Leto Ml
' »SLOVENEC« velja
po polti na vso strani Jugoslavije Id v LJubljani: sa oelo leto naprej. K 180»— ca pol leta „ .. „ 90*— ca četrt leta M .. „ 45'— u en mesec „ .. „ IS-—
Za Inozemstvo celoletno K240--
e Sobotna Izdaja: s Za oelo leto ..... E 30'— sa Inozemstvo.... „ 35—
..... Inseratis a»aM
llnostolpna peUtvrtta (M sna široka In 3 mm visoka atl nfe
prostor) sa enkrat ... po K 44t aradnl razglasi, poslana Itd.....p« K 8*—*
frt večjem naročila poput
Najmanj&l oglas 59/9mm K14,
Izhaja vsak dan Isrssmil ponedeljek In dan po prasolta^ ob 5. nrl zjutraj.
__ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/DL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Urodn. tele«. £Cv. 59, npravn. itv. 328.
Uprava |e v Kopltarjevt al. 6. — Račun poštne hran. UnbljantVe St. 950 za naročnino In St 349 sa oglase, avstr. In £o£ke 7, our. 39.511, bosn.-hero, 7563.
Temelji, na katerih ie slonelo in se razvijalo predvojno družabno življenje, so omajani. Svetovna vojna je povzročila toliko razvalin in je posegla tako globoko v življenje posameznika in celih narodov, da je treba iskati novih potov in izrednih sredstev, da pridemo do rednih razmer; družabno življenje narodov dobiva nove oblike. Politične stranke se tem razmeram primerno orientirajo. Da bi si podaljšale ovoje življenje so nekatere slekle svoj stari plašč in si nadele novo obleko. Posameznikom je družabni prevrat zmešal gfa-ve ia iščejo izhoda v novih strankah z novimi, blestečimi naslovi brez pravih programov ali s plitvimi programi, ki so čisto navadna vaba za nemisleče plasti naroda. (Takih poizkusov je bilo po celi naši državi ne malo, pa kdor jih je s paznim očesom zasledoval, je moral videti, da se za njimi skrivajo ali propadajoče stranke ali pa hočejo posamezniki priti na politično površje. Najmočnejša novih struj je komunistična, ki je v jedru stara socialistična stranka. V njej se zbirajo poleg starih pro-gramatičnih socialistov nezadovoljneži iz vseh slojev, ki so nesposobni za pozitivno delo in vidijo svojo bodočnost samo v popolnem porušenju sedanjega družabnega reda; ta pot vodi v krvavo revolucijo in ne daje nobenih garancij, da bi se dalo na popolnih razvalinah zgraditi kai solidnega in ublažiti razmere, ki so rodile nezadovoljnost širokih ljudskih mas po celem svetu, V te vrste stopajo poleg nezadovoljnežev, pa tudi idealistov, listoma vsi protina-rodni in protidržavni elementi, ki komaj čakajo prevrata, ki bi utegnil uničiti našo novo, še nc konsolidirano državo. Pri občinskih volitvah na Hrvatskem se je to kaj vidno pokazalo, Pqvsoa tam so komunisti postavili načelo, da ne prevzamero nobenega odgovornega vodstva v upravi, ampak da bodo to težko delo prepustili drugim, sami pa stali ob strani in kritizirali. To ni pozitivno delo, za to tudi ni treba nobenih talentov, nobene večje zmožnosti; s to taktiko se tudi ne bodo ozdravljale rane sedanje dobe, ampak samo razpalja-le strasti nezadovoljstva.
Stranke, katerih programi so usidrani v večnih resnicah in so vsled tega prikladni za vse razmere in dobe človeštva, stoje neomajno in samozavestno. Njim ni treba programatičnih načel, ampak vidijo svojo nalogo v novih razmerah v razmišlje-vanju, kako naj aplicirajo svoje programe novim razmeram, novim potrebam časa. Take stranke bodo ostale in preživele vse vihre v politični zgodovini. Trenotno je mogoče take stranke oslabiti, dokler se narod ne strežne in potem vstajajo iz po-
litičnih borb v močnejšem sijaju in moči kakor ptič feniks.
Slovenska ljudska stranka, v katere krilu ie večina slovenskega ljudstva, mirno zre na vrvenje in nervoznost sedanjega političnega življenja; zaveda se, da je nobena burja, pa tudi ne napake, ki so jih zakrivili posamezniki, ne morejo omajati. Še več! Zaveda se, da njen program zmaguje in se stranka širi in narašča na dosedaj zanjo čisto novih tleh. Občinske volitve na Hrvatskem so to že jx>kazale in dr-žavnozborske volitve bodo to še jasneje in močneje dokazale.
Včeraj so došli iz vseh delov Slovenije delegati Slovenske ljudske stranke v slovensko kulturno in politično središče, v belo Ljubljano, da se posvetujejo o strankini organizaciji in pripravijo resolucije kot podlago za posvetovanje in sklepanje na današnjem zborovanju zaupnikov. Došli so v tako ogromnem številu, kakor jih z ozirom na sedanje potovalne razmere nismo pričakovali. Še bolj razveseljivo je pa dejstvo, da so na včerajšnjih posvetovanjih v odsekih, dokazali, da so iz težke, pa vendar dobre politične šole med vojno izšli kot sami zreli politiki. Kmetje in delavci so se udeleževali debat tako živahno in vendar umerjeno, premišljeno in stvarno kakor zastopniki naše inteligence.
O važnih zadevah imajo sklepati delegati in zaupniki. Treba je zopet voliti načelstvo in vodstvo stranke, revidirati svoje strankine vrste, določiti strankino stališče napram novim vprašanjem, kakor glede bodoče ustave, glede socialnih zahtev sedanje dobe in drugih aktuelnih političnih vprašanj
Značilno za solidnost Slovenske ljudske stranke, da so bili v vseh treh odsekih, v programatičnem, socialnopolitič-nem in organizatoričnem, tudi v najtežjih vprašanjih, ki danes razburjajo politično javnost, sklepi soglasni. V okrilju V. L. S. se bodo po načelih vzajemnosti in pravičnosti in medsebojne podpore avtonomno razvijale stanovske organizacije Jugoslovanska kmetska zveza, Jugoslovanska obrtna zveza in Delavska zveza; ne spajajo jih samo večna krščanska načela, ampak tudi potreba skupnega boja za svoje pravo proti izkoriščevalcem delavnih, produktivnih slojev.
Te resne zastopnike naroda, ki so prišli na strankin posvet kot zaupniki širokih slojev Slovenske ljudske stranke in se ne poslužujejo enodnevnih demagoških puhlic, iskreno pozdravljamo. Želimo njihovim sklepom obilnega blagoslova za narod, državo in stranko. Naprej za pravico in blagor ljudstva!
Zbor delegatmi MLS.
Včeraj dopoldne ob pol 10. uri se je zbralo nad 200 delegatov VLS v veliki dvorani Uniona. Prišli so kmetski in delavski delegati iz vseh delov Slovenskega. Zastopana jc bila Koroška, 12 delegatov je došlo iz Prekmurja, veliko iz Štajerske in Kranjske. —
Zbor je otvoril posl. Gostinčar, nakar je dr. Kulovec raztolmačil dnevni red, ki se je sprejel. Sestavili so se trije odseki: programatični, socialno - politični in organizacijski. Predno so začeli zborovati odseki, je dr. Korošec, viharno pozdravljen, povdaril vso težo položaja, v katerem se nahajamo, ter nove naloge, ki nas čakajo.
