3 rUD'JL JtfKA KNJIŽNICA POSTNI PREDAL A? N NOVA GORICA I* Cena 30 lir TeL: Trst 94-638, 93.808, 37.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo PRinuHsKI DNEVNIK TRST, četrtek 24. decembra 1959 Leto XV. . Št. 304 (4458) Tel. —Upo”užmcTCGOmCAf' UUca0as PelTico —^TeL Ssa^OGL ASL^od^^dn 12 30 inSV' NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 Ur - Nedeljska Ste vi OGLASOV: Za vsak mm višine v širim enega stolpca: trgovski 'so. imančno-u pralni 120 Osmrtnice 90^ Mr — MALI oglas io ii7 bSfertf fVVv V 1° dl,n,- "feiJska 30 din- mesečni 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - ______________________ •___________________________ v ‘ ’ uancno-upravu jzu, osmrtnice so tir. MALI OGLASI: 30 Ur beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana Stritarieva ul 9.1 tel 21.92« tekoči račun Drl Komu i številka mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur — _ Poštni tekoč! račun; Založništvo Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 347. tel. 21-928.’tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odobren Gronchi Z včerajšnje važne seje ministrskega sveta načrt zakona o «enotni srednji šo!i» poudarja nujnost uresničenja miru Niti na svoji letošnji zadnji seji ni vlada razpravljala o zakonu za slovenske šole Odobrila pa je dva zakonska načrta za izvajanje dvojezičnosti na Južnem Tirolskem (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Kot vsako leto, je predsednik republike Gronchi tudi letos pred božičnimi in novoletnimi prazniki sprejel danes 74 veleposlanikov, ki so mu prišli voščit. V imenu diplomatov je govoril dekan diplomatskega zbora vatikanski nuncij mons. Grano ki se mu je Gronchi zahvalil ter pri tem poudaril, da ^tolmači obča čustva italijanskega ljudstva, ko izraža svojo živo in globoko spoštovanje za delo, ki ga opravljajo na mnogih straneh z namenom, da bi se uresničila mednarodna pomiritev in vzpostavil na svetu trajni mir». «Iz srca se pridružujem vaši želji, da bi ljudje, ki jim je zaupana Vsoda držav, mogli nadaljevati * svojimi napori, da bi pobude, ki so bile tako srečno *ačete, dosegle tiste rezultate, katere vsi mi želimo za dobro blaginjo naše in bodoče generacije*. Najvažnejši današnji dogodek pa je bila zelo dolga seia vlade, ki so jo ministri Prekinili samo s kosilom, ki jim je priredil Segni v vili Madama. Ministri so odobrili med drugim že toliko krat napovedani in nad vse potrebni Pačrt o reformi srednje šole. Toda tudi tokrat — čeprav le bila današnja seja zadnja v letošnjem letu — načrt o takonu za slovenske srednje šole v Italiji ni prišel na Vrsto. To pomeni, da obljuba. *i so jo v imenu vlade dali elani italijanske delegacije v mešani jugoslovansko - italijanski komisiji — tako na četrtem kot na petem zasedanju — ni bila izpolnjena niti v toliko, da bi vsaj vlada o-dobrila šolski načrt, kaj še da bi ga bila predložila poganski zbornici ali senatu v razpravo. Tudi v poslanski komisiji za ustavne zadeve — k°t smo že poročali — je med razpravo o zadevnih zakonikih načrtih poslancev KPJ. n "Sl, vladni predstavnik napovedal poseben predlog vlade za slovenske šole. in ker “bljuba dela dolg, pričakujemo, da bo vlada o tem svojem načrtu razpravljala vsaj ha svoji prihodnji . seji v ja-huarju prihodnjega leta. Kot je izjavil po seji vlade minister za javno šolstvo Sen. Medici, je glavna značilnost novega zakonskega navrta o »enotni srednji šoli* v em, da predvideva ukinitev tedanje nižje srednje šole sedanjih strokovnih tečajev («av-yiamenti al lavoro*), sedanje sole za umetnost in sedanje Osnovne šole. Vse te šole bo kamenjala enotna srednja šo-ja. Na ta način bo izvedena mdi tista določba republiške Ustave (čl. 33), ki določa da mora država nuditi vsem svojim državljanom obvezni in jrezPlačni osemletni pouk do shrinajstega leta starosti. Nadaljnje značilnosti nove-ka zakona so naslednje: učni Predmeti so v prvem letu isti Za vse učence, v drugem in 'hetjem letu pa so enaki so-hio za 85 odst. učnih ur in Predmetov. Ostalih 15 odst. je Prepuščenih svobodni izbiri Ueencev. Minister Medici je Poudaril, da bodo na ta način Ueenci lahko preizkusili svojo tjegnjenost in usmerjenost. Iz-{Urali bodo v bistvu med la-jmščino in znanstvenimi predmeti. Tisti, ki so se učili la-mščine bodo lahko vstopili ticej brez izpita, tisti pa, ki jj se učili znanstvenih pred-etov, se bodo lahko vpisali, jr?v tako brez izpita, na teh-s.cne šole. Učenci, ki so obi-br>aVa*‘ tečaje za umetnost se „ u° lahko vpisali v šole ze metnost. uradnem poročilu pa je m, da bo nova srednja dr, ,trajala tri leta. Vpis bo „ i_____•.__: - goljen po končani osnovni Him- ^rvo leto bodo učni pred-{) ti skupni. Skupni učni Ij^umeti so: verouk, držav- zSodi jkhska vzgoja, italijanščina, ^sodovina, zemljepis, tuj je- znanstvena opazovanja st v° 'eto), risanje, gospodinj-- ? (za učenke), telovadba, je le .neobvezno). Učno oseb-. bo moralo imeti univerzi-dM au diplome. V prehodnih p °ebah pa je rečeno, da bo obvo leto poleg srednje šole Sl^. tajal še posebni srednješol-lahir tečaj, v katerem bodo Učjfe°[. Poučevali osnovnošolski „ o^ttaijnja osnovna značilni nove enotne srednje šo-Se Pa je še tale: tisti, ki so trnkih eno ali dve leti la-Val ’ b°do lahko nadalje- Zha svo^ študij v šolah z rok^tvenimi predmeti in na-0o« •poc* pogojem, da bodo lovavt'1 ustmeni izpit («ko-pj . Minister je še po- l. *ril, da se srednja šola v n hji na nafjn postavlja *ih rHV-n srec|njib šoi v dru-daf,,uraavah evropske gospo-ŠoU skupnosti. Obvezna rost- d° štirinajstega leta sta-stni obstaja namreč stood-ha v Nemčiji, v Belgiji, f r,, ^!zozemskcm 85 odst., v Se hmji 85 odst., medtem ko Vaiif 18 določba v Italiji iz-Valstv- samo a<> odst, prebi- • *zvaianje dvojezičnosti ha UZnera Tirolskem je vlada )a ayoji današnji seji odobri-l«va predloga: 1. «načrt od-Va:a' vsebuje določila za iz-janJe posebnega statuta za deželo Tridentinsko - Visoko Poadižje glede uporabe nemščine za del prebivalstva bo-censke pokrajine v civilnih in kazenskih postopkih in pred upravno oblastjo, v odmosih s sodno in finančno policijo, v zemljeknjižnih uradih, v ana-grafskih uradih in v notarskih spisih«; 2. zakonski načrt, na podlagi katerega bi bocenski pokrajini ali pa v uradih v Tridentu, ki so pristojni za vso deželo, državno osebje, ki zna tekoče govoriti in pisati nemščino, prejemalo posebni dodatek za drugi jezik.« Ta dodatek bi znašal za najvišje uradnike 25.000 lir, za koceptne uradnike 20.000 lir, za izvršilne uradnike 15.000 lir, za pomožno osebje pa 12.000 lir mesečno. Vsak tak uradnik bo moral dokazati na posebnih izpitih «na enostaven in lahek način«, da dejansko obvlada oba jezika. Segni je po vladni seji izjavil novinarjem, da je oba zakonska načrta proučila in odobrila paritetična komisija, ki Jo predvideva posebni deželni statut. Predsednik vlade se je tudi pohvalil, da gre pri tem za .«izvajanje obveznosti statuta, ki je sestavni del ustave italijanske republike«. Seveda se predsednik vlade ne more pohvaliti, da bi dosedanje in njegova vlada izvajale ustavne določbe ter posebni statut londonskega Memoranduma glede slovenske manjšine. Segni je bil na tako grobe pomanjkljivosti opozorjen s posebnim pismom, ki so mu ga poslali vsi slovenski župani, pokrajinski jn občinski svetovalci s Tržaškega. Ni znano ali je pismo že proučil, kajti od konca oktobra, ko ga je prejel, pa do danes, ni bilo moč zaslediti nikakršnega sledu o tem v poročilih o njegovem delovanju. Na predlog pravosodnega ministra Gonelle je vlada nato odobrila zakonski načrt o spremembi zakona o civilnem postopku ter določbe za izvajanje tega zakona. Minister je po seji poudaril, da gre iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Papeževa poslanica VATIKANSKO MESTO, 23. — Opoldne je papež Janez XXIII prebral za oddajo preko radia in televizijo v Italiji, Franciji, Belgiji, Španiji, na Portugalskem, v Švici, Irski, Monaku in Malti božično poslanico. Največ je govoril o miru, za katerega je dejal, da so besedo mir mnogo »uporabljali in zlorabljali,« da pa je svet še zelo daleč od »sporazuma med nebesi in zemljo«. Poudaril je, da je pravi mir samo «pax Christi«. Rekel je, da je treba govoriti o »sožitju« namesto o »koeksistenci« in, da se še ne vidi možnost rešitve vprašanja razorožitve. Za sedanji položaj je rekel, da se svet nahaja v fazi »tako imenovane pomiritve«. Izjavil je, da gleda cerkev ugodno na vsako resno pobudo usmerjeno proti vojni, toda to »pomiritveno delo se ne sme zamenjati na noben način s popuščanjem ideologijam in življenjskim sistemom, ki nasprotujejo katoliškemu nauku«. | za odpravo »slabe točke civilnega postopka«, preiskovalne faze, tako, da se bodo sodni spisi hitreje reševali. Najvažnejši del pa zadeva delovne spore z razširitvijo poskusov za pomiritev. O tem vsebuje načrt štiri člene, od katerih je čl. 31 izredno dolg. Cl. 28 našteva, štiri vrste delovnih odnosov, ki spadajo pod individualne delovne spore: Delovni odnosi med zasebniki, odnosi spolovinarjev, delnih kolonov in najemnikov, delovni odnosi nameščencev javnih ustanov in delovni odnosi nameščencev javnih ustanov, za katere zakon ne določa drugega sodnika. Ni dvoma, da bodo sindikalne organizacije poskrbele, da bodo njihovi predstavniki v parlamentu predložili vs? potrebne spremembe za zboljšanje tega zakonskega načrta. Končno je vlada odobrila še nekatere druge zakonske načrte, med katerimi se nekateri tičejo carinskih olajšav, drugi pa petrolejskih proizvodov itd. Zunanji minister Pella je med sejo poročal o zasedanju NATO v Parizu. A. P. Našli so 42 trupel letalske nesreče RIO DE JANEIRO, 23. — Do sedaj so potegnili 42 trupel izpod ruševin brazilskega letala, ki je trčilo z nekim vojaškim letalom in je nato padlo na skupino hiš. V potniškem letalu je bilo 26 potnikov in šest članov posadke. Nekatere c d žrtev so stanovale v hišah, na katere je letalo padlo. Naserjev govor PORT SAID, 23. — Predsednik ZAR Naser je prišel aanes v Port Said, kjer se je udeležil proslave ob obletnici napada na Suez leta 1956. Zatem je Naser obsodil predloge generala Kasema, naj bi ustanovili arabsko-palestinsko vlado, in je izjavil, da gre za spletko. «General Kasem, je izjavil Naser, izvršuje s temi predlogi samo ukaze svojih sionističnih, imperialističnih in komunističnih gospodarjev, ki hočejo izročiti vso Palestino 2idom.» V svojem govoru je Naser estro napadel generala Kasema, o katerem je izjavil, da bo «iraško ljudstvo kmalu odločilo njegovo usodo«. «Kasem hoče osvoboditi Palestino, je dejal Naser, ko si ne upa niti zapustiti poslopia obrambnega ministrstva, kamor se je zatekel. Proglaša se nacionalista, kljub temu. da ni hotel poslati oboroženih sil v ZAR, kakor smo ga bili zaprosili, za nastop proti ponovnim izraelskim napadom.« Na koncu je Naser izjavil, da je z veseljem pozdravil obisk Hruščeva v ZDA in Ei-senhovverjevp potovanje Eisenhower poziva na sodelovanje pri pomaganju nerazvitim deželam V svojem govoru po televiziji je ameriški predsednik poudaril, da je želja po miru skupna vsem narodom WASHINGTON, 23. — Predsednik Eisenhower, ki se je v današnjih zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času vrnil v Washington, je odšel danes zjutraj v svoj urad, kjer je sprejel podpredsednika Nikona. Popoldne ob 17. uri po krajnevnem času pa je govoril po televiziji. Obrazložil je svoje vtise s potovanja. Predstavnik tiskovnega u-rada Hagerty je izjavil, da Eisenhovver nima namena pozneje znova govoriti o tem. Ta teden ne bo imel tiskovne Konference. Za praznike bo ostal v Beli hiši, pozneje pa bo odšel za nekaj dni na oddih. V svojem govoru je Eisen-hower izjavil, da morajo ZDA »prepričati ostale svobodne države«, da sodelujejo pri dolgoročnem programu za pomoč nezadostno razvitim državam. Ta program mora nuditi jamstva, kar se tiče širine in trajanja. Eisenhower je dalje izjavil, da je nujno potrebno, da ZDA in njih zavezniki «o-hranijo svojo obrambno silo proti napadu«, dokler ne bo mogoče postopoma izvesti program razorožitve z nadzorstvom in jamstvi. Predsednik je poudaril, da njegov dolgoročni program za iiiiiiiiifiiiiminiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiimiMiiiiiiiititiiiiinmiiiiiMiiiiiimiimiiiMmiimtiimiHiiiitMHiiiiiiiiitmiiiiiiiiHiiiiiiiMiiimiimniiiiHiimitiiiiiiii V Šolska vojna» v Franciji povzročila odstop prosvetnega ministra Boulocha Po vsej Franciji so pristaši laične šole organizirali demonstracije proti zakonu o podpori privatnim katoliškim šolam - Ostra debata v skupščini PARIZ, 23. — Danes se je v narodni skupščini začela razprava o šolskem vprašanju v zelo napetem ozračju. Odsoten je namreč minister za šolstvo Andre Boulouche, ki je odstopil, ker nasprotuje novemu šolskemu zakonu. Boulouche je po sinočnji republikancev, ki določa, da bo «v privatnih šolah moral pouk spoštovati svobodo vesti«. Zagovorniki državne šole pa zahtevajo popolno ločitev šole od cerkve. Predsednik vlade Debre je kljub ostavki ministra za šolstvo ob začetku seje v narodni skupščini izrekel priznanje dosedanjemu delu ministra. Vendar pa se socialisti s tem niso pomirili in so medtem objavili izjavo, ki poudarja «zelo resne posledice, ki jih bo imel za enotnost države osnutek šolskega zakona, o katerem se začenja diskusija v skupščini«. Minister Boulouche pa je izročil tisku izjavo, s katero obrazložuje vzroke o-stavke. Ze od začetka govorov poslancev večine je prevladoval vtis, da bo debata precej burna. Neodvisni in ljudski republikanci niso še zadovoljni z ostavko Beloucha in s spremembo zakona in so odkrito kritizirali ta zakon, češ da je še preveč sovražen privatni soli. Ob zaključku prvega dela debate se v Bourbonski palači sprašujejo, ali bo zakon sprejet. Opazovalci ugotavljajo, da je nevarno, da bo šolski spor sedaj kompromitiral ne samo ravnotežje političnih sil, pač pa tudi prihodnost parlamenta. Nekateri trdijo, da bo s časom peta republika napravila konec četrte republike. »Predsednik republike, piše nocoj «Paris Presse«, resno misli, da bo potrebno menjati ustanove, če bosta skupščini izgubili zadnjo možnost živ- .......... "h"..................IIIIIIII11.1 m,II .......... Zasedanje CK KP SZ Ustanovitev «kolhoznih zvez» v okviru dežel in republik % Novi predlog predvideva, da hi združili pod enotno vodstvo na desetine iu tudi stotine kolhozov • Zveze bi morale ustvarjati Cmcdkolliozne fonde* za številne javne potrebe burni seji vlade, na kateri je odločno zagovarjal laičnost šole, sporočil svoj odstop. Danes je svojo ostavko sporočil predsedniku republike de Gaullu, pozneje pa predsedniku vlade Debreju. Danes zjutraj so bila dolga posvetovanja z namenom, da bi prepričali Bouloucha, naj umakne svojo ostavko. Poudaril je, da bi ostavko umaknil, samo če se umakne spreminjevalni predlog ljudskih republikancev, kar se tiče šolskega zakona. »Šolska vojna« pa je zajela i so Francijo. Sinoči je v Marseillu prišlo do neredov, ko so demonstranti, ki zagovarjajo laičnost šole, demonstrirali in so se zbrali pred prefekturo. Prišlo je do spopada s policijo. Demonstracije in protestna zborovanja so bila po vsej državi. V šolah pa so učitelji, ki so v ogromni večini laiki, posvetili del učnih ur razlaganju načel laičnosti v šolah v skladu z republikansko ustavo. Minister Bouloche, ki je bil edini socialist v Debrejevi vladi, je najprej odločno nasprotoval državnim podporam privatnim katoliškim šolam. Pozneje je sprejel majhen kompromis, ki ga je pripravila go-listična skupina. Toda ljudski republikanci so tudi tako spremenjenemu zakonu nasprotovali, in tako tudi večina goli-stičnih poslancev. Zato se je Debrč odločil, da sprejme spreminjevalni predlog ljudskih MOSKVA, 23. — Centralni komite KP SZ je nadaljeval svoje plenarno zasedanje v Kremlju. Danes so razpravljali o poročilih predstavnikov sedmih zveznih republik o kmetijstvu. Predsednik ministrskega sveta ruske zvezne republike Poljanski je predlagal važne spremembe v vodstvu in u-pravljanju kolhozov. V svojem poročilu, ki ga je predložil včeraj na zasedanju, predlaga Poljanski ustanovitev »kolhoz-nih zvez« v okviru dežel in republik. »Zveze« bi imele nalogo »imperativno voditi« kolhoze, organizirati skupno delo, »okrepiti medkolhozne vezi« in pomoč, ki »naj se daje gospodarsko šibkim kolhozom«. Novi sistem predvideva, da se na desetine in včasih stotine kolhozov združi pod eno samo vodstvo, kar bi imelo za rezultat, da bi vodstvo kolhozov postalo »bolj demokrat Zveze kolhozov bi poleg tega morale ustvarjati »medkolhozne fonde«, v denarju in proizvodih, kar bi kolhozom omogočilo, da skupno ustanavljajo podjetja za predelovanje kmetijskih pridelkov, za šole, rza bolnišnice domove in bi rešilo vprašanje pokojnin starejšim delavcem. Poljanski je izjavil, da je to skupen predlog številnih kolhoznikov ter krajevnih funkcionavjev, ter je poudaril, da lahko edini zagotovi potrebni zalet sovjetskemu kmetijstvu. Agencija Tass javlja, da so do sedaj skoraj vsi govorniki poudarili uspehe v zadnjih letih v sovjdtskem kmetijstvu. Ugotovili so tudi, da bi • smotre, ki jih določa sedemletni načrt, lahko dosegli predčasno. Ministrski preds. ruske zvezne republike Poljanski je spo-, ročil, da bodo v Urala nada-no» in bi »okrepilo ustvarjal I Ijevali melioracije tarokašnjžh no pobudo kolhoznikov«. i področij in prav tako tudi v Sibiriji in na vzhodu SZ. S tem bodo lahko povišali pridelek žita za osem do deset milijonov ton. Kolhozi in sovho-zi, katerih dohodek stalno narašča, so lahko pripravili obširen program zidanja kulturnih in upravnih poslopij. V sedmih letih bodo v ta namen določili 200 milijard rubljev. Na podeželju bodo sezidali pet milijonov stanovanjskih hiš. Prvi tajniki KP Ukrajine, Kazakstana in Uzbekistana so poudarili zadovoljive rezultate v kmetijstvu. Uzbekistan, ki pridela tri četrtine sovjetskega bombaža, je letos imel rekordni pridelek 3 milijone 150 tisoč ton. Samo prvi tajnik KP Bele Rusije' Mazurov je podal za svojo republiko manj uspešno poročilo in je navedel »nekatčre uspehe, ki so jih dosegli delavci kmetijskega gospodarstva« »Zaradi nekaterih pomanjkljivosti pri delu. je dodal, ni republika izpolnila svojih socialističnih obveznosti«. ljenja, ki jo peta republika pušča klasičnemu parlamentarnemu režimu.« Zaostritev spora med Irakom in Iranom TEHERAN. 23. — Iz Teherana javljajo, do so v bližino meje z Irakom poslali iranska reaktivna letala, Ki so tam v pripravljenosti. Tudi enote iranske vojne mornarice na tamkajšnjem področju so v pripravljenosti. V neKaterm krajih so baje bile demonstracije proti Iraku. Kakor je znano, se je napetost med obema državama povečala zaradi spora, ki se tiče ozemlja ob reki Sat El Arab, Ki. tvori mejo med obema državama. Zatrjuje se, da je iransai zunanji minister govoril o tem sporu tudi z britanskim in ameriškim poslaniKom v Teheranu. Pripominjajo, da so z,DA m Velika Britanija zainteresirane pri tem zaradi njih udeležbe v bivšem bagdadskem paktu, v katerem je včlanjen tudi Iran, V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil, da mu ni nič znanega o trditvah; da je iranska vlada nujno poslala vojaštvo in letala na področje Abadan. Predsednik iraške vlade general Kasem je nocoj govoril pred nekaterimi enotami iraške vojske. Poudaril je, da so iraške oborožene sile pripravljene za vsak primer in da bodo branile sleherni centimeter ozemlja v primeru iranskega napada. Obtožil je iransko vlado izzivanja ob meji in je dodal, da postajajo ta izzivanja nedopustna za iraško ljudstvo. »Iraška vojska lahko zruši teheranski režim prav tako hitro, kakor je zrušila monarhistični režim. Naj iranska vlada pazi: ne more nas nekaznovano napasti. Naša republika nima ozemeljskih zahtev in skuša rešiti svoja vprašanja s tujimi državami na miren način. Zato predlagamo, naj se naš spor z Iranom predloži Združenim narodom, ki naj razsodijo«. »Iranske oblasti skušajo spremeniti meje, ki nam pripadajo od leta 1919, in gradijo jezove na reki Sat El Arab ter jemljejo s tem našemu ljudstvu vodo, ki jo je uporabljalo tisoče let. Ne moremo več dopuščati teh napadov«. «»------ Laburistični poslance izgnan iz Španije MADRID, 23. — Vojaško vrhovno sodišče je začelo danes novo razpravo proti 16 o-sebam, ki jih obtožujejo upora. Glavni obtoženec je Juiio Ceron Ayuso, star 31 let, ki je bil kot diplomat dodeljen zunanjemu ministrstvu. Obtoženci so bili 9. novembra že obsojeni na dobo od šestih mesecev do treh let za pora. Toda generalni kapetan madridskega področja ni hotel odobriti razsodbe vojaškega sodišča, češ da je premila. Zato se je danes začela revizija procesa pred vrhovnim vojaškim sodiščem. Državni pravdnik je zahteval za Cero-na dvajset let ječe s trditvijo, da so Ceron in ostali obtoženci sodelovali s komunistično stranko. Za proces vlada precejšnje zanimanje, ker je o>l Ceron diplomat in ker je imel stike z nekaterimi levičarskima katoliškimi krogi v Franciji in Španiji. Nocoj so javili, da je španska vlada pozvala angleškega laburističnega poslanca Roberta Edwardsa, ki je prišel v Madrid, da prisostvuje kot o-pazovalec procesu, riaj takoj zapusti Španijo. Indija-Kitajska NOVI DELHI, 23. — Danes so objavili v Novem Delhiju besedilo pisma, ki ga je Nehru poslal 21. decembra Cuenlaju. V pismu ni nič novega razen tistega, kar je Nehru povedal v ponedeljek v parlamentu. Ob tej priložnosti je Nehru izjavil, da mu ne bo mogoče sestati se 26. decembra s Cuenlajero, in je obžaloval, da Cuenlaj ni sprejel indijskih predlogov za zmanjšanje napetosti med obema državama. V pismu, ki sc ga objavili danes, ponavlja Nehru, da je pripravljen razgovarjati se s Cuenlajem o nesoglasjih med obema državama in iskati njih rešitev. «Toda. se sprašuje Nehru, kako je mogoče sporazumeti se spričo tako velikih nesoglasij med nami.