, pač gotovo ne apelirali v stalnih zaporednih presledkih na Nemčijo, naj odloži svoje orožje ter se jim izroči na milost in nemilost. Saj bi imeli v tem primeru možnost, da Nemčijo k temu prisilijo. Toda oni vedo. da jim manjka moči. Po opozorilu na agi-tatorske trike nasprotnikov tor na njihovo odkrito priznanje, da nameravajo vzeti nemškemu narodu vsako upanje na bodočnost, prihaja dr. Goebbels do naslednjih ugotovitev: Nemška vojna morala ni le posledica karaktemih potez nemškega naroda temveč tudi neumnosti njegovih sovražnikov. Ker v lastni deželi niso navajeni postopati s svojim narodom ler ga zato sploh ne poznajo, tudi ne razumejo nemškega naroda. Minister pravi, da velja isto za njihovo postopanje z narodi držav, ki so nemške zaveznice. Skorajda v že dolgočasnih rednih zaporedjih jih pozivajo, naj se brezpogojno predajo, no nudijo jim pa nikake garancije. Videti je, kol tla v kondomi in \Vashingtonu dejansko pričakujejo, tla hodo šli ti narodi res na njihov lim. Da se pa ti narodi bore za svoj narodni obstoj, prav tako kot nemški narod, to politikantom v sovražnih di-žnvah brez dvoma še ni padlo v glavo.. Zanašajo se kratkomalo na svoje v preteklosti preizkušene izsiljevalne melode. s katerimi postopajo tudi proti nevtralnim državam z menjajočim se uspehom. Vse to pa nam vedno znova dokazuje, da nemški nasprotniki nimajo na razpolago potrebnih sil, s katerimi bi na polju bojevanja prišli do zaželjenega cilja. Vojna jn sicer prišla na svoj dramatski višek ter se je s tem približala svoji krizi, a nudi radi tega ie vedno poginoma jasno sliko. Ne moremo verjeli, da bi mogli priti do vojaških odločitev s političnimi triki. Treba jo bo poiskati na častnem polju borbe, čemur pa bi se nemški nasprotniki prav radi izognili. Nemški sovražniki se zavedajo, da njihovi izgledi pri gigantskem oboroženem spopadu nikakor niso trdili. Zato skušajo vedno znova, po ovinkih vdreti v bojno črto nemških zaveznikov ter jih iz nje izločiti. To jim jc uspelo pri Italiji, a se j i ni drugič ne 1k> posrečilo. V tej zvezi je dr. Goebbels mnenja, da sovražnik svojega cilja ne bo mogel doseči z umetnim zavlačevanjem dogod kov, temveč ila 1» moral dejavno poseči v njihov tok. Opazujoči svet lahko mirno pokoplje utvaro, da se bo vojna nekega dne nepričakovano končala. Njen konec bo tvorila šele odločitev, pa bilo že ugodno ali neugodno. Ta odločitev se bo tikala poleg nemške narodne suverenosti tudi nemškega narodnega življenja ter vse nemške narodne bodočnosti. Dr. Goebbels odločno zavrača trditev nasprotnikov, da gradi Nemčija vse svoje nade na njihovi notranji neenotnosti. Minister je dejal, da Nemci sicer pozorno zasledujejo tozadevni razvoj v nasprotnikovem taboru, da so pa prepričani, da se bo vojna odločila predvsem vojaško in ne politično. Sicer je res, da vpliva na vojaško postopanje nasprotnega tabora v veliki meri tudi polilični pritisk. Angleški narod je brez dvoma najbolj utrujen vsled te vojne in sicer ne le zato, ker je moral v njej najbolj trpeti, temveč tudi zato, ker nima vojnih ciljev, ki bi lahko navdušili široke' množice ali jih vsaj držali skupaj. To pomanjkanje postaja iz dneva v dan jasneje vidno. Tudi Sovjetska zveza ne more več poljubno dolgo čakati. '/. drugimi besedami: ako naj ima razvoj te vojne sploh še kak smisel, potem sili Anglijo politična nujnost v vojaško pustolovščino, v knteri bo z največjim tveganjem slavila na kocko svoje narodno življenje. Njeno vodstvo si je menda nn jasnem, da njeni zavezniki ne bodo preveč žalostni, ako bi Anglija pri tem prišla ob življenje. Ako je pomanjkanje vojnega gradiva in ljudi lako, kot je pri Angliji v razmerju z. njenimi zavezniki, potem se mora zapostavljeni boriti ne le proti svojim sovražnikom, temveč tudi proti svojim prijateljem za svoje življenje. Dejanska napaka Anglije leži v tem, da se je leta 11*30 vrgla v vojno, ki ji že zgoli številčno ni bila dorasla Tako pada vedno bolj v nevarnost, da bo zdrobljena med svojimi nasprotniki in svojimi zavezniki. Že danes so jo razmere prisilile, ila se svetovnonazorsko uklanja boljševizmu, glede moči in sile pa amerikanizmu. Zato je razumljivo, da Anglija vedno znova skuša na mirni način izsilili odločile! Toda li |>o.skusi sc morajo nujno izjaloviti. Anglija se !>o morala boriti in si- ZllllJO lako cer pod okoliščinami, ki bodo najneugodnejše. Ako stvari ši obračamo, vidimo, da je Anglija ua oni strani, ki l>o izgubila. To je pa tudi zaslužila. Kajti ta vojna je njeno in židovsko delo. Vsled tega se bo tudi pri njej in pri Židih pričelo maščevanje zgodovine. Danes se lahko še enkrat vprašamo, ka1 ■> l>i se razvijala Evropa, ako bi leta 1030. vladala v Londonu pametnejša vlada. Vprašanje je brezplod no. ker teče zgodovina po svojih lastnih zakonih Kdor pred njo ne more obstajati. nima ludi nikake upravičenosti, da bi živel. Torej gre predvsem zato, ali kdo lahko pred zgodovino iu v življenju obstane. To je velika naloga, ki čaka Nemce v prihodnjih tednih in mesecih. Nemčija odklanja vso pretirano ošabnost pri presojanju ogromnih odločitev. Smatra pa, d« je njen narod dovolj močan, da bo veliko odločitev spoznal v vsej njeni oslrini ter da bo pri njej sodeloval Nemčija slopa k njej kol U božji ?odln Borila se bo za svoje življenje ter bo la boj tudi dobila. šllrje admirali obsojeni na smrt Milan, 25 maja. Časopisi poročajo, da so bili obsoicni na smrt admirali Campio-ni, Mascherna, Lionardi in Pavesi Obsodbi Campionija in Maschcrne sla bili žc izvršeni. Posebno sodišče za zaščito države je s tem, kot pravi komentar v listu »Corrie-rc della Sera«, izrazilo ljudsko mnenje in trdno voljo italijanske socialne republike, ki hoče s trdno roko povsod uveljavljati pravičnost. S to sodbo jc potegnjena črta pod stran bolečin in sramote. Prostovoljno ohromiti domovino, vreči stran orožje ter izročiti samega s;bc in lastno deželo sovražniku names' da bi se borili, ni lc izdaja življenja, temveč jc to ludi oskrunjenje padlih žrtev piše »Rc-publica Fascista«. »Te štiri smrtne obsodbe«, piše dalje list, »bodo izbrisale veliko sramoto iz zgodovine italijanske mornarice, obenem pa služiio pravičnosti in s tem tudi obnovi domovine. Milan, 26. maja. Izredno sodišče zn obrambo države je obsodilo na smrt. kakor jc že bilo javljeno. zaradi izdaje in sabotaže obložene admirale: Campionija, Mascherpo. Leonardija in Pavesija. Proti admiraloma Leonard -ju in Pavesiju je biln izrečena obsodba v odsotnosti obeh obtožencev, ker sta na begu. Obsodba proti admiraloma Cnmpioniju in Mascherpi pn je bila izvršena v zgodnjih jutranjih urah. Admiral Cnmpioni je bil. knkor sledi iz sodnih aktov, do 8. septembra 104-t guverner, vojaški poveljnik in poveljnik italijanskih mornariških sil v Egejskem morju. Dne 8. septembra jo dobil od italijanskega vrhovnega poveljstva in s tem od maršala Badoglin |>ovclje. iT.i nnj ne nudi angloameriški m četam nobenega odpora in tla ne moti stika / anglosaškimi silami. Admiral je dal to povelje podrejenim |mvrljstvoni naprej ler s tem doka/al, da je soglasen z ltadoglievim izdajstvom. Admiral Cnmpioni je imel dovolj sredstev, da bi onemogočil zasedbo teh področij in ločitev teh pokrajin od Italije. Drugi obsojeni admiral Mascherpa. Itoveljnik italijanskega mornariškega oporišča nn otoku I eroMi. je predal povelje admirala Campionija, da se ukinejo takojšnje sovražnosti proti \ngloamerikancem. svojim podrejenim poveljstvom ter ni 12. septembra fHT pri pristajati ju \ngle/ev nudil nobenega odporu, nli vsaj skuhal nuditi. Pobegli in na smrt obsojeni admiral I .cona rdi ni kot poveljnik «uili-janskega mornariškega oporišča Avgusta, ki le/i severno od Veracril/.a. v bojih od o. riišče. Istotako pobegli general Pavesi je kot poveljnik mornariškega oporišča nn otoku Pantelleri ja pri počet k ii sovražnikovih letaNkili napadov na otok v prvih dneh junija v nasprotju z dejanskim stanjem javil, da «e ne more otok zaradi pomanjkanja vode iti živil in velikega števila padlih več upirati. Otok je prepustil sovražniku, čeprav bi bil možen šc nadaljnji ii|ior. Popolno zaupanje Nemčiji To je sovjetska »kultura in demokracija«! Lvow. V vzhodnogalieijski občini Tlustenki se je dogodil med sovjetsko zasedbo brezprimeren dogodek, ki je imel za posledico pokolj skoraj celotnega prebivalstva. Vsi mladi moški in žene, ki so ostali v kraju, so se morali zbrati na trgu. Tamkaj jih jc nagovoril židovski komisar s kratkim, zmerjanj polnim nagovorom, v katerem je imenoval zbrane »sovražnike sovjetske države in izdajalce«. Nato je dal postaviti dve vrsti sovjetskih vojakov, ki sta bili oddaljeni druga od druge dva metra. Z udarci nagajke jc prisilil lastnoročno starce in žene — možje so bili skoraj vsi že preje oddeljeni v delovne in kazenske bataljone — da so morali teči med bajoneti, ki so jih jim .držali nasproti sovjetski vojaki. Večina žrtev se je zrušila že po nekaj korakih, utrujena vsled izgube krvi in vsa prebodena. Le maloštevilnim je uspelo, da so v mraku, ko so si opomogli po dolgo-dnevnem trpljenju, priplazili do nemških položajev. Ženeva. Iz Alžirjn javljajo, da je bil pozvan general de Ganile po posredovanju britanskega poslanika DuffaCoo-perja v London. Bukarešta. 