Programatični odsek jc zboroval v dvorani Uniona pod predsedstvom dr. Korošca. Poročal je dr. Mohorič. Odsek je razpravljal v prvi vrsti o ustavnem programu stranke.
Socialno - politični odsek jc vodil po- ■ slanec Gostinčar. Poročal je Kremžar, ki ie govoril o socialno - političnem programu VLS.
Organizacijskemu odseku je predsedoval Zebot iz Maribora. Poročal jo dr. Kulovec. Sprejete so bile resolucije politične in gospodarske vsebine.
Vsi trije odseki so popoldne ob 3. uri v veliki dvorani Uniona pod predsedstvom dr. Korošca imeli skupno zborovanje, na katerem so se vse resolucije v dolgi in obširni debati sprejele. Razprava je bila živahna in so se je udeleževali delavski, kmetski in obrtniški delegati z enako živahnostjo.
Zborovanja so včeraj trajala ves dan od pol 10. ure zjutraj do pol 7. ure zvečer z 2 urnim presledkom opoldne.
Zvečer je vodstvo VLS imelo sejo v Unionu.
t Iražu PotIotIc.
Vso javnost je iznenadila vest, da je nagloma preminil predsednik prvega parlamenta ujedinjene Jugoslavije. Ko so odhajali poslanci na velikonočne počitnice, je bil še navidezno zdrav in trden; ljubezniv kakor vedno se je poslavljal od posameznih poslancev, želeč jim srečne praznike in sporazum za parlamentarno delo po Veliki noči.	»
Ko so se ob sestanku narodnega predstavništva posvetovali zastopniki klubov, kdo da bi bil primerna oseba za predsedstvo začasnega parlamenta, so se brez vsakih pomislekov zedinili na dr. Drago-Ijuba Pavloviča, ki je bil vsem srbskim strankam ljuba osebnost. Pripadal je skupini radikalnih disidentov, od katerih se
formelno tudi pozneje ni ločil, čeravno s« ie politično od njih oddaljil, odkar so ga demokratje kandidirali za ministrskega predsednika. Od istega trenotka se je demokratom zelo približal in demokratom nasprotne stranke so trdile, da podpira demokrate. Kot predsednik zbornice je imel zadnje čase zelo težavno stališče: čeravno so ga vladne skupine v parlamentu večkrat napadale, da pomaga obstrukcijo in nc podpira parlamenta, so ga osebno vsi spoštovali kot moža blagega značaja. Kot predsednik narodnega predstavništva je imel mnogo zvez z zastopniki drugih držav in je vedno znal svoje dostojanstvo kot goreč rodoljub uporabiti v korist in ugled Jugoslavije, Kot zaveden Slovan je zlasti težko občutil bridko usodo Rusije, ki je v notranjih bojih krvavela in vsled tega tudi ni mogla v zboru velesil izpolniti svoje naloge, ščititi pravico, novih slovanskih držav. Blag mu spomin!
...
LDU Belgrad, 3. aprila. (Zakasnelo.) Danes dopoldne je preminil tukaj nagle smrti predsednik začasnega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič.
LDU Belgrad, 3. aprila. (Zakasnelo.) Predsedništvo narodnega predstavništva je danes popoldne izdalo nastopno po-smrtnico: Danes ob 11. uri dopoldne je nenadoma v Belemgradu preminil v 53. letu svoje starosti g. dr, Dragoljub Pavlovič, predsednik začasnega narodnega predstavništva kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in vseučiliščni profesor. Zem-ski ostanki se polože na oder v Zimski bašči (na Zimskem vrtu). Pogreb bo v nedeljo, 4. aprila ob pol 3. uri popoldne.
LDU Belgrad, 3. aprila. (Zakasnelo.) Nj. Vis, prestolonaslednik regent Aleksander je odredil, da se bo vršil pogreb umrlega predsednika dr. Pavloviča z vsemi vojaškimi častmi. Nj. Visočanstvo bo prisostvovalo cerkvenim ceremonijam.
LDU Belgrad, 3, aprila. (Zakasnelo.) Kraljeva vlada je sklenila, da se bo vršil pogreb umrlega Predsednika dr. Pavloviča ob državnih stroških.
LDU Belgrad, 3. aprila. (Zakasnelo.) V znak žalovanja bodo na dan pogreba dr. Pavloviča pisarne državnih oblasti zaprte,
LDU Belgrad, 3. aprila. (Zakasnelo.) Zemeljske ostanke umrlega predsednika narodnega predstavništva bodo iz poslopja narodnega predstavništva nesli člani kraljeve vlade in člani narodnega predstavništva. V cerkev jih poneso člani narodnega predstavništva, iz cerkve pa vseučiliški profesorji. Potem bodo krsto nosili zastopniki meščanstva in častniki.
LDU Belgrad, 3. aprila. Danes dopal«
Spomina stoess dekleta.
Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F. P. Hrast, (Dalje.)
Gospa Ledoel se je sklonila, da se je dotaknila z obrazom senčnika, pogledala za hip gospodično Valentino, jo dvakrat objela, prisrčneje kot navadno, in odšla,
»Morda pa le ni žalostna, ampak ji bo kaj,« je mislilo staro dekle, v Povedala mi bo, ko bo hotela. Ne bom jc izpraševala. Ubožica! Hotela se je nasmehniti, pa se ni mogla, Mislim, da se začenja pri njej tista doba žalosti, ki jc najdaljša, ko si človek ne upa več nikomur zaupati, da trpi ravnotako kakor prvi dan.,.«
Gospodična Dourd je zagledala zopet v duhu, tisočeri pot že, svojega vnuka, spahiškega častnika, ki jc bil slok, živahen in ljubezniv in imel rdečo brado kakor mlad volk; zagledala je v duhu zopet slovo v Marsilji, ko se je kapitan Ledvil sam presenečen vsled imenovanja, ki ga ie bil nekoč vesel, ki ga pa ni pričakoval več, po dveh letih zakona, vkrcal nekega januarskega jutra, da sc odpelje v Sudan, vendar mu ni bilo dano, da bi se vrnil... Kakšna tragična smrt! Nekaj mesecev kasneje je povedala ena beseda v časopisih
tisočem indiferentnih in eni mladi ženi, ki je omedlela, ko je prebrala novico, da so kapitana Ledvela pri nekem pregledovanju črnci napadli v neki zasedi in ga umorili. Od tedaj sc je izvedelo silno malo: ime tistega plemena in ime neke vasi, ki ga ni bilo na zemljevidih. To je bilo vse.
Sobarica je odprla vrata pri salonu in naznanila, da želi nekdo govoriti z gospodično,
»Ob tej uri!«
Služkinja ji je pomolila listek, na katerem je bilo napisanih par vrstic v opravičilo in razjasnjenje.
»Naj pride noter.«
Ruta ji je padla na tla. Gospodična Dourd se je malo dvignila, vsa bleda, in se narlonila z rokama na foteljeve ročice. Vstopil je neki majhen, zelo zarjavel mož, širokih pleč, častnik v civilu. močna in energična postava.