« Na "koncu pdudarja Nehru, da se je vedno zavzemal za mirno rešitev sporov. Nehru je danes pozval indijsko ljudstvo, naj bo pripravljeno na dolgo borbo za meje. Govoril je na kmetijski univerzi v Tagore. »Ne gre za začasno vprašanje«, je izjavil Nehru. »Ce se ne bi pripravili in bi ostali neaktivni, bi se pokazali nesposobne za to. kar se pričakuje od nas.« pomoč nerazvitim deželam «ni vprašanje miloščine prebivalstvu, ki je prizadeto zaradi revščine«. «Pomoč, ki jo dajemo našim prijateljem, prispeva k okrepitvi svobode: ameriške svobode in svobode vsega sveta«. »Zagotavljam vam, je izjavil Eisenhower, da vsi ljudje, s katerimi sem se srečal, želijo mir. Govoril sem s kralji in predsedniki, z ministrskimi predsedniki in z ljudmi revnih slojev, ki živijo v revnih hišah ali v hišah iz zemlje Njihov skupni imenovalec je gotovost, da Amerika pomaga odpreti pot, ki vodi k pravičnemu miru«. V zvezi s svojim dolgim potovanjem je Eisenhower dalje izjavil: «Vsi narodi, ki sem jih obiskal, hočejo mir. Nobena stvar ne more biti bolj gotova«. Predsednik je izjavil, da od vzhodne obale AtlantiKa do Karačija in Novega Delhija «družijo tri čustva eno samo družino narodov«, ki jih je obiskal: «1. Njihovo prijateljstvo do Amerike in Američanov. 2. Njihovo trdno upanje, da se bo izboljšala njihova usoda in usoda njihovih sinov. 3. Njihova želja po miru m svobodi, ki ima globoke korenine«. »Sleherni narod, je nadaljeval predsednik, lahkp prispeva k razvoju vseh drugih narodov in k blaginji vseh. V borbi proti bolezni in revščini srečavamo ljudi, ki so v obupnem položaju. Ce bi jim zmanjkala pomoč, bi njihov obup lahko ustvaril svetovno katastrofo. Kadar manjkajo potrebni viri in tehnična sposobnost, je treba pomagati drugim, kgr drugače bo trpel ves svet«. Na koncu je Eisenhovver želel svojim poslušalcem mir; omenil je. da njegovo potovanje ni imelo namena iskati spirazume ali nove pogodbe. «Moj namen je bil, je dodal, izboljšati ozračje, v katerem bo diplomacija lahko imela boljše uspehe: diplomacija, ki ima temeljni smoter pravičen mir za vse«. Lord Halifax umrl LONDON, 23. - V starosti 78 let je umrl bivši zunanji minister v Ohamberlainovi vladi lord Halifax, ki je bil tudi indijski podkralj in poslanik v ZDA. Lord Halifax je bil zunanji minister v letih 1938-40. Pred dvema letoma je objavil knjigo spominov, v kateri obravnava to razdobje Nedavno je bil operiran in njegovo zdravje ni bilo dobro. —«s---- Poročilo izvedencev o ŽENEVA, 23. — Glavno tajništvo Združenih narodov je danes objavilo končno poročilo delovne skupine izvedencev, ki so imeli nalogo, da proučijo tehnična vprašanja v zvezi s sredstvi, ki naj omogočijo ugotavljanje podzemeljskih jedrskih eksplozij, in v zvezi s premičnimi inšpekcijami. Skupina izvedencev se ni mogla v celoti sporazumeti. Zato so izvedenci predložili poročilo, ki vsebuje štiri pri- sporna, prihodnje leto na pod- iege. Prva priloga našteva zaključke, do katerih so skupno prišli glede izboljšanja metod ;n instrumentov za nadzorstvo. Izvedenci svetujejo konferenci nekatere žt znane metode in druge, ki jih še proučujejo, ki jia so posebno primerne za izvajanje »istema nadzorstva. Ostali deli poročila ločeno naštevajo stališča treh skupin izvedencev, ki so jih vodili dr. Fisk (ZDA), sir William Penney (Velika Britanija) in prof. Feodorov (SZ). Sovjetski izvedenci niso hoteli upoštevati novih znanstvenih podatkov, ki so jih zbrali Američani med podzemeljskimi poizkusi v Nevadi konec lanskega leta. Sovjetski znanstveniki pravijo, da v tej zadevi ni nič novega po sporazumu a-tomskih strokovnjakov poleti 1958. Američani pa trdijo, da je podzemeljske eksplozije mogoče z lahkoto zamenjati z navadnimi potresnimi sunki, in da bo zaradi tega sleherni nadzorstveni sistem neučinkovit, če ne bodo upoštevali novih znanstvenih podatkov. Kar se tiče premičnih inšpekcij, se angleški in ameriški znanstveniki na eni strani ter sovjetski znanstveniki na drugi strani niso mogli sporazumeti glede znanstvenih metod, na podlagi katerih naj bi se odločili, »kako in kdaj » naj izvršijo inšpekcijo na kraju samem v primeru sumljivih eksplozij. Prizadete vlade bodo morale sedaj odločiti o nadaljnjih korakih. Domnevajo, da bo tehnična skupina nadaljevala proučevanje vpiašanj, ki so še iagi novih podatkov, ki jih bodo skušale ZDA in Velika Britanija v tem času zbrati Izvedenci obeh zahodnih držav so namreč nedavno začeli vrsto podzemeljskih eksplozij z navadnim eksplozivom, da vidijo, ali je mogoče ugotoviti majhne jedrske eksplozije. Poizkuse delajo v zapuščenih rudnikih Anglije in ZDA * globini 300 metrov. «»------ Protislovne vesti o alžirski vladi TRIPOLIS. 23. — Kakor poroča agencija France Presse, je predstavnik alžirske začasne vlade v Tripolisu zanikal vesti iz Kaira, da je narodni svet alžirske revolucije na svojem sedanjem zasedanju sestavil vojaško vlado. Ta svet še zaseda in njegove seje so tajne. Pričakuje se izjava predsednika vlade Ferhata Abasa po končanem zasedanju. Ista agencija poroča iz Kaira. da so tudi danes v alžirskih uradnih krogih v Kairu potrdili vest, da je bila sestavljena vojaška vlada petih ČD-nov pod predsedstvom Krima Belkasema. Dodali so, da bodo ustanovitev nove vlade uradno javili tri dni potem, ko boda njeno ustanovitev uradno sporočili Arabski ligi in vladam držav, ki so priznale alžirsko vlado. Dodajajo še, da bo minister za informacije v alžirski vladi Mohamed Jazid še dalje zastopal novo alžirsko vlado v OZN. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii, iinmmnnuiiiniti Družbeni načrt za 1.1960 v zvezni skupščini FLRJ Novo veleposlaništvo FLRJ v Gvineji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Zvezna skupščina Jugoslavije se bo jutri sestala na zadnje letošnje zasedanje. Na dnevnem redu bodo predlog zveznega družbenega načrta za leto 1960, predlog zakona o proračunih in finansiranju samostojnih ustanov in predlog zveznega proračuna poleg drugih zakonskih predpisov. S sprejemom teh zakonov bo zvezna skupščina končala svoje precej plodno letošnje delo. Letos je namreč zvezna skupščina med drugim sprejela več zakonov s področja stanovanjske reforme, z,:kon o vzpostavitvi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, carinski zakon in druge zakonske predpise, ki dajejo sliko o intenzivnejšem družbenem razvoju Jugoslavije. Po prvih podatkih bo letošnja industrijska proizvodnja za 13 odstotkov večja od lanskoletne. Potemtakem bo Jugoslavija še dalje ohranila prvo mesto med državami s sorazmerno največjim povečanjem industrijske proizvodnje na svetu. Povečanje proizvodnje se je doseglo v vseh industrijskih panogah. Posebno veliko je v kemični industriji, ki bo letos povečala proizvod- njo za 30 odstotkov. Pomemb- •iiiiniilin*'iil!iiiuiniiiliiiiiiiiiiinmiiimitiiiiiiiiiiiiiiMlllliliiiiiiniiiiiiiiiiiii?iinniiliiuiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiinillliimiii Komentar «lzvestij» o pariškem sestanku: «Volovska logika» je vplivala na sestanek v Elizejski palači Napadi na Adenauerjevo politiko - Bonnski predstavnik o Berlinu MOSKVA, 23. — Sovjetski tednik «Novoje vremja« piše danes, da zahodni sporazum o sklicanju konference najvišjih pomeni «dobro novico«. Revija dodaja, da je javno mnenje vseh držav ugodno sprejelo novico o sporazumu kot korak naprej za zmanjšanje mednarodne napetosti. Glasilo sovjetske vlade »Iz-vestija« pa komentira sklep štirih, ki odklanjajo sleherno revizijo berlinskega statuta in sleherno diskusijo o tem mestu ločeno od celotnega nemškega vprašanja. »Ce te namene gledamo s stališča zdravega razuma in s stališča zagotovitve stalnega miru v Evropi ter odstranitev nevarnih posledic druge svetovne vojne, piše list, so škodljive in niso v skladu s stvarnostjo. Toda postalo je pravilo, da ie tisto, kar je dobro za mir, slabo za bonnske revanšiste, ki raje delajo s položaja sile kakor pa s položaja razuma ter izjavljajo sicer, da so naklonjeni razorožitvi, toda hitijo z opremljanjem svoje vojske z jedrskim orožjem in iztrelki«. nemške enotnosti niti normalizacije položaja v zahodnem Berlinu, in dodaja: »Kako je torej mogoče verjeti v trdno odločenost Zahoda, da pride do splošne razorožitve, če zahtevajo, naj o-stanejo tuje čete v zahodnem Berlinu? Hruščev je te bonnske spletke označil za »volovsko logiko«. Na žalost, je ta volovska logika vplivala na sestanek v Elizejski palači«. V Bonnu je predstavnik vlade von Eckardt v zvezi z Berlinom izjavil; »Nikoli niso zahodne države niti z e-no besedo predlagale umika svojih čet iz Berlina Kakor je znano, je zvezna vlada naklonjena, da te čete ostanejo v svobodnem Berlinu. Status quo ni idealen položaj. Toda če se praktično ta položaj ne more izboljšati, tedaj je bolje ostati pri sedanjem stanju Pri iskanju začasne rešitve za Berlin so zahodne države 28. i ulij a letos na ženevski konferenci postavile Sovjetski zvezi . predloge — ki so še vedno tajni — toda Moskva jih je zavr- List pravi zatem da kane-1 nila. Zahodni predlogi so ne-ler Adenauer ne želi «niti I dvoumno predvidevali, da v primeru, da ne bi v določenem času dosegli začasne rešitve, ki bi naj veljala do združitve Nemčije, tedaj so zahodne države imele pravico avtomatično vzpostaviti sedanje stanje. Ker ni Moskva sprejela predlogov, ni Zahod več diplomatsko nanje vezan«. Predstavnik zunanjega ministrstva pa je dodatno k tem izjavam poudaril, da so v bonnskih diplomatskih krogih mnenja, da bodo ženevski »mirovni predlogi« predstavljali podlago pogajanj med zahodnimi državami in Hruščevom v zvezi z Berlinom. »Ne da bi popustili niti v eni točki, kar se tiče odgovornosti štirih velesil za Berlin — in s tem se strinja tudi Anglija — bi bili pripravljeni pogajati se z Moskvo o začasnem sporazumu v zvezi s poedi-nimi tehničnimi vprašanji, kakor je n pr. prost promet po cestah, ki peljejo v Berlin, in zmanjšanje števila čet štirih okupacijskih sil v Berlinu. Temu postopku bi se pridružil tudi Adenauer, ker bi sporazum s Hruščevom odvzel temu možnost, da ponovno uporablja v Berlinu vzvod političnega pritiska«. no je tudi povečanje proizvodnje v predelavi nafte za 18 odstotkov, premoga za 11 odst., električnega toka za 12 odst. Med industrijskimi panogami, ki proizvajajo večinoma za o-sebno potrošnjo, je na prvem mestu elektroindustrija s 23 odst. povečanja. Zvezni svet ie sklenil danes odpreti veleposlaništvo Jugoslavije v Gvineji, dvigniti poslaništvo v Afganistanu na stopnjo veleposlaništva in odpreti v Nikoziji na Cipru generalni konzulat. Zvezni svet ie poleg tega sklenil ustanoviti poseben odbor za gospodarske odnose z inozemstvom pri zveznem izvršnem svetu. Odbor se bo ukvarjal z vprašanji politike m gospodarskih odnosov z inozemstvom in z vprašanjem sodelovanja z mednarodnimi gospodarskimi organizacijami, B. B. novo zdravilo proti TBC BEOGRAD, 23. — V Jugoslaviji bodo v kratkem dali v promet novo zdravilo proti tuberkolozi, »Biofil«, rezultat večletnega dela in raziskova« nja profesorja beograjske univerze dr. Jevrema Nedeljkovi-ča. Poskusi zdravljenja z »Bio-filom« so dali zelo dobre rezultate, zato se za zdravljenje zanimajo številne inozemske države, med njimi države Bližnjega vzhoda, Nemčija, Sovjetska zveza, Belgija, Francija, Italija, Indija in druge države. »Biofil« je popolnoma nov* zdravilo, tako po sestavi kot po učinku. Deluje tako, da oe« ganizem sam uničuje bacile različno od antibiotikov, ki delujejo neposredno na bacil* tuberkuloze. Zdravilo lahko služi v mnogih primerih tudi kot diagnostično sredstvo. Zdravljenje v »Biofilom« traja največ 11 mesecev. Zdravilo je bilo preizkušeno v 30 u> stanovah v Ju slaviji in v inozemstvu in je povsod dalo pozitivne rezultate. »Biofil« je pomagal tudi, ko je bil bolnik odporen do drugih zdravil. Novo zdravilo bo proizvajala tovarna zdravil »Galenika« v Zemunu »»------- Zimska proga Trst - Lokve LJUBLJANA, 23, — Danes se je končalo delo mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora za izvajanje sporazuma o cestnem prometu med obema državama, ki je bil sklenjen leta 1955. Sporazum, ki so ga podpisali danes, določa uvedbo novih prometnih prog med obema državama. Med drugimi bodo uvedli zimsko progo, ki bo povezovala Trst in Gorico t Lokvami v Trnovskem gozdu. Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 10,5, najnižja 4.7, zračni tlaik 1009 pada, veter 6 km jugo-vzhodnik, vlaga 60 odst., nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 10.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 24. decembra Hermina Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 1624. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 12.43. Jutri, PETEK, 25. decembra Božič P° dolgih in vztrajnih zahtevah gospodarskih krogov in drugih ustanov Odlok o ustanovitvi prostega področja v žavefjskem industrijskem pristanišču Industrijska prosta cona bo obsegala 215.000 kvadratnih metrov prostora in je baje že pripravljen načrt za gradnjo industrijskih objektov za 23 milijard lir vrednosti Vladni generalni komisar je 23. decembra podpisal odlok št. 53 o ustanovitvi prostega področja v industrijskem pristanišču v Trstu, s katerim je ustanovil industrijsko prosto cono, ki bo izven carinskega področja. Odlok sestoji iz 15 členov, med katerimi najvažnejši določajo: Člen 1 ustanavlja novo prosto področje, ki bo ob plovnem kanalu in omejeno z državno cesto št. 15, na severu s podjetjem Gaslini in Aquilo ter potokom Glinščico. Člen 2 določa, da je omenjeno področje izven carinskih meja v smislu člena št. 1 zakona od 25. septembra 1940 št. 1242. Na tem področju se lahko svobodno naklada ter razklada blago in ga predeluje tudi na industrijski način. Tuje blago, ki se pripelje na to. področje se smatra izven carinskega področja in blago, ki pride na to področje iz Italije je dokončno izvoženo, razen če na zahtevo ni podvrženo posebnemu nadzorstvu. člen 3 določa, da je pogonsko gorivo, ki je namenjeno za pogon podjetij, o- Urnik trgovin za praznike DANES 24. DECEMBRA vse trgovine lahko podaljšajo svoj urnik do 21. ure; trgovine z jestvinami s« lahko odprejo eno uro pred začetkom rednega popoldanskega urnika. 25. DECEMBRA bodo zaprte vse trgovine, razen cvetličarn, ki bodo odprte od *. do 13. in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21 30. 26. DECEMBRA bodo za Drte vse trgovine, razen trgovin z jestvinami, pekarn in mlekarn, drogerij in cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13. ure; mesnice bodo odprte od 6. do 13., slaščičarne pa od 8. do 21.30. V soboto 26 decembra bo do brivnice, frizerski salo ni in fotografski ateljeji odprti od 8 do 13. Brivnice in frizerski sa Ioni bodo lahko imeli 23. in 24 decembra nepretrgani delovni urnik. Glavna ribarnica in krajevne ribarnice bodo zaprte 25 in 26. decembra. 27 DECEMBRA velja normalni nedeljski urnik. 31. DECEMBRA vse trgovine lahko podaljšajo svoj urnik do 21. ure. 1 JANUARJA bodo zapr te vse trgovine, razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13., ter slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30 6. JANUARJA bodo zapr te vse trgovine, razen pe karn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12.; cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13., mesnic, ki bodo odprte od 6. do 11., in slaščičarn, ki bodo odprte od 8 do 2130. proščeno canne odnosno davka na proizvodnjo. Električna energija pa je oproščena trošarino Izven carinski značaj ne velja v naslednjih primerih, ki jih določa člen 4: Kadar gre za blago, ki se porabi v okviru prostega področja, odnosno blago porabljeno za gradnjo industrijskih naprav in opremo. V tej zvezi pa ostajajo v veljavi olajšave predvidene za tržaško industnjsKo pristanišče. Pomemben je peti člen ki določa, da ostane na področju v veljavi davek na dohodnino IGE. Clen 6 določa, da lahko pristajajo na področju ladje Drez vsaze diskriminacije in prepoveduje ustvarjanje posebnih con rezerviranih za eno samo državo. Clen 7 določa v skladu z mednarodnimi predpisi svobodo tranzitnega prometa. Kot določa člen tj, bo moralo vsako novo podjetje, ki bo nastalo v okviru prostega področja, imeti posebno dovoljenje od ministrstva za finance in če bo potrebno tudi Qd drugih zainteresiranih ministrstev. Želo važen je deveti člen, lfi določa, da se lahko blago proizvedeno v okviru prostega področja proda tudi na domačem italijanskem trgu, vendar pa le z dovoljenjem ministrstva za finance in ob izpolnjevanju naslednjih pogojev: 1. plačati je treba carino za tuje surovine; 2. naprave morajo biti pod stalnim nadzorstvom, breme katerega pade na interesente; 3. količina blaga ne sme preseči količine proizvodov, ki jih igvozi podjetje. Nadaljnji členi določajo, da bo prosto področje upravljala že obstoječa ustanova industrijskega pristanišča, predpisujejo določila o javni koristnosti za gradnjo industrijskih .podjetij iti drugih naprav ter da bodo lahko carinski organi stalno nadzorovali podjetja, skladišča in druge naprave. Vest o podpisu tega odldka rii prišla povsem nepričakovano, saj se je o tem vprašanju že dolgo časa razpravljajo in je predstavljala ta zahteva eno izmed temeljnih vprašanj tržaških gospodarskih, sindikalnih in političnih organizacij ter ustanov. Sedaj mora odlok odobriti še Vlaje državno računovodstvo nato pa bo objavljan v urad- nem listu vladnega general nega komisariata, s čimer bo tudi formalno stopil v veljavo. Kot je razvidno iz spodaj objavljene risbe bo novo izven carinsko industrijsko področje nameščeno na južnem delu kanala. To področje bo imelo 215 tisoč kvadratnih metrov prostora in je vladalo že sedaj zanj zelo veliko za nimanje. tako da je menda že pripravljenih načrtov za gradnjo industrijskih podjetij okviru 23 milijard lir kapitala. Predsednik tržaške trgovinske zbornice je o dekretu včeraj izjavil naslednje; ^Ustanovitev industrijskega prostega področja v zemeljskem industrijskem pristanišču sloni na sledečih načelih: 1. Izvencannsko področje za industrijsko dejavnost; g. popolna svoboda za nalaganje, razkladanje m zlasti za industrijsko dejavnost, 3. oprostitev plačevanja canne in davkov za tuje surovine, gorivo in električno energijo; 4 razširitev ugodnosti industrijskega pristanišča na novo področje; a. gradnja novih indu-stij bo možna samo z odo-brenjem ministrstev »n torej ne bodo mogla zrasti industrijska podjetja. ki bi lahko konkurirala že obstoječim ita-lijanskijn industrijskim podjetjem. Trst bo imel v praksi dve pomembni možnosti za svoj gospodarski razvoj in sicer: 1. P.ntegnil bo lahko na to področje tako domača kot tuja podjetja, ki se usmerjajo prvenstveno na izvoz; 2. obstaja možnost, da se pritegnejo podjetja, katerih proizvodnja je usmerjena proti deželam Skupnega evropskega trpa.» Odlok vladnega komisarja