20. maja. »Kaj 1k» jutri, tega nc morem vedeti, toda neka gotovost se pojavlja v meni, na katero lahko gradimo upe naši bodočnosti in to je zveza z Nemčijo,« je izjavil znani romunski narodnjak in bivši propagandni minister profesor Nichifor Crainic na predavanju, ki ga je imel v Bukarešti o temi »-Romunija v novi Evropi«. V za vesti svoje odgovornosti kol porok vse Evrope se je dvignila Nemčija, tako je nadaljeval govornik, da bi razbila bolj ševiško pošast. Romunija pa se je takoj v prvem trenutku te borbe znašla nn nemški strani, potem ko je našla lela 1940 pot v novo Evropo, kl jo je proglasila Nemčija. V ustvaritvah narodno socialistične Nemčije, lako je nadaljeval profesor Crainic, je našla nova Romunija občudovanja vredne primere za reforme, ki iili nujno potrebuje dežela, osvo bojena demokratskih zavijanj. Nemško romunski zvezi pa je podlarra sorodno*' svetovnega nazora obeli narodov in slišna struktura nemškega in romunske«; nacionalizma. »Negativna dagnania z demokratskim režimom nam potrjujejo, da gledamo v tem sorodstvu eno najbolj solidnih jam- Brozovi piloti so bombardirali Beograd Belgrad, 24. maja. >Donauzcitung« poroča: Kadio Beirut, ki je pod zavezniškim nadzorstvom, jc v svoji romunski oddaji objavil, da so se nahajale med angloame-riškimi letali, ki so na Vnebohod izvedla strahovalni napad na Belgrad. tudi »številne jugoslovanske posadke Pri Icm gre za tiste »Jugoslovane« ki jih je svoj čas poslal Josip Broz v angloameriška taborišča v južni Italiji, da bi sc tam izvežbali Josip Broz je torej na povelje iz Moskve poslal svoje ljudi k Angloamerikan-cem, da bi bombardirali svoje rojake, za katerih domnevno »svobodo« se bori Broz. Razlog za to je popolnoma jasen: srbsko prebivalstvo v celoti odklanja komunista Broza in vse njegove pomagače, ki mu namesto obljubovanc »svobode« prinašajo le uničevanje in kulturno ter narodno smrt. Iz onemogle jeze sedaj zato ti Brozovi pristaši sipljcjo bombe na štev za obsloj naše zveze. Temu se pridruži zavest skupne nevarnosti, ki vežejo romunsko orožje magnelično na nemško orožje.« Ta velika in trajna nevarnost, tako je podčrtal govornik, je Rusija, no glede na to, ali je lo caristična ali bolj-ševiška Rusija. Tako dolgo, dokler stremi ruski narod za tem, da bi bilo Črno morje slovansko morje, da bi položil svojo roko na izliv reke Donave, da bi zasegel Bospor in Dardanele, ne bomo mi Romuni imeli nobenega miru na vzhodu. Ko je torej dala Hitlerjeva Nemčija znak za borbo proti Rusiji, smo to občutili kol odrešenje pred težkim prekletstvom. Ves romunski narod, tnko jo poudaril govornik, se je z neomejenim navdušenjem podal v vojno, ki jo je označil maršal Antonescu za »svelo vojno«. Profesor Crainic je izjavil, dn se je dogodilo mnogokrat, da so priiatelii izdali Nemčijo, vendar pn ne poznamo nili ene-crn primera, v katerem bi Nemčija izdala -voje prijatelje. Nemčija ostane v sreči in nesreči zvesta. Nemci so ostali v tem stoletju, v katerem ie očividno. da je izginila vsaka čast. edini narod, nn katerega moško zvestobo labko slepo za upamo. Za Romune je torei velika čast. da so na bojišču tovariši Nemcev. nedolžno belgrajsko prebivalstvo. S Icm pa so dosegli ravno nasproten učinek, kot so ga hoteli Srbsko prebivalstvo jc še bolj ogorčeno na liro/a in njegove zaveznike Angloamerikance ter se strnjeno in složno bori proli njihovi strahovladi. Trebljenje tolovajev Berlin. Kakor je izvedel DNB. je neka nemškn četn pregnala proti jugozahodu neko močnejšo skupino boljševiških banditov v črnogorskem Sun-džaku: pri tem je Iiilo osvobojeno tne-slo Brodarevo. Oddelki srbskih prostovoljcev so se pri teh bojih ponovno odlikovali. Zagreb, lelesna straža Poglavnikn. ki se bori že več tednov pri očeščeval-it i Ii bojih v severnozahodni Hrvaški ter je pri tem dosegla velike uspehe predvsem pri Svanecu, je te dni za-thila sovražniku v pogorju Kanlik bode izgube. Skupno so izgubili hauditi pri teii bojih preko r>(Hl mrtvih in številno orožje. Trpljenje goriških prisilnih mobilizirancev »Zdaj smo samo še komunisti« V Gorici koncc maja. Neki oseninajstletni prisilni mobili-ziranec iz Vipavske dolino je te dni ušel iz komunističnih tolp ter so je javil k domobrancem. Pri grmarjih je prebil nad dva meseca in doživel marsikaj zanimivega. Kot cigani iz kraja v kraj Mobiliziran sem bil prve dni meseca februarja letošnjega leta. Ob eni ponori so prišli »tovariši« ter so pričeli razbijati po hišnih vratih. Nič ni pomagalo, uioral sem iti z njimi. Še tisto noč so nas odpeljali v neko vas pod Cavnom, nato pa v Trnovo. Tu 6ino se ustavili nekaj dni, potem pa smo šli naprej v Čepovan, kjer smo prebili nekaj tednov. Iz Cepovaua smo šli proti Črnemu vrhu nad Idrijo in proti Hoterdršiei. Tam je bila v marcu velika bitka, v kateri so komunisti imeli strašne izgube. Srečen je bil, kdor je ostal pri življenju. Videl sem. kako so padalj »tovariši« drug za drugim. Zato sem o prvi primerni priliki vrgel puško in Titovo čepico v grmovje ter pobegnil proti domu. 0va dni sem hodil 6am no vem kod; čutil ni.sem ne lakote no žeje. Mod »tovariši« sem prebil dva meseca. Lahko rečem, da ves ta čas niti dva večera nismo spali na istem mestu. Kot cigani smo se vlačili iz kraja v kraj. Prenočevali smo po hlevih, senikih in sploh povsod, kjer je bilo vsaj malo strehe. Dostikrat pa smo prenočevali kar pod milim nebom, tudi 6e je 6nežilo. Oba meseca se nisem sezul, ker je bilo to strogo prepovedano. Tudi preoblačil se ni nihče, ker nihčo ni imel druge obleko ali perila. Titova »vojska« sploh ni skrbela za nič. Ko so se nekemu tovarišu čevlji tako strgali, da jih ni mogel več obuti, ei je moral napraviti novo obuvalo iz kosa odeje. Tak jc potem moral iti na peturno stražo na prosto v sneg. »Vsak pravi vojak OF mora imeti uši« Nečesa pa ni manjkalo, namreč u£i. Neko noč smo spali v 6lami, v kateri je bilo toliko teh lazic, da je kar prasketalo. Ve« truden sem legel, da bi zaspal, a sein v nekaj minutah imel obraz ves pokrit z ušmi. Še slabše 60 je v tem pogledu godilo vtovarišicam«, ki so vobče šo manj pazile na snago kot moški. Tolažili so nas s tem, da mora vsak pravi vojak OF imeti uši. Spraševali smo, ali jih ima tudi Tito, sicer namreč ni pravi borec OF. Hrana je bila zelo pičla. Največkrat smo jedli nezabeljeno zelje ali pa močnik iz pšenične moke, ki se jo vlekel kot mizarski klej. Dostikrat 6iuo za kosilo ali večerjo morali iti na stražo; lačne želodce smo si tolažili s tem, da smo se tesneje prepasali. Štab, ki jo a tovarinicami vred štel okoli desot Ljudi, je seveda imel drugačno hrano. Ti so vedno izborno jedli. Dobivali so vsak drugi dan tudi 20 litrov vina. Tu sem spoznal »enaikoat« komunizma. Krutost komunističnih poveljnikov Ko »mo bili blizu Črnega vrha, sem nekega dne videl vso krutost komunističnih poveljnikov. Neki fant je bil tako poln uši, da ga je komandant zaprl v hlev in mu ukazal, naj se popolnoma očisti te golazni. Fant |e ostal v hlevu ves dan. Zvečer jo prišel h komandantu ter ga prosil za večerjo. Ta mu je odgovoril, da je ni zaslužil, ker ni tisti dan nič napravil za četo. Ker jo 17 letni fant ugovarjal, da ga je komandant sam zaprl v hlev, je komandant ukazal, da mora na-meslo večerje Štiri ure držati težko »Bredo« na hrbtu. Fant se je uprl, ker so mu to ni zdelo pravično. Dvakrat eo mu jo naložili in obakrat jo je vrgel na tla. Nato je poskušal zbržati, a ni imel sreče. Ujeli so ga in ga brž obsodili na einrt. Brat je moral gledati umor lastnega brata Obsodba bi se morala izvršiti pred četo. Spomnili so se, da ima obsojence v drugi brigadi brata. Poklicali so tudi tega, da bi bil navzoč pri ustrelitvi. Ko so bili vsi zbrani, so začeli streljati vani. Niso pa smeli streljati v srce ali v glavo, temveč v trebuh, da ne bi bil prehitro mrtev. Prvi je ustrelil neki potepuh iz Dornberga, ki je oddal šest strelov. Za njim so nastopili še drugi — sami Primorce. Nesrečnež je dobil nad 20 krogel, a še ni bil mrtev. Zvijal se je nn tleh v bolečinah, še četrt ure po razhodu smo slišali stokanje umirajočega. Tedaj ga je nekdo rešil nadaljnjih muk z dobro pomerjenim strelom v glavo. Ubogi fant je pred smrtjo prosil za duhovnika, a ga seveda niso iisli&ali. Zadnje njegove besede so veljalo bratu: »Lojze, lepo mi pozdravi mamo!« Vsi, ki so ta kruti prizor gledali, so bili zelo pretreseni. Nečloveška kazen pa je učinkovala baš nasprotno, kot so pričakovali komunisti, listo noč po iein umoru je ušlo od »brigade« kakih dvajset fantov. Za usodo svojih tovarišev, ki so ušli tisto noč kot jaz, še ne vem. Sem pa srečen, da sera prišel k vam. Za tistega, ki je od blizu videl grozote komunističnega nasilstva in spoznal vso lažnivost komunistične propagande, nikakor ni dosti, če iz krempljev komunizma reši le sebe. Dolžnost njegova je, da zastavi vse sile in pomaga še drugim, da se rešijo komunističnega zla. lo vem in čutim in zato bo moje delo odslej samo: boj komunizmu. Podobnih zgodb, kakor jo je povedal ta mladi fant iz Primorskega, bi lahko še veliko navedli. Doživljali so jih mladi primorski fantje ne samo na Primorskem, ampak tudi na Dolenjskem in drugih pokrajinah, kamor so jih komunisti s silo vlekli. Kri nedolžnih Primorcev ne obliva samo našo ljubljeno Primorsko, ampak po krivdi komunistov vso slovensko zemljo. Toda Primorska, ki deli v trpljenju isto usodo z Dolenjsko. Notranjsko in Gorenjsko, je že dvignila svojo narodno zavest v odločen boj proti zločinskemu mednarodnemu komunizmu, kakor so se proti komuni/mu dvignili Slovenci, kjer koli žive. Vso svojo voljo za popolno uničenje komunizma so Primorci pokazali ob ustanovitvi Narodnih straž, katerih so sc z vtem srcem oklenili. Šport iUUtUUUUi Nogometaši starejših letnikov! Vse tiste nogometaše starejših letnikov, ki se več ne udejstvujejo na zelenem polju, pa imajo veselje do nogometa, vabimo na prvi sestanek, ki bo v nedeljo, 28. maja, ob ti dopoldne v gostilni Lovšin v Gradišču. IZTOK : ŽABJ A K Da ne bosta navedena kluba ostala za binkont, brei nogometa. »ta ae dogovorila za prijateljsko »rezanje, in to na