»Gospodična,••< je rekel, »mojo opra-vičbo žc veste. Potujem samo skozi Pariz, Nisem si upal prikazati se pred gospo Lecloclovo; mislil sem, da bo znala ženska .sorodnica, kakor ste Vi, stvar bolje povedati, bolje pripraviti... Torej... Če postanemo mi tam v Afriki žrtev kake za-rede. nas nc maščuje nihče. Samo poizvedujejo. Jaz sem poizvedoval o Ledoelovi smrti. Zbral sem nekaj pričevanj; napisal sem jih, kakor sem pač mogel, v poročilu, ki prosim, da bi ga prebrali in ga dali, če mislite, da je moč o če. tei mladi ženL ki bo
iz tega vsaj izvedela, kako hraber jc bil moj tovariš Ledoel ob zadnji uri, celo heroičen ...«
Rekoč je položil na stojalo zapečaten zavitek. Nato je nadaljeval, držeč med prsti majhno škatljico, zavito v črn papir, ki jo je bil potegnil iz žepa obenem s pismom:
»Prinašam še en dragocen spominek. To je Ledoelov poročni prstan, Kupil sem ga od nekega črnca, ki ga je bil gotovo uplenil. Našli ga boste notri. Drži se ga šc kri,«
»Ah, gospod, kako prav ste naredili, da ste prišli na^preje k meni!... Če bi ta ubožica, ne da bi bila pripravljena... Vedno je tako nesrečna!... Hoče me pustiti samo.«
Častnik sc jc čutil očividno olajšanega. Njegova maila postava se jc podaljšala in potegnila. Njegovi mladosti se je mudilo. da se iznebi te nesrečne stvari, ki ie ležala sedaj tam pri pismu. Dostavil jc par besedi, ki naj jih sporoči gospe Ledoelovi, od nekega starega kapitanovega poveljnika, odgovoril je na dvoje ali troje vprašanj in odšel.
Črni papir je bil že edvit, mrzlični prsti gospodične Valentine so že dvignile pokrov male lesene škatljicc in prikazal r-e ie drobni zlati prstan, v tej mali mrtvaški trugi in na njem krvavi madež, ki se jc vil okoli in okoli kakor ovcnelo bršljano-,Y.o steblo. Zahotelo, se H ic . da, bi pojliu-
bila to relikvijo nečaka, ki ga jc tako ljubila, otroka, ki ga je bila vzgojila s pomočjo stare sobarice Viljemine. Neki pomislek io je zadržal. »Prvi poljub,« ie mislila mora dati ona; njeno pravo je to in njen zaklad je to!« Ogledovala je prstan s tako silno boljo, da kmalu ni več razločevala ničesar. Videla ie, da začenja jokati, zavila je naglo škatljico v papir, premišljevala trenutek in rekla:
»Predbacivala bi mi, da je nisem olv vestila takoj nocoj. K njej grem.«
Gospodična Vailentina jc šla v četrto nadstropje, nesoč pobožno črno škatljico na belem zavitku. Imela ic ključ od sta-; novanja in odprla jc vrata. Prj ropotu ie pritekla v predsobo služkinja in jo usta-* vila:
fNe, prosim, gopodična, nikar nocoi Go?ri mi 'e ukazala,. ..«
Bila je Viljemina s svo^o iz navade počasno hojo, s trudrim, zabuhlim obrai zom, brezbarvnimi in redkimi lasmi, Viljemina s svojimi očmi, ki so bile šc vedno nemirne, kakor takrat, ko jc v veselju vzgajala malega Jcana Ledoela. Nočem, da bi odhajala 1 mene,« je bil rekel Jcan, ko se je ženil. Ti si del moj hiše in moje dote.« Prišla je in ostala tudi po smrti svojega gospodarja, ki ga jc ljubila. Pritekla je sedaj, vsa iz sebe, da izvrši dan* ukaz.
»Nikar nc hodite noter, gospodična« to jc nemogoče,«
dne je bil na svečan način pokopan predsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovič. — Že ob 10. uri so se zbrali vsi na-roni poslanci, bivajoči v Belgradu, v Zimski bašči, kjer je bila postavljena krsta z rajnikom. Na krsti je bilo mnogo vencev. Pogrebu so prisostvovali člani kraljeve vlade, diplomatski zbor, državni svetniki, zastopniki belgrajske občine, zastopniki različnih uradov, cerkvenih in vojaških oblasti, častniški zbor, razne korporacije itd. Ob 10. uri je imel metropolit g. Dimitrije z asistenco mnogih duhovnikov kratek »pomen«. Pri obredih je pelo pevsko društvo »Stankovič« cerkvene pesmi. Po »pomenu« sc je g. Jovan Žujevič, član akademije znanosti, v imenu akademije poslovil od pokojnika v daljšem govoru, v katerem je naglašal zasluge rajnika. Potem so člani kraljeve vlade ponesli rakev iz parlamentarnega poslopja na mrtvaški voz, dočim je častna stotnija izkazala pokojniku počast. Ob poln 11. uri se je jel izpre-vod pomikati po ulici Kralja Milana k Sa-borni cerkvi, ■— Pogrob se je vršil šele danes, ker so pričakovali prihod sorodnikov rajnika.
Rajni predsednik narodnega predstva-vništa je bil rojen dne 16. julija 1867 v Knja-ževcu v timočkem okrogu, kjer je bil njegov oče Milija sodnik. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je absolviral v Zaječaru, kjer je bil njegov oče odvetnik, višjo gimnazijo pa v Nišu. Nato je študiral na zgodovinsko-inodroslovskem oddelku filozofske fakultete v Belgradu. Leta 1888 je postal predavatelj na zaječarski gimnaziji. Ko je naredil leta 1891 profesorski izpit, je nadaljeval svoje študije na Dunaju, v Freibur-gu in v Tiibingenu. Leta 1896 je bil promo-viran za doktorja in leta 1897 je postal izreden profesor na vseučilišču, 27, februarja leta 1905 pa redni vseučiliški profesor. Izdal je mnogo znanstvonih del. Dne 13. marca 1919 je bil soglasno izvoljen za predsednika narodnega predstavništva.