predstavlja torej važen korak za okrepitev tržaškega gospodarstva, saj bo omogočil okrepitev industrijskih podjetij določenih značilnosti na novem področju industrijske proste cone. Do tega odloka je prišlo po dolgoletnih naporih, da bi se za celotno ozemlje ustanovila integralna prosta cona, ki bi imela seveda mnogo daljnosežnejše in mnogo uspešnejše posledice. Vendar so vsi ti napori propadli zaradi odkrito negativnega vladnega Stališča in delno tudi zaradi zaviranja določenih tržaških gospodarskih in političnih krogov. V teh naporih je odločilno vlogo odigralo odločno stališče tržaškega prebivalstva, ki je enotno zahtevalo, dr pride do korenitih in obsežnejših ukrepov, da se tržaško gospodarstvo resi iz težav. Iz besedila je razvidno, da je odlok rezultat kompromisa raznih teženj. Vendar pa so v bistvu prevladala stališča tržaške trgovinske zbornice in drugih gospodarskih krogov. To velja zlasti glede člena, ki določa, da je oproščen davščin pogonski material in električna energija in da je mogoče v pristanišču proizvedeno blago prodati tudi na italijanskem - domačem trgu ter da se za to blago plača samo carina na surovine. Ni pa prodrlo stališče, da se okviru industrijske proste cone ne plačuje 1GE in da bi bil investicijski material oproščen davkov in taks. Tržaški župan Franzil je v zvezi z odlokom o ustanovitvi industrijskega prostega pristanišča poslal včeraj vrsto zahvalnih telegramov, in sicer: ministrskemu predsedniku Se-gniju, ministru za industrijo :n trgovino Coiombu, ministru za proračun Tambroniju, ministru za finance Tavianiju, podtajniku predsedstva vlade Russu in vladnemu generalnemu komisarju Palamari. «» ----- Stanovanja INA-Casa za uslužbence PII Svetovalec Calabria (KPI) je izročil županu pismeno vprašanje, v katerem pravi med drugim: V razpisu natečaja za gradnjo stanovanj INA-Casa za odkup, ki je bil objavljen v marcu, se predvideva gradnja 12 _ stanovanj za uslužbence poštne uprave. Rok za prijavo je zapadel 1. julija. Pokrajinska komisija INA-Casa je začela pretresati prošnje in po nekaterih vesteh naj bi objavila začasno prednostno lestvico dodelitev do 31 januarja 1960. Medtem ko so stanovanja uslužbencev drugih uprav, ki so se gradila na podlagi omenjenega razpisa, že skoraj dokončana, niso začeli stanovanj za uslužbence PTT niti graditi. Ko je Zveza poštnih uslužbencev CGIL vprašala VIII. oddelek ministrstva za pošto in poslala brzojav, kaj je s temi stanovanji, je ta odgovoril, da je že poslal odobreni načrt za gradnjo omenjenih stanovanj tržašk' občini Calabria vprašuje župana, ali je občina že uredila vse potrebno za gradnjo stanovanj. Ce tega še ni storila, naj čimbolj pohiti, kajti uslužbenci težko pričakujejo stanovanj ljek do 12. ure. Podobno bo tudi za Novo leto, ko bodo javili izžrebane številke 4. januarja 1960. (O)----- Vprašanje klanja prašičev v letu 1960 Na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta je svetovalec Muslin (KPI) vprašal pristojnega odbornika, ali je res, da bodo morali kmetje od 1. januarja dalje klati prašiče v mestni klavnici. Upoštevati je namreč treba, da imajo kmetje že sedaj velike stroške pri klanju prašičev, in sicer okrog 7.700 lir. K temu bi se morali prišteti še prevozni stroški s posebnim vozom, če bi morali kmetje res klati prašiče v klavnici.. Zaradi tega je Muslin prosil odbornika, naj mu pojasni, kakšno je dejansko stanje, tako da bi se kmetje morebit’ lahko pomirili, saj bi se sicer morali odreči prašičereji, kar bi bilo v škodo tukajšnjega gospodarstvo. Božična prireditev katinarskih šolarjev Včeraj popoldne je bila v osnovni šoli na Katinari tradicionalna božična šolska pri reditev. V raznih točkah na programu so nastopili skoraj vsi učenci od 1. do 5. razreda, ki so se s svojimi izvedbami kar lepo postavili v ponos in zadovoljstvo svojih vzgojiteljev in staršev, ki so do poslednjega kotička napolnili učilnico. Šolski pevski zbor pod vodstvom učiteljice Anice Kalanove je ubrano zapel nekaj priložnostnih pesmi, s harmoniko pa ga je spremljal domači organist g. Just. Sledile so _ je recitacije in razni prizorčki, ki so bili res vzorno podani. Zbrane starše sta pozdravila in jim želela vesele praznike in srečo v novem letu didaktični ravnatelj g. Fer-luga in pa nadzornik g. Bole. i Izredne tramvajske in trolejbusne vožnje za božič in Novo leto Kakor prejšnja leta bo uprava ACEGAT uvedla za božične in novoletne praznike izredno trole,-busno in tramvajsko službo. Objavljamo prve odhode trolejbusov in tramvajev 25. decem- bra ter 1. januarja ter zadnje od- hode 24. In 31. decembra Odhodna Prvi Zadnj; Proga postaja odhod odhod 1 Ul. Doda 7.13 21.30 Glavna postaja 7.31 21.39 3 Sv. Ivan 7.11 20.11 Sv. Andrej 7.35 20.35 5 Trg Perugino 7 10 21.22 Rojan- 7.30 21.28 6 Sv. Ivan 7.04 21 18 Barkovlje 7.29 21.42 8 Rojan 7.15 21.21 Sv. Andrej 7 14 21.25 9 Sv. Ivan 7.05 21.12 Eliizej. poljane 7.37 21.39 10 Trg Valmaura 7.— 21.24 Ul. S. Carlo 7.19 21 44 11 Ro-col 7.07 21.33 Borzni trg 7.12 21.38 14 Villa Giulia 7.24 21.48 Trg Piave 7.12 21.36 15 Trg S. Giovanni 7.15 21.15 Sv. Andrej 7.29 21.29 16 Trg S. Giovanni 7.07 21.22 Elizej. poljane 7.22 21.37 17 Ul. S. Cilino 7.30 21.34 Ul. S. Carlo 7.11 21.34 18 Ul. Cumano 7.34 21.30 Ul. S. Carlo 7.19 21.30 19 Ul. Flavia 7.09 21.17 Glavna postaja 7.31 21.33 20 M-ilje 7.10 21.31 Trg St. mitnice 6.50 21.09 25 Katinara 7.43 21.38 Ul. Carducci 7.16 21.16 28 Kolonja 7.40 21.40 Trg Riborgo 7.20 21.19 29 Trg G-iardino 6.55 21.25 Skedenj 7.17 21,27 30 Glavna postaja 7.30 21.45 Trg Rosm-in-i 7.15 21.30 Urnik poštnih uradov za praznike Uprava pošte sporoča, da bodo 25. in 26. decembra ter 1. januarja vsi poštni uradi zaprti. Dne 27. decembra pa bodo poštni uradi v mestu in okolici odprti samo v dopoldanskih urah. in sicer za korespondenco, brzojavke, za raznašanje ter za denarno službo. Nobena sprememba urnika pa ne bo uvedena za osrednji brzojavni urad, ki bo neprekinjeno deloval. KINO ( oi,epai.iSCa~) Slovensko gledališče v Trstu Žrebanje loterije za božič in Novo leto Ministrstvo za finance sporoča, da bodo izžrebane številke loterije objavili v ponedeljek 28. decembra, ker je v petek praznik. Zato se bo lahko igralo tudi v Donede- tmiii m n iiiiihiii im iiiitiMiitimiiint n iiiiiiiiiiniimiii iiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiiiiMiuiiiiuiiiiii m uiiim inmiimiiiiiu m n mimiii m,| Smrtna prometna nesreča včeraj v Ulici F. Crispi V bolnišnici sta umrla vojak in priletni mož, ki sta postala v preteklih dneh žrtvi prometnih nesreč • Še tri prometne nesreče Smrt je zopet požela med skuteristi Tokrat ni šlo za mladega fanta, divjega oboževalca hitrosti, pač pa za skoraj priletnega moža. Gre za 50-letnega Davida Ladinija iz Ul. delle Docce, ki je končal svoje življenje v rešilnem avtu, s katerim so ga okoli 13. ure z vso hitrostjo peljali v bolnišnico. Njegovo stanje je bilo tako brezupno, da ni zdržal niti kratke poti iz Ui. Crispi, kjer se mu je pripetila nesreča, do bolnišnice. Nihče ne ve, zakaj je prišlo do nesreče. Ladini je vozil svojo lambreto proti nižjemu predelu Ul. Crispi. Ni izključeno, da njegova hitrost ni bila primerna za ozko in precej prometno cesto. Zato je Ladinija, ki je hotel zaviti na desno, zaneslo na nasprotno stran ceste, kjer je oplazil rob pločnika in končno silovito treščil ob drog električne napeljave. Malo pred 11. uro zjutraj je 22-letni kaplar Ezio Righi pod- il tllllllllllltllll II lllllllllllllllllll II Iti Itllllllllflfllllll II IIIIIIII IIIIIIII lltlllllllllllllllllllllllll minit Samomor upokojenca in poskus samomora Živčno bolna ženska se je vrgla z visokega zida Naveličan samotnega življenja in tudi nevšečnosti starosti, je 83-letni upokojenec Paolo Guerra iz Androna C. Mar-zio sklenil izvršiti samomor. Verjetno je dolgo premišljeval in sedel pred mizo na kateri je imel tudi steklenico vina. Naenkrat se je odločil in si zavezal plinsko cev za hrbet, zadnji del pa je stisnil med zobe in čakal. Včeraj okoli poldne, ko se je njegov podnajemnik vrnil domov, je našel Guerro že mrtvega. ^Upokojenec ni pustil noberiega pisma, da v njem pojasnil vzrokov tega tragičnega koraka. Ni izključeno, da je sklenil umreti po odhodu svojih sorodnikov, ki so ga prišli obiskat iz Gal-larateja. V smrt je hotela tudi 38- letna Daniela Bercarich por. Luches iz Ul. Cavana, a na srečo ji usoda ni dovolila, da bi prerano legla v grob O koli 10.30 je Luchesova stopila z Androna delle Fonta-nelle na visok zid in se na drugi strani, ki gleda proti Ul. del Teatro Romano, to je pred kvesturo, spustila v globino. Nesrečnici so priskočili na pomoč policijski organi, ki so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s prognozo o-krevanja v tednu dni na o-pazovalnem oddelku. Zenska, ki je že bila zaradi živcev na nevrološkem oddelku umobolnice pri Sv. Ivanu, ni hotela povedati vzrokov, ki so jo pripravili do tega, da se je hotela posloviti od tega sveta. ilegel poškodbam. Righija so predvčerajšnjim zvečer kmalu po 22. uri sprejeli že s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku. Kot smo že včeraj pisali, je Righi postal na Opčinah med izvrševanjem patruljne službe, žrtev prometne nesreče. Vanj se je namreč s hrbtne strani zaletel z avtom Albin Novak iz Ul. del-la Guardia. Včeraj je umrl v bolnišnici, kjer je bil od 13. t. m., tudi 61-letni Federico Suppani iz Ul. Manunzio 8, ki je tistega dne postal žrtev prometne nesreče, do katere je prišlo na vogalu Ul. Muzio z Ul. E. De Amicis. Bila je nedelja in Suppani je bil na pločniku s svojo sestro Marijo 2upančič vd. Pez. Smola je hotela, da sta na cesti nedaleč od njiju treščila dva avta. Enega od teh je po trčenju vrglo na pločnik, kjer je podrl brata in sestro na tla. Oba so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ju pridržali: žensko s prognozo okrevanja v dveh tednih, Sup-panija pa zaradi zlomov reber in drugih poškodb v 40 dneh. Zanj pa so nastopile komplikacije, ki so ga spravile v grob. Okoli 20.30 so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 22-letnega Livija Furlanija iz Ul. Lorenzetti in 40-letno Silvio Habe iz Ul. D. G. Bosco, katere so zaradi ran na čelu in verjetnih kostnih poškodb sprejeli pod pogojem seveda, da ne nastopijo komplikacije, s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na II. kirurškem oddelku. Kot so izjavili agenti cestne policije, je Furlani med vožnjo z vespo po Ul. D’AI-viano v smeri mestnega središča podrl na tla Habetovo, ki je nedaleč od ulice, kjer stanuje, hotela prečkati cesto. Zenska je na kraju trčenja padla na tla, skuterist pa je zavozil še nekaj metrov naprej in se nato zvrnil skupno z vespo ter je obležal ves potolčen na pločniku. Sredi popoldneva pa je moral v bolnišnico tudi 23-letni Renato Filippi iz Ul. T. Grossi ker se je v Koronejski ulici zaletel s skuterjem v pred njim vozeči fiat «600», kate- rega šofer je nepričakovano zavil na levo. Po nudeni zdravniški pomoči, so Filippija odslovili iz bolnišnice. Komisar kmečke bolniške blagajne obiskal kmete v bolnišnici Preteklo nedeljo je komisar kmečke bolniške blagajne dr. Gardo v spremstvu ravnatelja in glavnega zdravnika blagajne obiskal kmetovalce, ki so na zdravljenju v bolnišnici. Predstavniki kmečke bolniške blagajne so bolnim članom podarili božične pakete ter jim želeli skorajšnje okrevanje. —«» - Potresni sunek Tržaški geofizikalni zavod je včeraj oo 10. uri 29 minut in 59 sekund zabeležil potresni sunek. Epicenter potresa je bil 970 km daleč od Trsta, in sicer na južni sicilski obali. «»------ Ponesrečen mesar Mesarji so imen včeraj precej dela in zato se jim je mudilo. Hitrica pa je zaigrala 18-Ietnemu Ovidiu De Beiu iz Ul. Teatro Romano kaj neprijetno šalo Med odiranjem teleta si je fant nehote zasadil nož v čelo in si povzročil precejšnjo rano. Moral je v bolnišnico, kjer so mu rano razkužili. - «»—.— Samomor s plinom Sinoči okoli 23. ure so pri' šli karabinjerji v Ul Baia-monti 10, kjer si je vzela življenje 53 let stara Andreina Bradasch. Vratar hiše je malo prej zavohal močan vonj Po plinu in ko so ugotovili, da prihaja iz Bradaschinega stanovanja, je njegova žena odprla vrata, kjer je našla žensko nezavestno na tleh. Poklicali so avtomobil Rdečega križa, toda zdravnik ie ugotovil, da je ženska bila Že mrtva. V soboto 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRI2U predpremiera VI. Levstik - H. Griin KASTELKA ¥ (Gadje gnezdo) O----- V nedeljo 27. t. m. ob 16.30 v AVDITORIJU v TRSTU premiera VI. Levstik - H. GrUn KASTELKA (Gadje gnezdo) Igra v dvanajstih slikah Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA C ebe: Polona, prva dekla na Kastelčevini - Leli Nakrstova; Katra, mlada pomožna dekla Zlata Rodoškova; Cena, hlapec in godec - E-dbard Martinuzzi; Kastelka - Nada Gabrijelčiče-va, kot gost; Galjot, sosed -Stane Raztresen; Jože, najstarejši - Julij Guštin; Tone, drugi - Miha Baloh; Janez, benja-minček - Stane Starešinič in Silvij Kobal; Jela, Galjotova starejša - Štefka Drolčeva; Zinka, Galjotova mlajša - Bogdana Bratuzeva; Komisar • Justo Košuta; Mrkunov Peter, fant iz vasi, Jožev vojaški sluga - Jožko Lukeš. Prodaja vstopnic v sredo 23 in v četrtek 24. t. m. v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 29, tel. 61-792 ter dve uri pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. VERDI V gledališču Verdi se pripravljajo za predstavo VVagnerjevlh eper »Siegfrid« in »Somrak bogov*. Premiera «Slegfrlda» bo 4. januarja, »Somraka bogov« pa 13. januarja. Excelslor 16.00 »Zadnja plaža« G. Pečk, Ava Gardner, F. A staire in A. Perkihs. Fenice 16.00 »Drzna tatvina obi čajnih neznancev«, Vittorio Gassman. FHodrammatlco 16.00 «La notte brava«, R. Scniaffino, E. Marti nell-i, L. Terzieff, J. C. Brialy A. M. Ferrero, Franco Inter lenghi, A. Lualdi, M. Demon-get. Mladoletnim prepovedano Grattacielo 16.00 «Ferdinand I., neapeljski kralj«, De Filippo, R Schiaffino, J. Sassard, De Sica: M. Mastroianni, R. Rascel, F Fabrizi, N. Taranto. Izkaznice neveljavne. Supercinema 16.00 »Vojaki na konju«, John Wayne in VV. Hol-den. Technicolor. Arcobaleno 15.30 »Vojaki na konju«, John Wayne in W. Hol-den. Teohnicolor. Izkaznice neveljavne. Astra 16.00 «Sva dva ubežnika«, U. Tognazzi in R. Vianello. Aurora 16.30 »Velika vojna«, Alberto Sordi in Vittorio Gassman. Alabarda 16.00 «Kratke ljubezni na Palma de Maiorca«, A. Sordi, D. Gray, B. Lee in A. Ci-(ariello. Capitol 15.30 Marylin Monroe, To- ny Curtis, Jack Lemmon v najbolj zabavnem filmu leta »Nekaterim ugaja vroč«. Prepovedane vse izkaznice. Clistallo 15.30 «Dolar časti«, J. Wayne in D. Martin. Technicolor. Garibaldi 16.00 »Junaki tisočerih legend«, P. Henreid, J. Sutton. Impero 16.30 «Hiša treh deklet«, J. Matz, K. Bohm, M. Schnei-der. Italia 16.00 «Kratke ljubezni na Palma de Maiorca«, A. Sordi, D. Gray, s. Lee in A. Cifa-riello. Massimo 16.00 »Zadnji dnevi Pom-pej-a«, S. Reeves in C. Kauff-man. Moderno 16.00 »Prvi človek v vse-mirju«, M. Thompson in M. La-ndi. Viale 16.00 «Indijanska past«, J. Ireiand, L. Bridges. Vittorio Veneto 16.00 »Nasilno poletje«, E. Ross: Drago, J. L. Trlntignat, J. Sassard. Ideale 16.00 »Glejte jih, a ne dotikajte se jih«, U. Tognazzi, C. Cantal, J. Doreili, F. Busca-glione. Cinemascope. Marconi. Danes zaprto. Jutri: «Zimake počitnice«. Savona 16.00 «Tiger Iz Eschna-purja«, Debra Paget, Technicolor. S. Marco 14.00 »Ciao, ciao, bam-bina« (Piove), Elsa Martinelli, Antonio Cifariello, Lorella De Luca. Poje Domenico Modugno. Odeon 16.00 »Herkulova dela«, S. Reeves In S. Koscina. Novo cine 16.00 »Vsak dan so po čitnice«. Zabavni film s Fer-nandelom in M Mauban. t-um; 18.15 Koncert dueta Saldic-co-Pezzullo; 19.45 Kmetijska vprašanja; 20.00 Znani valčki; 21.1» «Tosca», opera v treh dejanjih, tl. PHOGRAM »Capolinea«, glasba, jutranjeve-sti, koledar in druge zanimivosti; 10.00 Zeleni disk, pestra dopoldanska oddaja; 14.00 On, ona m tretji; 16.00 Tretja stran; 16.30 »Tempo di maržo«, dramatizira® romam druga oddaja; 18.00 P® poročilih, tedenska oddaja za žen-ske; 18.30 Današnje pesmi; 18J10 Frank Chaicksfield in njegov orkester; 20.30 Mali glasbeni variete; 21.00 Božično darilo. 111. PHOGRAM 20.15 Večerni koncert; 21.20 Glistav Mahler: Simfonija štev. 1°. KOPER 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 A. Lajovic: »Caprice«; J. S. Svendsen: »Romanca za violino in orkester«; J. Gotovac: »Simfonično kolo«; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Glasba po željah (II. del); 13.40 Kmetijska univerza: «Namakanje sadovnjakov«; 13.50 10’ operetnih melodij; 14 00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci; 14-40 Glasba po željah (II. del); 13.3® Dalmatinske popevke; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Igra orkester Bil-ly Vaughn; 17.30 Melodije za vse; 18.00 «Najbo!j srečen človek na svetu«, raoijska igra; 19.00 Zabavni ritmi; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Enrigue Villegas pr‘ klavirju; 22.35 Glasba A lahko noč. Družina Josipa Miliča želi ANTONU MILIČU iz Briščikov vse najbolj, še ob njegovem 81. roj st. nem dnevu. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII! Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiia Področje tržaškega indus \ F S S 0 STANDARD v* 6*51161 ar A 0 UIL A Tloris Zaveljskega industrijskega pristanišča, kot bo izgledalo to pristanišče, ko bodo izvršeni vsi načrti pristaniške ustanove. Novo prosto industrijsko pristanišče bo na prostoru 215 tisoč kvadratnih metrov ob južni strani plovnega kanala do čistilnice Aquila, Cstilnice Gaslini, državne ceste in Glinščice. Za industrijsko pristanišče vlada veliko zanimanje in Je po podatkih trgovinske zbornice razpoložljivih ze 23 milijard lir sredstev za gradnjo novih industrijskih objektov SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN ua* vljudno vabi na ŠTEFANOVANJE ki bo 26. t. ra. v dvorani na stadionu ePrvega majat PLES od 21. do 4. ure igral bo AKADEMSKI MALI ANSAMBEL iz Ljubljane Vstop samo z vabilom, ki ga dobite le v predprodaji še danes v Tržaški knjigarni. Zaželena temna iblekal HOTEL CENTRAL POUT0HOŽ se priporoča: 25. in 26. t. m. godba s plesom ZA SILVESTROVANJE PROSIMO, DA PRAVOČASNO REZERVIRATE PROSTORE I .. I TRŽAŠKA KNJIGARNA Trni - (II. as. Oh n čl A k n itli Telojou «1-70« NOVO. J. Pahor: Mladost na Krasu L 400.— Vzponi v Everestu L 1.450,-Vojin; Ponovno svobodni L 900.— K A P « O J ČETRTEK, 24. decembra 195» RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Ricardo Santos; 13.30 Lahke melodije: 17.30 Plesna glasba; 18.00 Schubert: Simfonija št. 5 v B-duru: 18.25 Dvajset minut z orkestrom Len Mercerom; 18.45 »Zarek sonca za ubogo starko«, radijska zgodba; 19 20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Orkestra Melachrino in Man-tovani; Ji.OO «Blagovest o rojstvu Gospodovem po domovih sveta«, božič-re slike; nato Fan-taizija božičnih melodij; 23.30 Božična noč. TRST 12.10 Tretja stran. NACIONALNI PROGRAM 11.30 Komorna glasba; 12.10 Venček pesmi; 12.30 Glasbeni al- ilnllliiiiiiiiililllllltiiiliiiiiiiiMiiiiiiiniitiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. decembra t. 1. sc J« v Trstu rodilo 9 otrok <1 mrtvorojen), umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 8 POROČILI SO SE: inženir Ren-zo Gentiluoci in gospodinja Giu-seppina Condo, pomorščak Guldo Sb sa In gospodinja Giuliana Por-celuzzi, uradnik Vittorio Mlnlutti in šivilja Ottorlna Beltramini, električar Pietro Milazzi in prodajalka Marija Bitežnik, telefonist Domenico Valenti in gospodinja Armida Zega, strojni oficir Luoiano Annese in uradnica Ful v:a Marčni, prodajalec Gennaro Scognamiglio In gospodinja Elena Cesca, zastopnik Pietro Pocecai in gospodinja lolanda Pettorosso. UMRLI SO: 75-letna Marija Stoka vd. Bonivento, 60-letni Fehce Boniello, 79-letna Čarobna Vec-chier por. Beccherini, 61-letni Carlo Marchl, 77-letna Elisabet-ta Goriu por. Taboga, 80-letnl Egi-dlo Padovan, 86-letml Anton Pod-bršček, 60-letni Leandro Marradi, 61-letni Federico Suppani, 30-let-na lolanda Di Carlo. «»— NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Plero 2; De Colle, Ul. P. Hevol-tella 42; Depangher. Ul. sv. Justa f; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanettl-Testa d'oro, Ul Mazzini 43. SLOVENIJA 8.05 Radi bi vas zabavali; 8.