blnkoMnl ponedeljek dopoldne. Naalopila bosta v naj-moinejgih postavah, kar obeta dober nogomet, p««fhn» lo. ker ima Zahjalt v svojih vrstah zdaj preizkusno igralce nekdanjega Jadrana. Ir.tok trenira in ima dobro mfr Mvo. Prijatelje obeh klubov In tiate. XI raill gledajo lepo nogometno tekmo, vabimo, da pridejo na igrišč« Ljubljane. — Tekma prvih moitev *e bo ta(ela ob 1), Prof. Veber: Psihološki pomen malega naroda V okviru prolikomunisličnih predavanj med srednješolskimi profesorji je hilo v četrtek, 25. t. ni., v Beli dvorani hotela Union predavanje univ. prof. dr. Franca Vebra o temi: Psihološki pomen malega naroda. Ker je bilo predavanje po svoji vsebini zelo zanimivo, priob-čujemo kratek izvleček: Narod je sad duhovne strani človekove narave in ima zato svojstveno člo-večanskl značaj. Ne najdemo mu primere ne med živalstvom, ne med rastlinstvom nili med mrtvim stvarstvom, ker priroda sama ne dopušča narodnega razvoja, ki je značilen za človeka. V naravi sicer lahko opazimo rodno-plemenski in plemensko-rasni razvoj, ki mu je podvržen tudi človek. Vendar nastopi pri človeškem življenju bistven dodatek, ki ga popolnoma loči od živalskega in rastlinskega: tO je narodni razvoj Človeka. Dočim lahko govorimo o plemenu in rodu tudi pri živalih in rastlinah, moremo govriti o narodu samo pri človeku. Življenje narave nam prikazuje biologija, življenje narodov pa zgodovina. Družina je edina naravna in zgodovinska osnova vsega človekovega tudi družabnega življenja, še bolj kot v družini se pa pojavi duhovna tvornost človeka v narodu. Narod je izvorna točka pravega socialnega življenja in dela. Šele na narodni stopnji se pojavi kultura. Slovenci smo majhen narod. Kakšne so nalogo majhnih narodov? Veliki narodi zaradi notranjo zavesti svoje moči vrše vedno eksekutivne-posegovalne posle v zgodovini. Oni takorekoč ustvarjajo zgodovino. Nasprotno pa jo naloga malih narodov, da se prilagodijo zunanjim večjim silam ob trdni lastni zavesti, da imajo tudi oni kot narod svoje lastne pravice. Tudi na kulturnem polju je razlika med velikimi in majhnimi narodi. Dočim imajo dela velikih narodov povečini široki epsko-dramatični značaj. ima kultura malega naroda, tako tudi Slovencev, lirično osebni izraz. Kakšne naloge ima torej majhen narod kakor mi Slovenci? Predvsem moramo v sebi izgradili močno notranjo narodno zavest, da se ne bomo vdajali praznim zanešenjaškim težnjam, ampak bomo po pravilni presoji svojih moči in sredstev znali ubrati pravo pot kot majhen član velike evropske narodne skupnosti. Za predavanje jo med vsemi udeleženci vladalo veliko zanimanje, kar dokazujeta polnoštevilna udeležba in velika pozornost med izvajanjem predavanja. Za vzgojitelje naše mladine je največje važnosti pravilno pojmovanje narodne misli, k čemur je zelo pripomoglo to predavanje. potem pa bodo odigrali prijateljsko tekmo S« juuiroi obeh moStev. «K Mladika, Toiivajo as vat igraltl I. moStva, d» »e v nedeljo udeleJe »eetankn po 9. mail j.aradl nastopa na prealavl 2SK Hermeaa. Tenla. V Budimpešti je zmagala bivfa igralka zagrebškega /.K I>K M a Alica Flo-rian kar v treh nastopih. V tekmovanju gntpodov je zmagal A&holh nad Slovakom Vrbo • 7:5. 6:0, 6:J. A. Florlan je premagala Martho Pclerdi a 8:4, 6:2. V tekmovanju dam v dvoje a .Jusitsovo pa par Petardi-Ilona Somogyi a fi:4, 6:2. V me»anih dvojicah • dr. May*ijem (prej ATK Zagreb) par Juaila-Feher a S:S, 6:4. Ooepodje v dvoje: La«7.1o Franoai : Vrba-Koninar Slovaška ■ 6:2, 2:6, 6:4 in 8:6. Nogomet n prajnlVIti. Za TMnVoStl »o na aporedu pestro prireditve. Najvarnejša ln najzanimivejša bo nogometna tekma med Zagrebom in Nortmberkom; daljo turnir ob priliki 40 letnice dunajakega moStva Flo-rtdadorfor AC, na katerem sodelujejo Ora-d.innaki 1» Zagreba, Vlenna ln Rapld. Prireditev bo zelo lepa in zanimiva, «aj slove vsa Jt.iri moStva kot odlične enajstorlre. Dunajski TVacler bo nastopil v Zgornji 9!o-liji, dunajska Austrla pa na Slovaškem. Gospodarstvo Prihranki inozemskih delavcev v Nemčiji V Nemčiji dela na milijone inozemskih delavcev. Po uradnih podatkih so li delavci lani poslali domov 060.4 mi-lij. mark, kar da skupno s pošiljatvami iz leta 1M0. 1011 in 1912 nad 2 milijardi mark prihrankov. To je pa samo drl prihrankov, ki jih pošiljajo inozemski gelavri domov. Tu namreč niso upoštevane vsoto, ki jih pošiljajo delavci, ki so iz vzhodnih ozemelj, Estonsko, Lati-ške in Litve, katerih prihranki se nakazujejo preko nemške službene pošte za vzhod. Nadalje niso v 2 milijardni vsoti upoštevani zaslužki nizozemskih ter čeških delavcev. Največ prihrankov se pošilja v Italijo, Francijo in Belgijo, nadalje slede Danska, generalni guver-nement. Slovaška, Bolgarija, Hrvatska itd. Prihranki se nakazujejo v 17 držav, ozir. dežel. Večinoma opravljajo ta posel velebanke. Od »osvoboditve« je ostala samo še beseda - Politkomisarji že kažejo prave cilje »osvoboditve«: komunistično revolucijo in diktaturo V svojih uradnih partijskih glasilih niso komunisti nikdar zakrivali svojih načrtov. Odkrito 60 povedali, da je OF orodje v rokah komunistične partije za izvedbo komunistične revolucije. Pazili pa so, da niso ta glasila, ki povedo preveč resnice, prišla v roke nepoklicanim. V Osvobodilni fronti so pri moštvu sprva govorili samo o osvoboditvi, o potrebi discipline in o vojaških zadevah. Pozneje so pa temu pouku previdno dodajali svoj revolucijonarni nauk, delali propagando za komunistično partijo in za komunistični sistem. Tako so v ho-munističnih tolpah počasi in previdno ustvarili primerno razpoloženje. V zadnjem času pa so prišli s svojo revolucionarno teorijo odkrilo na dan. Tudi v OF nič več ne zakrivajo, da je ves boj za »osvoboditev« le načrtno izvajanje komunistične revolucije. Dokazov za la novi program je mnogo. Ujeti tolovaji pri zaslišanju že čisto odkrito povedo, da so vedeli, da gro pri OF samo za komunizem. V Št. Jerneju se je javil domobrancem bivši komunistični komandir Stanko Gorišek, ki je pri zaslišanju prav posebej razložil to zadnjo spremembo v OF. Povedal je, da se je pred kakima dvema mesecema pred moštvom 6icer smelo govoriti o komunizmu, o cilju komunizma, ni so pa smelo govorili o vlogi, ki jo ima partija v OF. Pred moštvom se je največ govorilo o vojaških zadevah, o disciplini in o borbenosti. Šele pred kakim poldrugim mesecem so začeli politkomisarji razlagati mobilizirancem, da jo komunistična stranka nositeljica revolucijo, da partija vodi OF, da je cilj OF uvesti na sedanjem slovenskem ozemlju komunistični režim. V govorih ne poudarjajo več besede »mi partizani«, am- iu pak »mi komunisti« in že s tem suge rirajo mobilizirancem komunistični pro gram. Odkrito pripovedujejo, da bodo preprečili obiskovanje službe božje krščanstvo iztrebili. Komunisti Imajo pred seboj jasen cilj, to je komunistično revolucijo in diktaturo. Vedo pa, da je pot do tega cilja dolga in zapletena. Že za izvedbo komunistične revolucije so potrebne posebne tolpe podivjanih in posurovelih ljudi, ki gredo brezobzirno za komunističnimi kolodvodji. Čo bi pred dvema letoma iskali taki.h ljudi, bi jih dobili komaj peščico. Tako pa so pod krinko osvobojenja zbrali okrog sebe večje šte. vilo nepoučenih ljudi. V dveh letih so iineli dovolj Časa in dovolj prilike, da so te tolpe »prevzgojni« v tolpe posuro. volih in podivjanih ljudi in sedaj se jim zdi, da je že prišel čas, da jim poka. žejo prave cilje; krvavo komunistično revolucijo in diktaturo. Od zvenečo besede »osvobojenje«, na katero so vlovili toliko naivnih ljudi, je sedaj ostala res samo še beseda, ki ima pa čisto drugo vsebino. Za komuniste se sicer s tem nI nič spremenilo, saj so že od začetka vedeli, da jo njihov cilj revolucija in »osvobojenje« le vaba. Se. daj so pa tudi tej vabi že dali svojo pravo resnično vsebino: beseda »osvo. boditev« jo ostala, toda namesto »osvoboditev izpod okupatorja« je sedaj v programu »osvoboditev«, ki naj bi nas privedla v komunistično diktaturo. Tako so komunisti zopet prehiteli nekatere svoje zaslepljene simpatizerje in jih pustili na cedilu. Reveži bi še radi govorili o »osvoboditvi«, komunisti pa govore žc o svoji rcvoluciji iu diktaturi. Iz Trsta Koliko soli bomo dobili? Tržaški pre-fekt je razdelitev soli takole odredil: vsaka oseba v pokrajini dobi mesečno 200 gramov soli. V gostiščih vseh vrst: za vsako jed 3 grame soli. Peki: 600 gramov na dva stota moke, določene za peko. Na tej podlagi upa prefektura izhajati z obstoječimi zalogami do novega pridelka. Ureditev ribjega lova. Deželni gospodarski urad naznanja, da je na novo uredil lov. oddajo in razpečavanje rib. Po tej odredbi morajo vsi ribiči z motornimi čolni, ki so vpisani v obrežnih pristaniščih od izliva Mirne do izliva Tilmenla oddati ualovljene ribe pri zbiralnih postajah v Trstu, v Marano Laguna re. v Gradežu, v Kopru, v Iso-li, v Piranu, v Umagu in v Novem gradu. Ta ureditev velja tudi za ono ribiče z motoriziranimi jadrnicami, ki niso vpisani v zgoraj omenjenih pristaniščih, pa dobivajo bencin ali nafto pri deželnem gospodarskem uradu. Izrnpana vila. V odsotnosti gospodarjev so v Opatiji neznani lopovi vdrli s ponarejenimi ključi v neko vilo in odnesli vse, kar so jo dalo. Škoda presega 100.000 lir. Dobrodelnost tržaške mostne ohčino. Iz poslovnega poročila mestnega dobrodelnega urada za mesec april posnemamo, da je 4260 družin dobivalo stalno podporo, in sicer 3535 družin v denarju, 725 pa v živilih. Poleg tega jo približno 1000 družin prejelo enkratno denarno podporo. Skupno je bilo izdanih za podpore 885.000 lir. V Trebnjem in Mirni peči sta močni posadki Nemcev in domobrancev Novo mesto, 24. maja. Po