LDU Beligrad, 5. aprila. Pred parlamentom je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki je nestrpno pričakovala pogrebnega sprevoda pokojnega predsednika dr. Draže Pavloviča. Posebno ogromno število občinstva je bilo zbranega na Terazi-jah, kjer je bila ogromna gnječa. V parlamentu samem so bile zbrane razne korporacije, med njimi akademsko pevsko društvo »Obilic«. Pri glavnem vhodu parlamenta so bili zbrani poslanci, ministri, diplomatski zastopniki, dijaštvo i. dr,- Okoli krste so se zbrali ministri prejšnje in sedanje vlade, poslanci, profesorji vseučilišča in druge visoke osebnosti. Predno se je dvignila krsta, je govoril član akademije znanosti g. Jovan Žujevič, ki je naglašal veliko in naporno delo pokojnika na vseh poljih, kakor tudi njegove zasluge za ujedinjenje. Po njegovem govoru so dvignili krsto poslanci in ministri, med njimi g. Agatonovič, minister Trifunovič, Stojan Protič, Ljuba Davidovič L dr. Pred krsto so nesli vence, med njimi venec regenta prestolonaslednika z napisom »Aleksander predsedniku narodne skupščine dr. Dragoljubu Pavloviču.« Za tem so nosili vence narodnega predstavništva, predsed-ništva kraljevske vlade, diplomatskega zbora kluba radikalnih poslancev, Demokratske zaednice, poslancev izven strank, beograjske občine, parlamentarnega osebja, stenografov, dijaškega kluba »Slaven-ski Jug«, dijakov demokratskega kluba, dijakov kluba zgodovinarjev, bogoslovcev in raznih drugih akademskih klubov. Za venci je šla duhovščina z metropolitom na čelu. Za pogrebnim vozom s pokojnikovimi zemeljskimi ostanki so šli njegovi sorodniki, ministri, bivši poslanci, vojaštvo
in nešteto občinstvo. Ob SA na 11 je došel sprevod pred saborno cerkev, kjet; so dvignili narodni poslanci krsto z voza in jo prenesli v cerkev. Slovesni službi božji v cerkvi, ki jo je daroval metropolit Dimitrijev, vladiki Radovič in Jevrem s 15 duhovniki, je prisostvoval tudi njegovo Viso-čanstvo regent prestolonaslednik Aleksander z adjutanti. Službe božje se je udeležil tudi tuzlanski metropolit Kilarij. Med cerkvenim opravilom je pelo beograjsko pevsko društvo. Po službi božji sc je poslovil v imenu kraljevske vlade od pokojnika minister Trifunovič, ki je poudarjal pokojnikove zasluge v znanstvu in narodnem predstavništvu. V imenu cerkve se je poslovil cd pokojnika metropolit Dimitrije. Po dovršeni cerkveni službi božji je prestolonaslednik izjavil prisotni pokojnikovi rodbini svoje sožalje. Ob 12 je krenil prevod po ulici Kralja Petra pred vseučilišče, kjer je bila na trgu zbrana ogromna množica občinstva, Idi je pričakovala sprevod. V imenu profesorskega zbora in vseučiliške mladine se je poslovil od pokojnika vseučiliški profesor Nikola Vulič, ki je v ganljivih besedah slavil pokojnikovo uspešno delo na znanstvenem polju ter naglašal nenadomestljivo izgubo tako za zgodovinsko znanost, kakor tudi za našo mlado državo. Od vseučilišča je krenil sprevod po Vasinji ulici na Tcrazije, kjer se je odpela žalostinka. V imenu začasnega narodnega predstavništva se je tu poslovil od pokojnika v daljšem govoru poslanec in bivši minister Milorad Draškovič, ki je poudarjal pokojnikovo politično akcijo v dneh ujedinjenja našega troimen-skega naroda. Vojaška godba je nato in-tonirala posmrtno koračnico, nakar je sprevod krenil s Terazij po ulici kralja Aleksandra na Trkalište, kier sta častna vojaška četa in topniška baterija oddali častni salvi. Na novem pokopališču je po položitvi krste v grobnico govoril g. Jeremija Živarovič v imenu pokojnikovih dijakov. Sprevod in vse slovesnosti so se vršile od 10. dopoldne do 3. popoldne ter sodijo, da je prisostvovalo 30.000 do 40.000 ljudi.
Sp ešH sipinMi m&st mil
Trst, 6, aprila. V nedeljo dopoldne ob j 10. uri se je vršil v gledališču Fenice shod i mestnih uslužbencev, na katerem so sklenili stopiti v splošno stavko, ker je odklonil italijanski izredni komisar za Trst Con-te Noriš njihove zahteve, ki so jim bile svoje časno priznane, a so jih že več mesecev zavlačevali. Stavka proglašena na shodu je splošna ter so jo začeli mestni uslužbenci izvajati takoj po proglasitvi na shodu, zato da bi ne moglo vojaštvo poseči vmes. Stavkajo uslužbenci mestnega vodovoda, plinarne, elektrarne, vseh mestnih uradov in sicer uradniki ter podurad-niki, nastavljenci tramvaja, otroških za. vetišč, stavbnega tehničnega urada, statističnega urada, mestne zastavljalnice, dobrodelnih zavodov, profesorji, učitelji, vrtnarice, policijski stražniki i. dr. Stavkajo tudi gasilci, ki izvršujejo službo samo za slučaj požara in javne pomoči, izključena pa je vsaka druga asistenca, tako n. pr. v gledališčih, vsled česar gledališča ne igrajo. Delati tudi smejo grobokopi. V mestnih klavnicah se kolje samo za bolnišnice, v katerih se sedaj ne izvršuje nobena strežniška služba in posluje le kuhinjsko osobje. Gostilne in ljudske kuhinje sc morajo vsled vladne naredbe zapirali ob 9. zvečer, kar je vsled uvedbe letnega časa zelo občutno. Kavarna »Balkan« se zapira ob 10.
Tedaj je zapazila izpreraenjeni obraz gospodične Klementine.
»Gospodična, ali se je zgodila kaka | nesreča v družini?«
Natihoma je povedala gospodična Valentina v poltcmnem vestibulu, kaj se je bilo zgodilo in kaj hoče narediti. In pri vsaki besedi, ki jo je izpregovorila, se je povečal Viljeminin nemir, strah in zadrega.
»Ne storite tega! ... Vrnite se!.., Nikar nocoj, nikar nocoj! ... Jutri zjutraj,, .«
»Pusti me!« je rekla gospodična Valentina in jo potisnila v stran. »Moram jo videti. Je-li v sobi?«
Neki ubit glas je zamrmral:
;>V salonu,«
Gospodična Valentina je šla čez ve-Ktibul in obrnila usnjati gumb:
»Jaz sem, dragica, ne prestraši se!«
Krik ji je odgovoril. Opotekla sc je nazaj. Skozi zaveso pri vratih je bila zagledala gospo Ledoelovo, ki je sedela na kanapeju; videla je, da je sedel poleg njene nečakinje, na klavirjevem stolčku neki mlad mož, ki je bil naglo vstal. Ni imela časa, da bi odšla. Začula je smeh srečnega življenja, ki se že osemnajst mesecev hi več slišal v njeni hiši. Dvoje nežnih rok jo je pritegnilo. Začutila je, da jo mlada žena pritiska na svoja prsa in med poljubi, vzdihi, pritajenim smehom, in solzami so iž prihajala na ušesa besede: »Oh, odpu-
stite mi!... Vsa sem iz sebe, toda tako srečna seml.,. Jutri zjutraj sem Vam hotela povedati vse... To je šele tretjikrat, da se vidiva tu, zagotavljam Vam, prisegam Vam!... Ko ga boste spoznali, boste razumeli.. . Nisem mislila, da bo to tako hitro ... Skoro zaročena sva, skoro ... Ali mi dovolite, da ostane še malo pri meni? Tako hudo bi mu bilo! ... Počakajte me v moji sobi, da pritrdite.«
Gospa Ledeoelova se je izvila, da bi mogla gospodična Valentina odgovoriti,
»Kaj pa imate v roki?« je vprašala. »Prinašate kako pismo?«
»Nič, draga moja, nocojšnje časopise; nič posebnega ...«
Mladi ženi se je zdelo, da ji je bilo odpuščeno. Stopila je nazaj v salon. Gospodična Valentina je našla v predsobi staro služkinjo, ki je prišla vprašat, Itako se je izteklo,
»Primi,« ji je rekla in ji podala malo žrno škatljico, »dotakni se je z roko! Jaz jo bom varovala! To je stari poročni prstan. Dala ga ji bom jutri... ali pozneje. Istih misli sva, kajne? .,. Medve ostaneva zvesti, obe, molili bova brez prenehanja in ne nehali žalovati.«
In ker ji Viljemina ni odgovorila, ker je bila vsa njena duša pri relikviji, je povzela:
»Vidiš, draga moja Viljemina, prave vdove niso bile vse omožene,«
zvečer, ker gostje nimajo druge razsvetljave kakor sveče. Sploh se pomanjkanje razsvetljave in zlasti plina močno občuti, kajti v Trstu kuha skoro tri četrtine prebivalstva s plinqra. Ako pride človek ponoči s kolodvora v Trst, najde mesto v popolni temi. V teh razmerah je padla tudi javna varnost zelo nizko. Tatvine in napadi so se pomnožili na ogromno število. Značilno je, da so napadalci večinoma uniformirane osebe. V nedeljo dopoldne je bilo v mestu zanimivo videti, kako so uslužbenci tramvaja naenkrat pustili vozove na progah ter so potem morali sprav, ljati vozove električne železnice vsled pomanjkanja toka z avtomobili in konji v remize. — Listi so izšli te dni samo na dveh straneh in poročajo samo v glavnem o dogodkih; tiskani so na roko in samo v izvoaih za Trst. Javnost je na strani stav-kujočih, dasi resno občuti posledice te stavke. Kdor pozna Trst, ve, kako sliko nudi mesto v tem položaju. Vojaštvo se vede popolnoma rezervirano. Le v skrajni temi in neredu je prišlo na ulice z aceti-lenskimi svetiljkami in razsvetljevalo glavne ulice in trge. Trst pričakuje z napetostjo razvoja nadaljnih dogodkov. Sodijo, da so komunisti organizirali to stavko z namenom, da bi preizkusili svoje moči. Prevladuje mnenje, da je ta stavka lc znak velikih dalekosežnih dogodkov, Gotovo pa jc zanimiva predigra k pogajanjem v San Remu, kjer se bo ta mesec reševalo jadransko vprašanje. Vsekakor je značilno za Italijo, v kateri vre že mesece stav-karsko gibanje, da je izbruhnila nezadovoljnost proti nesposobnemu italijanskemu režimu tako značilno in javno v okupiranem Trstu. Tudi tržaški italijanaši so se naveličali puhlih fraz italijanske vlade in raznih d'annunziad.