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja; 9.00 Iz naših koncertni® dvoran; 9.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 10.10 pve skladbi Franza Liszta: Vodometi v vili (TEste; Don Juan, fantazija; 10.35 Izbrali smo za vas; 11.00 Prvo dejanje Gounodove opere Mireille; 11-8® Oddaja za cicibane; 12.00 Lahka glasba; 12.15 Kmetijski nasveti " ing. Vitomir Mikuletič: Pome® oreha za plod in les; 12.25 Roman Petrovčič poje; 12.40 Kmečka godba vam igra; 13.15 Obvestila in zabavna glasba: 13.30 O® popevke do popevke; 13.55 G. ®Jr zet: Simfonija v C-duru; 14-25 Sporf in športniki; 14.40 Naši P0; slušalci čestitajo in pozdravlj-ajpi 15.40 S knjižnega trga; 16.00 L. M. Škerjanc: 12 preludijev z® klavir — V. Lovec: Pismo — » skladbe za violino in klavir; 16.30 Iz arhiva zabavne glasbe; 17-1° »Mrzel veter tebe žene...«, Devo-ve priredbe narodnih; 17.30 Veliki zabavni orkestri; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Spoznavaj!®0 naše umetnike — XI. — Mezz£ sopranistka Milica Miladinovič, 18.45 Radijska univerza; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ‘® napevov; 20.45 Pojo Los Ca-ribeS; 21.00 Ljubezenska pesem vzhod*’ 21.40 Komorni intermezzo; 33.1® Po svetu Jazza — Sidney Bechet, 23.10 Bela Bartok: Plesna suiM’ 23.30 Popevke za lahko noč. ITAL. TELEVIZIJA „ 17.00 Oddaja za otroke; 18" Poročila; 18.45 »Fermo posta rsdiso«, film; 20.00 Današnji ritm1, 20.30 Poročila; 21.00 »Campan®6 sera«; 22.20 Bratje Iz puščave, dokumentarna oddaja; 23.45 Euro-vision. JUG. TELEVIZIJA ... Beograd 15.00 Četrtkova sre~i'_ r,ja — prenos javne otroSke daje; 18.30 Zabavni športni Pfr poldan — prenos iz Doma sin«1' katov. Zagreb 20.00 »Mikrofon vaš)) — prenos zaključne Javne oddaje iz študentskega centra. ( MALI OGLASI^ BRUSINI CARLO, Trst, Ul. tisti 20, prodaja gospodinja]*' električne predmete — itedilnj* na drva, premog, plin, elektri*" — trajno goreče peči »ARGO« <* na plin in elektriko. Olajšav pri plačilu. Postrežba plina dom — Tel. 29-041. V Ul tižnlci, so na izbiro vsa bunde (vetrni jopiči) vseh u dežni plašči za moške in že ib**'* hlače iz žameta ter že izdela cele obleke in posamezni JdPJrv vse po najnižj-ih v Trstu obstoječih cenah. Nadalje °bvcS^nno da smo ravnokar prejeli 19 ,.| Montgomery plaščev za drčke. ® so v prodaji za vsakega kupca v" leklamni ceni, to j< 4000 UrJL komad. Torej pomnite, v ve trgovini »Felicc« v Trstu bunde po 2900 lir. S rezkom vam priznamo gosto* popust. TRSTU v veletrgovini »Feljc'*! . Carducci 41, nasproti pO*f!L liro vsakovrsth' SOŽALJE y Slovenska prosvetna rvezs Trstu izreka družini ga Antona Podbrščka, 00 letnega odbornika in ^astI’,er71-predsednika prosvetnega ®L štva »S. Škamperle«, sV 1 najgloblje sožalje. ^DAKOTI IN »»KI8HPKVK1J V počastitev spomina pok. Stojana Smerkolja daruje družina M. Morel 2.000 lir za Dijaško Matico. V ista namen daruje Antonio Naglos 3.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojne matere gospoda Zorka in očeta gespoda 2erjaia so nameščenci srednje šole darovali za Podporno šoJsko blagajno 19.500 Ur. Naznanjamo žalostno ve j,g. nas je za vedno zapustil® ga mama in nona JOSIPINA KREŠEVIC roj. BUDAL Sinova z družinama m sorodniki. j, Pogreb bo danes 24. t. b*’.,.-14.30 uri iz hiše žalosti, u CanrvpanelLe 36. Trst, 24. dec. 1959. Sporočamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala FRANČIŠKA CARLI (KRALJIČ) vd ZAVAR1N1 Pogreb drage pokojnice bo danes ob 15.30 v Bo-ljuncu. Žalujoča sestra Mila in ostalo sortx!sfvo Boljunec, 24. dec. 1959. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI Po hudem trpljenju je 23. t. m. v starosti 59 l«1 za vedno zapustil svoje drage CIRIL KRALJ - CARLI Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 28. t m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Trebčah štev. I4 Žalujoča soproga, otroki, vnuki, br,( In ostalo sorodstvo Trebče - Trst - Beograd - Buenos Air*-s, ‘M Nil 1^ PRED NOVO PREMIERO SG y ______________ Vladimir Levstik in «Kastelka» Herbert Griin Samotni^ iz savinjskih hri-eden (že do danes) red-zares poklicnih literatov na Slovenskem, človek, ki je bilo od prezgodnje Radosti pa prav do smrti Pero zares poslanstvo in dnina — Vladimir Levstik je v P°liestem desetletju aktivne-literarstva ustvaril obil-*o bero: začel je s pesmimi 'Zlasti balade!), raztresene so Po «Slovanu» in «Ljubljan-Zvonu» in še marsikje, ? ral jih ni nikoli, komaj Wo jih zato še pozna. Napi-**• nič koliko novel, a razen zbirke tObsojenci* (1908) jih udi m zbral. Novoromantič-n' ljubezenski roman «Zapt-'*i Tine Gramontove* (1917), Pfotiavstrijski pacifistični ro-’n®»i «Gadje gnezdo» (1918), •pčosiia satira «Vinjeva repa-!ca» (1920), politična roma-’» »Pravica kladiva* (1926) 'n »Dejanje« (1934). Lepa vr- IDi esejev, otroških ponesti eoefc brez imena, Peter in gostja), pa cel šop satir (Hi-zzij Pernat, Oblodovci, Rde-volk in Minehaha itd.), ^ oraj 20-letno redaktorsko zlo feljtona v aJutru* — in ‘Pregledna žetev prevodov. evstik je bii eden redkih °venskih prevajalcev, ki *n prevajanje (navkljub dni-^J*ki tlaki) ni sam0 meha-'ono delo, temveč umetnost. ^ zned temi redltimi zopet brez dvoma in brez deba- dolž neizpodbitno prvi. Od ,zn°stne rabote prevajanja ‘Portažree plaže pa do naj-literarnih vzponov ^olstoj, Flaubert, de Coster) 0o velikanska svetovnolite-rn<1 panorama Levstikove-^ prevajalstva. Več kot 70 večinoma dokaj obsežnih tekstov! Kdor prebere sa-Vse, kar je Levstik kdaj ‘»'del, že precej ve o sve-^nern slovstvu. j. Nzootar in pristranec vse oljenje, revež v mladosti, ^Polnile, svetovljan in pun-~~ se je prebijal z lite-lJnirn tločanstvom in samo-trmasto, a vedno po-,j n° ideologijo skozi ščavje ^ venske književniške krč-• V mladih letih pristra- Pariz, v prvi svetovni ^,1 internacija (zaradi na-^ elizma in pacifizma), po lejern°ciji oslabelost in bo- ln zopet tlaka. Zara- te tlake in zaradi samo- j„ Stva nikdar ni do kra-'opel — a ostal je do kra-jj^Potončen in zvest svoji gnezdo» je napisal kt°^ Po vrnit'°i 'z politične l^Mije, ko je še trajalo * t>0 .nje leto prve svetovne ^Ojt-i gotovo gre del bom-'""e dikcije tudi na ra-jj eezopskega jezikaš zara-,®®lieitrej. Zrasel je ta ro-tin * 'o dnojne idejne osnove: Djj. 0rtainega vstajništva zo-ii, °dmira jočo Avstrijo — O <*om"čijsko-materinske faian°sti “oemlje pa krni«. V)te n"7no programatskega iielj n-ia 3e nastalo dosti več, *e)šega s kot le preprosto patetičen domoljuben manifest: poema o vekovitem boju dveh silovitih principov — do skrajnosti vzpete človekove volje (tu je poosebljena v materinski ljubezni) in nadnaturnega monstruma vojne same na sebi. Ravno zato je Kostelka ostala živa in aktualna in je ni zasul arhivski prah zgodovine. Prvotni nagib, da sem se lotil «Gadjega gnezda», je bil dvojen: želja, da bi našel za praktično gledališko delo uporabno besedilo v smislu žlahtne ljudske (po možnosti kmečke) igre — in pietetno spoštovanje do osebnosti pokojnega Vladimira Levstika. Ta dva nagiba sta mi premagala siceršnji odpor do — meni osebno drugače dokaj tuje in skoraj neljube — čustveno-miselno osnove romana, to je do azemeljsko-krvnega* domačijstva in lahkoverno glorifikacijo «ab solatnega materinstva». Toda, kot rečeno: navzlic nazorskemu navzkrižju sem se zaradi onih dveh — čeprav dokaj raznorodnih — nagibov oprijel te misli, da bi bilo mogoče in celo treba postaviti Kostelko tudi na oder. HERBERT GRUEN — Ben videš, Jakec, ta bot bom pej jemu prou lepe praznike,ke sm se rešil ane skrbi. — Pej kej si se rešu? — Znaš, tolko cajta me je skrbelo al bo tisti šah tam u Perzji dobu ženo al ne. Ma zde j sm brou, de jo je dobu jen de se je vre tudi poroču. Jen taku sm forte veseu. — Bejži, bejži, Mihec, kam se zgebla-vaš! Ce jemaš za bet veseu, be mogu bet za tu, ke letos je po sveti ves drugi luft... — Ja, nutre je dosti štroneja. *— Počaki, de povem! Cern reč, de letos smo skori gvišoi, de ne bo vojska. Vsi ta veliki , hodejo de nu les jen se forte martrajo, de be zagvišali mir. Ajzen-hover je obredu pu sveta jen povsod je delau propagando za mir. Zatu moremo bet veseli jen ne za babarije od tistga šaha! — Ma tudi tisto je nekej. Zatu ke tudi šah bo bol u miri, zdej ke bo jemu ženo. N.e bo taku nervozo. Jen, ke je kapo od ane države, je zmiri slabo, če je nervožo. Zatu ke če je nervozo ke nima šfoga, lahko nardi kašen — ku rečejo — mednaroden incident. Zatu čem reč, de je tudi tu dobro za mir, de jema šah ženo. — Nej bo po tvojem! Ma vselih ni povsod taku, ku be moglo bet. Vidi, denmo reč, tisti velek pržon u Rimi, ke se kliče Regina Coeli. Pravejo jen pišejo, de je tam nutre aden umrou zatu, ke so ga martrali; an drugi pej se je tou ubet. Prfi-na govemo se je mogu nekej brigat zraven. — Ma kej nisi brou, de je vre ana komisija rekla, de vse ni neč res, de tu je vse propaganda od komunistou, ke zmiri nekej špičejo proti vladi. De tisti, ke je umrou, je biu vre prej bolan jen tudi namalo na-umen jen ta drugi glih taku. Jen de jeh u tistem pržoni dobro tratirajo. — Kepej, kepej! Vse je prou, vse lepu. Samo deretorja so pej kambirali. Pej povej ti meni, zakej so ga kambirali glih zdej? Ce je vse lepu len prou, zakej ni ostau ta stari deretor? — Jest ne znam. — Pej jest znam. Zatu ke zmiri, ka- dar pride kej ven, naši demokristjani vse pomečkajo. Jemajo dnar, jtmajo oblast jen taku tisti, ke vide kašno lumparijo jen jo povej, nima nikoli ražon. Taku so pomečkali tisto reč sez rimskem kveštor-jem jen taku bojo tudi tu. Tu še bol, ke jema tisti pržon taku sveto jeme. Regina Coeli, ke če ieč Nebeška Kraljica. — Lepo jeme so si zbrali za an pržon, ni kej reč! Fest propaganda! — Sej tudi se ne bo nikoli znalo, ka- du ke razbiva laštre na slovenski šuli pr svetmi Ivani. Ce be pej ti al pej jest kej nardili, be nas preči primli. Ce pej nardiš kašno reč, ke je njem prou, pej si lahko brez skrbi. — Ma vselih se meni zdi, de danes prou ni dan, de be govorili od takeh reči jen od demokristjanskih grehov. Dejmo rajše kej govort od Božiča jen kej voščet! — Prov si reku. Alora mi voščemo vsem Slovencam... — Ne vsem. Tistem, ke so dali otroke u taljansko šulo pej prou ne! — Ben tistem ne. Ma vsem ta drugem jen narbol tistem, ke jeh ni sram, de so Slovenci jen ke so denili svoje otroke u slovensko šulo, jen vsem tistem, ke jeh bojo denili h leti pej voščemo prou vesele božične praznike! — Ja, tudi jest voščeni vse narbulše! PRED NAMI JE KAR CELA VRSTA PRAZNIKOV... Ko bomo imeli prijatelje v gosteh V' ( Čeprav prijatelj ne pride k nam, da bi se najedel, je zahteven O tem, o čemer nameravamo pisati, smo nekaj že pisali, bilo je to pred kratkim, toda o tem bi se dalo še veliko pisati in kdaj bi bil primernejši čas, kot prav sedaj, saj smo pred kupom praznikov, ki so kot nalašč za to, da se sorodniki, prijatelji in znanci med seboj obiskujejo. Božič po navadi prebijemo doma ali v krogu najožjih sorodnikov, toda Stefanovo in Novo leto so prazniki obiskov. Obiski so lahko prijetna stvar, še več, obiski so prijetna stvar, toda marsikatera gospodinja se jih boji, pa čeprav si jih hkrati želi. Boji se jih, ker bi ne hotela napraviti »grde figure«. Niso namreč vse gospodinje take, da bi se znale med «tujimi» ljudmi neprisiljeno kretati. Da jim bo to šlo laže, jim bomo dali nekaj zelo enostavnih, hkrati pa v mnogih primerih tako potrebnih nasvetov. Predvsem naj velja pravilo, da gostov ne povabimo zato, da bi se pri nas najedli. Bistvo obiska je prijetna ura, dve ali tudi več, ki jih prebijemo v skupnem prijetnem razpoloženju. Kljub temu pa je miza še vedno osredje takih popoldnevov ali večerov. Zato ne bo odveč, če bomo .................. mm.immmiiniiini.MII.UIIIIIIII.imiiimiiiiiimiiiiiniiiiiHiiiiiiiii.liiiimiiinmmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimniHiiiiiiiiiiiliiiimiiinimiitnitmmimiiiiiiiiiiiii.. PRED NAJVEČJO ŠPORTNO PRIREDITVIJO NA SVETU Sedemnajsta olimp Italijanski olimpijski odbor, ki mu je poverjena organizacija olimpiade, načeluje brigadi 325 uradnikov - Borba s televizijskimi mrežami - Stalna vstopnica bo stala 104.000 lir 2e v prvem stiku z Rimom se nas dojmi grandioznost dogodkov, ki bodo čez osem mesecev navduševali stotisoče obiskovalcev 17. olimpiade. U. poštevati moramo, da bo v času te mednarodne športne manifestacije prišlo v Rim o-krog 7000 tekmovalcev im športnih funkcionarjev in o-krog 150.000 obiskovalcev — turistov z vsega sveta. Velika palača olimpijskega odbora Italije v Ulici Cre-scenzio 14 je postala organizacijsko središče 17. olimpiade. Pod vodstvom tajnika Del Ne-rija dela tu 325 poklicnih u-radnikov. Tudi kljub naglici in ogromnemu številu dnevnih obiskov (okrog 400 strank dnevno) vlada tu precejšen red. Na vhodu v delovne prostore beležijo avtomatske naprave prihod na delo in odhod z dela članov olimpijskega odbora. Številni člani olimpijskih odborov vsega sveta, predstavniki časopisnih agencij, fotoreporterji, ekipe za snemanje filmskih vesti iz raznih dežel in drugi športni delavci prihajajo vsak dan v Ulico Crescenzio po informacije Največje italijanske, pa tudi svetovne trgovske hiše, vodijo pravo vojno, da bi si zagotovile svoje pozicije na seznamu podjetij, kii bodo sodelovala z olimpijskim odborom, dasi v uradnih publikacijah ne bo reklame. Velika borba dveh največjih svetovnih industrij tovarn ur «Longines» in »Ornega« se je zaključila x zmago te poslednje. Milanska firma «Fratelli Buitoni« eno od največjih podjetij za oskrbovanje Italije z življenjskima potrebščinami, je dobil« koncesijo za oskrbovanje olimpij. skega naselja. Spričo okoliščine, da se v tem naselju predvideva dnevna potrošnja mesa 1.5 kg na osebo, bodo posebni tovornjaki-hladilnikl t« tvrdke uvozili vsak dan v skladišča naselja 10.500 kilogramov razmih vrst mesa. Na seznamu se vrstijo: maslo in olje 1608 kg dnevno; 1050 kg sira; 1400 kg marmelade; 2100 kg zelenjave; 1400 kg sladkorja in 7000 kg sadja. Podjetje »Phillips« bo oskr-belo naselje in središče za tisk z radijskimi aparati, televizorji, električnimi aparati za britje in z drugimi svoji-mS proizvodi. Firma «Heover» iz Londona bo za časa olimpiade dokazovala vsem tekmo- valcem, sodnikom in funkcionarjem, da so pralni stroji, hladilniki, sesalci za prah in drugi aparati tega velikega podjetja »dejansko najboljši na svetu«. Aparate te firme bodo namreč namestili v vseh prostorih in dvoranah olimpijskega naselja. Na seznamu podjetij, ki bodo sodelovala z olimpijskim odborom, so tudi firme »Olivetti«, «Ovomalti-na», »Fiat«, »Coca-Cola«, »Vespa«, »Lambretta«, »Ventura« itd. Verjetno niso za nobeno o- Kot smo včeraj že poročali, je bil film »Tri četrtine sonca« v Ljubljani zelo lepo sprejet. Na sliki njegov režiser Jože Babič, umetniški vodja tržaškega Slovenskega gledališča, po ljubljanski premieri niuiiHmummmmmmmmmmmm, . caA in ttiidmtcmhka tomantika... bili° Sem kil študent, so Uj|. 'hoji starši zelo revni. tje .s.° P ovojni časi in l0 t 'oljenje pri nas je bi-usmeriti v novi žir. >0(Jt',Co »mo takrat študirali. Pogoji- J« bolje je °liati. Ce bi danes tjud-l|U;j!rnlit kako šmo takrat inžplra!«. bi mi doktorji in t>e niTji kvečjemu izgubili r0t) u0led. Saj študentovske Hoj an*'ke tistih let itak ne tvj0 ai° »n tudi nimajo zale nil»ia>>?®’ tfa 3e z redkimi '“"J1* dostopen le ti ste- ki je dodobra pri de- n“rju t •tju j Fo vemo vsi. V ti-»i “e*elah pa, kjer študij »a J visen le od denarja, 1» f'elemajo dijaki primer-io K,'Fendlje ali se zaposli-V«. 'l] ko kakorkoli, tu in bij recimo, le s častni-'žjemami (zato, da pu- stimo ena vrata odprta/j, dokaj zahtesni... Naravno, boste rekli, danes so drugi časi. Res je. danes so drugi časi. Ker pa pisanje o današnji mladini na univerzah zahteva vse drugačno pero, kot je moje, /N, naj ponazorim problem z resničnim primerom. Ko je takole neki zdravnik pripovedoval lastnemu sinu o trdem kruhu in fižolovki iz svojih dijaških let s polpretekli dobi, je sin, ki je bil pred koncem medicinskih študijev, pazljivo sledil pripovedovanju in majal z gluvo v znak začudenja. Ko pa je oče končal svoje patetično pripovedovanje, ga preseneti sin z vprašanjem: »Kaj pa je bit pravzaprav tvoj oče?« «A!i mar tega ne veš? Luški delavec, revež!* »Tako, zato si pa stradal. Meni pa ni treba stradati. Moj oče je zdravnik,* je pripomnil sin pol zares, pol za šalo. In ko je tisti zdravnik, ne vem iz kakšnega vzroka, po mnogih letih študija u-kinil sinu redno mesečno podporo v znesku 30.000 lir, se je »plemeniti« in «hsa-ležni* sin bahal, da. podpira očeta z redno mesečno podporo 30.000 lir. Seveda, pol za šalo, pol zares, Ce komu to ni razumljivo, naj ve, da malone že teče leto 1960! MARTIN SKALA limpiado zgradili tako grandioznih objektov in modernih naprav, kakor za rimsko. Centralni olimpijski stadion za 100.000 gledalcev; stadion za nogomet »Flaminio« za 50 tisoč gledalcev; plavalni bazen za 30.000 gledalcev; majhna in velika športna palača, veslaška steza na jezeru Al-bano, naprave za jadrnice v neapeljskem pristanišču in drugi športni tereni in dvorane so v ogromni meri obremenili finančni proračun prireditve. Dobri poznavalci finančne politike zatrjujejo, da je,bilten o finansiranju vseh teh objektov z dohodki iz športne stave samo delno točen in da so gradbena dela v veliki meri obremenila tudi državni proračun. Po besedah ministra za javna dela Togni-ja, bodo dela na novem letališču stala 22 milijard lir. Tu dela 21 podjetij s 13.000 delavci. Olimpijsko naselje bo sprejelo 1500 družin, gradnja poslopij bo stala 6.5 milijarde lir, medtem ko bodo hidravlične naprave, vodovodi in druge tehnične naprave stale 4.5 milijarde lir. Organizacijski odbor vodi pravo vojno z velikimi televizijskimi uredništvi v svetu. Televizijske družbe se bore za čim večji obseg oddaj in za zmanjšanje stroškov, med-tetm ko se organizatorji bore za zmanjšanje prenosov in povečanje odškodnine. Do sedaj so sklenili sporazum z ameriško televizijsko mrežo CBS, ki bo za 18 ur prenosa športnih tekmovanj plačala 600 milijonov lir. Japonska televizij, ska mreža MHK bo prenašala del atletskih m plavalnih tek-movanj in bo plačala 750 milijonov lir. Poseben dogovor so sklenili v teh dneh z italijansko RAI-TV, ki bo za oddajo olimpijskih iger plačala eno milijardo Ur, Glavna spor pa je z Eurovizijo, ki je ponudila »bagatelno vsoto« 45 milijonov lir. V krogih organizacijskega odbora se je neuradno zvedelo, da bodo od Eurovizije zahtevali 1 milijardo lir ali pa prenosa ne bo. Eurovizija je vsekakor v neprijetnem položaju, ker je nemška televizija ponudila Rimu 780 milijonov lir za prenos enega dela iger. Ekonomski pokazatelji, ki bistveno vplivajo na rimsko razpoloženje in na stališča v olimpijskem odboru, se vrste tudi na drugih področjih dela: tako je v organizacijskem odboru moč videti podatke o izkupičku prodaje filatelističnih izdaj; prodaja olimpijskih znamk v Cortini je prinesla čisti dobiček 3 milijonov lir; na univerziadi v Turinu so za take znamke dobili 5 milijonov lir, medtem ko izvedenci za filatelistično izdajo za olimpiado zatrjujejo, da bodo z izdajami poštnih znamk v Rimu dosegli čisti dobiček od 7 do 8 milijonov lir. PoseDno poglavje gospodarskih kalkulacij predstavlja prodaja vstopnic v vseh deželah sveta. 