zadnjih bojih okrog Trebnjega in Mirne peči, kjer so imele komunistične tolpe zopet velike izgube, se je v Mirno peč in Trebnje vrnilo mirno življenje. To mimo življenje varuje močna posadka nemške oborožene sile in ljubljanskih domobrancev. Na svojem pohodu je ta posadka naletela na komuniste samo do Trebnjega, od Trebnjega dalje nič več. Preko 300 ljudi so komunisti žrtvovali, da bi prišli v Trebnje in Mirno peč, pa so bile vse žrtve brez uspeha. Niti odpočiti se niso imeli časa, pa so že bežali. Zopet nad 150 letal uničenih Berlin, 25. maja. Nemška protiletalska obramba je uničila v preteklih 24 urah skupno 139 britanskih iu severnoameriških letal, med njimi 115 štirimo. torcih bombnikov, ki so izvajali strahovalne napade na Nemčijo dne 24. in v noči na 25. maja. K temu moramo prišteti še sovražna letala, ki so bila sestreljena na italijanskih področjih nad zasedenimi zapadnimi ozemlji katerih število še ni točno ugotovljeno, a bo znašalo verjetno kakih 15 letal. Angloamerikanci so torej v nekaj urah znova izgubili preko 150 lelal ter preko tisoč mož letalskega osebja. Izjava dr. Tisa Bratislava, 26. maja. Pri svečanem pregleki mu dolgujemo posebno spoštovanje«. Kakor je dobri predsednik obetal, tako se je zgodilo, še istega leta je veliko podjetje pričelo nenavadno hitro procvitnti; vse po zaslugi Zaharova. Produkcija Vickersovili podjetij je bila med vojno sledeča: 4 bojne ladje, 3 križarke-oklepnice, 53 podmornic, 13 pomožnih ladij, 62 manjših ladij, skupaj 301 tisoč ton: dalje 12 tisoč topov po "5 mm poljskih do 406 ladijskih; 8 milijonov ton jekla in železa so porabili za oklepnice. omrežje in granate. Naredili so 90 tisoč min. 20 tisoč tor-ped, 5300 zrakoplovov in 122 tisoč strojnic. V prav kratkem času so Vicker-sova podjetja izdelala raznih vojnih priprav in orožja za 40 milijard lir. Čisti izkazani dobiček jc znašal 4 milijarde in 400 mi I i ono v. Od tega dobička je Zaharov dobil 60 odstotkov. Nekega dne se je Poincarč izrazil o Zaharovu sledeče: »Ako bi bili zavezaiki vojno izgu- bili, bi ga bili ustrelili.« Toda zavezniki so vojno dobili. Zaharova pa so počastili s tem, da so mu podelili red Velikega križa kopališkega tovarištva in red Velikega križa Anglije z naslovom baron. Francozi niso marali zaostat.i. Tndi oni so podelili Zaharovu velik red, in sicer red Velikega križa Častne legije. Univerza v Oxfordu, ki sicer ni bila preveč radodarna. kar se tiče odlikovanj, jo pohitela in je podelila Zaharovu častni naslov — doktor prava. Zaharovu so je od vseh časti kar vrtelo v glavi. Zdaj ie hotel še več. Zaželel si je, da bi tudi rta političnem porfročju žel la-vorikc. Zaharov je imel navado, da jo vsak nov poskus tvegal s tujim denarjem. To pot pa je posegel v lastni žep, in je leta 1920—1921 organiziral in podprl nesrečno grško-turško vojno. Ta vojna pa je bila porazna za Grčijo, ko so zmagale čete Kemal paše. Pri tej priliki jc bilo ustreljenih tudi več grških ministrov. Ko je Zaharov tvegal sodelovanje v tej vojni, je imel v mislili gotovo kak poseben dobiček. Vedel je. da izvira v Mali Aziji petrolej; petrolej pa pomeni bodočnost. Ob tem času je bil Zaharov desna roka petro-lejske družbe Anglo-persian Oil. Vendar ni pomišljal in se je podvizal ter ustanovil s pomočjo Union Purieienno novo družbo Socieie Gcuerale Petrofi-na. Ta družba se je polagoma polastila narrzorstva nad polovico trgovine s petrolejem. v Franciji. Marlllna muienica Prva je med žanjicami. S silnimi mahljaji si je utirala pot v pšenico, da t>o jo drugo komaj dohajale. Govorila je malo, lo njen zvonki smeh jc odmeval med živahnimi pomenki. »To je pa Cvetkova Neža, Marijina mučenica.« mi pravi spremljevalec. »Zakaj ji pravijo tako?« »Počakaj! Kmalu bodo na koncu njive. Sama nama bo povedala.« »Neža, kako je bilo tisto s šerbako-vim Konradom?« Zardela jo in se branila: »Kaj bi me imeli za norca!» Nič za norca, saj si bila junakinja. Kar povej!« »Kopali smo v vinogradu. Konrad se je za likof napil. Začel je preklinjati. Svarili smo ga, pa ni nič pomagalo. Se zmerjal nas je dekleta, da smo ničvredne .Marijine device', da... Saj me je sram ponavljati vse priimke, ki nam jih je dajal. Nazadnje je s tako ostudnimi besedami sramotil Marijo. Mater božjo, da je v meni kri zavrela. Pograbila sem ga i za vrat, vrgla ob tla ter ga s kolom pretepla, da je obležal.« Nehote sem premeril postavo dekleta. Res bi bila kos tudi krepkemu fantu. »Ali ga nisi preveč?« jo je vprašal moj ljubeznivi spremljevalec. »Saj je prišel kmalu k sebi. Divje mi je pretil in se odvlekel domov. Kjer koli se je drugi dan pojavil, povsod je moral slišati, da je junak, ki ga ženska ukroti. Nekdo mu je svetoval, naj me gre tožit. In v resnici me je naznanil. Lise so se mu po telesu morda še poznale, prič je imel dovolj, jaz nisem nič tajila, in tako me je sodnik obsodil na tri dni zapora. Zdaj mi pa pravijo, da sem Marijina mučenica.« »Priimek ti je čast, ne sramuj se ga! Ce bi imeli mnogo takih junakinj, bi se odpravilo grdo preklinjanje Matere božje.« Neža me je pogledala z nasmejanim obrazom, zamahnila z roko, krenila na drugi konec njive in začela od kraja žeti. 6 . k - 71 - 89 - 15 - 53 - 25 ■ 61 - 9 | so nadaljnje številke, potrebne za tombolski dobitek I 2 3| * 5 6 JiJ d 11 12 15 17 18 _i 20 21 22 23 24 25 26 29 30 31 82 35 36 39 40 11 42 43 44 46 47 48 49 50 51 53 59 til H2 «3 66 67 69 70 71 72 74 75 76 77 78 83 84 85 86 88 89 90 Poslednja številka potrebna za tombolski dobitek, bo izžrebana in objavljena v nedeljski številki našega lista. Dobitke bomo začeli deliti v torek, dne 30. L m. v pisarni oddelka za tombolo, v Gradišču št. 2. V torek in sredo bomo delili dvojke, v četrtek trojke, v petek četverke, v soboto netori-ce, vse dni od 8—12 in 15—18. Tombole bomo delili v nedeljo, 4. junija ob 10 v mestni posvetovalnici. Takrat boste tudi žrebali za denarne dobitke, ki bodo takoj izplačani. Vse podrobnosti glede tega žrebanja slede. Prosimo vsakega, ki je zadel kak dobitek, da čitljivo zapiše na zadnjo stran tablice svoj točen naslov. Zadeto tablico je treba pri prejemu dobitka oddati. Dobitkov je na razpolago toliko, kolikor je zadetih, vsega skupaj 1030. - Posamezne knjige in originali ilustracij so razstavljene v izložbi lokala Socialne pomoči nasproti Daj-dnma. Pogreb dveh junakov Pogreb pokojnega domobranskega častnika DANILA CAPUDRA ki so ga prepeljali v Ljubljano, bo danes v soboto 27. maja ob 15.30 iz kapele sv. Cirila in Metoda na 2alah na pokopališče pri Sv. Križu. • Pogreb pokojnega komandanta Vaške straže FRANCA POGRAJCA bo danes v soboto 27. maja ob 15 popoldne iz Žal na pokopališče pri St. Križu. Novi grobovi -f- Marija Škerjane. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči trgovka in noseslni-ra Marija Škerjane. Blago mater bodo pokopali v soboto ob 4 pop. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj počiva v miru, njenim dragim našo iskreno sožalje! V spomin Tončki Zaverlovi V Sevnici ob Savi je nenadoma izdihnila zadeta od srčne kapi ga. Tončka Zaverlova roj. Jordan, aoma iz sončne Rake. Pred prvo svetovno vojno se je poročila z bivšim orožniškim stražmojstrom Markom Zaverlom. V srečnem zakonu so se jima rodili trije otroci. Na žalost pa je hitro smrt segla v rodbino in ljubljenka rajne gospe hčerka Valči je enajstletna umrla žo leta 1923. Leta 1930 je pokopala sina Bogdančka, leta 1933 moža, leta 1937 pa še najstarejšega sina Emerika. Po tolikih bridkostih je odšla sama za svojo družino. Kako je bila priljubljena, je pokazal pogreb, katerega sc je udeležilo toliko ljudi. Ob odprtem pro-bu se je poslovil od rajnice z ganljivimi besedami k. konz. svetnik zlatomašnik č. g. Šoba. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so jele padati prve kepe zemlje na njeno krsto. Naj počiva v miru blaga in toliko preizkušena mati! Za današnji dan Koledar Sobota, S7. velikega travna: Beda Častitljivi. apomavalec ln cerkveni učenlk; Janez 1., papei in muč.; VoJiaUva, do'. Nedelja, t«, velikega travna: Blnkottil AvguStin, ik.; Viljem, opat; Senator, Sk. Dramsko gledališče »Dona Dlana«. Premiera. R«1 I. Ob 18. Operno gledališče »Carmen«. Bed Sobota. Ob 18. Kino Matica »Indijski aasroboJ spomenik« ob IS, 17, 19. Kino Union »Iaflarraatl« ob IS ln 19.15. Kino Sloga »Ker* Terrj« ob IS ln lt. Lekarniška služba Nočno ilntbo Imajo lekarne: mr. BakarčiS, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Mikloftlčeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra očeta 78, Zdravniška služba Nedeljske tdravilftko slolbo ho opra* ljal od sobot« od 30 do ponedeljka do 8 mestni zdravnik dr. IvBn Logar. Rimska ee»t« 7, M. 41 M. — V ponedeljek od do torka do 8 p« bo vHlil deturno slut-bo vi9Ji «drav»t*enl svetnik <*r. Frnnta Mis, Poljanska eesta IS. tel. 32-M. Portretno razstavo mojstra Mateja Steraena v Jakopičevem paviljonu bo današnjo soboto opoldue slovesno odprl gospod preiident, div. general Leon Rupnik pred gosti, ki jih je sam povabil kot pokrovitelj te važue prireditve našega kulturnega iivljeuja. Po otvoritveni slovesnosti bo razstava odprta vsak dan od jutra do večera ler smo prepričani, da bo sijajno obiskana, saj so naše občinstvo zavoda velikega kulturnega pomena raistave. prav tako bo pa upoštevalo tudi njen humanitarni namen, ker je dohodek namenjen Socialni pomofi. ™ Kino SLOGA *790 | Radi velikega »animanja »a lilm pred stave v soboto oh 15., 17. in 19. uri, na binkoštno nedeljo in ponedeljek ob tO., 15, 17. in 19. nri. | Hlavalim odprta oh delavnikih od MVnre, v nedeljo lu ponedeljek od U. nro dalle. Zgodovinski paberki 27. velikega trama 927. leta je umrl najslavnejši bolgarski