Dr. D.:
Besi m sredstva raper tatove.
Nedavno sem sprožil dvoje misli: Porota naj se začasno za tatove in enake zločince ukine, inštitut prisilne delavnice naj se v boju zoper tatove in enake zločince pravilno uporabi! Naj na pomisleke, ki jih je izrazil g. dr. K. v tem listu z dne 31. marca t. 1., pripomnim na istem mestu to-le:
Za pravnika ni dvoma, da obsodba radi tatvine samanasebi še ne da pravnega temelja za izrek o dopustnosti oddaje v prisilno delavnico. Ali govoril sem, da raz-vnamem praktični boj zoper tatove, in poudarjal, da je v takem boju prisilna delavnica zelo pripravno sredstvo. V svojem prejšnjem članku seru izrecno pristavljal, da spadajo v prisilno delavnico tatovi-delo-mrzneži. Statistika mi daje prav. Če pregledamo vrsto moških prisiljencev v petih letib pred in med vojno, vidimo, da je bilo najmanj dve tretjini vseh teb prisiljencev obsojenih radi deliktov zoper varnost lastnine; le zadnja tretjina je imela na vesti deilkte zoper druge paragrafe kazenskega zakonika, storjene — mimogrede povedano — zvečine pod vplivom alkohola. Mislim, da ne priliravam, ako rečem: razmerje med prvo in drugo vrsto prisiljencev se je dandanes poostrilo tako, da bi lahko napolnili (možko in žensko) prisilno delavnico do zadnjega kotička s takimi tatovi, ki spadajo z ozirom na določbe §§ 1. do 6. zak. z dne 24. maja 1885 št. 89 drž. zak. kakor delomržni vlačugarji v prisilno delavnico, ako bi se veljavne zakone v resnici uporabljalo za boj zoper to svojat. Če se dandanes to ne prakticira več z vso strogostjo in ne obtožujejo več taki tatovi
15, Novoletno darilo.
»Gospodični Caille, bi mi li mogli storiti neko uslugo? Mudi se; gre za to, da bi prenovili rokave pri moji bluzi?«
»Ni li preveč po parižansko, preveč komplicirano?«
»Vzemite vseeno; popravite kakor veste in znate, Vam gre to vedno izpod rok.«
Vidite, in že smo bile v pogovoru, ki bi mu prisluškovale vse sosede, če bi imeli gospodični Caille bližnjih sosed. Toda vsakdo ve, da stanujeta v zadnji hiši v vasi, in da se odpirajo njena okna, ker stoji daleč zadaj, z vratmi na cesto, z leve na polje, z desne pa na majhen vrtiček. Nihče nas ni poslušal, niti stara mati ne, ki ie prala pri vodnjaku in tolkla s perilom enakomerno, tako da je ta prijazni tolk človeka uspaval. Obe sestri — iz navade so jima rekli še vedno gospodični, četudi je bifa starejša omožena — gospodična Marija ki ima nekaj čez trideset let, in gospodična Jožefina, ki ni bila daleč za njo, sta sedeli sredi tlakovane in gole sobe, ki sta imeli v njej svojo delavnico. Dela je bilo veliko, Nista bili dela odložili, ampak samo prenehali šivati in se vzravnali, zdaj ena, zdaj druga, včasi, da se počineta, včasi, da sc nasmehneta, včasi, da me — kakor se spodobi — pogledata, ako sta mi odgovarjali; jaz sem stala pokoncu pri oknu. Videla som tedaS njune
tudi radi vlačugarstva v tej ali oni obliki, utegne biti temu vzrok baS to, da se je spoznalo, da izrek sodišča o dopustnosti oddaje v prisilno delavnico itak uima več praktičnega smisla, ko so pa nocijoniranje dejanski in zoper odmero veljavnih zakonov dosledno opuščal
Dva primera, ki sta mi prišla v zadnjem tednu v roke, naj ta izvajanja podkrepita: V prvem slučaju ženska 34 let stara, osemkrat radi različnih tatvin pred-kaznovana. Prve dni decembra 1919 je bila izpuščena iz kaznilnice, da si je zadnja obsodba vsebovala tudi rek, da te sme tatica oddati v prisilno delavnico. (Pripomnim, da ženska kaznilnica v Begunjah opravlja sedaj obenein posle prisilne delavnice; prisiljenk ima okoli 20). Ženska je šla domov, pa je ni strpelo tam, potepala se je deset dni okrog ln zopet zagrešila veliko tatvino. Dobila je za to 18 mesecev težke ječe od sodečega sodišča, ki je tudi izreklo, da se sme po prestani kazni oddati v prisilno delavnico. Prašam: zakaj se je izpustila ta ženska po baš prestani kazni sploh med ljudi? Zakaj je niso nocijonirali? — Ženska se je zoper zadnjo razsodbo pritožila na višjo inštanco najprej radi krivde in kazni, pa tudi radi izreka o dopustnosti oddajo v prisilno delavnico. Dan pozneje se jo premisilla; umaknila je pritožbo glede vsega drugega, le radi izreka o dopustnosti oddaje v prisilno delavnico — ne. Bala se jo pač, da bi se morda vendar-le v teku 18 mesecev utegnilo zgoditi, da... 5 Drugi slučaj: 30 letni delavec, ki je bil obsojen leta 1904 Ra tri mesece, leta 1910 na 3 dni, 1913 na 8 mesecev, 1914 na 18 mesecev, vse to radi tatvin, vmes in mirno tega pa tudi š&radi drugih deliktov, je prestal v Earlovu pri Gradcu 22. oktobra 1919 svojo zadnjo kazen ter bil takoj poslan po odgonu v Slovenijo. Potepal se je tudi deset dni okrog in storil 2. novembra 1019 zopet hudodelsko tatvino, za katero mu je prvo sodišče prisodilo 14 mesecev težke ječe. Vprašam: Ali ne bi bilo upravičeno, da bi se bilo tudi tega delomrzneža obtožilo radi vlačugar-stva v svrho, da bi se moglo izreči tudi glede tega tatu, da se ga sme po prestani kazni oddati v prisilno delavnico? Ali ni v tem primera položaj baš tak kakor v prvem? § 1. zak. z dne 24. maja 1885 pravi, da je kaznjivo, kdor se brez opravka ali posla in dela okrog potepa, ter se ne; more Izkazati, da ima ob čem živeti ali da si pošteno prizadeva preživež zadobiti. Razumen praktični boj zoper tatove tako; da naj se vselej, kjer je to le možno, preganjajo tatovi v taki smeri, da jih morejo dajati po prestani kazni v prisilno delavnico. Vnovič torej kličem: Caveant consules! Izrek na dopustnost oddaje v prisilno delavnico naj se na eni strani, kjer le moč, sodišču predlaga, na drugi strani pa naj se z no'ci-joniranjem takega storilca spravi tudi res v prisilno delavnico. Potem bo dobila tatinska svojat potrebnega rešpekta pred zakoni in oblastem, ki jih izvršujejo.