75 agencij v vsem svetu se peča s tem zapletenim delom. Do sedaj so za i-gre v Rimu prodali nad 120 tisoč vstopnic, kar predstavlja nad 50 odst. celotnega števila izdanih vstopnic. Kljub zelo visokim cenam, je zanimanje ogromno. Za sedaj je 50 odst. vstopnic rezerviranih za tujino, 50 odst. pa za Italijo. Boljša dnevna vstopnica za atletska tekmovanja bo stala 5000 lir, medtem ko bo stalna vstopnica za vse prireditve na velikem stadionu stala 104.000 lir. Stalno mesto slabše kvalitete na velikem stadionu bo stalo 37.000 lir, kar predstavlja mesečne dohodke srednje plačanega delavca v italijanski industriji. Mnoge naloge v okviru obsežnih organizacijskih vpra-šanj bodo rešili s sodelovanjem vojske. S tem v zvezi je prišlo do sporazuma med olimpijskim odborom Italije in vojnim ministrstvom. Ustanovili bodo posebno olimpijsko vojaško enoto 3000 vojakov pd poveljstvom generala. V okviru te enote bodo ustanovili posebne oddelke za dela, telekomunikacije, prevoz, opremo, zavarovanje, tehnično službo, promet itd. Tudi Vatikan je ponudil organizacijskemu odboru svoje sodelovanje in predlagal, da se veliki moderni vatikanski hotel «Domus Mariae« spremeni v središče za tisk in novinarje. Ta predlog je organizacijski odbor sprejel in tako bo ves svetovni športni tisk opravljal svoje obsežno propagandno delo v tem vatikanskem hotelu mizi, bolje povedano njenemu videzu, posvetili več pozornosti. Tudi v bolj skromnem stanovanju, tudi v bolj skromnem okolju lahko napravimo lep vtis, če mizo primerno o-premimo. Nekaj in ne preveč cvetja, ustrezen prt in nekaj primernih prtičkov in miza je že nared. Sedaj preostane drugo vprašanje. Ce imamo goste le v popoldanskih urah ali ob kateri drugi uri — razen za kosilo ali večerjo — in jim nameravamo postreči le s kakim prigrizkom, kozarčkom, pecivom in čajem ali kavo, je stvar veliko enostavnejša. Gospodinja bo to že pripravila, seveda v okviru možnosti in odnosov do gostov. Vsekakor pa tudi za take »krajše obiske«, ki so baje še najbolj prijetni, velja pravilo, naj gospodinja, naj gostiteljica drži do gostov določeno razmerje, kajti zelo zgrešvno je, moleti gostom stalno pod nos pladnje s pecivom ali sendviči. Posebno na take obiske gostje zares ne pridejo povsem praznih želodcev in si privoščijo kaj le zato, da laže popijejo kak kozarček. V drugem primeru pa, ko nekoga ali celo družbo povabimo na kosilo ali večerjo, naj se gospodinja drži približno sledečih pravil: O mizi ne bomo ponavljali, da mora biti primerno pripravljena. Le da namesto primerno vzorčastega prta, pogrnemo mizo z belim prtom. Kar se tiče o-beda ali večerje, naj velja to, da bo obed ali večerja čimbolj enostaven. Naša družina v povprečju ne premore služinčadi, saj so tudi bogate družine odslovile veliko strežnic in kuharic. Iz tega sledi, da pripravlja pri pretežni večini naših liudi obed ali večerjo gospodinja sama Ce pa hoče biti gospodinja z gosti, ne more biti v kuhinji. Kljub temu se kosilo ali večerja da pripraviti tako, da preostane gospodinji vendarle toliko časa, da more sesti med goste. Kako? Juha je že potrebna, skoraj nujna. Za ostala jedila pa se že v naprej odločimo za taka, da jih more gospodinja napraviti, preden pridejo gostje in ji tedaj preostane le postrežba. Vsaka jed, ki bi jo bilo treba delati med tem, ko so gostje že v hiši, se mora s programa črtati. Poleg tega to opravičuje tudi že v začetku omenjena ugotovitev, da gostje ne pridejo le in v glavnem zato, da bi se pri nas najedli, pač pa pridejo zato, da prebijejo z nami nekaj prijetnih ur. Vendar pa mora biti vse pripravljeno tako, da kosilo oziroma večerja tvori popolno celoto. Ob tem bi dodali še nekaj. Marsikatera gospodinja se ponaša s kako svojo specialiteto, Ce je ta specialiteta nekaj posebnega, s kakim posebnim okusom ali močno pikantna, jo prav tako črtajmo, saj vemo, da niso vsi okusi enaki, prav tako ne vsi želodci. To, kar nam lahko ugaja, drugemu ne ugaja, in to, kar našemu želodcu, našemu organizmu ne škoduje, more drugemu škodovati. To velja predvsem za kako specialiteto, ki je pripravljena s pikantnimi primesmi, ali specialiteta s posebnim okusom, kajti niso vse »specialitete« zares dobre... Kar se pijače tiče, je to naloga gospodarja-gostitelja. Ta naj ve, da se prej streže s črnim in šele nato z belim vinom. Kar se pa drugih močnejših alkoholnih pijač tiče, naj se pripravi kak aperitiv že pred obedom. Se najboljša je pristna slivovka. Siljenje z močnimi pijačami in še posebno mešanje močnih pijač pa je zelo nevarno, ker se zaradi naglih posledic ali tudi tako pogostega glavobola razpoloženje v družbi razbije in gostje bodo odšli od nas nerazpoloženi. Mizo smo sicer že dvakrat omenili. Omenili' jo bomo še tretjič. Ce je miza velika in široka, bo sredi mize stala košarica s sadjem, po katerem bodo gostje segali po o-bedu oziroma večerji. Prav tako bo na mizi ena ali več posod s slaščicami, po katerih bodo segale predvsem gostje. Toda če je miza manjša, in to je skoraj povsod, bomo sadje in pecivo prinesli na mizo šele tedaj, ko bomo z nje od- nesli drugo posodo. Pri tem pa bomo ponovno poudarili, naj gospodinja-gostiteljica ne moli stalno pod nos pladenj s slaščicami, pa čeprav so njene specialitete še tako odlične. Redkokdaj se zgodi, da gre vse kosilo ali vsa večerja mimo brez najmanjšega spotik-ljaja. Temu pade iz rok, oni se s čim polije ali kaj podobnega. Ne delajmo iz tega k«, kega problema, kajti najhuje je razbiti razpoloženje zaradi neznatnega incidenta. To pa ne velja samo za gospodinjo, pač pa za vso družbo, za gostitelje in goste. Kar velja glede prepogostega ponujanja gospodinje, velja tudi za gostitelja, seveda glede pijače. Res je, da ni lepo, če kozarci preveč zevajo, toda prav tako ni lepo, če jih neprestano polnimo. Zgodi se nam lahko, da bo gost preveliki vnemi podlegel in tedaj se lahko pripeti tudi najhujše. Saj vemo kaj... Ce se bomo ravnali po teh tako enostavnih napotkih, bo družba vesela in si bodo gostje želeli še več takih popoldnevov ali večerov. (llllilllltllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIllllllltlllMIIIIIIlllllltlOIIIIIIIIIIIIMIIIllllllllllllIMMIIIIMIIIMIII KUHARSKI RECEPT «La pizza napoletana» Gotovo ste že opazili v raznih izložbenih oknih tržaških bifejev posebnost italijanske kuhinje, ki je znana pod imenom «pizza». Mogoče pa še ne veste, da je ta okusna in nekoliko pikantna jed napolitanskega izvora. Morda ne bo odveč, da bi ob tej priliki omenili drobec njene zgodovine. Ze pred približno pol stoletja je bila prav ta pizza vzrok krutega dvoboja med dvema najboljšima pekoma te specialitete. Lastnik naj starejše in najbolj znane gostilne v Port’Albi v Neaplju je sklenil v tej tekmi potolči svojega konkurenta, ki se je drznil postaviti svojo »pizzerio« v isti ulici. Vsak od njiju je potrošil veliko vsoto denarja, da bi nudil vsem številnim odjemalcem toliko pic, kolikor bi jih kdo želel pojesti. Ljudstvo naj bi pokušalo, sodilo in se odločilo za najboljšega. Premagani pa naj bi bil izoohm iz njihovega okraja. «La bat-taglia delle pizze« je ostala slavna v napolitanskih jedilnih letopisih, čeprav tekma ni dosegla svojega cilja. Oba tekmeca sta namreč znala speči tako izvrstne pizze, da domačini, ko so se jih djhro najedli, niso hoteli izreči svoje končne sodbe. Tako še danes, prav v tisti ulici, ki je bila že pred nekaj stoletji zibelka pizze, dobro uspevata obe »pizzerii«, ki sta bili nekoč v hudi konkurenci. Za zaključek pa še nekaj receptov. Najznamenitejša pizza se imenuje «margherita». Testo za 4 osebe: 35 dkg moke, 2 in pol dkg kvasa, 1 osminko mlačne vode ali mleka, kavna žlička soli, žlica o-lja in za oreh masti. Napravi testo kakor za kruh in pusti •lIMMIIHIIMIIHIIIlIHIIIIIHHIHIIIIimillllllllllHmiHUlMlimiHHiHiiiHHHHiHHiMiiHHHnjnumHunjmjm,!,,,,,!,,,,,!!, Večerne obleke in umetno cvetje Letos so moderne kratke večerne in plesne obleke. Za vse te obleke velja le eno pravilo, dobro označen in poudarjen pas in pa dolžina obleke, ki mora biti komaj nekaj pod koleni. V vsem ostalem je obleka po želji ženske, ki jo nosi: lahko je široko nabrana, lahko je povsem gladka, ali pa se razširi pri robu z raznimi volani in naborki. Za večerne svečanosti je torej vedno najbolj primerna kratka večerna obleka, čeprav se marsikateri modni ustvarjalec še vedno navdušuje za dolge obleke. Toda kratka večerna obleka je ne samo lepa, temveč tudi zelo praktična. Lahko jo napravimo iz najdracenejših tkanin, ali pa tudi iz bolj enostavnih: vedno bo lepa, če bomo seveda znale izbrati sebi pravilen kroj. Vsaka ženska bo zato izbrala kroj, ki njeni postavi in starosti najbolj odgovarja, pa četudi bi si v srcu želela drugačno — na primer takšno, kot jo je videla na manekenki, ali pa v modni reviji. Kar pa se tiče tkanin, naj takoj poudarimo, da pripada letos prvo mesto žametu, ki je lahko enobarven ali pa vzorčast. Zametu sledijo satin, nato chiffon, čipke in taft. Izrezi so pri letošnjih večernih oblekah močno poudarjeni, predvsem na hrbtu, medtem ko so od spredaj obleke v glavnem zaprte. Rokavov večerne obleke nimajo, ali pa jih nadomeščajo le ozke naramnice. Najmodernejše barve pa so: vijoličasta. svetlo modra in živo rdeča. K takšnim oblekam spadajo, seveda, dolge rokavi- ce v barvi, ki se rahlo razlikuje od barve obleke. Čevlji so lahko iz istega blaga, ali pa so iz črne svile. Lepo je. če so čevlji okrašeni s svileno pentljo, ali pa z brošo. lahko so pa tudi brez vsakršnega okraska. Ne pozabimo še, da spadajo k takšnim oblekam še ogrlice, ki so iz belih biserov, ali kristalov, kot tudi večerne torbice, ki so okrašene z istim motivom kot čevlji. Kot okrasek so letos zelo v modi umetne rože, ki jih nosimo tako na oblekah, kot tudi na plaščih, torbicah, čevljih in celo rokavicah. Seveda je najlepši okrasek sveža vrtnica; njej sledi umetna vrtnica v poljubni barvi kot na pr. črna, temnoplava, siva ,svetlozele-na, rjava, in celo zlata vrtnica. Kam lahko takšno vrtnico ali podobno cvetico pripnemo? Pripnemo jo lahko na primer na črno svileno bluzo; tokrat bo vrtnica žive barve. Lahko jo pripnemo na krznen ovratnik in sicer v bližini prvega gumba; v tem primeru je lahko vrtnica tudi bela. Lahko jo pa pripnemo tudi na ovratnik pullo-verja, v tem primeru bo vrtnica iz karirastega blaga. Na večernih oblekah bo vrtnica krasila izrez in bo v tem primeru iz zlate ali srebrne tkanine. K polnečem! obleki spada črna vrtnica iz chiffona, ki jo krasijo še dolgi svileni trakovi. Toda modnt ustvarjalci so si izmislili še druge motive. Tako krasijo globoke hrbtne 'zreze na nekaterih večernih oblekah majhne umet- ne cvetice; s podobnimi o-kraski tudi večerne čevlje. kot tudi rokavice, ki spadajo k večernim oblekam, lahko pa pripnemo umetne cvetice tudi na večerne torbi ce, kot tudi na večerne plašče. In, končno, spada u-metno cvetje tudi na moško večerno obleko;. zadnja modna novost je na primer rumen nagelj, ki si ga moški pripne na smoking. vzhajati približno eno uro in pol. Ko se je testo podvojilo, ga še malo ugneti ter nato raztegni po namazanem pekaču za pol prsta na debelo. Ako želiš posamezne porcije, naredi 4 ali 5 hlebčkov, katere raztegneš vsakega zase. Nato večkrat prebodi testo z vilicami in namaži z oljem ali mastjo. Sedaj pa lepo polagaj: mozzarello, paradižnik, nastrgan sir in bosiljak. Za dišavo se sicer največ rabi origano in se tudi najbolj poda k o-stali vsebini. Naj se peče v precej topli pečici približno 10 minut. HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pokažite več razumevanja do osebe, ki vam je pri srcu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Upoštevajte okus in potrebe oseb, ki jih nameravate obdariti. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ce pričakujete neko odločitev, boste s tem v zvezi prejeli ugodne vesti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odložite na poznejši čas neko delo, ki so vam ga naložili, LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Poslušajte brez ugovarjanja pametne nasvete nekega vašega starega prijatelja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pazite na izdatke; prepričajte Se prej o finančnem stanju, če se hočete ogniti neprijetnim presenečenjem TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.) Pri delu 6te raztreseni; skušajte se potruditi, da ne boste zagrešili pozabljivosti ali napak. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Polastil se vas bo lažji nemir, ker nikakor ne dobite pričakovane vesti; STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Utegnete dobiti neprijetne obiske, vendarle pa skušajte ohraniti ravnotežje KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Skušajte vskladiti svoje razpoloženje z razpoloženjem osebe, ki vam je zelo pri srcu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nove finančne perspektive, toda glede novih predlogov je na mestu previdnost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ostanite trdni pred osebami, ki se obračajo na vas za pomoč. J E — Kako čudni so moški. Zamisli si, včeraj sem bila o Franceljnu blazno zaljubljena, danes pa mi ni do njega prav nič... Goriško-beneškl dnevnik Sestanek Zveze demokratičnih občin v Gradiški Za večjo avtonomijo krajevnih ustanov in reformo zakona o krajevnih financah Manjše občine v gorički pokrajini so primanjkljaja ■ Dolg pokrajinske imele leta 1959 za 337 milijonov lir uprave presega že eno milijardo V torek zvečer je bil v Prosvetni dvorani v Gradiški shod socialističnih in komunističnih svetovalcev, ki ga je organizirala Zveza demokratičnih občin. Prisotni so bili socialistični in komunistični župani, odborniki, občinski in pokrajinski svetovalci, katere je orgenizacija povabila, da bi proučili najvažnejše vprašanje, s katerim s prav te dni ukvarjajo krajevne ustanove, to je sprejem proračunov za prihodnje leto. V predsedstvu so bili občinski svetovalec iz Tržiča Vitt.o-rio Semola, občinski svetovalec v Tržiču Tebaldo Boscarol-li, župan iz Ronk Tullio Tre-visan, pokrajinska svetovalka Marija Selič, poročilo pa je imel goriški občinski svetovalec dr. Nereo Battello. Vsedržavni odbor Zveze demokratičnih občin je predstavljal poslanec San Nicolo. Iz glavnega poročila dr. Bat-tella in iz celotne obravnave povzemamo najvažnejše misli. Proračuni krajevnih ustanov (občin in pokrajin) morajo izražati socialne in gospodarske težnje prebivalstva. Toliko bolj morajo občinski voditelji težiiti pri izdelavi takšnih proračunov ravno sedaj, ko se v naši pokrajini izredno veča število suspendiranih delavcev v Tržiču, kar povzroča hude posledice za vse naše gospodarstvo. V glavnem sta se pokazali na tem shodu dve te* nji: HUliiiiiiiiiiliiitiiii litim umni mu umih mi umnim mini lini'hi lil n umu iiiiiiiiiiiiiii ni mtiu Na sedežu kmetijskega nadzorništva Kmetijskim strokovnjakom so pojasnili nekatere zakone Nanašajo se na državna posojila in prispevke za napredek kmetijstva Včeraj je bil na sedežu kmetijskega nadzorništva v Gorici sestanek agronomov, inženirjev, agrarnih izvedencev in geometrov, ki pripravljajo načrte za gradnjo objektov v kmetijstvu. Prof. Marzano jim je prikazal finančne ukrepe države za dvig kmetijstva. Ti ukrepi sestojijo iz posojil in prispevkov za izboljšavo zemljišč in nepremičnin na podlagi zakonov štev. 949 od 25. julija 1952. leta, štev. 215 od t3. februarja od 1933. leta in štev. Sl od 1. julija 1946. leta. Finančni ukrepi bodo dosegli svoj namen, če se bodo raz.po-ložljiva sredstva pravilno uporabila pri izdelovanju racionalnih načrtov kakor tudi pri samem izvajanju 4el (gradnja stanovanjskih poslopij, hlevov, gnojišč, hidrografska ureditev zemljišč itd.). Prof Marzano je prikazal zakone in postopek, da ne bi prišlo do zakasnitve roka in napačnih tolmačenj. Številni prisotni so zahtevali razna pojasnila v teh vprašanjih. «»------ 29. decembra seja pokrajinskega sveta Kakor poročamo na drugem kraju, se bo 29. decembra sestal pokrajinski svet v sejni dvorani trgovinske zbornice. Seja se bo pričela ob 20. Na njej bodo razpravljali tudi o vprašanjih svetovalcev KPI glede položaja prebivalcev Fossalona, ki so prejeli zemljo Ustanove Tre Venezie, in o finansiranju konzorcija za letališče v Ronkah. «»------- Urnik trgovin za praznike Zveza goriških trgovcev sporoča, da je prefekt izdal urnik, ki velja za vse trgovine goriške pokrajine. Četrtek 24. decembra; vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri. Mlekarne in pekarne bodo razdelile mleko in kruh tudi za naslednji dan. Petek 25. decembra: vse trgovine .razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13 ure, bodo zaprte cel dan. Sobota 26. decembra: vse trgovine vštevši cvetličarne bodo zaprte cel dan. Mlekarne in pekarne bodo odprte dokler ne razdelijo vsega blaga. Nedelja 27. decembra: v dopoldanski urah bodo odprte naslednje trgovine: mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, trgovine z živili in cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan. __»»----- Dovoljenj« kvesture za urnik javnih lokalov Goriška kvestura »poroča, da so lahko javni lokali naše pokrajine odprti celo noč v naslednjih dneh: 24., 25., 26., 27. in 31. decembra 1959 ter 1., 5. in 6. januarja 1960. leta. Za javne lokale, v katerih se prodajajo samo alkoholne pijače, zgoraj omenjeno navodilo ne velja. «»------ naročnino za mesečnik trg. zbornice Goriška trgovinska zbornica sporoča, da z 31. decembroBi poteče naročnina za mesečnik trgovinske zbornice. Kdor ga •ali ponovno naročiti mora po- ravnati naročnino do 15. januarja prihodnjega leta. Naročnina znaša 3200 lir. - — s » -— Nesreča motociklista v Ul. Tabaj Ob 17.45 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 48-letnega Armanna Concino iz Moše. Delavec se je z motociklom peljal po Ulici Tabaj. Ko je prekoračil železniško progo, mu je zadnje kolo zdrsnilo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga obdržali na opazovanju zaradi hudih poškodb na glavi. — k a iNajdeni predmeti Poveljstvu mestnih stražnikov so pošteni najditelji izročili v varstvo naslednje najdene predmete: žensko zlato zapestno uro brez stekla in pasa, štiri šope ključev s tulci, dva para naočnikov, štiri moška kolesa, čepico dežnega plašča iz nylona, usnjeno torbo, v kateri je nekaj barvic in šestilo, platneno torbo s 5 pari telovadnih copat, par in eno usnjeno moško rokavico. Kdor smatra, da so predmeti njegova last, naj se zglasi na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini št. 7. 1. Priznati je treba občinam več svobode pri njihovem delovanju, kar naj se doseže tudi z ustanovitvijo avtonomne dežele s posebnim statutom v skladu s členom 116 ustave 2. Doseči je treba reformo zakona o krajevnih financah ker bo samo na tak način mogoče pomagati občinam iz finančnih težav. Na podlagi proračunov za leto 1959 so imele manjše občine (izvzete so občine Gorica, Gradež, Ronke in Gradiška) predvidenega 337 milijonov lir primanjkljaja, katerega so pozneje krile z dodatnimi davki na zemljišča in zemljiške dohodke (214 milijonov) in s posojili (131 milijonov), da so dosegle ravnovesje. Proračun pokrajinske uprave za leto 1959 je predvideval 255 milijonov primanjkljaja, ki so ga krili s prej omenjenimi dodatnimi davki (39 milijonov) in z najemom posojila v znesku 216 milijonov. K temu moramo dodati še to, da zi a^a dolg pokrajinske uprave za kritje kroničnega primanjkljaja že nad eno milijardo. Povsem naravno je, da take občine, ki imajo pasivni proračun, nimajo nobene svobode pri svojem delu; izvršujem lahko samo skrajno potrebna javna dela in ne morejo poleg tega napraviti ničesar drugega iz enostavnega razloga, ker za druga dela nimajo denarja. S tem v zvezi se kot rešitev pojavlja zahteva po reformi zakona o krajevnih financah, na podlagi katerega naj bi država prevzela nekatera finančna bremena, ki so sedaj mer skrb za javno vzgojo, za mestne stražnike, poljske čuvaje, gasilce itd. Dasiravno imajo vse demokratične občine primanjkljaj, so v proračunih endarle dale zelo močan poudarek socialnim in gospodarskim vprašanjem, ki jih po svojih najboljših močeh zadovoljivo rešujejo v korist občanov. Na koncu sestanka so sprejeli zaključno resolucijo, v kateri nakazujejo smernice t>-pravne politike, ter resolucijo naslovljeno predsedniku poslanske zbornice, v kateri zahtevajo ustanovitev dežel« Sprejeli so tudi sklep, da bodo imeli upravitelji med seboj več sestankov in da se bodo tesneje povezovali z občani Iz sodnih dvoran Tudi včeraj je amnestija rešila neKaj malopridnežev Odnesel mu je «samo» 10.000 lir . Hčerka ji je zažgala 60.000 lir - Potem ko mu je zapravila denar, mu je ukradla zlato zapestno verižico Z aplikacijo amnestije 111 pomilostitve ter z oprostitvijo, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov, so sodniki včeraj zadnjikrat zasedali pred prazniki. Čaka jih sicer še dva dni dela tik pred novim letom in nato bodo o-stale dvorane prazne vse do otvoritve novega sodnega leta. Prvi, ki se je rešil kazni zaradi amnestije, je bil 23-letni Guerrino Suban iz Ul. Vigneti 8, ki je bil obtožen, da je 6. marca lani ukradel 52-letnemu Raoulu Miniju iz njegove sobe v hotelu Roma 10 tisoč lir. Tatvino je prijavil Mini o-sebno pred 6. uro in je pripomnil, da mu je neki Guerrino ukradel ne le bankovec, temveč tudi ženski prstan, zapestno uro in žensko zlato zapestnico. Guerrina so kaj kmalu identificirali za Suba-na, katerega so našli doma. Na policiji je Suban priznal tatvino, a le bankovca, medtem ko ure, prstana in zapestnice sploh ni videl. To je presenetilo policijske organe, ki so hoteli razčistiti zadevo. Zato so napravili preiskavo tudi v hotelski sobi, kjer so našli vse predmete, IIHHHIIHIIIIHIHIIIIUIIHIIIHIHHHIHIHIIHIUIIUIHUlMIUIIItllHIHHUHIHHUllMIIUUlUIIIIIIUIIl Seja pokrajinskega odhora Šolsko skr se preseli v Ul. Cardueoi Proučitev proračuna za leto 1960, ki ga bodo predložili na seji pokrajinskega sveta 29. decembra, je bila osrednia točka dnevnega reda seje pokrajinskega odbora, ki je bila v torek pod predsedstvom odvetnika Culota. Odborniki »o izdelali tudi poročilo, ki bo spremljal proračun. Ostali del seje so posvetili upravnim stvarem. Podali-šali so delovni odnos z nekaterimi začasnimi uslužbenci in uredili gmotni in pravni položaj nekaterih uslužbencev, ki na ramenih občine, kot na pri- Blagovna izmenjava v novembru Vrednost uvoženega in izvoženega blaga znaša 276 milijonov lir 7 uvoznih in 76 izvoznih dovoljenj - Velik uvoz z neposrednim dovoljenjem carine Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi med obmejnima področjema so v mesecu novembru izdali operaterjem 7 uvoznih dovoljenj za 7,7 milijonov lir vrednosti blaga. Z neposrednim dovoljenjem carine je bilo uvoženega za 83 milijonov blaga. Izstavljenih je bilo še 76 dovoljenj za izvoz blaga v vrednosti 186 milijonov. Z obrtnico so uvozili govejo živino za zakol (vrednost okoli 5 milijonov), zelje (en milijon) ni razno blago za 1,5 milijona. Z dovoljenjem carine pa so uvozili perutnino (4,7 milijona), divjačino (1,3 milijona), kurjavo (38 milijonov), razne vrste lesa (25 milijonov), idrijske čipke (4,6 milijona) itd. Z obrtnico so izvolili tkanine in prediva (35 milijonov), oblačila (16 milijonov), električni in elektrotehnični material (4,5 milijona), hidravlični material (7 milijonov), kolesa in nadomestne dele (20 milijonov), avtomobilsike nadomestne dele (4,4 milijona), razna zdravila (23,7. milijona), računske in pisalne stroje (3,2 milijona), umetne tkanine (11 milijonov), fotografski material (2,2 milijona), tehnične filtre (8.1 milijona), pokrivala za petrolejske vrelce (14,9 milijona), drogerijsko blago (7.2 milijona), plinske štedilnike (3,2 milijona) itd. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIinilllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIflllllllMIIIIIIlUinilllHIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllll Pismo iz Nove Gorice ZSPD organizira SILVESTROVANJE V PROSVETNI DVORANI v GORICI v znamenju •meiMa leuliiiiln® lela na AnMi» Vstop samo z vabili, ki so na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1. VSI TOPLO VABI^JENI. Živahne priprave za vesel« praznovanje Novega leta Razstava akademskega slikarja Rafaela Nemca - Plodno delovanje Goriškega gledališča V vrsto kulturnih prireditev — akademij — ki so jih organizirale politične in množične organizacije, zlasti Zveze borcev in Združenje rezervnih oficirjev na čast 18. obletnice ustanovitve prve regularne enote Jugoslovanske ljudske armade, se je lepo uvrstila tudi slikarska razstava akademskega slikarja Rafaela Nemca v upravni zgradbi v Novi Gorici. To razstavo je priredil Goriški muzej za zaključek svoje letošnje plodne razstavne dejavnosti. Na njej je prikazanih 35 Nemčevih del. ki so sv nekem smislu retrospektivna, čeprav ne docela popoln prikaz njegove umetniške razvojne poti, ki jo že od vsega začetka označuje žilava in brezkompromisna borba v iskanju lastnega likovnega izraza, do katerega se je slikar dokopal po dolgih letih intenzivnega študija*. (E. Smole). Rafael Nemec, ki poučuje likovno umetnost na gimnaziji v Novi Gorici, se je u-veljavil kot prvorazredni u-metnik že na svoji razstavi v Benetkah, nato pa na vseh kolektivnih in samostojnih razstavah v Postojni, Šempe- tru, Novi Gorici, Cetinju in v Sarajevu ter kot kopist fresk iz Crnogroba tudi na razstavi umetnosti Jugoslavije. Pot njegovega umetniškega ustvarjanja pa se nenehno vzpenja. Resnično bogato razstavno žetev v Novi Gorici pa bo letos zaključila Studijska knjižnica, ki bo v počastitev jubilejnega leta KPJ v soboto odprla razstavo marksističnega tiska. Prav tako v soboto pa bo Goriško gledališče odigralo premiero #Charleyeve tete*, komedije, ki jo režira A. Jelačin. To bo že letošnja peta premiera tega gledališča, katerega aktivnost je vidna tudi iz tega, da je imelo to jesen že 40 predstav. Peto premiero pa bo gledališče i-melo v nedeljo, ko bo za o-troke uprizorilo pravljično i-gro »Janko in Metka* v režiji Sergeja Ferrarija. Sobotna prireditev bo torej komedija Thomasa Brandina, komedija, ki je v zadnjih letih doživela že več filmskih realizacij, prešla pa tudi številne odre Evrope in Amerike Komedija, ki nudi občinstvu dve uri resničnega — nevsiljenega razvedrila. In u-pamo, da naše gledališče, ki si vse bolj pridobiva ugled, tudi tokrat ne bo razočaralo. Za zaključek današnjega pisma naj zapišemo še, da se gostinci in nekatere družbene organizacije že vneto pripravljajo na to, da pripravijo v Novi Gorici kar najbolj veselo silvestrovanje Plesnih zabav ta dan ne bo manjkalo, saj bodo za to poskrbeli tako v novi restavraciji in kavarni v Novi Gorici kot v hotelu »Sabotin*. Društvo »Svoboda* pripravlja silvestrovanje v upravni zgradbi, gradbinci — stranski obrati gradbenega podjetja Gorica — Pa v svojih prostorih, kjer je prostora za bil. zu dva tisoč ljudi. Za vesel prehod iz starega v novo leto bodo poskrbeli tudi pri »Kekcu* in v planinskem domu na Lokvah. Večina gostinskih obratov ima za Silvestrovo že precej rezervacij. Družbene organizacije in delovni kolektivi skrbijo tudi za veselje najmlajših, katerim pripravljajo razen prihoda Dedka Mraza še več drugih prireditev in presenečenj. J. J. je nastal na podlagi dveletnih službenih obdobii Odobrili so nadaljevanje gradnje velike dvorane in telovadnice tehnično-ekonomske-ga inštituta ter v ta namen izplačali predujem 5 milijonov podjetju Pinzani iz Trsta ki ima dela v zakupu. Odobrili so še izplačilo 17.7 milijona za zidarska in inštalaterska dela v poslopjih, ki so jih zgradili za pokrajinske uslužbence v Ul. Vittorio Veneto Odobrili so osnutek najemne pogodbe s hranilnico glede vselitve šolskega skrbništva v bivše prostore hranilnice v Ul. Carducci. Preselitev, ki se bo izvršila 1. januarja, je bila potrebna zaradi te ga, da bo imelo šolsko skrbništvo v novih prostorih na razpolago več prostora, ki mu ga sedaj na Verdijevem korzu primanjkuje. «»------- Trčenje orožnika na Travniku , • Na Travniku je včeraj popoldne prišlo ido prometne nesreče, v kateri se je laze ranil 33-letni orožnik Giuseppe Sini. Z rešilnim avtom, so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu obvezali odrgnine na piščali desne noge. Ozdravel bo v dveh dneh. «*— Pri Rdeči hiši je padel s kolesom Na obmejnem prehodu Rdeča hiša je včeraj ob 16. uri padel s kolesom 51-letni jugoslovanski državljan Franc Peršič. Ker se je mož potolkel po obrazu, so ga z rešilnim avtom prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. ■*—- Nesreča mopedista v Ul. Ascoli V Ul. Ascoli je včeraj padel z mopedom 28-letni Alfredo Furlan. Pri padcu se je fant udaril v lobanjo; zato so mimoidoči poklicali avto Zelenega križa, da ga je prepeljal v civilno bolnišnico, 'kjer so mu zdravmilci nudili prvo pomoč. Roka mu je obtičala v motorju Včeraj ob 15.25 so poklicali gasilce v Ul. Colombo. Šofer Luigi De Carli je tam namreč skušal popraviti neko okvaro pri kamionu; po končanem delu pa ni mogel izvleči roke iz bata. Delavci, ki so prisostvovali prizoru so poklicali gasilce, kii so s pomočjo vitla rešili možu roko iz nerodnega položaja. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč. -—o------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Kratke ljubezni v letovišču Palma di Maiorca*, A. Sondi, B. Lee VERDI. 17.00: »Mednarodna spletka*, G. Grant, L. Saint, v barvah. VITTORIA. 17.15: »Glejte a ne dotikajte se jih*, U. Tognaz-ai, L. Orfei, oinemascope. CENTRALE. 17.00: «Pozor na pero*, barvna slikanica, sledi dokumentar »Zgodba rdeče ribice*. MODERNO. 17.00: »Rim odprto mesto*. DEZURNA°LEKAHNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. n* —- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 7 stopinj ob 14. uri, najnižja 2,2 stopinje pod ničlo ob 5.30. Vlage 93 odstotkov. katerih izginotje je Mini prijavil. Suban je moral pred sodnike, a amnestija ga je rešila zapora. * Isto je bilo s 34-letno Lo-retto Susmel s Stare istrske ceste, ki je januarja lani brez poslovitve izginila iz stanovanja 52-letnega Viktorja Muhe, s katerim je živela. Izginila pa ni sama: s seboj je namreč odnesla moževo obleko in plašč, nekaj zlatnine in 105.000 lir last Muhove snahe Guerrine Mlach. Takoj po prijavi so začeli žensko* iskati, a je v Trstu niso mogli iztakniti. Sele kasneje jim je padla v roke m tedaj se je izgovorila, da je 2. januarja čistila stanovanje, ko je opazila svojo hčerko, ki je prižigala papirčke na električnem ogrevalniku. Ko je prišla bliže, je spoznala, da je zažigala 5 in 10.000-lirske bankovce. Iz strahu pred Mu-hom in predvsem njegove snahe, je pobrala šila in kopita in hotela v Benetke ali v Genovo, kjer je upala, da bo našla prijatelje, ki bi ji posodili 60.000 lir. Menila je namreč, da ji je hčerka z zažiganjem zapravila to vsoto. Ker pa ni imela denarja za vlak, je pobrala Muhovo obleko in plašč, ki ju je zastavila v zastavljalnici. Z denarjem si je kupila listek za Benetke in ker tu ni našla osebe, ki bi ji pomagala, je odšla v Genovo. Tudi tu ni našla prijateljev, zaradi česar ji ni preostalo drugega kot se vrniti v Trst. Muha ji je seveda vse oprostil, njegova snaha pa ne, ker je hotela denar nazaj. Zenski je prišla na pomoč amnestija- * £ * Graziella Zorzenont por. Ve-snaver iz Ul. Pondares je najprej nekaj časa živela z naivnim 25-letnim Domenicom Ma-grom iz Tricarica (prov. Mat-tera), ki je prišel z 90.000 lirami v Trst in ko je ostal skoraj brez denarja, mu je ženska osmuknila z zapestja 9.000 lir vredno verižico, katero je zastavila. Magro je spoznal Graziello v nekem baru v Videmski u-lici in ves prosti čas sta preživljala kot dva zaljubljenca na prostem. Zvečer sta se zadrževala po barih in ko so te zaprli, sta hodila prenočevat na postajo. Zenska namreč ni hotela v hotele in to iz strahu pred policijo. Nekega dne pa je Magro o- pazil, da mu je zmanjkala verižica. Ker je videl v ženskini torbici polico zastavljalnice; je takoj uvidel, kdo je tat. Z zapestnico pa je izginila tudi ženska in Magru, ki je imel v žepu le borih 500 lir, ni preostalo drugega kot žensko iskati. Našel jo je v nekem baru na trgu pred bolnišnico. Povabil jo je na cesto, a namesto nje sta prišla dva čokata fanta, ki sta Magra celo pretepla. Naveličan vsega, je južnjak stopil do policije, kjer je Ve-snaverjevo prijavil. Na razpravo Vesnaverjeva ni prišla, a ker je bilo v aktih dovolj dokazov za njeno krivdo, so ji sodniki prisodili lete dni zapora in 8 tisoč lir globe, kar pa so ji na podlagi zadnje amnestije pomilostili. * * * Zadnji obtoženec, ki 'je moral pred sodnike pod resno obtožbo tatvine lambrete, jč bil 35-letni Germano Mitri iz Ul. Diaz.^ Mitri se je mareg lani srečal v neki gostilni pri Sv. Jakobu z nekim človekom in je z njim nadaljeval popivanje tudi v Cavani. Okoli 3. ure popoči pa je prijatelj izginil in ker se mu je hotel maščevati, je Mitri prijel za lambreto, s katero je mislil, da sta se z znancem pripeljala v Cavano in jo hotel odpeljati v drugo ulico. Prišel je le do Ul. del Pešce, kjer ga je ustavil E-doardo Morgan iz Cavane, ki ga je obtoževal, da mu je u-kradel lambreto. Mitri se je sicer izgovarjal, da ni hotel ničesar ukrasti, ker ne zna šofirati skuterje, a vseeno je' moral pred policijo in včeraj pred sodnike, ki so ga, pa čeprav je tožilec zahteval zanj poldrugo leto zapora, o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov. Povečanje prometa v koprskem pristanišču V prvih enajstih mesecih letošnjega leta se je promet koprskega pristanišča povečal za 25.5 odst. v primeri z isto dobo lani. Predvideva se, da bo šlo do konca leta skozi koprsko pristanišče 70.000 ton blaga. Z izgradnjo novega modernega skladišča in drugih naprav se bo zmogljivost koprskega pristanišča v kratkem povečala. BOS. Ultlltll UH HIIIHIHIIIHIIIIIIIIIIIIIMHIII IIItHIIHIIHIHIIIIHIIinHIIIIIIIIIIII Hilli Hill I1IIHIH llllllllf Ljubosumen zaročenec iz Studenega pri Postojni Zaročenko je ustrelil nato pa napravil samomor Utonil je v deroči Dragonji - Električni tok ga je ubil Iz ljubosumja je v ponedeljek Jože Simšič ustrelil s pištolo svojo zaročenko Pav(o Mihar iz Strmca pri Postojni. Jože Simšič je nato pobegnil in so ga dva dni zaman iskali. Včeraj dopoldne pa so tudi njega našli mrtvega v Belski na dnu ene od mnogih kraških vrtač. Dogodek je okoliško prebivalstvo zelo presunil, saj pro-dobnega primera že dolgo ne pomnijo v tem kraju. * * * Narasla reka Dragonja, ki teče izpod znanega vinogradniškega posestva ((Brič*, je zahtevala v tore** človeško žrtev. Čeprav ta reka le malo kdaj prestopi bregove in postane nevarna za vse tiste, ki hočejo prestopiti njene bregove na krajih, kjer ni mostu. Z vozom sta hotela prebroditi Dragonjo in kljubovati njenim valovom brata Ivan in Jože Peterosi , iz Krkavč. Iz do sedaj še nepojasnjenih vzrokov je narasla Dragonja zavlekla v svoje valove Ivana, ki ga do sedaj še niso našli. * * * Pri gradnji hiše Jožeta Koželja v Piranu se je včeraj smrtno, ponesrečil Janez Ko-fejac. Zaradi slabe električne napeljave je pri delu prijel za žico, ki je bila pod tokom in bil na mestu mrtev. KINO BELVEDERE na Opčinah ULICA CARSIA predvaja danes 24. t. m. ob 18. uri izvrstno delo v cinemascope barvni VVarner film: NEDISKRETEN Igrajo: CARY GRANT in INGRID BERGMAN muc na \ihmini7k predvaja danes 24. t. m ob 18. uri barvni film: fllBERIDSORDI MARISft AUASI0 INOE SCHOENER NIKI DANTINE RJGGARDO OARROME LUGI A NO MARGEUl MARlSA GASTEtAMI NINO MANFREDI tienetke. » Vozni red avtobusov (postaja na Trgu Liberti) Odhodi Prihodi Bazovica - Padriče - Gropada - Trebče Ob delavnikih; 7.30* 9.30 — 10.45 — 12. - 13.10* 14.* - 15.30 — 16.50 - 17.30 — 18.* — 18.50* - 19.50» — 20.40 — 22.40. Ob praznikih; 7.25 - 8.30* — 10.’ — 11.* - 12.30» — 13.10* — 13.50 — 14.30 - 15.* — 15.30 - 16. - 16.30 — 17. — 17.30 — 18. - 18.30 — 19. — 19.45 — 20.30* - 22.30* — 24. * Skozi Gropado Ob delavnikih: 6.30* - 6.50* — 7.25* ~ 7.55» - 8.50 - 9.20 — 1«« — 12.15 — 13.05 — 14.50* - 15.45 - 16 50 - 17.55 ~ 18.40 - 19.35 - 20.30 — 22.3« Ob praznikih; 7.05» - 8.30 - 9.45 — 1’U* — 12.15 — 14.25’ - 14.55 — 15.45 — 16.10 - 16.30 - !*• — 17.30 - 18.15 — 18.40 7 19.30 - 20.05* — 20.30 — »• — 21.30 — 22.25* — 23.50. * Skozi Gropado NABREŽINA (SKOZI KRIZ) Ob delavnikih: 6.20 - 7.30* — 8.45 — 10.30 — 11.45 - 12.30* — 13.15* — 15» — 16.20» — 17.30 — 18.50» — 19.45* — 20.30*. Ob praznikih: 6.45* - 8.30* — 10.* — 12.* — 13.15» - 16.20» — 17.20* -- 19.20 — 20.30*. Ob delavnikih: , 6.10 — 6.45* — 7.30 — 8.» - 9.30* - 10.20 — 11.40 " 13.10 — 14.50* - 16.15* " 17.25 (samo ob četrtkih) " 17.45* — 18.40 — 20.20 " 21.40*. Ob praznikih: 8.20* — 9.35 — 11.30* " 13.05* — 14.30* — 16.05* " 17.10* — 18.30» — 20.30 " 22.35*. * Za sanatorij * Za sanatorij BANI Ob delavnikih: 5.50 — 7.40 - 8.40 — 11, - 12.30 - 13.50 - 17.15 — 17.50 - 18.30 - 19.30. Ob praznikih; 8. - 9.30 - U. - 12 30 - 14.30 — 16.30 — 19. Ob delavnikih: ,, 6.45 - 7.35 - 8.30 - 9'55 — 13.20 - 13.25 — 15.45 " 18.45 - 19.35 - 20.30. Ob praznikih; 9. - 10.35 — 13.20 r- 14.25 — 16.15 — 18.45 = CEROVLJE (NABREŽINA - SEMPOLAJ Ob delavnikih: 7.30. Ob praznikih: 15. — 20.30. Ob delavnikih: 7.55 — 13.10 - 17.30. Ob praznikih; 11.30 - 17.30. MAVHINJE) Ob delavnikih: 9.30. Ob praznikih: 17.10 — 22.35. PESEK Ob delavnikih: 8.55 - 14.20 — 18.30. Ob praznikih; 12.35 - 18.25. FERNETIČI — REPENTABOR — V. REPEH Ob delavnikih: 7.15 — 10.30 Ob praznikih: 10. - 12.30 - 14. — 16.20 — 18.30 — 20.30. Ob delavnikih: 6.20 - 19.40 Ob praznikih: 7.20 - 11.30 - 18.55 17.45 — 20.15 — 22.05. Ob delavnikih: 7.35 — 10.45 — 17.30 — 19.45. Ob praznikih: ■ 11. — 13.45 — 18. SAMATORCA Ob delavnikih: 6.20 - 7.20 - 14.40. Ob praznikih; . 6.20 — 12.40 — 14.59 19.10. SEMPOLAJ Ob delavnikih: Ob delavnikih: 7.30 -- 13.15 — 16.20 — 6.45 - 9.30 - l4-50 18.50. 17.45 - 20.20. Ob praznikih; Ob praznikih; .. 6.45* — 10. - 15. — 20.30. 8.20 — 11.30 — 17>1 ----------------------------------- 22.35. * Do bloka pri Gorjanskem BAZOVICA - TREBČE Ob delavnikih: 7.30 — 10.45 — 13.10 — 15.30 — 18. Ob praznikih: 7.25 — 8.30 — 10. — 11. 12.30 — 13.10 — 13.50 — 14.30 — 15. — 15.30 — 16. FERNETIČI Ob delavnikih; 4icn 9.30 - 12.15 — 14'^ 16.50 — 19.35. Ob praznikih: ,t\5 7.06 — 8.30 - 9.45 - * -— 12.15 - 14.25 - 14f" 15.45 - 16.10 — '16-30. n- 11.ou — 10. — ja.ou — JO. — J0.4D — 10.iu — xw,a iO 15.30 — 16. — 16.30 — 17. — — 17.30 - 18.15 - SZ! 17.30 — 18. -19.45 — 20.30 18.30 — 19. 22.30. 19.30 - 20.05 - 20.30 — 21.30 — 22.25 — 23.5Ui JL STARE MILJE (SKOZI CAMPORE) Ob delavnikih: .40 - 7.40 - 9 55 13.15 - 148 Ob delavnikih: 6.45 - 7.50 - 10. — 12. -13.30 — 16.30 - 17.45 — 18.30 _____________ ____________ - 19.15 — 20.30 (samo ob so- 16.50 — 18. - 19-05 botah). Ob praznikih: 6.35 — 8.15 — 10. — 12. — 13.45 - 15.15 — 18.30 — 20.10 — 21.45. 11.25 Ob praznikih: 6.30 - 7.40 9.55 — 13.20 - 15.05 ' — 19.50 — 21.35. 20. - TRZIC (SKOZI SESLJAN) Ob delavnikih: Ob delavnikih: jj.02 7. - 9.30 - 12.05 - 16.05 6.52 - 9.02 - 1122 ,^57 " - 18.15 - 20.05 - 23. - 16.12 - 17.57 — 21.57. Ob praznikih; Ob praznikih; .m *" 7.35 - 9.30 - 12.05 - 14.30 9.17 — 11.22 — 18.15 — 20.05 23.20. 16.22 — 19.52 U. TRŽIČ (SKOZI BANE — SESLJAN 13.20. GORICA Ob delavnikih; Ob delavnikih: 1«. 7. - 13. 14.30 — 19. 8.15 13. - H-30 Ob praznikih; Ob praznikih: . 1“ 7. - 9.55 — 12.30 — 13.30 8.30 — 12.30 — 14> — 19.30. Ob delavnikih: 8. - 14. Ob praznikih; 7. — 14. — 21.30. 21.20. ČEDAD (SKOZI KRMIN) Ob delavnikih: 8.35 - 17 35 -sobotah). Ob praznikih: 12.20 — 19.45. (ob Ob delavnikih: 8.15 - 13. - 17.45 - 19. Ob praznikih; 7.45 — 13. — 17.45 — 19.30. GRADEŽ (SKOZI TRZIC) ^ Ob delavnikih: _ 18^ 7.45 9.15 - l4-45 Ob praznikih: .« ^1«'^ 7.45 - 9.15 - I3-13 VIDEM (SKOZI TRZIC) „ 7.30 - 13. - 15. - 18. 7. - 7.30 - »-3« „ ' - 14. - 15.45 - »8- HERPEIJE Ob torkih: 13. — 19. Ob sobotah: 7.30 — 13. Ob torkih: 9.25 -* „ Ob sobotah: 10-10 7. — 17.30. 7.15 - 18. REKA 8.20 19.20. LJUBLJANA 9.30 — 20. ZAGREB (SKOZI SEŽANO IN LJUBLJANO) 16. 10. PULJ 15. Ob nedeljah; 7.25 — 15. SEŽANA bot0K Ob petkih in sobotah; Ob petkih j* 10 7. - 15.30. 10.50 - j®£h;K i« Ob ponedeljkih in Ob ponedell* nedeljah: nedeljah: 9.30 =3 19. 9.20 rt l® 50. I°-45- ..n. Ob nedeljah. 10.45 — 20. M§ S.*: f&Mm iKnflB(NiMNW ywfw wi|RI Pietro flrgento bo dirigiral v Rusiji Na vabilo sovjetskega ministra za kulturo bo dirigent Pietro Argento te dni odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer bo imel več koncertov z državnimi orkestri v Moskvi, Leningradu in Kijevu. Dirigent Argento je znan v umetniških krogih SZ od 1. 