vladar car Simeon. Bil je mlajši sin kralja Borisa-Mihaela, na prestol je prišel šele potem, ko se je vrni oče iz samostana, kjer je hotel preživeti poslednje dni svojega življenja in pahnil starejšega sina Vladimirja, ki je razuzdano živel in se hotel vrniti v poganstvo. Simeon je bil vzgojen v Carigradu, bavil se je večjidel z znanostjo, pa kljub temn do temeljev spoznal politične in gospo darske prilike v bizantinski državi. Spo znal je njene slabosti in sklenit, da konča vlado Grkov na Balkanu, zavzame Carigrad in postane naslednik nekdanjih rimskih cesarjev. Zalo so se vneli med Bolgari in Bizantinci Ijuti, dolgotrajni boji. Bizantinci so bili ponovno poraženi, iz zadrege so si pomagali na ta način, da so naščuvali proti Bolgarom nomadske Madžare, bivajoče severnovzhodno od donavskega ustja. Madžari so vdrli v Bolgarijo in zavzeli celo Simeonovo prestolnico Proslavo. Simeon je naglo sklenil z Bizantinci mir, se zvezal s Pečenegi, nomadskim ljudstvom, ki so živeli v južni Rusiji, ter opustošil v družbi z njimi madžarsko ozemlje tako silno, da so Madžari zapustili Bolgarijo, pa tudi svoja dotedanja bivališča in se preselili v sedanje 1'odonavje — svojo današnjo domovino. Boji z Bizantinci so sc vneli znova. Simeon je osvojil večji del bizantinske države, oblegal ponovno sam Carigrad, pa moral vedno znova odnehati. Kljub vsemu bo je 917. leta oklical za carja Bolgarov in Grkov. Bizantinci so obdržali le traško in macedonsko obalo, pravo Grčijo južno od Olimpa ter nekaj trdnjav v Albaniji, ves ostali polotok do Drine in Donave na severu pa je poslušal Simeona. Dočim so morali Srbi kloniti pred bolgarsko silo, so Hrvalje bolgarski napad odbili. Simeon je navzlic dolgotrajnim vojnam skrbel tudi za kulturni dvig in notranji red svoje države. Podpiral je domače slovstvo in tudi sam pisal. Po njegovi zaslugi je postala Bol garija prosvetno ognjišče južnih, pa tudi 50 let dela v knjigoveški stroki Danes praznuje 50 let dela v knjigoveški stroki znani ljubljanski obrtnik gospod Gulič Drago, knjigoveški mojster v Tavčarjevi ulici i. Že 50 let je neumorno zvest svojemu poklicu. Rojen je bil v Sežani, bival potem r Ljubljani in Beogradu. 27. V. 1844 ie vstopil v uk knjigoveške stroke v Beogradu, kjer se je tudi izučil. Delal je neumorno v svoji stroki in ga je usoda vodila v spopolnjevnnju njegovega poklica v Beogradu, Parizu, Niči, Ženevi, Milanu, Trstu — dokler se ni stalno zopet naselil v Ljubljani, kjer že dolga leta izvršuje knjigoveško obrt. Njegove življenjske izkušnje so ga utrdile in usposobile v prvovrstnega mojstra. Slavljenee je bil vse svoje življenje zaveden obrtnik in zato spoštovan med svojimi stanovskimi tovariši. Mnogo prijateljev si je pridobil zaradi svoje ga vedrega in odkritega značaja. — IJstrežlrivost in dobro delo pa mu je pridobilo lep krog odjemalcev. Čestitkam prijateljev in znancev se, pridružujemo ob tako redkemu jubileja g. Guliča tudi mi in mu želimo, da bi čil in zdrav ob svoji mladi ženki in hčerki učakal še nadaijne življenjske praznike. Kundmachnngen Abgabe von Eiern Anf den Ahschnitt »M abe« der Zua«tz-karte PO. M. fiir dio Jngend hi« 18 Jahren der vom SVA in T,albaeh anagegehenen Junlgrundlebensmlttelkarte bekommen Bo-mgsherechtigte vom 27. Mai bia mm 8. Junl je S Kler in den Frlach. nnd Koodensmileh verteilenden MilchMden. Der Betng bat tm nltehstgelrgrnem I.aden «■ erfolgen. 1'rel« 4 Lire fflr Stiiek. B«tltzer ron Ijilhscher Lobem»mltt«l-mlagekarton ausaerlialb der Bloks bekommen Eler im Laden Pečnik, im Milchver-trieb Florijančič. im Milehvertrlob Cerin (Litijska .12) und im Milchvertrieb Kestncr (Kourje 83). Abiinderung der Flcischverteilung Parteien. die hiaher Fleisch beim M«tz-ger Hojo Aloia bezogen haben. bekommen rorn Samstag. den 57. d. M., an Fleisch bel den nachateh^nden Metzgern: 1. T)lo bei der Zweignledorli»«eung auf dem Jnrčičplal* angemeldeten Partolen beim Paternoster Andrej (MotzgeretAmlo auf dem 1'ogačarplatz). und J. die auf der ZaloSka costa 44 ntigemel-deten Parteien bolni Polak Vinko, Bohoričeva li. Dnevne novice Postne govore previv. g. Ikofa dr. Roi- m a n a ste gotovo radi poalulall. Zdaj M UMI v knjigi pri Mohorjevi drnthl. Cena 6 lir, Pratnlk Marije Pumočiilco aa Raket nt k u bomo loto« obhajali na blnkoitnl ponedeljek. Dopoldne bo ob 10 tloveana av. mata, ki Jo b0 daroval g. kanonik dr. Kra!ji6. Pri mai! bo pol meSanl zbor uvodsktb dijakov PorurljevD mato Mlmta aet-anda pontlflcalia. Popoldne bo pn ob pol »tirih govor previv. g. tkofa dr. Kolmatia. nato pel« lllnulj« In blagoslov, ki ga bo podelit g. 4kof. Vsa po-boinost ho veljala Mariji Pomočnici krist-Junov, kl Je tudi kraljica ln pomočnica Slo-voneov, da bi varovala nai narod In mil podelila mir. Pridite na ta dan v obilnem »le-vllu na Rakovnik k Mariji Pomočnlell Škofijska dobrodelna pisarim sporoma: Izplačevanje rednih mesečnih podpor »» me. eee Juulj »e bo vrSilo v sledečem redu: v torek, 30. maju, ln sredo. 81. maja. z« dijake In zavoda. 7,a vin ostale pa: 1. Junija od A do O. I jnnlja od II do K. *. junija od L do lt, 5. Junija od B do 1. Nove proi-nje »e t« dni no bodo »prejemalo. Prinesite e seboj podporno knjliieel Od 1. do 5. junija je pisarna za begunce zaprta. V torek, 3S. maja. bo dve loti, kar so komunisti mučili in umorili Franceta Kolina. Pri Mariji Pomagaj v »tolniol lio oh desetih »v. maSa mnj. Prijaleljl Iskreno vabljeni. TečnJ ia sprejemne liplt« v I. razred gimnazije pričnemo t. jnnlja. Vplaevauj« In Informacije dnevno od 9—11 in od 14—učni aavod »Korepetltori j«, Meetnl trg 17.1. NabaviJalna »drug« leleinlčarjer I,Juh IJanske pokrajine oi>oiarja svoje člane, da •kupSčlno udruge dne 29. maja o 1. Ne mislite, da se ne izplača darovati Slovenskemu Rdečemu križu majhnih količin papirja. Ne pozabite: kamen do kamna, zrno do zrnal Narava, knjiga in iskren prijatelj — to troje je za vsakega človeka veliko bogastvo. Toda prijatelja lahko izgubiš, knjiga pa ti ostane. Slovenčeva knjižnica skrbi z izdajo lepih knjig in tako omogoča vsakemu, da si lahko omisli družinsko knjižnico. Če še nimale zadnjih dveh knjig, si jih takoj kupite. Ivan M a t i č i S: FOllt S KieSinjS in Dušan Radič: VOS morata priti v vašo knjižnico! N a JIe p 8 e delo krščanske asretlke: To m ala Kempčana Hoja za Kristusom — Koto izdajo priredil Atrt CSenlčnlk. — Vezana Izdaj« 41» lir, bolJ«a lidaja M lir. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Obvestila »Prevoda« Delitev jajc Ua odrezek »34 abc« dodatne llvllsfco nakaznice za maj DO. M. »a mladino do 18. leta Meatncga preskrbovalnega nrada v Ljubljani dobijo npravičenol od S7. maja do 3- Jnnlja t. 1. v vseh tiatih mlekarnah, kl dole evoJo in kondenzlrnno mleko, po } jajca. Cena: 4 liro za komad. Upravičenci fkl Imajo mestne karte) Izven bloka, dobijo jajca v trgovini Točnik, v raz.deljovalnlcl mloka Florjnnčlfi, » raz-deljevalniot Cerin. Litijska 33, v razdelje-valnlcl Kestner, Kosarje 8,1. Preureditev oddaje mesa Stranke, katere eo doeedaj prejemalo rimo pri meearju Bojen Alojziju, bodo od »ohote. 27. t in., daljo prejemalo meso pri sledečih mesarjih: 1. Stranke, prijavljeno prt podrninlcl Jurčičev trg, pri Paternoster Andreju na mesarskih etojnicah nn Pogačar.ievem trgu: 2. etranko, prijavljeno nn 7.nlo5ki ceati 44, pri I'olaku Vinku, Bohoričeva 13. vzhodnih Slovanov. Njegovo vlado imenujemo po pravici zlato dobo bolgarske države. Po smrti silnega carja Simeona je Bolgarija naglo shirala in postala že leta 971. bizantinska pokrajina. 1821. leta je umrl koroški ljudski po-vee Andreaš Miha. 1926. leta je zatisnll oči v Toma ju primorski pesnik Srečko Kosovel. 1931. leta pa sc je Piccard prvič dvignil v stratosfero. Jutri, v nedeljo, ob 10 dopoldne bo na Grosupljem prvo javno protikomunistično zborovanje. S polnoštevilno udeležbo bomo dokazali, da stoje z junaškimi domobranci v strnjeni fronti proti komunizmu tudi vsi pošteni Grosupeljčani Kopališče SK Ilirije Je odprlo. »Njeno Veličanstvo — Moda, — te je majhna eenena knjiilea. kl jo boste prebrali s velikim zanimanjem. Dobi ae t M t dinakl založbi IStarl trg 30) in v drugih nkjigarnab. Cona 1 Ura. Skofljakl dobrodelni pisarni «ta ItroMla ta begunsko otroko Tinček In Metka Del>»-ljak 100 lir v počaetitev spomina njuno pokojno mlade prljnteljiee Marjanco Rokovo. Bog plačajl Podpornemu skladu za alepo mladine je daroval Jole Lavriae. domobrance v Kočevju. zne«ek 300 lir. Za velikoduJcn dar »e uprava zavoda za »lepo otroko v Kočevju Iskren« zahvaljuje! Urlvoko-frlierakl obrati boito n« bln-koAtuo nedeljo odprti od 7—1J, na binkoitnl ponedeljek pa »nprtil V spomin n« drugo ehletnlee smrti g. Iva PcrSiilia bodo darovane m«Se ta pokoj njegove duSe v soboto, 17. t. m., oh 7 v cerkvi «v. Joief«. Slovenska »llkantra — tretji snopič. Radijske posluSnlon opoznrlamo Dn necojJnJo večerno prireditev IJnbljnnskega radia — tretji snopič »Slovensko slikanice« —. kl ho pokazala slovenske običaje, peemi ln pesnitve, kl se nanaAajo na m««eo maj. Spored hodn Izvajali: člani nidljsk« Igrnlske dru».lne in detelant, tercet sostor Dobrikovlh, rsdljski orkester ln radijski komorni »bor. Bese«lilo zbral In sestavil ter Izvedbo vodi g. prof. JoJ.o Telrlin. Za nabirko Slovenskega Rdečega križa je dober vsak papir: stare nerabne knjige in brošure, popisani zvezki, spisi in pisma, časopisni in ovojni papir, stara lepenka in vsi papirni odpadki in odpadki lepenke. Prodam Klnger Šivalni stroj, dobro ohranjen, za domačo uporabo. Polzve ae pri hiš. nlcl Pred Škofijo 19-11. Učite so slrojeptsjal Novi eno-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni In večerni) pričenjajo 