Kar se tiče vprašanja porote, me le veseli, da se ni oglasil noben protivnik mojemu predlogu. Bal sem se, da bi se mi očitalo, iz mržnje do porote, ker si birokrat, predlagaš ukinjenje. Samo za to sem poudarjal, da nisem nasprotnik porote kot take. Ako pa pristavim, da sem sam že pred vojsko predlagal razne izpremembe na inštitute porote, tedaj mislim* da sem oproščen sumnje, da se strinjam docela z upravo porote v sedanji obliki. Navzlic temu pa mislim, da danes ne gre debatirati o tem, da bi so porota vsgla sploh
mlade oči, njune trepalnice, ki jih je bila nagubančila luč in mogočno gibanje njunih prs, ki so se odpirale, se polnile z zrakom in se vse tresle. Ne vem več, kaj smo
!govorile; včasi imajo besede samo neki jubkujoč smisel in pravijo samo; »Me nismo drugega kot prijateljsko brbljanje, nič več; dobro nam je tu.« Gospodični Caille sta ga razumeli, tako natančnp, da je postala starejša čez deset minut naenkrat resna, pritajila glas in vzdihnila:
»Gospodična, zadnjič, ko ste bili tu, se nisem upala; danes pa sc upam: Veliko skrb imam,«
»Jaz tudi,« je pristavila druga, »in celo isto.«
Priznam, da sem za hip dvomila in pri tem zaupanju sem se spomnila na druge, neresnične; toda motila sem se; opazila sem to skoraj takoj: niso bile potešile oči.
»Radi .Misterijev velikega življenja',« je rekla starejša.
»In jaz radi ,Ve lih ljubavi',« je rekla Jožefina.
»Sedeminsedemor.set zvezkov, gospodična!«
»In jaz, gospod' devetinšestdeset! In vedno so dvojni!<-
In povzeli sta obe naenkrat: »Verjemite! Dve ubogi šivilji kak»r me! Ah, to ie bila neumnost, kaj?!«
med staro Saro. Pregloboko je ukoreninjeno v ljudstvu prepričanje, da naj ima lajik besedo pri kazenskem sodstvu. Tudi naš narod jo od pamtiveka sodeloval v tej ali oni obliki pri kazenskem pravo-sodstvu. Iu ako veljavni kazenski zakonik načeloma izreka, da se nikdo ne more izgovarjati z nevednostjo kazenskih določil, tedaj tudi sodniku iz ljudstva ne smemo odrekati sposobnosti, da se udejstvuje pri kazenskem pravosodstvu kakor sodnik. Če pa se vpraša, v kateri obliki naj se to zgodi, ostanem navzlic hibam porote le pristaš ideje porote, to pa predvsem za to, ker vidim, da ima druga oblika udeležbe la-jaškega elementa pri kazenskem pravosodstvu — večinska ali slabineka sodiSča — veliko več in znatnejših hib. Ni, da bi na tem mestu o tem razpravljal podrobnejše. Omenim pa naj, da je republika Avstrija v zakonu z dne 23. jauuarja 1919 št. 37 drž. zak. poroto obdržala in celo pripustila ženske za porotnike, ni pa uvedba večinskih sodišč nikjer, in to navzlic temu, da je prejšnja avstrijska justična uprava cela desetletja favorizirala večinska sodišča. Češkoslovaška republika se je tudi lotila izpremembe kazenskopravdnega reda ter je z zakonom z dne 18. decembra 1919 zbirka št. 1 ex 1920 odpravila senate četverih sodnikov in jih nadomestila s senati treh sodnikov, — a porote se ni taknila.
Vse to pa sem omenil le mimogrede. V glavnem sem nazora, da se pri nas vprašanje odprave porote, dokler nimamo zakonodajnega aparata z brezhibnim poslovanjem, ne more načeti, posebno ne v širni javnosti: quieta non movere. Kadar pa počne parlament pravilno funkcionirati, pa pride itak veliko, glavno vprašanje na vrsto: Kako izenačiti vse zakone za celo naše kraljestvo. Takrat se pomenimo še o tej ali oni hibi porote. Pa drznem se izraziti prepričanje, da bo inštitut porote prej kakor slej ostal navzlic ali, če hočete, prav za to, ker ga večina pravnikov obsoja.
DrSava SHS.
Davek na vojne dobičke.
LDU. Belgrad, 2. aprila. Presbiro poroča uradno: Finančno ministrstvo objavlja pod štev. 1392 od 2, aprila 1920 nastopno: V zvezi z naredbo od 30. marca t. L štev. 3315, po kateri osebe, ki imajo dohodke iz državnih ali občinskih blagajn, ne morejo prejeti istih, ako ne predlože dokaza, da so plačali dolžni davek za 1. 1919, je g. finančni minister 2. aprila t. 1. pod štev. 3391 odredil: 1, Da denarni zavodi, ki so s sklepom od 19, marca t, 1, štev. 10.215 pooblaščeni, da izdajajo sredstva za plačila v inozemstvu v vrednosti do 100.000 francoskih frankov, zahtevajo pred izdajanjem tozadevnih dovoljenj od oseb, ki jih prosijo: V stari oblasti Srbije in Črne gore: Potrdilo pristojne finančne uprave o plačilu začasno predpisanega davka za 1. 1919 in o izjavi za reden predpis davka za 1. 1920. V novih oblasteh Srbije in Črne gore: Potrdilo pristojnih finančnih uprav, da so plačali davek po začasnem predpisu za 1. 1919. Ko bodo zaključene predložene izjave o rednem predpisu davka za 1. 1920 v področju teh oblasti, bodo j morali denarni zavodi zahtevati od teh oseb dokaza, ali so podali izjave k rednemu predpisu davka za 1. 1920. V ostalih področjih kraljestva je zahtevati dokaz, da se je plačal dolžni davek za prej in za L 1919. 2. Da je generalni inšpektorat finančnega ministrstva dolžan, zahtevati od oseb, katerim se izdajajo sredstva za plačila v inozemstvu v vrednosti preko 100 tisoč francoskih frankov, dokaze, navedene pod 1., preden se jim tozadevna odo-brenja izdajo.
LDU, Belgrad, 3, aprila. Presbiro poroča uradno: Finančni minister je odredil, da morajo vse državne oblasti v Hrvatski, Slavoniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji in Istri od oseb, ki imajo pri državnih blagajnah kaka imetja ali zahteve, pred izplačilom zahtevati dokaz od pristojnih občinskih poglavarstev fkra-jevnih davčnih uradov) o tem, da so plačali dolžni davek za prej kot 1, 1919 ter da se morajo finančne oblasti same prepričati po svojih knjigah o tem, ali so te osebe plačale dolžni davek za dobo pred 1. 1919. Vsled tega se sme izplačilo nakazati šele, ko je plačan državni davek.