1950, ko je na glasbenem festivalu v Benetkah spremljal sovjetskega pianista Ghislelsa, I. 1958 violinista Malinina v gledališču Massimo v Palermu. Retrospektivna razstava L. Špacapana na bienali Za beneško bienalo je podkomisija, katere član je tudi kipar Mascherini iz Trsta, predložila imena italijanskih umetnikov, ki bodo povabljeni na razstavo. Med slikarji je tudi ime Antona Mušiča. Pripravljena pa bo tudi obširna retrospektivna razstava Lojzeta Špacapana. Ingmar Bergman se je zopet Po »National Board of Review of Motion Pictu-res» v ZDA je bil označen kot najboljši film leta švedski film Ingmar-ja Bergmana »Mesto jagod«. Iz tega filma je tudi najboljši igralec leta Victor Šjostron. Za najboljšo igralko leta je bila izbrana Simone Signo. ret za vlogo v filmu »Cesta visokih četrti«. Najboljši ameriški film: »Zgodba neke redovnice« Freda Zinnemanna, ki je bil izbran za najboljšega režiserja. Med tujimi filmi sta za filmoma »Mesto jagod« in »Cesta visokih četrti«, indijski film »Aparajito« ter ♦ Streha«, katerega režiser je Vittorio De Sica. Tudi Rascel bo pel v San Remu Za festival v San Remu, ki bo 29., 30. in 31. januarja, sta bila izbrana orkestra Angelinija ter Marcella De Martina. Pevcev, ki bodo peli nove popevke, bo 22 in pogodbe so že podpisali Sergio Bruni, Arturo Te. sta, Wilma De Angelis, Teddy Reno, Jonny Do-relli, Miranda Martino, Betty Curtis, Nilla Pizzi, Joe Sentieri, Renato Ra-cel, Giorgio Consolini, Gi-no Latilla, Tonina To-rielli, Jula De Palma, Mina in Tony Dallara. Herve Bazin močno poškodovan Francoskega pesnika in pisatelja Herva Bazi-na so pripeljali v bolnišnico v Le Mans v dokaj kritičnem stanju. Bazin, ki ima 46 let, se je močno poškodoval pri avtomobilski nesreči v Ferte Bernard blizu Le Mansa. Že milijon obiskovalcev na knjižnem sejmu Včeraj zvečer je film-- ska igralka Giulietta Mašina nagradila milijontega obiskovalca knjižnega sejma, ki se od 19. novembra nahaja v vrtovih nasproti Dioklecijanovih term v Rimu. Slavnosti so se udeležili številni radijski in televizijski igralci poleg mnogega občinstva. Ghiggio je rešila amnestija Nogometaša Ghiggio, člana «Rome», je tožila 17-letna Maria PerinePi zaradi zapeljevanja z ob-ljubo zakona, njena mati pa zaradi zavajanja mladoletne osebe. Karabinjerji so napravili poročilo, niso pa nogometaša prijavili. Sodišče pa je na koncu preiskave, ki jo je izvedlo, Ghiggio amnestiralo. Kaj hoče Panama? Tako imenovano karibsko področje, ki je z novim letom doživelo potres na Kubi, ko je Castro zmagovito vkorakal v Havano, je še nadalje vulkansko področje v političnem smislu. Tretjega novembra letos ob obletnici panamske neodvisnosti so večje skupine panamskih demonstrantov skušale vdreti v cono Panamskega prekopa, ki je pod nadzorstvom ZDA, da bi tam izobesile panamske zastave. Proti demonstrantom je nastopilo ameriško vojaštvo, ki je po krvavih spopadih pognalo demonstrante nazaj. Ti so se nato odpravili v glavno mesto Panama Ci-ty. kjer so s kamenjem napadli veleposlaništvo ZDA ter odnesli in uničili ameriško zastavo. Po tem dogodku se duhovi niso pomirili, celotno vprašanje Panamskega prekopa, od nosa Paname do ZDA oziroma vsega tega področja do ZDA, se je odprlo z vso silo in postavilo v novi luči. Povod za »miroljubno invazijo« cone Panamskega prekopa je znan. To je bila obletnica panamske neodvisnosti. Kot glavnega organizatorja te akcije imenujejo bivšega zunanjega ministra Aquilina Boyda, ki je že kandidiral za panamskega Predsednika na volitvah prihodnje leto. Ne glede na to akcijo, ki je Boydu nedvomno ustvarila velik politični kapital, je bil bes množice tolikšen, da ga ni mogoče razložiti samo s prigovarjanjem in «hujska-njerm enega politika. Vzroki za ta izbruh ljudske jeze so globlji in tehtnejši kot samo ooletnica neodvisnosti ali želja nekega politika. Kaj hoče Panama? Namen demonstrantov, da bi izobesili panamsko zastavo v coni prekopa, kaže, da zahteva Panama suverenost nad prekopom. Ko je leta 1903 Panama razglasila svojo neodvisnost in se odcepila od Kolumbije, je ameriška mornariška pehota preprečila kolumbijsko intervencijo v Panami. To se je zgodilo potem, ko je kolumbijski senat zavrnil ameriške Predloge, da bi ZDA dobile posebne pravice v sedanji coni prekopa. Cona Panamskega prekopa je 50 milj dolg pas ozemlja med Atlantskim in Tihim oceanom, ki je širok po pet milj na obe strani od sredine prekopa. To cono je Panama s pogodbo 1. 1903 odstopila ZDA. S to pogodbo so ZDA plačale Panami deset milijonov dolarjev ob ratifikaciji pogodbe, ki je bila leta 1904, in 250.000 dolarjev letno začenši devet let po ratifikaciji. To vsoto so ZDA povečale leta 1933 na 430.000 dolarjev letno, ko je bil razvrednoten dolar in na 1.930.000 dolarjev z revidirano pogodbo, ki je bila Podpisana leta 1955. Toda v zameno za to so ZDA dobile ne samo praktično suverenost v coni prekopa, ampak tudi zelo velik vpliv nad vso Panamo. Panamski politiki danes Predvsem zahtevajo, da ZDA priznajo panamsko suverenost nad cono prekopa (nacionalizacija Sueškega prekopa ni ostala brez odmeva ne v Panami he v Washingtonu in še kje drugje ne) in da plačujejo letno večjo vsoto za izkoriščanje prekopa. Američani so toliko popustili Panamskim zahtevam, da ?o poleg ameriške zastave ^obesili še panamsko, povedali pa so več ali manj Jasno, da se o suverenosti had cono prekopa ne bodo razgovarjali. Ni znano še, kako se bodo odločili glede višine letnega prispevka 2a uporabljanje prekopa. Toda nejevolja ponam-skih državljanov, ki je prerasla že v odkrito sovraštvo do «gringov»- cziroma «jan-kijev«, ni samo posledica jankijevske posesti prekopa, ampak predvsem razmer, ki vladajo v območju prekopa. Te razmere so predvsem gospodarske in človeške na-rave. Za prebivalce Paname je cona prekopa, ki šteje kakih 40.000 ljudi, pravi raj. V lepih hišah sta; nujejo dobro plačani u-službenci prekopa. Te hiše sc opremljene z najmodernejšimi napravami: televizorji, hladilniki, sodobnimi kuhinjami, pogostokrat je ob hiši kopalni bazen, skratka vsemi pripomočki udobnega življenja. Najemnine v teh hišah so nizke, ulice med njimi so široke, kanalizacija je vzorna, trgovine razkošno založene, zdravniška nega odlična, bolnišnice najboljše in šole vse v steklu. Skoraj vse blago, ki je poceni, je uvoženo iz ZDA. Območje Panamskega prekopa je nekakšna mala A-merika v deželi, ki ima neprimerno nižjo življenjsko raven od severnega velikana, v deželi kjer je revščina in so službe redke in kjer vlada precejšnja gospodarska in potemtakem tudi politična nestabilnost. čeprav je na papirju nekje zapisano, da bi morali panamski uslužbenci v območju prekopa prejemati za isto ali podobno delo isto plačo kot državljani ZDA, se to v praksi ne izvaja. To povzroča hudo jezo ne glede na to, de so celo te nižje plače boljše od onih, ki jih prejemajo delavci in uradniki izven cone prekopa. Šele zdaj se je baje nekaj zganilo in je ameriški veleposlanik začel drezati pri upravi prekopa, da to krivico popravi. Toda če upoštevamo, da je brat predsednika ZDA ^tilton Eisen-hower pred leti s svoje poti po latinski Ameriki prinesel koš pametnih nasvetov in predlogov za nujne reforme in da doslej še ni bilo nič storjenega, je dvomljivo, če bo tudi veleposlanikova intervencija v tem primeru kaj prida in naglo zalegla. Dalje je treba upoštevati, da skoraj vse blago za potrebe prebivalstva v območja prekopa uvažajo — brez carine — v cone in da se precej tega blaga pretihotapi v Panamo, Tako trpi škodo ne samo panamska državna blagajna, ampak tudi vsi tisti Panamci, ki živijo od trgovine, ker tihotapljenemu blagu pač ni moeoče konkurirati. Toda vsem takim in drugačnim gospodarskim razlogom se pridružuje tudi človeški moment. Inženirji in drugi specialisti, ki prihajajo v službo v cono prekopa iz ZDA, prihajajo tja zaradi dobrih plač in posebnih ugodnosti, ki jim jih nudi uprava prekopa. Tem ljudem in njihovim družinam — na splošno — niti na misel ne pride, da bi navezali družabne stike s Panamci Slednji so kvečjemu njihovi sužabni-•ti in jih tudi uprava prekopa uporablja za trša, bolj umazana dela. Tako se ta jankijevska kolonija več ali manj hermetično zapira pred Panamci in pogostokrat zviška gleda na domačine. In domačini to čutijo in jih to žali. Ne smemo namreč pozabiti, da je 65 odst. panamskega prebivalstva mesticev, 13 odst. črncev in samo 11 odst. belcev. Vse to ustvarja v Panami in na karibskem področju eksploziven položaj, ki se izraža v boju domačega prebivalstva po politični in gospodarski neodvisnosti od severnega velikana. Ni naključje, da so tudi panamski demonstranti nosili slike Fidela Castra, ki ni s Kube pregnal samo Batiste, ampak skuša izriniti z otoka tudi ves severnoameriški vpliv. Dr. Donald Stevvart (levo) in dr. Jorgen Fogh s Centra za mikrobiologijo v Albanyju (New York) sta prva uspela napraviti fotografijo poliomielitisovega virusa y notranjosti človeške stanice Potresni sunek so čutili včeraj povsod po Siciliji V Cataniji so se hipoma izpraznili vsi uradi in šole, vendar pa ni prišlo do poškodb oseb in tudi ne do zrušitev CATANIA, 23. — Dopoldne ob 10,30 so v Cataniji in drugih krajih Sicilije čutili močan potresni sunek. Zdi se, da se je sunek najbolj čutil prav v Cataniji, kjer je bilo strtih mnogo šip V nekaj minutah ni bilo nikogar vež v uradih in v šolah, ker so vsi ljudje hiteli iz hiš na prosto. Marsikje je odpadel omet in tudi sicer so bila poslopja poškodovana, vendar pa poškodbe niso tako resne. Tudi telefonske linije so se poškodovale. V prvih urah po potresu so marsikam klicali gasilce, vendar ni šlo za pomoč, ki naj bi jo nudili, temvep za to, da so US°" tavljali, če so kje nastale nevarne poškodbe. Ponekod bolj ponekod manj so vendar čutili potresni sunek skoraj povsod po Siciliji. Tudi v Ragusi so ljudje v paniki pritekli na ulice, ni pa bilo kake škode. V Enni pa so gasilci trem družinam nasvetovali, naj se umaknejo iz nekega poškodovanega poslopja. V Messini je bila na sodišču pravkar razprava, ko je odletelo nekaj ometa in so bile stene dvorane poškodovane; razprava je bila takoj prekinjena in vsi so zapustili sodno dvorano. V Cataniji je moralo zaradi današnjega potresnega sunka vendar pet oseb v bolnišnico. Razen tega so morale iskati zdravniške pomoči še nekatere druge osebe. Elena Rossi, ki stanuje v zadnjem nadstropju najvišje zgradbe na vsej Siciliji, je v trenutku potresa sedela, pa jo je vrglo s stola. Hotela je takoj k dvigalu, toda prišla je do njega z velikim naporom, ker jo je po hodniku metalo z enega konca na drugega. »«------- Na Dunaju spomenik Andreju Hoferju DUNAJ, 23 — Na Dunaju, na trgu «Siidtirolerplaz, ki je tik ob južni postaji, in sicer pred »Domom Andreasa Hoferja« bodo postavili spo-menil Andreju Hoferju, po katerem omenjeni dom že nosi ime. V ta namen se je ustanovil poseben odbor, ki je naslovil na javnost poziv, naj ga podpre. Svojo akcijo ta odbor opira na geslo, naj bi bil spomeniš simbol svobode in razumevanja med narodi. 22 mrtvih v japonskih rudnikih TOKIO, 23. — Pri rudarski nesreči, do katere je prišlo zaradi eksplozije jamskega plina v rudniku na otoku Kiušu, je bilo vsega 22 mrtvih. Vodstvo rudnika je izjavilo, da se mora onih 18 rudarjev, ki še niso mogli biti rešeni, smatrati za mrtve. Do katastrofe je prišlo že v ponedeljek, v torek so se eksplozije ponovile. Vodstvo rudnika se je že obrnilo do družin pogrešanih rudarjev, ..................................................................... umni..HmiiimimiiiiiiimiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiMmiiiniimiiiiiiiiiimuMrmimmiiimiiimiiiimimiiiiiiiimiiiiMMiim Povsod se izredno močno čuti praznična atmosfera V Milanu operacija «Kupite takoj - plačajte jutri» V Franciji bo te dni šlo 6 milijonov piščancev, puranov, rac in druge perutnine, 63.000 ton ostrig ter neznanske količine drugih dobrot RIM, 23. — Z rimske postaje Termini je v dneh od 12. do 20. decembra odpotovalo 683 tisoč ljudi. Vozovnic je bilo prodanih za 237 milijonov ali za 16 milijonov več kot lani; ni pa všteta prodaja vozovnic v 50 mestnih agencijah. Že 21. in 22. decembra pa je promet še bolj narasel. V Milanu so, kot se zdi, zelo zadovoljni s tako imenova- no operacijo «Kupite takoj — plačajte jutri«, za katero je dala pobudo pokrajinska zveza milanskih trgovcev. Od nedelje je več kot milijon kupcev »napadlo« trgovine m mestne ulice. Trenutno še ni mogoče napraviti pregleda najbolj zahtevanih daril; doslej kaže, da so to plošče, radio-gramofoni, televizorji, katerim potem slede igračke, oblačila, Moskovski cirkus nastopa sedaj v Turinu. Na sliki je krotilec Vladimir Durov, ki mu je uspelo »pobratiti« razne živali, ki so si »večni« sovražniki. Tu ga vidimo s petelinom in lisico, ki sta si velika prijatelja iiiimmiimiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Snega na pretek TRIDENT, 23. — Po vsej pokrajini krepko sneži od prvih nočnih ur. V samem Tridentu je že 20 cm snega. Sneži tudi na področju La-go Maggiore, kjer je v nekaj urah napadlo 20 cm snega. Promet je vedno bolj oviran in vozila prihajajo z zamu- Zgodllo se Je v Turinu: tramvaj se Je od strani zaletel v na srečo ni bilo, dasi Je bil tramvaj tovornjak in ga prevrnil. Žrtev napolnjen dami. V Turinu sneži od poznih popoldanskih ur. Snega je ved no več in vlaki imajo zamude tudi zaradi velikega navala potnikov tik pred prazniki. NEW YORK, 23. — Poleg obilnega snega je sedaj ponekod na vzhodu ZDA pritisnil še zelo hud mraz. Pri cestnih nesrečah, ki so se pripetile zaradi snega je bilo vsaj 23 mrtvih. V New Yorku je bilo preteklo noč 13 stopinj pod ničlo, toda termometer se tudi opoldne ni dvignil več kot na 8 stopinj pod ničlo. " J ' i dinamitom CAGLIARI, 23. — Neki tatovi so si pomagali z dinarait-nim nabojem, da so v nekem poštnem uradu odprli blagajno. Odnesli so 200.000 lir poštne uprave ter plačo uradnika, ki jo je pustil v blagajn1. Eksplozija pa je napravila precej škode na samem poslopju ter mnogo panike med prebivalstvom, ki se je sredi noči zbudilo. Toda tatovi so utegnili opraviti svoj posel preden jih je kdo motil. dragocenosti, posebni darilni predmeti, knjige. Vsa mesta so leto« bolj kot kdaj koli prej te dmi razsvetljena. Marsikje trgovine kar tekmujejo, katera bo imela lepše okrašene in rasvetljene izložbe. Ponekod so glavne ceste in trgi mest okrašeni in razsvetljeni na stroške občine Iz Pariza poročajo, da bodo v teh dneh porabili v Franciji 6 milijonov piščancev, puranov, rac in druge perutnine 63.000 ton ostrig ter velikanske količine jetrne paštete. Največja potrošnja je seveda v Pari zu. Cene so na splošno nekoliko nižje zaraidi velikega uvoza iz Belgije, Holandsike in Izraela. To velja za perutnino, medtem ko so cene ostrig visoke. Angleži doživljajo letos najbolj bogat božič po vojni. Po desetih letih trde «Austerity» sedaj vse kupuje, in to kar drage stvari. Tendenca je sicer, da se kupujejo korist.n predmeti, takšni, ki bi jih bilo treba prej ali slej tudi med letom kupiti. Ne manjka pa tudi dokaj nenavadnih nakupov, n. pr. balzamirana žirafa, ka stane 100 šterlingov in ki je bila prodana v neki trgovini West Enda, ali pa gramofon «za morje ali kopalnico«, to je takšen, ki deluje tudi pod vodo, ameriški radijski aparati in transistor.ji, ki stanejo po 175 šterlingov. Poseben rekord pa je bil 'dosežen v prodaji božiičnih voščilnic, saj so jih prodali okrog 560 milijonov, kar je za 5 odst več kot lani ter za 50 odst. več kot 1. 1938. «»-------- Melone v februarju pred sodiščem FROSINONE, 23. — Prometni stražnik Ignazio Melone, o katerem se je pred časom toliko govorilo, ker je naložil rimskemu kvestorju Marzanu globo, ker je kršil novi cestni zakon, bo prišel 2. februarja pred sodišče. Seveda ne bo prišel pred sodišče zaradi Mar-zanovega prekrška, pač pa za vrsto kaznivih dejanj, ki mu jih prtijo. Meloneju očitajo, da je pospeševal in omogočal prostitucijo, da je izkoriščal prostitucijo, da si je nezakonito prilaščal tujo lastnino, da je kršil zakone javne varnosti s tem, da je pripeljal spet v Rim Bertillo Zonto, ki je bila iz Rima izgnana z izgon-skim listom itd. Skratka obtožujejo ga dejanj, ki mu lahko prinesejo od 4 do 12 let zapora. Poleg njega bodo na zatožni klopi še Luigi Lavinia, kateremu prav tako očitajo, da je pospeševal in omogočal prostitucijo, in še Annamaria Benedetti ter Beitilla Zonta, ki da sta se na javnem prostoru obnašali tako, da sta žalili moralo. Sodno razpravo bo vodil dr. Mario Carlevaro, glavnega obtoženca pa bosta branila Giuseppe Romano in Carmello Tu-farelli. Na sodišče bodo poklicali kar 62 prič. V Lombardiji je danes do razčiščenja in posijalo je sonce. Posebno ob Gardskem jezeru, kjer se je temperatura povzpela tudi do 19 stopinj, je bilo lepo. V okolici Brescie pa je še vedno megleno. V vrtovih vil ob Comskem jezeru pa kljub slabemu vremenu, ki so ga tod imeli do včeraj, in kljub temu, da so vse gore okoli jezera zasnežene, cvetejo vrtnice in drugo jesensko cvetje. Dva ropa v nekaj minutah TURIN, 23. — Turinski trgovec Gianfranco Bosco se je vračal sinoči demov in nosil pod pazduho torbo s celodnevnim izkupičkom. V njej je bilo za poldrugi milijon lir v denarju in pol milijona lir v vrednostnih papirjih. Na vogalu Ul. Elvo in Ul. Leini, ki je nekoli mračen, se je vanj zaletel neki moški, ki mu je iztrgal iz rok torbo in nato zbežal. Trgovec je stekel za njim, toda bilo je prepozno. Vštric z bežečim roparjem je vozil avtomobil, ki se je za trenutek ustavil, Ropar je sedel vanj in avtomobil je tako naglo oddrvel, da si trgovec n: mogel za- pomniti niti njegove evidenčne tablice. Komaj pet sto metrov stran je prišlo do drugega ropa. Le nekaj minut za tem sta dva neznanca izrezala v izložbenem oknu štirikotno luknjo in iz zlatarne odnesla zapestnic in prstanov v vrednosti pol milijona lir. Lastnik zlatarne je prihitel pred svojo trgovino vprav v trenutku, ko so se tatovi že z avtomobilom oddaljevali. Mož si je sicer zabeležil evidenčno številko, ki pa je povedala le, da je bil avtomobil ukradfen. Naropal je zlatnine za 219 milijonov SAN FRANCISCO, 23. — Kadar se Američani lotijo vlomov, se dela lotijo zares. O-boroženi ropar, ki je bil fizično tudi krepko razvit in sicer zelo elegantno oblečen, je stopil v neko draguljarno v središču mesca in tu prisilil uradnike draguljarne ter 5 klientov, da so polegli po teh. K temu jih je prisilil s samokresom in grožnjo, da ima v steklenički, ki jo je ATENE, 22. — Film «Gene-ral Della Rovere« je dosegel velik uspeh pri prvi predstavi v Atenah, kateri so prisostvovali poleg kraljevske rodbine tudi člani vlade ter diplomatskega zbora. lep o vreme MILAN, 23. — Po zeh grdem, deževnem ali vsaj meglenem vremenu, kakršno je bilo ves prejšnji teden, je prišlo v celih predelih Lombardi- držal v roki, neko razstrelivo. Enemu od nameščencev je nato ukazal, naj mu napolni papirnato vrečico z dragulji, zapestnicami z briljanti in podobnimi predmeti, nato je istemu nameščencu ukazal, naj ga spremlja iz trgovine. Mož mu je moral slediti nekoliko stran od draguljarne, kjer je čakal avtomobil, in nato je ropar z avtomobilom izginil. S seboj je odnesel za 350 tisoč dolarjev ali 219 milijonov lir vrednosti. SIRACUSA, 23. — Neki motociklist je, na pokrajinski cesti privozil nasproti petim bikom, ki so bezljali po cesti. Dva od njih sta se z rogovi zagnala proti motociklu ter ga vrgla na tla, potem pa bezlja-la naprej. Motociklista so takoj nato spravili v bolnišnico, kjer ga bodo le težko rešili. da jim dovolijo rove zaliti. Pri nesreči je bilo tudi 17 ranjenih. Dar 20 milijonov v za šole za slepe MILAN, 23. — Neka milanska gospa, ki noče, da bi se njeno ime razvedelo, je izročila milanskemu zavodu za slepe položnico v vrednosti 20 milijonov lir, ki naj se uporabijo za izboljšanje šol za slepce. Senator Pasquale Jannaccone. ki je umrl v torek Preiskava zaradi smrti otroka RIM, 23, — Policijski komisar za okraj Centocelle je začel preiskavo v zvezi s smrtjo 2-letnega Vincenza Bion-dia, ki je umrl preteklo noč zaradi neke injekcije penicilina. Po nalogu sodnih oblasti. so trupelce - »nesrečnega dečka prenesli na zavod sodne medicine, kjer bodo otroka raztelesili. V tem pa policija zaslišuje otrokovega očeta, zdravnika, ki je otroka zdravil in žensko, ki je napravila otroku injekcijo. Igralec Saro Urzi je bral neki članek o zapornikih in pr) tem je zvedel za nekega zapornika, ki mora presedeti v ječi 30 let. Ta bi zelo želel videti svojo hčerko Santino, ki ima sedaj 14 let in jo je zapustil, ko je bila v plenicah Zgodba je Urzija ganila in s precejšnjim trudom je uspel pripeljati Santino ter njeno mater in brata v ječo, kjer so po 13 letih lahko objeli očeta oziroma moža. Na sliki je igralec Saro Urzi s Santino Zingale ■*iuiiuitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiii||iiiit|iinliiilii,ii,|lllll|l|ll|ll|ln1l|l|ll|limilrini|llllllfnuilll,lllllll|||||||||||||r|||||||||||| Nad 100 milijonov lir škode pri požaru tovarne testenin RIM, 23. — Davi ob 4,30 je nastal velik požar v tovarni testenin Bernardini v Arsoliju. Takoj so prišli na mesto gasilci iz Rima in Tivolija, nato pa še od drugod. Gasilcem je uspelo požar omejiti, vendar je bilo njih delo zelo težko, ■ker na mestu ni bilo dovolj vode in jo je bilo treba dovažati. Tovarni testemin je bil priključen tudi mlin