1., !. In 3. Junija. Modoma »trojopisnica, doselpralna motoda. Pouk do. poldne, popoldne ali zvečor po iolji obiskovalcev. Učnina zinorna. Vpisovanjo dnevno. Informacije, proepekO: Trgovako utllličo »Chrlstofov nčul zavod«. Domobranska 13. Vai.no ta vsakogar sedaj In ▼ bodoče v tasehneni aH javnem poklicu Je znanje strojepisja! Novi dnevni ln večorni točnji pri-čenjajo 1., 2. In 3. jnnlja. Vpisovanje iIiipt-'no. Informacijo, prospoktl: Trgovsko »5111-8če »Clirlalofov učni zavod«. Domobranska cesta IS. KULTURNI OBZORNIK Narte Velikonja: Malikovanje zločina Založba »Luč« v Ljubljani je izdala v posebni, zelo lični obliki aktualne bro šure znana Velikonjeva protikomunistič-na radijska predavanja pod naslovom »Malikovanje zločina« (str. 30). Ta predavanja so imela velik uspeh že tedaj, ko so bila govorjena v radiu, pa tudi ko so bila deloma objavljena v dnevnih časopisih. Zdaj so izšla v posebni brošuri in je prav gotovo svojevrstna slovenska knjižica. Tu nastopa v polemiko s slovensko Osvobodilno fronto odkrito znani pisatelj v svojski, literarni obliki, s članki, ki iz nazornih prijemov anekdote in zgodbe leposlovno jasno in do karikature potencirano prikaže malikovanje zločina v današnjih dneh med nami ter greh tistih, ki so zakrivili današnjo našo nesrečo. S to brošuro smo dobili zanimivo literarno zvrst, ki drugod bahato poganja ter so se je posluževali največji pisatelji: esejistične per-siflaže, v katerih sla bila mojstra Kraus ali češki Durych. Pri nas je ta zvrst veljala za nekaj literarno manjvrednega, ker tisti, ki so take stvari po navadi pisali, skoraj praviloma niso bili hte-rati, kar se je poznalo vsem v slogu in prijemu. Toda Finžgar je uveljavil tam slog, ki je bil pol zgodba pol debata, v svojih dobrodelnih člankih v Novi zapovedi ali dijaških pridigah v Naši zvez- di, na političnem področju pa se zdaj uveljavlja Velikonja s svojo persiflažo današnjih zlorab v vrstah OF. Velikonja je v svojih govorih vedno korekten ter na ta način nad vso nazoren, ko na primer zavrača dnevno frazo »Je že kaj naredil« z anekdoto o barabi Joži, ali ko poje na sodobni način narodno pesem o »Hudičevi babi«. S to po narodni pesmi in v njenem slogu zakroženo satiro je otipljiveje in z večjim učinkom razkril nekaj osnovnih gibal današnje narodne nesreče: sodelovanje mestnih žensk pri krstu hudičevem... Kakor še s tistim člankom »Ali si videl?« je druga krilatica današnjih dni, ki jo Velikonja zavrača z anekdoto o cigančku, ki je pred sodnikom zavrnil izpovedovanje prič, ki so ga videle pri zločinu, s ponudbo: Sto prič vam privedem, ki niso videle! Očitek izdajalstva zavrača z močno besedo, s katero slika divjanje komunizma med nami, proti kateremu da se ne smeš postaviti brez nevarnosti, da postaneš —■ izdajalec. Tudi tu jo za nazorno primero vporabil dogodek z roparjem Ste-bujajčkom. Za svoj zadnji članek pa je vporabil nekdanjega praporščaka Marjana, ki je nosil zastavo z napisom »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!«, pa je zdaj vojščak v vojski, ki se giblje pod geslom: »Bogu neizprosni sovražniki, v domovini morilci, roparji in po-žigalci, komunističnih kriminalnih zločincev hlapci!« Velikonja je s koraljo, ki je ni veliko med slovenskimi književniki, nastopil jasno in z imenom ter v literarni zvrsti proti OF, ki je v veliki meri delo književnikov. To njegovo delce — kot literarna zvrst — temelji na anekdoti, s katero na konkreten način in z močno svojsko besedo ler izraznostjo karakte-rizira sodobno zlagano opravičevanje zločinov, ter ga prikaže v karikalurni obliki. To je slog persiflaže, satire, pa tudi pamfleta, govora, kot ga v enako govori le realist, literat, to je človek, ki je zmožen v eni življenjski sliki odkriti jasnost problema, za katerega bi teoretik potreboval cele knjige dokazil. In v tej konkretnosti in svojskem slogu je tudi literarna cena teh protikomunističnih predavanj, ki se bodo zapisale v spomin preprostemu človeku vse bolj, kakor pa še toliko nenazornih in meglenih govoričenj. Nove skladbe Breda Šček: Zvonovi v praznik. Osem klavirskih skladb. Ljubljana 1944. Skladateljica je v tej zbirki nanizala osem večinoma karakternih skladb z naslovi: Zvonovi v praznik — Dve narodni — An-dante moderato — Andante religioso — Tempo di valzer — Vseh mrtvih dan — V božični noči — Moderato non troppo. Skladbe so po nastanku nekoliko starejšega datuma; pred leti so že prestale svojo prvo preskušnjo na koncertih v Trstu. Prav bi bilo, da bi katere od njih slišali tudi pri nas, morda vsaj na kakih produkcijah. Za izvajanje so srednje težke. S tManitUfn« strani sicer niso vse enako dobre, pri nekaterih je slog preveč zborovski, vendar nudijo za izvedbo primerno izbiro. Našim pianistom zbirko priporočamo. Dr. Fr. Kimovec: Dobri pastir — Sveti trije Kralji — Vnebohod — Marija Pomagaj — Trije odpevi k Mariji Pomagaj. Prve tri skladbe so izSle skupaj na posebnem listu, zadnje zopet skupaj. Cena enih kot drugih je 2.50 lir za izvod, pri skladatelju 2 liri. Za izvajanje niso težke. Glasbeno v tako kratkem obsegu pesmi sicer ne morejo prinašati kakih novosti, za namen, za katerega so napravljene, bodo pa zelo porabne, zato jih zborom priporočamo. M. T. Dve produkciji Glasbene Matice V zadnjih dneh so gojenci in gojen-ke šole Glasbeno Matice na dveh produkcijah pokazali, kaj so tekom letošnjega šolanja v raznih panogah glasbene umetnosti pridobili. Rezultat obeh na,-stopov je bil zelo zadovoljiv. Če so na produkcijah med šolskim letom (do zdaj je bilo lakih nastopov vsega skupaj že devcl), nastopali skoraj po večini ali vsaj v velikem številu mlajši gojenci, ki šelo nekako tipajo v svet glai*bene umetnosti in s plahim korakom stopajo vanj, potem smo na zadnjih dveh produkcijah 6lišali skoraj izključno že zrelejše gojence in gojenke. Posebno v drugi polovici sporeda bmo slišali vrsto skladb, ki imajo že skoraj kar koncertni značaj manjšega stila. Lahko mirno rečemo, da ao vsi nastopajoči svojo pri- pravo vzeli resno, zato so bili tudi us-(>ehi temu primerni. Šola, ki tako smotrno vzgaja naS glasbeni naraščaj, zasluži vse priznanje. Nič manjše pa tudi učiteljske moči, ki se z učenri trudijo. Saj so šele dobre učiteljske moči tista sila, ki odloča o vrednosti ali nevred-nosli kakega zavoda. Na obeh produkcijah Je bilo vseh nastopajočih preko štirideset. Čeprav bi mnogi od njih zaslužili zaradi lepih dosegljajev v ocemi poimensko navedbo, vendar to pri tolikem številu skoraj ni mogoče. Co napravimo izjemo pri obeli pevcih (na prvi produkciji je z lepim uspehom nastopil Smrkolj Samo, na drugi Korošec Ladko) ali pri posrečenem godalnem ansamblu, storimo to lo zalo, ker so te točke med velikim številom violinskih in zlasti klavirskih točk bile nekako osamljen pojav in zato prijetna sprememba. Izvajalce so pripravljale za nastop naslednje učiteljsko moči: V. Šeskova, K. Oijrinova, J. Gregorc, Z. Bradačova, K. Jernjeva, V. šonc, V. \Vistinghausenova, II. Seifer-tova, M. Bonsackova, G. Demšar, M. štnikljeva, K. Sancin, S. HraSovčeva in M. Sancinova. Na sporedu je bilo tudi lepo slavilo točk domačih avtorjev. K posrečenemu nastopu je treha čestitali imenovanim učiteljskim močeni, pa ludi vsem izvajalcem in izvajalkam. M. T. Popravek. Iz tehničnih vzrokov I jo pri zadnji kritiki Balantičevih pesmi I podpis ocenjevalca prišel za odstavek prenizko pod pripis uredništva. Sif Bil ^ »SLOVENEC«, aofcota, 27. maja sibt. ta Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Materinska proslava v Kranju je bila prirejena v hotelu »Stara pošta«. Proslavo je začel vodja krajevne skupine mag. ph. Avgust Juugschaffer, ki je najprej povedal, da hoče krajevna skapina preskrbeti navzočim materam za primerno razvedrilo ter pozdravil nato okrožnega vodjo dr. Pflegerla. Sledili so lepi mladinski nastopi, nakar je spregovoril okrožni vodja in počastil zlasti tiste matere, katerih sinovi so padli na bojišču. Sledile so razne igrice, ki so še bolj povzdignile domačnost cele prireditve. Pester večer v Kranju je pred nedavnim priredila organizacija »Radost krepic. Na pestrem večeru so nastopili številni umetniki in umetnice, zlasti so žele priznanje razne varietejske točke. Za smeh je bilo tudi dobro poskrbljeno. Nabirka starih tkanin je bila tndi na Gorenjskem podaljšana do 11. junija. Tako bo vsem omogočeno, da še eukrut temeljito pregledajo svoje zaloge in pripravijo vse, kar lahko pogrešajo, za prenos v nabiralnice. Iz Hrvaške Imenovanje novega državnega tajnika. Poglavnik NDH je izdal odredbo, s katero je razrešil profesorja dr. Seitzu V6eh funkcij, ki jin je imel kot državni tajnik v ministrstvu za socialno politiko in zdravstvo ter kot glavni ravnatelj v glavnem ravnateljstvu aa korporacije. Istočasno je dr. Seitz imenovan za državnega tajnika v ministrstvu za prizadete kraje. Hrvatsko-japonsko društvo v Kar-lovcu. No pobudo karlovškega župana so ustanovili Ilrvatsko-japonsko društvo tudi v Karlovcu. Zamenjava bivš-ih jugoslovanskih državnih papirjev v NDH. S posebno zakonsko odref>o je dobila hrvatska vlada pooblastilo, da lahko zamenja vse bivše jugoslovanske državne papirje in obveznice, za katere je jam- Vsakdania Ljubljana po kronistovib zapiskih Polži in bramorji Sveti Urban je nam v četrtek naklona! lepo vreme, ko se je dnevna temperatura močno dvignila in dosegla 4- 25° C nad ničlo. Kadar je na Urbana lepo, sončno in toplo, takrat se vinogradniki vesele, kajti goje globoke nade, da jim jeseni trta obilo in dobro obrodi. MaLi vrtnarji in obdelovalci vojnih njivic tožijo, da so jim mali, sivi polži velika nadloga, ponekod pa delajo veliko škodo požrešni bramorji. Polži so se