LDU. Belgrad, 3. aprila. Presbiro poroča uradno: Finančno ministrstvo je odredilo, da se nai takoj dovrše dela za določitev dohodninskega davka in davka na vojne dobičke v Hrvatski, Slavoniji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Sloveniji in Istri, in sicer za vsa leta, za katera niso bila dovršena. Vsem delegatom finančnega ministrstva je naročeno, naj podvza-mejo vse potrebne korake, da se vplačajo zaostali davki, kakor tudi davki na vojne dobičke. Istota ko je urejeno, da se morata določitev in vplačilo vneli zaostalih neposrednih davkov v področjih posameznih oblabti izvršiti brezpogojno v zakonito predpisanih rokih, v primeru potrebe tudi eksekutivnim potem.
Pašič poroča.
LDU Beligrad, 3, aprila. »Beogtadski Dnevnik« piše: V predsedništvu ininisti-sketja sveta se je vršila ministrska seja. Na tej seii jc predsednik naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu, g, Mikoia Pašič, podal cbširen ekspoze o celokupnem našem zunanjem položaju, zlasti o jadian-skem položaju, G. Pašič je podrobno poročal o celotnem poteku pogajanj in vseh zaprekah, ki nam jih stavijo zavezniki, da bi se jadransko vprašanje ne rešilo pravilno in pravično. Doznavamo, da sc je poleg vprašanja zurr.nje politike pretresava-lo na tej seji tudi vprašanje notranje politike. Vlada bo poskušala v parlamentu, odnosno z opozicijo nadaljevati pogajanja na morebiten sporazum glede sestave širše koalicijske vlade, ki bi v parlamentu izdelala volilni zakon ter rešila najnujnejše vprašanje, nakar bi potem izvršila volitve.
LDU Beligrad, 3. aprila. Nikola Pašič je bil včeraj dopoldne povabljen na dvor k obedu, po katerem se je dalje časa raz-govarjal z regentom prestolonaslednikom Aleksandrom o političnih vprašanjih.
Narodno piedstavništvo.
LDU Beligrad, 5. aprila. »Politika« piše: Včeraj je dospel v Beligrad dr. Ivan Ribar, prvi podpredsednik narodnega predstavništva. Na eni prvih sej parlamenta se vršijo volitve novega predsednika.
Izgredi v Belem gradu.
LDU Beligrad, 5. aprila. Po iniciativi dijakov belgrajskega vseučilišča se je v nedeljo ob desetih dopoldne vršilo zborovanje, katerega se je poleg dijakov udeležilo tudi veliko število meščanov in delavcev. Po govorih raznih dijakov vseh strank so zborovalci sprejeli resolucijo, ki pozivlje vse činifcelje jugoslovanskega naroda, da ščitijo politične pravice prebivalcev in zagotovijo reorganizacijo na polju šolstva in prosvete. — Predsednik shoda je nato pozval navzočne, naj se mirno razide-jo. Dasi je policija prepovedala, da udeleženci shoda ne smejo kreniti preko Tera-zije, so zborovalci, več tisoč po številu, korakali po Knez Mihajlovi ulici proti Te-raziji, kjer so policija, vojaki in orožniki zaprli ulico. Pozvani so bili tudi konjeniki. Množica je začela zahtevati prosto pot. Ker se vojaštvo ni hotelo umakniti, so demon-strantje jeli metati kamenje nanj, pri čemer je bilo nekaj orožnikov v in vojakov ranjenih. Nato je oborožena sila navalila na množico. Ranjeni so bili trije dijaki.
O tem dogodku je bilo izdano nastopno uradno poročilo: Del belgrajskega visokošolskega dijaštva je dne i. t. m. ob desetih na Velikem Kalimegdanu sklical shod dijaštva, kateremu so prisostvali turli delavci. Po shodu so zborovalci hoteli prirediti poulično demonstracijo, katero pa je mestna uprava bila prepovedala. Orožniki so preprečili poizkus demonstracije. Pri tem so se demonstrantje in orožniki spopadli. Trije meščani so bili lahko ranjeni, eden pa težko. Demonstrantje so metali kamenje, vsled česar je bilo sedem orožnikov lahko ranjenih. Mir in red se je kmalu vzpostavil. Mesto je sedaj popolnoma mirno. — Izdano od mestne uprave.
Neznosne razmere v Baranji.
LDU Pečuh, 5. aprila. ,V četrtek dne 1, aprila je odpotovalo 20 meščanov iz Mohača s proto Stevanom Bezličem na čelu v Belgrad, da sporoče ministrskemu predsedniku in drugim merodajnim državnikom svoje želje in zahteve prebivalstva z ozirom na težki položaj, v katerem se nahaja naš narod v Mohaču in okolici zaradi negotovosti glede vprašanja pripadnosti. Istotako poročajo iz Bremena, da se je tamkaj vršil v nedeljo 28. marca ljudski shod, na katerem so sklenili, da se odpošlje iz Bremena v Belgrad deputacija, ki naj ustno ali v pismeni spomenici obrazloži neugodnosti meja, ki so določene in ki sc vsled narodnih in gospodarskih vzrokov ne morejo priznati, Deputacija ima nalogo, naj brezpogojno zahteva, da se meje določijo v korist jugoslovanskemu prebivalstvu. Pričakuje se, da bo temu gibanju sledilo šc silnejše, da se na ta način dokaže merodajnim činiteljem, da ima Baranja nesporno večji obseg v Jugoslaviji, kakor ji ga odkazujejo doslej nazna-čene meje,
LDU Pečuh, 5. aprila. Iz Barča poročajo, da so prošli teden našli ponoči na ulici mrtvega vojaka, ki ga je nekdo zabodel z nožem. Te dni pa sta na demarka-cijski črti pri Btikoesdu padla kot žrtvi zopet dva srbska vojaka, ki sta bila ponoči na straži in ki sta zahtevala od skupine Mažarov, med katerimi so bili tudi oboroženi, legitimacijske listine. Medtem ko sta se vojaka bavila z družbo, sta ju dva Mažara, oborožena s puškama, za-vratno ustrelila, Vsled streljanja je takoj došlo na licc mesta več vojakov s podna-rednikom na čelu, toda mažarski banditi so medtem že pobegnili. Preiskava jc v polnem teku. Ta dva slučaja kažeta, da jc hujskanje med rnažarsko vojsko zašlo žc tako daleč, da sc najdejo scclr.j tudi med Mažari junaki, ki so pričeli delali z za-v.-atnimi umori.
Iz ZEmšmmm oziernip.
Neznosne razmero na Reki.
L.DU Etcu*schaltenburgf dne C. aprila. (Brezžično.) Iz Rima se poroča: Po tržaških vesteh sc nahaja Reka v tako kočljivem prehranjevalnem stanju, da je pričakovati neposrednega odhoda IVAnnun-zijevih čet.