in prav ta mlin, v katerem so bile tudi velike zaloge žita, je bil popolnoma uničen. Poslopja s stroj, so bila zavarovana za 26 milijonov, toda po prvih cenitvah kaže, da znaša škoda nad 100 milijonov lir. Niso pa bile zavarovane surovine v mlinu. Vzrok nastanka požara ni znan, domneva pa se, da gre za kak kratek stik. Bernard1-injev mlin je spet začel delati pred nekaj dnevi, medtem ko je prej približno dve leti stal. Tolpa «žvečilni guini» NEAPELJ, 23. — Neapeljska policija je ujela tolpo petih mladeničev ki so jo poznali pod imenom »banda žvečilni gumi«. Sestavlja pet mladeničev, katerih n starejši je star komaj 18 1 Naziv nosijo po tem, ker s' je «delo« opravljajo tako, na konec paličice natakni mehko žvečilno gumo in njo vlečejo skozi odprtine kaki izložbi prstane, naliv peresa in podobne drobne, da dragocene predmete. Ei mu teh mladeničev se je deva ((ponesrečila«. V tem je počasi vlekel iz izlož dragocen predmet, je pri; mimo dr. Di Rosa in ga za til na delu. Odpeljal ga na policijo, in mladenič vse povedal. PRIMORSKI DNEVNIK 4 Italijanski alpski smučarji na oiimpiadi Trda borba za kolajne na progah v Squaw Valleyu Ženske imajo več možnosti kot moški ■ Nobenega vrhunskega tekmovalca, pač pa mnogo mladih nad Deset smučarjev bo februarm ja zastopalo Italijo v ulp.skilt disciplinah v Squaw Vallegu v Kaliforniji: 5 moških in 5 žensk. Mnogi italijanski ljubitelji zimskega športa se sevedu sprašujejo kakšne možnosti i-majo njihovi predstavniki v tako ostri konkurenci kot je olimpiado in če bodo lahko prinesli domov kakšno kolajno. Odgovor na to je seveda težak in tvegan, toda nedvomno je res, da predstavlja'-žen-sko zastopstvo močno in homogeno vrsto, medtem ko je moško zastopstvo glede na standard v drugih državah alpskega območja samo povprečno. Izstopajočega predstavnika, prvaka nad prvaki, med italijanskimi smučarji trenutno ni. Italijani so ga sicer imeli prav v ZDA v Aspenu leta 1950, ko je Zeno Colo iz Abe-tona osvojil svetovno prvenstvo v smuku in veleslalomu ter drugo mesto v slalomu, ter dve leti pozneje v Oslu, ko je pri svojih 33 letih osvojil tudi naslov olimpijskega prvaka v smuku. Na žalost do sedaj še nihče ni podedoval lastnosti teka izrednega smučarja, v zameno za to pa se je pojavila vrsta mladih elementov, ki mnogo obetajo in ki so se šele lani prvič preizkusili v mednarodnih nastopih. Od žensk so bile izbrane Carla Marchelli, Pia Riva, Jolanda in Jerta Schir ter Giu-liana Chenal-Minuzzo (bronasta kolajna iz Osla), ki je lani v Sportiniji kljub dolgi neaktivnosti presenetila vse in osvojila državno prvenstvo v slalomu, v prvem letošnjem nastopu pa zmagala med članicami v slalomu. Italijanske predstavnice so vse že veteranke v nastopanju, poznajo tekmovalne proge in spretnosti poklica. Tridentinka Jerta Schir je letos že potrdila odlično formo in če bo še Carla Marchelli dosegla tako formo kot pred tremi leti u Grindevoaldu. ko je v konkurenci najmočnejših zmagala kar v treh nastopih zaporedoma, potem so izgledi za italijanske predstavnice lahko kar najboljši. Za dokončno selekcijo pa bodo upoštevani tudi uspehi posameznih sazzurrovs obeh vrst na bližnjih mednarodnih tekmovanjih v Grindeutaldu (za ženske), v Wengenu in takoj nato na Hehnenkammern-nenu v Kitzbuehelu. torej v krajih, ki že po tradiciji služijo za predolimpijske selekcijske nastope. V Grindewal-du so Italijanke že večkrat vpisale svoja imena v zlato knjigo zmagovalk in med temi sta v letošnji formaciji Carla Marchelli, ki se bo tudi skušala rehabilitirati za slab lanski plasma, ter Chenal-Minuzzo. Ud moških so Bruno Alberti, Paride Milianti in Italo Pe-droncelli te zelo znani v mednarodnem merilu. Posebno Al. berti in Milianti sta se zu letošnjo sezono temeljito pripravljala na smučiščih nad Stelviom. Razen tega je Alberti na Laubernhornu v zadnjih letih dosegal v smuku vedno lepe uspehe. Leta 1957 je bil osmi, leta 195H peti in lani na skrajšani progi 11. Na lestvici FIS, ki služi za določanje skupin za žrebanje za startne številke, je Alberti na osmem mestu in spada torej v prvo skupino. V slalomu sta kot najboljša Italijana Milianti in Pedroncelli v druqi' skupini. Alberti je po nedeljski zmagi v smuku v Val Gardeni dejal, da se počuti v formi in da hoče z olimpiado v Squaw Vallegu in s klasičnim tekmovanjem Kandahar v Sestrieru častno zaključiti svojo agovrstično aktivnost, prvič zato, ker se je letos poročil, drugič pa zato ker že »čuti za seboj dah mladih». Mlade nade v italijanskem moštvu so Enrico in Car lo Senoner ter Felice De Nico Id, v kolikor bo zaradi poškodbe prišel v poštev za končno selekcijo. Vsi so še juniorji in Car lo Senoner —.absolutni i-talijanski prvak v veleslalomu — ima komaj 17 let. Znani avstrijski alpski specialist Andrea Molterer je lani ob povratku iz Kitzbuehela po svoji senzacionalni zmagi de- | jal za to trojico,- «Ko si bodo priborili malo več izkušenj v mednarodnih nastopih, jih bomo zanesljivo srečevali na prvih mestihs. «»---- Bolgarski smučarji na treningu v Cerviniji CERVINIA, 23. — V Cervi-nio so prispeli bolgarski smučarji, ki bodo tu ostali na nekajdnevnem treningu. Med smučarji so Aleksej Čalamo nov, Georgij Dimitrov. Geor-gij Varoškin, Nikolaj Opangue-lov in Peter Anguelov, vodita pa jih komisar Vasilij Garlič-kov in trener Ljubomir Vrin-gov. Celo trije Madžari v Squaw Va!ley B U Dl M P ER TA, 23. — Po dvanajstih letih se bodo madžarski športniki spet udeležili zimske olimpiade v Squaw Valleyu. V skladu z odločitvijo madžarskega olimpijskega odbora bodo odpotovali v Kalifornijo Endre Kiss, Csavas in Sudar. Skakalec «Dozsa» iz Uj. pesta Kiss je kljub mladim letom že star športnik, s smučanjem se je začel ukvarjati še kot otrok. Y začetku je nastopal v smuku in slalomu, s 15 leti leta 1951 pa je začel skakati in že v nekaj letih je dosegel odlične rezultate. Večkrat je bil državni junior-ski prvak, pa tudi med seniorji je dosegel odlične plasmaje. Do sedaj najboljši skok 68 m je dosegel na skakalnici Matra. Endre Kiss in njegova tovariša se že od poletja pri-pravliajo na umetnem snegu, dvakrat pa so trenirali na češkoslovaških Tatrah. Po mnenju madžarskih izvedencev so dosegli zadovoljivo formo, čeprav je njihova udeležba na oiimpiadi bolj iz-iaz težnje po udeležbi sami kot pa Po stremljenju za afirmacijo, na katero ne morejo računati. V ostalem pa zimski športi na Madžarskem niso posebno razviti z izjemo drsanja. —«»----- O DUNAJ, 23. — Avstrijski minister za vzgojo in predsednik avstrijskega olimpijskega odbora Heinrich Drimmel je za 25. jan. sklical na Dunaju glavno skupščino organizacijskega odbora za zimsko olimpiado 1964 v Innsbrucku. Razpravljali bodo o ustanovitvi najvažnejših olimpijskih uradov, imenovanju glavnega tajnika itd. Proge za smuk, slalom in veleslalom na smučiščih v Squaw Valleyu ................................................................................ iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiMiiiin Velik uspeh naših ping-pongarjev v Kopru Trst (Bor) - Koper 5:1 v povratnem srečanju Edini poraz je doživel Merlak proti Mahnetu - Rezerva Kovačič premagal primorskega prvaka Ukmarja Kot smo že na kratko poročali, Je bilo v nedeljo v Kopru medmestno srečanje v namiznem tenisu med Koprom in tržaško reprezentanco športnega združenja Bor. Srečanje se je končalo z nepričakovano zmago Tržačanov nad favoriti — Koprčani s 5:1. Sikorai -est mesecev je bilo | jim je poklonila šopek cvetic i m ■ M_____ „ 2 _ nnrlnnllr treba čakati na povratno na miznoteniško srečanje med Koprom in Trstom. V prvem srečanju so si Tržačani na lahek način zagotovili zmago nad nepopolnim moštvom Kopra. Za povratno srečanje je vladalo tako med tržaškimi kot med koprskimi ljubitelji igre z belo žogico veliko zanimanje in kot že rečeno, so Koprčani po njihovih lepih uspehih na slovenskem in primorskem prvenstvu, bili prepričani v svojo zmago. Toda bela žogica je tokrat odločila drugače. Tržačani niso samo zmagali, kar je ze samo po sebi preseglo vsa naj. bolj optimistična pričakovanja. pač pa so zmagali celo z visokim in resnici na ljubo povedano — previsokim rezultatom. Takega uspeha res nihče ni pričakoval in na Koprčane je deloval kot hladna prha. l’r I začetkom dvoboja v mali dvorani gledališča, je vo. ditel; koprske namiznoteniške sekcije pozdravil tržaške goste, kot rska predstavnica pa 1 Od leve proti desni: Carla Marchelli, Giuliana Chenal-Minuzzo, Schir, Pia Riva Vera Schenone, Jerta Od leve proti desni: Bruno Alberti, Paride Milianti, Italo Pedroncelli, Felice De nicoio, Carlo Senoner Tržaško moštvo je nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi. Namesto Ukmarja, ki je bil v zadnjih nastopih izven kondicije, je nastopil Kovačič. Svetoivančan je upravičil zaupanje vanj in je svojemu moštvu priboril prvo točiko z zmago v dveh nizih nad Mahne-tom. 2e ta prva igre je pokazala, da Koprčani niso navajeni na igri kratkih pasov in da jim bo delala preglavice skozi vse srečanje. V začetku je Tržačan potegnil, toda Mahne je rezultat počasi popravil. Nasprotnika sta se porila za vsako žogo. Ko je Kovačič vodil z 20:18, je dvakrat tolkel v mrežo in Koprčan je izenačil. S «pimplarsiko» igro si je nato Kovačič zagotovil naslednjo točko in končno z močnim udarcem še zadnjo in z njo tudi prvi niz. V drugem nizu je Mahne nekoliko popustil. Kovačič si je priboril nekaj točk naskoka in ga obdržal do konca. Seveda ni treba poudarjati, da je ta prva zmaga znatno dvignila moralo tržaških reprezentantov, ki so uvideli, da vrag ni tako črn kot so si ga predstavljali. S pimplarsko i-gro in tu pa tam s kakim odločnejšim udarcem je nato Merlak kaj kmalu odločil v svojo korist prvi niz drugega srečanja. Sele v drugem nizu je Škabar zaigral bolje, vendar pa ni imel sreče in tudi drugi niz se je končal v korist Merlaka, pa čeprav šele po ostri in dolgotrajni borbi. V tretjem srečanju je sprva kazalo, da bo novopečeni primorski prvak Ukmar začetnik koprske protiofenzive. Toda njegov začetni elan je proti koncu drugega niza popustil, v tretjem nizu pa Grbec ze sploh ni imel več težkega dela in je s svojimi preciznimi udarci večkrat presenetil svojega renomiranega nasprotni- ka in ga tudi prisilil k pre- j bo držalo, da so jim Tržačani daji prekrižali račune že samo s Prerojeni Mahne je nato v1 tem, da jim niso šli na lima- igrt z Merlakom pokazal povsem drugačno igro. Prvič mu je uspelo vsiliti svoj način ter z odlično obrambo in nič slabšim napadom popolnoma zmesti Merlaka. V drugem nizu se je popravil tudi Merlak in tako smo bili priče res lepi igri. Oba igralca sta se razgrela in’ ognjevito napadala. Hitri tempo je pritegnil gledalce, ki so s ploskanjem pozdravljali “lepe akcije zdaj e-nega, zdaj drugega igralca. Niz si je končno priboril Merlak in Tržačani so že gojili upanje na četrto zaporedno zmago. Toda v naslednjem nizu je Mahne zaigral kot najbolje ve in zna. Merla-Reggiana - Modena (B hga)-1. januarja v Bologni: o ena - Lanerossi (A liga) . v Milanu: Milan-Sampd°rl (A liga). «»------- PRIJATELJSKI NOGOMET Dinamo-Ferencsvaros 4:0 ZAGREB, 23. - V danasnj* prijateljski nogometni te km na stadionu v Maksimira n}® domačim Dinamom in budim-pešta.rskim Ferencsvarosom 3 zmagal Dinamo z visokim r zultatom 4:0 (1:0). Dinamo ) prikazal odlično igro Pose v drugem polčasu, ko je,.® absolutni gospodar na igrii®**' «»----------------- Stirling Moss bo odslej pilotiral za hišo Porsch STUTDGAKD, 23. - ^tiant angleški avtomobilski dirk Stirling Moss bo v prihodm sezoni pilotiral nemška . zila znamke Porsch v dirk za formulo 2 do 2500 cmc. . vest je dares sporočil P n-stavnik nemške hiše, ki J. pojasnil, da je bil med šama VValker, za katero J Moss nastopal v zadnjih ‘e' ■ ter Porsch dosežen prijaj ski sporazum, po katerem hisi VValker dan na razpo go avtomobil Porsch form y l, s katerim bo Moss vo zn prihodnji sezoni. ,e Novo vozilo Porsch f°rm,jr. 2 se ie prvič pojavilo na a ki za veliko nagrado Mon earla. -> Odgovorni urednik STANISLAV RENKO 1’lska Tiskarski zavod ZTT fr* bico v poboljsevalnico kot zadnjo zavrženko! Kje naj jem J OOOOOOOOOC A. F. P R £ V O S T cmon Mebcaut >000000000 ooooooooooc Vesel sem bil, da ima tako lepo mnenje o meni, zato sem sklenil gojiti to mnenje z lepim vedenjem, ki naj bi ga popolnoma zadovoljilo, saj sem bil prepričan, da si bom na ta način najzanesljiveje skrajšal zapor. Prosil sem za knjige. Prepustil mi je izbiro in se nemalo začudil, ko sem se odločil za nekaj resnih pisateljev. S hlinjeno zbranostjo sem se oprijemal učenja in tako ob vsaki priložnosti dokazoval, da se boljšam, kakor si je želel. Vendar je bilo vse to le na zunaj. Na svojo sramoto moram priznati, da sem v Saint-Lazaru igral vlogo hinavca. Ko sem bil sam, sem samo vzdihoval nad svojo usodo, namesto da bi študiral. Preklinjal sem ječo in nasilje, ki me je v njej držalo. Komaj se je polegel v meni občutek sramote in zbeganosti, me je zopet zgrabila z vso silo ljubezen. Moje žalostne misli so se pletle le okoli vprašanj, kje je Manon, kaj je z njo in ali jo bom še kdaj videl. Najprej ni je prišlo na misel, da je v objemu tistega G.M., saj se mi niti sanjalo ni, da ji je pripravil isto kazen kot meni. Samo zato me je dal zapreti. Bil sem prepričan, da bo lahko v miru z njo živel. Dnevi so se vlekli v večnost in noči tudi. Edino upanje mi je sijalo od morebitnega uspeha moje hinavščine. Skrbno sem opazoval izraz lica in tehtal besede superiorja, da b: dognal, kaj misli o meni. Na vse pretege sem se trudil, da bi zadovoljil tega razsodnika svoje usode. Ni mi biio težko spoznati, da sem v nemajhni milosti pri njem. Nedvomno mi je bil voljan napraviti kakšno uslugo. Nekega dne sem se ojunačil in ga vprašal, ali on odloča o moji osvoboditvi. Da nima vsega v rokah, mi je odvrnil, vendar upa, da bo po njegovem pričevanju gospod G.M., po čigar zahtevi me je policijski namestnik dal zapreti, le privolil, da me izpustijo. «Ali se smem zanašati,« sem vprašal prijazno, «da mu bosta ta dva meseca ječe, ki sem ju prestal, dovolj pokore?« Obljubil mi je, da mu bo stvar omenil, če želim. Goreče sem ga prosil, naj mi napravi to veliko uslugo. Cez dva dni mi je prinesel vest, da je gospoda G.M. močno ganilo, kar je slišal dobrega o meni. Najbrž bo voljan dopustiti, da zopet zagledam beli dan m, še več, želi se natančneje spoznati z menoj in me namerava celo obiskati v zaporu, čeprav si ga niti malo nisem želel, sem vendar videl v tem bližnjico do svoje osvoboditve. In res je prišel v zapor Saint-Lazare Zdel se mi je bolj resen in ne tako zagoveden kot tistega dne pri Manon. Napravil mi je cel govor o mojem slabem vedenju Dodal je — seveda v opravičilo lastne življenjske zmede — da je človeški slabosti dovoljeno poiskati si užitke, ki jih zahteva narava a prevare in pretkane spletke je treba kaznovati. Poslušal sem ga potuhnjenega obraza in to ga je menda zadovoljilo. Nisem se kazal užaljenega, ko je zbijal šale na račun mojega bratstva z Lescautom in Manon in na račun mojih oltarčkov. Dejal je, da sem jih najbrž v Saint-Lazaru postavil že lepo število, ker mi je neki to pobožno opravilo v tako veselje. Tudi Manon da je napravila prenekatero lično kapelico v poboljševalnici v Hdpitalu, mu je ušla beseda na njegovo in mojo nesrečo, čepfav sem pri besedi Hčpital ves zadrhtel, sem vendar še zbral v sebi dovolj moči in ga milo prosil, naj bi mi stvar pojasnil. , «Da, da,» je odvrnil, «že dva meseca se uči pameti v splošni poboljševalnici v Hčpitalu in upam, da je do sedaj prav tako dobro napredovala kot vi v Saint-Lazaru.« če bi mi tedaj stopila pred oči podoba dosmrtne ječe ali pa smrt sama, ne bi mogel obrzdati svojega razburjenja pri tako strašni novici. Planil sem vanj s takim besom, da sem pri tem izgubil polovico svojih moči. Vendar mi jih je ostalo še dovolj, da sem ga podrl, zgrabil za vrat in začel daviti. Hrup pri padcu in nekaj piskavih krikov, ki jih je jedva spravil iz grla, so privabili v sobo očeta superiorja in več drugih menihov. Iztrgali so mi ga iz pesti. še sam sem bil skoro ob moči in sapo. «0 bog!« sem vzkliknil in hropel. «Pravičm bog, kako naj živim pri takšni nesramnosti!« . Znova sem se hotel zagnati v brezsrčneža, ki me je bil prišel tako-le mučit, pa so me zadržali. Ne morem popisati svojega obupa, svojih krikov in solza. Predal sem se takemu brezumnemu vedenju, da so se navzoči, ki niso vedeli vzroka, samo prestrašeno in začudeno spogledovali. Medtem si je gospod G.M. popravljal lasuljo in kravato. Bil je besen zaradi mojega početja. Naročil je superiorju, naj me pripre čim tesneje in naj mi naloži vse kazni, ki so v navadi v Saint-Lazaru. «Ne, gospod,« je odgovoril pater, «s plemičem, kakršen je gospod vitez, ne smemo tako ravnati. In potem: saj je tako pohleven in {>ošten, da mi ne gre v glavo, kako bi se bii brez tehtnejših razlogov predal takemu izbruhu.« Ta odgovor je gospoda G.M. do kraja potlačil. Odšel je z besedami, da bo že upognil superiorja ih mene, pa tud' vse druge, ki bi mu nasprotovali. Superior je naročil menihom, naj ga spremijo do vrat sam pa se je pomudil pri meni. Naj mu pri priči povem, me je rotil, zakaj tak izbruh1 »Duhovni oče,« sem odgovoril in jokal kot dete, «ali si morete misliti takšno grozovitost, tako gnusno prostaštvo? Vse to je delo nesramnega G.M. Ah, pogodil me je v srce! Nikdar ne bom tega pozabil, Vse vam bom povedal. Vi ste dobri in boste imeli sočutje z menoj.« Pripovedoval sem mu v glavnem o svoji dolgi in nepremagljivi ljubezni do Manon. Povedal sem mu, kako sijajno sva živela, preden sta naju okradla služabnika, kako mi je G.M. premamil ljubico, kako so zbarantali zanjo in kako se je kupčija razdrla. Sicer priznam, da sem mu stvar risal z gledišča, ki je bilo nama z Manon ugodno. «Glejte,» sem dodal, «zakaj se stari G.M. navdušuje nad mojo spreobrnitvijo. Bil je toliko ugleden, da me je dal za: preti iz golega maščevanja. To bi mu že odpustil, oče, ali to še ni vse! Ugrabil mi je najdražjo stvar na svetu. Da bi jo ponižal, jo "je dal zapreti v noboljševalnico In še tako nesramen je bil, da mi je to danes na lastna usta povedal V poboljševalnico, v HOpital, oče! O bog! Mojo nebeško lju- moci, da ne umrem od bolesti in sramote?« blažiti- Videč, kako sem potrt, me je začel dobri pater t0Ve^e1. Povsem drugače si je poprej zamišljal mojo zgodbo. je sicer, da Je bilo moje življenje neredno, a za G. M. je menil, da tako ravna iz spoštovanja m prijatelj do mojih domačih. Tako vsaj se mu je gospod raz“i“tem, Sprevidel je, da je moj položaj povsem drugačen, po '. čiio kar sem mu povedal. Nič ni dvomil, da bo izčrpno P0* policijskemu namestniku pospešilo mojo osvoboditev jj Čudil se je, kako da nisem sporočil domov, sajI .«eVfti niso bili z ničemer vmešani v to z.iporno kazen. °Pra pčeta sem se z izgovorom, da bi preveč razžalostil svojega in da bi tolikšne sramote jaz sam ne prenesel. Naposled mi je obljubil, da bo brez odloga stopil k P'-' cijskemu namestniku. ggf «Ce že ne za drugo, da odvrnem vsaj kaj hujšega, bi utegnil snovati G.M., ki je odšel ves togoten ih toliko upoštevajo, da se je bati vsega.« „codbo- Z občutki človeka, ki bo vsak čas zaslišal svojo. 0 huj$e sem pričakoval, da se pater vrne. Zame je ni bilo kazni kot misel, da je Manon v Hdpitalu. Razen str .. vedel ki se mi Je vzbudila pri imenu te hiše, nisem prav hic ge kako ravnajo tam notri z mojo Manon. Spominjal s® gelJ1 nekih nadrobnosti, ki so krožile o tisti strašni hiši.^ai vsak čas mislil, da bom ob pamet. Trdno sem skicm ■ rftl pomorem svoji dragi, naj stane, kar hoče Ne bom qajnt-sredstev, da dosežem svoj cilj, pa če bi moral zazfai Lazare, ako se drugače ne bom mogel izmotati od t°a- . .j^gi Razmišljal sem, kakšno pot bi ubral, če b^ameVSg strfth‘ namestnik Se nadalje zadrževal v zaporu. ledll sem vrtal, pretehtaval vsako možnost, na nisem za^0do. ničesar, kar bi me zatrdno utegnilo pripeljati v *v ^i Razen tega sem se bal, da me še ‘esneje ne PriPr®J°' uj t>‘ izpodleti. Pomislil sem na tega ali onega PriJatelJ„“;,n2aJU? me utegnil rešiti a kako bi jih obvestil o svojem po Končno sem spletel načrt, ki bi se bil moral posnmera' bi se pater vrnil od policijskega namestnika, ®ern doseg®!' val ta načrt Se izpopolniti, če bi že on sam nič ne (Nadaljevanje sledi/