spravili zlasti na fižol, ki sedaj lepo poganja in raste. Ponekod so ti polži uničili vse mlade fižolove poganjke in so bili ljudje primorani fižol vnovič vsaditi. Bra morja na razne n uči ne pakončujejo. Goriška solata cenejša ko domača Sindikat veletrgovcev z zelenjavo je prejel večjo pošiljko goriške glavnate solate, s katero so bili branjevci na Vodnikovem živilskem trgu v petek dobro založeni. Maksimalna cena za goriško solato je biLa na trgu določena na 11.60 lir kg. V petek je bilo na trgu tudi precej domače glavnate solate, tako imenovane >majniške kraljice«, mehke solate, ki je bila po 14 lir kg. Pozneje so pro 'ajalke bile pač prisiljene, da so prodajale domačo solato po 12 lir, ko so videle, da noče nobena gospodinja kupovati domače, ko je uvožena goriška bila prvotno cenejša za 2 liri in so zato reno znižale od 14 na 12 lir kg. Nekaj je bilo berivke. Nekaj sto kilogramov goriških češenj Veletrgovci z zelenjavo so prejeli nekaj 100 kg goriških češenj, katerih cena je bila maksimirana na 14 lir kg pri nadrobni prodaji. Češnje so bile dodeljene v prodajo nekaterim branjevcem po abecednem redu. Pri naslednji pošiljki pa pridejo na vrsto drugi branjevci. Češnje ao bile hitro prodane. Zanimivo je, da so začele po nekaterih vrtovih v mestu domače češnje že lepo zoreti in se naglo rdeči jo. Razstava mladega slikarja Za binkoštne praznike je priredil mladi akademski slikar Miloš Sušteršič lepo, izbrano in pregledno razstavo svojih najnovejših slik v izložbah salona g. A. Kosa v nebotičnikovem prehodu. Razstavljenih je do 27 slik, ki nam ka- žejo originalne motive iz Dolenjske in deloma Notranjske. Vsakega pač globoko dojamejo slike, ki nam prikazujejo življenje in dihanje dolenjskih krajev ob vsaki letni dobi, dalje je razstavljenih tudi nekaj tihožitij. Lepi so motivi, ki nam ponazorujejo borbe današnjih dni na naši zemlji, slike o porušenih domovih, delo zločinskih komunistov. Razstava bo trajala teden dni po binkoštih. Tatvine vodovodnih pip Zadnji čas so pogoste tatvine vodovodnih pip, ki so iz medenine. Nek tat je pred dnevi pobral n. pr. vodovodno medeninasto pipo pri javnem vodovodu na Galjevici ob glavni poti, ki vodi na Barje. Stanovalci, ki eo biti navezani na ta vodovod, so sedaj primorani hoditi po vodo v drugi, oddaljenejši vodovod. Tat je bil res nearamen. Trgovci s starim železom naj bi bili zelo previdni, kadar kupujejo vodovodne medeninaste pipe. čilu prejšiiju država ter izda nove, ki bodo plačljive v petdesetih letih. Obrestno 6topnjo in izplačilne pogoje bo še določilo finančno ministrstvo. Prejšnje jugoslovanske državne zadolžnice bo NDH zamenjala po vrednosti posameznih papirjev po kurzu 50— 95%. Novi državni papirji bodo uživali pu-pilno vrednost in bodo notirali tudi na borzi. Davčne olajšave za industrijska podjetja. Hrvtatsika fitnančna uprava je izdala odredbo o podelitvi davčnih olajšav vsem večjim industrijskim in ostalim podjetjem, ki morajo voditi predpisano knjigovodstvo. Davčna olajšava obstaja v tem, da lahko vsa prizadeta podjetja odpišejo 50% vrednosti tovarniških in gospodarskih poslopij, tehničnih in strojnih naprav. Pri poslopjih, ki služijo v poučne, zdravstvene rn stanovanjske namene, je pa dovoljen odpis vrednosti v višini 70%. Iz Srbije Preskrba Beograda z mlekom. Beograd pred sedanjo vojno ni imel urejenega mlekarskega trga ter ni razpolagal z moderno urejeno večjo mlekarno, ki bi sama zbirala mleko in ga potem razdeljevala med potrošnike. Po nastopu vojnih dogodkov in tolovajskih zmed v notranjosti dežele je zato nastopila v Beogradu občutna kriza glede zadostne preskrbe z mlekom. Nfesto ni razpolagalo z zadostnimi količinami mleka niti za otroke. V te razmere je leta 1042 posegla nemška vojaška uprava ter je srbski državni upravi predložila, naj v svoj obnovitveni načrt uvede tudi zgraditev vele-mlekarniškega podjetja v Beogradu. Z deli so takoj pričeli ter je poslopje za novo mestno gospodarsko podjetje sedaj že pod streho. Nova velemlekarna bo lahko dnevno sprejemala do 70.000 litrov mleka. Poslopje je tako zgrajeno. da ga bo v povojnih letih mogoče razširiti in bo tedaj mlekarna imela kapaciteto do 90.000 litrov mleka. Vse strojne naprave bo mlekarsko podjetje dobilo iz Nemčije. Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Sobota, 27. maja. ob 18: »Dona Dlaua«. Premiera. Red Prvi. Mnkoštna nedelja. 28. maja. ob 18: »Nevesta ■ krono«. Izven. Cene od 2S lir navzdol. Blnkofrtnl ponedeljek. Jt. maja, ob 18: »Dona Dlana«. Izvem. Cene od X Ur navzdol. »Dona Dlan*«, veseloigra v I. dej. Osebe: Don Dlego, vladajoči grof v Barceloni — VI. SkrbinSek, Dona Dlana, dedna princesa, njegova hči — Razbergerjevm, Dona Lavra in Dona Fineea, njegovi nečakinji — Vida Jn-vanova in Ukmar-Boltarjeva, Don Cenr, prino is Urgela — Gregorin, Don Louis, prino iz Bearne — Bitonc, Don Gaston, princ iz Foxa — Verdonik, Perln, prinoesln tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, prineesln« hišna — Pngljeva. Režiser prof. 0. Sest. Operno gledališče Sobota, 27. maja, ob 18: »Carmeo«. Red Sobota. Rlnkoštna nedelja, 28. maja. ob 18: »Manon«. Izven. Cen« od 40 lir navwk>I. Blnkoštnl ponedeljek, 2». maja, ob lfc »Sne-gnročka«. Isven. Cone od 41 Ur aavzdol. Red službe božje in birmovanje v ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih a) Binkoštiia nedelja: 1. Dopoldne: Ob deveti uri (9) slovesna škofova maša. Po končani sv. maši, okrog desetih (10), se prične delitev svete birme. — Zadnji blagoslov sv. birme se bo podelil ta predpoldan dvakrat, prvič ob enajsitih (11), drugič ob 6klepu. 2. Popoldne: Ob pol treh (pol 3) slovesne večernice. Ob treh (3) začetek bir-movnnja. Zadnji blagoslov sv. birme samo ob sklepu. Po sv. birmi slovesne lilanije. b) Binkoštni ponedeljek: Ob deseti uri (10) slovesna sv. maša. po sv. maši okrog enajstih (11) začetek birmoivanja. Zadnji blagoslov ob sklepu birmovanja. Opomin. Birmanei morajo imeti v rokah birmanski listek in trak. Pri delitvi ev. birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Kdor ima več birmancev, stori isto zaporedoma pri vseh. Ko prejme biirmanec ev. birmo, mu boter preveže čelo e trakom. Nato odide k oltarju sv. Rešnjega Telesa, kjer ee bir-mancu trak odvzame ni se mu s čela obriše sv. krizma. Botri naj skrbe, da prejmejo birmanei tudi zadnji blagoslov, ki »pada k obrtdu sv. birme. Znamenje za zadnji blagoslov ee bo dalo z zakristijskim zvonom. Georges Blset »Carmea«, opora v 4 dej. Osobe: Don Josč, narednik — Franci, Esca-inillo, torero — Janko, Dancalro, Romenda-do, voditelja tihotapcev — B. in M. Sancin, Morale«, narednik — Dolničar, Zun i ga, oficir — LupSa, Carmea — Karlovčev«, Ml-cftols, kmetsko dekle — Ribičev«, Frastjuit« — Kržetova, Mercodes — Pollčeva. Dirigent dr. Svar«, režiser C. Debevee, scena ini. Fr«ns- RADIO LJUBLJANA Oddajntika skupin« »Jadransko primorje« Dnevni spored za 27. maj: T Poročila v nemSčini — 7.M Jutranji posdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 8 Poročila v nemščini — 9.10 Kor«čnica, napoved sporeda v nemščini in slovenSčini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.S0 Poročila v nemSčini ln slovenSčini — 12.45 Veaeli zvoki sa precnor — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Vaška godb« ln tenorist Andrej Js.ro, spromlja harmonikar Stanko Avgust — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — TT.U Drobni aapevi — 18.45 Gospodinjska nra, dr. Wr«ber: 0 dIRsvah ln začimbah — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v elovonSčini, napoved sporeda — 19.45 Športni pregled v nemSčini in slovenSčini — 20 Poročila v nemSčini — 29.15 Slovenska slikanica — 22 Poročita v nemSčini — 22.10 Igramo sa plee. FILMI TEGA TEDNA Zvočni tednik prinaša prizore iz počastitve pionirjev dela. I* začetka kolesarskih tokom v Borlinn, iz Športnih tekem članov delovne službe, ki se ne vadijo le v Športu, ampak tndi v vojaških vajah. ViSek zvočnega tednika je vsekakor srečanje Adolfa Hitlerja z Mnasolinijem. Sestanka sta se udeležila tudi general feldmaršal Keitel in maršal Graziani. Museolini je ob tej priliki obšel tudi nove italijanske divizij«, ki naj bi posegle v obrambo Italije. Sledijo živahni prizori z morja, ko plove nemški konvoj pod zaščito zapornih balonov in letal. Tudi napad bombnikov ae iijalovl. Iz nseženeg« bojišč« na vzhodn vidimo le-tonske prostovoljce, ki sledijo v protisnnku oklepnim enotam in čistijo nasprotnikove postojanke. Cerkvena glasba za praznike V stolnici: Cerkvena glasba pri Škofovi pontifikalni maši na hinkoštno nedeljo oh I v stolnici: Foerster: Eoce, sacordos magmi«. Mav: Mirna >Rex lnvlnclbilis«, Foerster: Gradual in sekvenca, Broeig: Veni, sanete Spiritus. Cerkev sv. Jožef«: Jntrl, na hinkoštno nedeljo, ob K slovesna sv. maša. Izvaja «e: Mi«*« in bon. B. M. V. de Lorotto z orke strom, zl. Rlhovsky. Graduale: Emltte Spl-rltnm t.uuin In sekvenoa veni st. Spiritus, zl. P. Griesbacher. Po ofertoriju: Veni sanete Spiritus (moški zbor), zl. I. V. čapek. K blagoslovu: V Zakramentu. zl. dr. Fr. Kimovec. Po m«Si: Smarnlčn«, zl. A. V«vk«n-dr. Fr. Kimovec. Cerkev M. B. v Križankah. Jutri slovesno praznovanje Marije Pomočnice, za-Sčitnlco te cerkve, ob 10.30 olovosna sv. maša. Izvaja se: Missa solemnis in hon. B. M. V. z orkestrom, zl. Jos. Llnner. Graduale: Emitte Spiritum in sekvenca veni st. Spiritus, zl. P. Griesbacher. Po ofertoriju: Avo Mari«, zl. K. Gretth. K blagoslovu: V Zakramentu, zl. Al. Mav. Po maši: Marija, kako si ti lep«, zl. p. H. Sattner. Iz Novega mesta Vse Novomeščane, ki so kupili tablice knjižne tombole Zimske pomoči v Ljubljani, obveščamo, naj se v zadevah knjižne tombole obračajo za- gojasnila na okrajno glavarstvo v so-o št. 17, med 9. in 12. uro. V Novem mestu je pričela poslovati Kmečka pisarna za dolenjske in belokranjske begunce. Prostore ima v bivši pisarni dr. Režka na Ljubljanski cesti. Begunci z dežele bodo dobili v omenjeni pisarni potrebne nasvete brezplačno. V podružnici »Slovenca« dobite življenjepis učiteljice Marice Nartnikove. ki so jo komunisti 25. julija 1942 umorili. Knjižici je naslov: »Krvavi cvet iz Rožnega dola«. Knjižico toplo priporočamo! Poleg Slovenčeve podružnice dobite omenjeno knjižico tudi v propagandni pisarni v gimnaziji. MALI OGLASI FRIZERSKO pomočnico, res dobro moč, sprejme takoj salon »Ivanko«. Mihael Ovscnjak — Dunajska c. IV_ KUHARICO samostojno v kuhi 1« pospravljanju sob, išče boljša tričlanska družina. Plača in hrana zelo dobra. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Poštena«. 4920. DIJAKINJA-BEGUNKA ubogn, je zgubila očala z belim okvirjem, ns poti škofj« ulic«. Ilirska, Komenskeg« nl. do učiteljišča. — Prosim poštenega najditelja, naj odda očala npravi »Slovenca«. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA prodaja 111r inventar pulte. navadne in kartotečne omare, med njimi dve ognjavarni, razne nastavke, prešo, ročno tiskarno itd. Ugodna nakupna prilika za podeželske hranilnice, statistične urade trgovce. — Dražba te vrSi v torek, 90. maja t. I. ob IS na dvorišču hranilnične palače, Prešernova 3. Ogled predmetov on dan dražbe od 14. ure dalje. STARE URB ca pest De, žepne in budilke, samo pre« dobro ohranjene kopim Janko lazbec, Miklošičeva cesta 12. lcme in za zakolj. - Bila Draga, Smartinska . viadukt, vprašati Buffe Kovačič PAR KRASNIH DARIL za odrasle ali bir-manre in nekaj praktičnih, se proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4475. PRODAM novo krom žepno nro. »Precision«. Cena 3200 lir. Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 4509. BICIKLJE razprodaja, več dam-skih in moških, odlične znamke, po zelo ugodnih cenah. Mer. kur. Puharjeva 6. KUPIM HISO najraje 7. gostilno, kjerkoli v Ljubljani, do 300.000 lir, četudi z prevžitkarjem. — Naslov poslati na npravo »Slovcnca« pod šifro »Moki«. 4517. PRODAM baročno garnituro, fo. tele, malo zofico, dobro ohranjeno. po nizki ceni. Poizve se pri Zupan, Rožna nlica 35, od 12 do 15. PEGE IN LlftA) vam zanesljivo odstrani »Al BA« krem«. DROGERIJA KANC. Židovska ulic« I. Pripravite star papir! Te dni bo trkala mladina na vaša vrata in nabirala star papir za slovenski Rdeči križ. Poskrbite pravočasno, da je ne boste sprejeli praznih rok! IEL KINO »SLOGA« V ORIGINAi.. Veliki »arijetejski in revij, ski film UKF-, poln lepote in blesteče elegance iko RSkk v glavni vlogi » Kora Terry« Po istoimenskem romano H. C. v. Zobe I titz-a. Sodelujejo: Josef Sieber, Will Quad flieg, Will Doli m in dragi odlični umetniki. Režija: Georg Jacoby. Predstave ob 1* in lt. ,tl KINO ®.ff 4TIC.4«™ Drugi dc epobalnega (ilma »ESNA PURSKI TIGER« < istimi igralci in 4e nčinkovitei*im delanjem Indijski nagrobni spomenik Kno najboljših del evropske produkcije Predstave ob delavnikih ob 15, 17 In 1*. Predprodaja od 10—13 11 KINO »UNION« n" More biti /enska dober detektiv? Mlada, častiljubna uradniea detektivske pi same dobi naročilo, da zasleduje navidezno nezvestega moža. Med zasledovanjem se ji pripeti marsikaj «me*nega in zabavnega, dokler jc lastni ief ne dobi »Inflagranti« Glavni igralci: Ferdinand Marian. Margoi Hielscher itd. Predstave ob U I« !♦.«. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da bo naš ljubljeni sin in brat DANILO ki je dne 3. decembra 1943 v Velikih Laščah padel v boju za Boga in domovino, položen k večnemu počitka, v soboto, dne 27. maja, ob pol Štirih pop., iz kapelice sv. Cirila in Metoda na pokopališče pri Sv. Križn. Ljubljana, dne 26. maja 1&44. RODBINA dr. Karla Capudra DotrpeU je, previden« % tolažili »v. vere, naia ljubljen« mam«, iriara mama, sectr«, tet« i« tačč«, gospa v Marija Skerjanec trgovka in posestniea Pogreb nepozabne pokojniee be v soboto, dne 27. maj« t. L, ob 4. ari popoldne z žal. kapele sv. Nikolaj«, »a pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, K. mej« M44. Globoko žalujoči: Marija, hčerka; Marjan, sin — in ostale sorodstva. I. B. P O LAK lavirna peres* k časov Keltov v naših krajih Samo takrat, kadar je jezdilo kneginja kam dalje, jo je spremljala poleg treh psov četica vojnikov; deloma zaradi varstva, deloma zaradi časti; zakaj kneginja Albasvinta na bila boječa; in enega samega moškega bi se ona ne ustrašila. Kneginja Albasvinta je posebno rada jezdarila k drtridinji Bijaniri, ki je imela svoje domovanje v okolici današnjega St, Duha nad Višnjo goro; tej je darovala bogate darove; in in ta ji je za te darove rada prerokovala to in ono. Lepega pomladanskega dne je bila kneginja Albasvinta zopet pri druidinji Bijaniri. »Ti bi rada pijače, dn se orni, ki jo pije, ne zbudi nikoli več?« vprašuje dru-idinja kneginjo. »t)a, take pijače bi rada, Bijanira,« pritrdi kneginja. »Povej, dete moje, čemu jo rabiš?« vprašuj« druidinja dalje. »Bijanira,« začne pripovedovati kneginja, »doma imam pse, ki moje tri pse tako sovražijo, da bi jih najraje raztrgali; in ie p»e bi rada zastrupila « »Pse?« se začudi Bijanira. »Da, pse!« ponovi Albasvinta. »Čemu pa imaš hlapce in ti kije?« se zarezi druidanja. »Psi se mi snrilijo in ne tri rada, da bi jih pobili kot divje zveri,« se izgovarja kneginja. »Smilijo?« se čudi drnidinja. »Dal« trdi kneginja. »Hihihi!« se je zasmejala druidinja. »Kako me je pogled varal; menila aem, da kneginja Albasvinta ne pozna usmiljenja I« Kneginja je mcVlčala ... »Albasvinta, če rabiš strup za živali, ti ga dam, da uinori že nekaj kapljic tega strupa tndi človeka; tudi človeka, ki ee je morda že nekateremu strupu privadil; Albasvinta, bodi torej s tem strupom previdna, zelo previdna,« razlaga in svari druidinja. »Bijanira, bodi brez skrbi!« miri Albasvinta druidinjo. »Strup bo samo za pse!« Zdaj odide druidinja v svoj posebni odelek ... k tejSa oddelka se Bijanira kmalu vrne: » aeboi prinese soodnji konec deW lega gosjega peresa, ki je bil na obeh k°ncih zamašen s smolo črne barve; v cevki gosjega peresa pa je bilo videti neko tekočino, ki je bila čista kot voda bistrega studenca. »Albasvinta, t« imaš strup,« govori druidinja, ko ji izroča s črno smolo na obeh koncih zamašeni debeli spodnji konec gosjega peresa- »T°da še enkrat ti povem, da je ta strup nevaren za živali in ljudi!« »Bijanira, razumem!« jo miri kneginja. »Ne pozabi tega!« jo posvari druidinja kljub temu Se enkrat. »Le nekaj me skrbi,« se zamieti Albasvinta. »Kaj neki?« vprašuje Bijanira. »Živali imajo dober vonj in okus,« meni kneginja. »To naj te ne skrbi,« jo miri druidinja; »ta strup nima ne okusa in ne vonja; zakaj tak je kot voda; lahko ga pomešaš med jed ali pijačo, nihče ga ne zasluti; a kdor ga pije, ta zaspi, in se m tega spanja ne ebudi nikoli več; nikoli več, si razumela?« ponovi Bijanira. »Sem!« pritrdi kneginja. Kar začne gledati druidnja kneginjo tako prodirno, da je bilo tej to kar mučno; da se refci zadrege, ji da bogato nagrado in urno odide. »Albasvintal« jo pokliče druidinja nazaj. »Bijanira, želiš?« vpraša kneginja in obetane. »Za kakega človeka tega strupa nisi vzela?«' podvomi druidinja. »Ne, Bijaniral« trdi kneginja. »Samo za pse bo, ki mi ne dajo miru!« In kneginja Alba6vinta odide od drui-dinje Bijanire. Kosec gosjega peresa je Albasvinta skrbno skrila v nedrije; zakaj bala se je, da bi ga kdo opazil; ko je zajahala svojega konja, so zajaheli 6v»je konje tudi nejni spremljevalci. Psi so zalajali, ubrali pot v dolino, in za psi je pojezdil proti domu tudi sprevod kneginje Albasvinte- Doma jc kneginja strup skrila, se pre-oblekla, pogledala skozi okno proti severovzhodu in rekla sama sebi: »Tr°kmar, Tektosagunt, Anderot, Belgund, ni več daleč čas. ko boste maščevani vsi štirje!« Zdajci vstopi knez Galimar. »Danes 6i jezdila zgodaj od doma?« vprašuje in se čudi knez. »Imela sem važen opravek,« se izgovarja kneginja. »Albasvinta, k|e pa?« vprašuje knez radovedno »Pri druidinji Bijaniri sem bila,« reče kneginja. »Ta dobro prerokuje,« meni knez. »Zelo dobro,« pritrdi kneginja. »Kaj je tebi?« vpraša knez. »Nekaj zelo veselega,« pravi kneginja. »Za koga?« sili vanjo knez. »Samo zame,« se izmika ona. »Pa menda ne o tem, kar sem izvedel jaz?« vpraša knez io jo mrko pogleda. Kneginja Albasvinta vztrepeta, malo prebledi, a se hipoma pomiri ki vpraša: »No, in kaj si izvedel?« »Da te nameravajo osvoboditi!« reče knez in jo pogleda tako kot bi jo hotel s pogledom predreti. »Osvoboditi? — Kdo?« sc čudi kneginja. »Trokmarovi, Teksaguntovi in Belgun-dovi vojniki,« razlaga knez. »Čemu?« se zasmeje ona. »Ne vem!« reče knex. »Galimar, meni je pri tebi vieč,« trdi ona; »mož, oče in brat so mrtvi; in kaj me brigajo zdai drugi; jaz ostanem pil tebi!« »Albasvinta, tebi verjamem,« nadaljuje knez; »ali bojim se zate; ne meni, da ti nameravam kratiti prostost; želim pa, ho čem in zahtevam, da ostajaš do prihod njega ščipa na gradišču; zakaj svoje so vražnike poznam in jim ne zaupam ni česar, ker sem o njih nakanah bolje po učen, nego domnevajo oni; da, moji vo huni so izborni; sled sovražnika ti izslede prej, nego izslede sled divjačine l«vsk psi.« »Galimar, kakor boš odločil ti, tako bo,« pritrdi ona. »Saj bo nevarnost kmalu minila; in potem bo spet vse dobro; in prosta boš spet kot si bila doslej,« obljublja knez. FBr »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jate Kramar« _ Henoafebet, (t1 JatelJs Ini Jate Sodja - Schrlltleiter, urednik: Janke Haluei.