LDU Trs', 3. aprila. »Lavoratore« objavlja naslednji dopis iz Rima: Delavski razred na Reki, ki je dospel do vrhunca svojega trpljenja, se, preden pogine, obrača z obupnim klicem na tovariše delavce vsega sveta: »Bratje, rešite nas! Lakota, ječe, muke — v ječi nas mučijo — morilno bodalo arditov nas ugonavblja. Blazni sa-mosilnik (D' Annunzio) in njegovi biriči ne poznajo usmiljenja z nikomur, kdor noče kričati: »Eja eja, alala!« Bratje, podvizajte se, kajti jutri bi že znalo biti prepozno. Mera je polna; mi ne moremo več. Razdevalno besnilo blaznega samosilnika je doseglo višek. Brezposelnost in zlo vladata neomejeno v mestu. Da bi zajezil te nadloge, izganja blazni samosilnik iz mesta vse one, ki niso pristojni v mestu, dočim se pa Rečani, ki so mu sovražni in niso mogli pobegniti iz mesta, mečejo na dno ječe. Rodbine, ki bivajo v Reki že nad sto let, so prisiljene, da morajo iti po svetu s trebuhom za kruhom, brez strehe, brez postelje. D'Annunzijanski biriči zagrežajo najgrše zločine in zavračajo krivdo na delavstvo. Ječe so nabito polne in jetniki se mučijo. Italijanska vlada je sokriva, ker je redno vojaštvo v najboljših odnošajih z D' Annunzijanci. Tovariši! Rešite nas s takojšnjim odločnim činom!«
H©!gar5fa»
LDU Beligrad, 5. aprila. »Politika« poroča iz Pirota: V zadnjem času se je povsod na Bolgarskem izvedla organizacija častniške lige, ki ima glavno nalogo, da osnuje čimprej stalen kader vojske na Bolgarskem. Trdi se, da je že uspelo, da bo imela Bolgarska v mirnem času 40.000 mož vojske, poleg tega pa agitira omenjena liga, naj kmetje ne oddajajo orožja. Govori se, da je uspeh te agitacije ta, da se je med prebivalci pridržalo orožja za cele tri divizije,
LDU Beligrad, 5. aprila. »Politika« poroča iz Sofije: Bolgarska se nahaja pred diktaturo. Voditelji poljedelske stranke se pripravljajo na delo brez parlamenta, ker nima njihova stranka kvoruma. Od 229 poslancev, ki jih ima bolgarsko sobranje, imajo poljcdelci 112 poslancev, komunisti 49, ostalih 68 mandatov pa socialni demokrati, liberalci in stranka dr. Ge-nadijeva. Na volišče je došlo nad 800.000 volilcev, od katerih je glasovalo za poljedelsko stranko 350.000, za komuniste pa 1S0.000 volilcev. Volilni boj se je v glavnem vršil med poljedelso stranko in komunisti ter jc bil precej buren. Meščanske stranke vedno bolj nazadujejo in se zdi, da bosta na Bolgarskem ostali samo dve stranki, poljedelci in komunisti.
LDU Pečuh, 5. aprila, »Baranjski Glasnik« poroča o krizi na Mažarskem med drugim: Povodom političnih dogodkov poslednjih dni se more z gotovostjo pričakovati, da bo v združenju krščanske narodne stranke v kratkem došlo do razkola, kar bo imelo za posledico krizo. Skupina Friedricha je izstopila iz udruže-nja stranke ter bo vstopila v opozicijo. Kriza bi se mogla rešiti samo na ta način, ako bi se sestavila vlada izvenstranskar-skih oseb, Z ozirom na to, bi ministrski predsednik, kakor tudi drugi člani vlade nc bili strankarski politiki. Mnogo se govori o tem, da postane ministrski predsednik grof Apponyi.
LDU Pečuh, 5. aprila. Mažarski list »Munkacs« prinaša članek v katerem govori, kako se na sejah ogrskega parlamenta prepirajo ministri o tem, kdo ima pravico, da se vozi z avtomobilom, in o tem, ali so dovoljeni častnikom izgredi, V parlamentu je neki poslanec med drugim protestiral proti izgredom mažarskih narodnih častnikov, med tem ko je mažarski vojni minister branil svoje ljudi med drugim tudi z utemeljevanjem, da so častniki večinoma mladi ljudje, polni moči in navdušenja, katerim sc ne sme braniti, da bi ne smeli živeti po svoji volji. Minister je rekel, da bodo častniki samo tedaj, ako se jim pusti, da se navdušujejo na vse poljubne načine, hrabri in pripravljeni za delo ter da bo mažarska vojska samo na ta način mogla vrniti integriteto mažarske države ter premagati ves svet.
LDU London, 5. aprila. (Brezžično.)
Boljševiki so zasedli Vladikavkaz in važno luko Petro vsk v Da gestami. V Krimu jo mir.
LDU Moška, 5. aprila. (Brezžično.) Li-tvanska vlada jo zaprosila sovjetsko vlado, naj se pričnejo, mirovna pogajanja s pogo-
jem, da sovjetska vlada pripozna neodvisnost Litvanske. Sovjetska vlada je sprejela ta predlog in določila začetek pogajanj na 15. aprila. Finska vlada je prosila za premirje s pogojem, da se čete sovjetske vlade umaknejo iz Pečenge. Ljudski poverjenik za zunanje posle je odklonil ta predlog kot nesprejemljiv. Latiška mirovna delegacija odpotuje dne 10. aprila iz Rige v Moskvo.
LDU London, 6. aprila. (Brezžično.) Včeraj so dale vojaške oblasti v Dublinu in drugih irskih mestih postaviti po cestah žične ovire in preiskavati pasante, ali imajo pri sebi kako orožje. Posebne pa-trole so preiskovlae vozove cestne želez, niče in nadzorovale sosednje okraje. Te odredbe so bile baje ukrenjenc z ozirom na napovedane velikonočne izgrede sin-fajnovcev.
LDU London, 6, aprila. (Brezžično.) Po zadnjih vesteh iz Irske je prišlo o Velikonočnih praznikih na Irskem do velikih izgredov, kakor se niso dogodili od leta 1916. Sinfajnovci se bojujejo v majhnih krdelih in se ta boj vedno bolj poostruje. Poskusili so, vpepeliti davčne urade, da se prepreči pobiranje novih davkov. Zunaj Beliasta so v soboto ponoči prerezali vse telefonske in brzojavne žice. V mestu samem so oborožene tolpe napadle carinarnico, poštno poslopje, penzijski urad, banke in druga poslopja. Poizkusili so jih zažgati,
LDU Pariz, 5. aprila. (DunKU) Kakot javljajo listi iz Irske, so se navzlic obširnim varnostnim odredbam iznova izvršili atentati na javna poslopja. Iz irske provin-cije se javljajo iz več krajev napadi na policijska poslopja, ki so se uničila deloma vsled požarov, deloma vsled eksplozij bomb.
LDU Wasbmgton, 5. aprila. (Brezžično.) Včeraj dopoldne je demonstriralo več amerikanskih žensk pred angleškim poslaništvom. Nosile so zastave z napisom »Svoboda«. Po nalogu državnega departe-menta je policija hotela razgnati ženske, kar se ji pa ni posrečilo. Odredila se je preiskava. Državni tajnik Colby je angleškemu poslaništvu izrekel svoje obžalovanje.
EfaBSia.
LDU Trpt, 3. aprila. »Piccolo« doznava iz Rima, da je tjakaj dospel civilni komisar za »Tretinsko Benečijo« Credaro. Pozval ga je ministrski predsednik Nitti na informativna posvetovanja, ki se imajo pričeti takoj po Veliki noči z zastopniki različnih strank v Trentinu v svrho uredbe politično - upravne avtonomije. Ministrski predsednik je vodstvo teh pogajanj poveril komendatorju Salati. Predvsem bodo zaslišane nemške stranke in socialisti, ki so načeloma že pritrdili, a potem italijanske. — Poročilu je dodana opazka: Ne motimo se menda, če pravimo, da stopi osrednja vlada v iste s vrhe v stik tudi s krogi in strankami v jadranskih pokrajinah.
LDU Rim, 5. aprila. (Brezžično.) Včeraj dopoldne se je vršil ministrski svet, ki se je pečal zlasti z jadranskim vprašanjem.
LDU Parijz, 6. aprila. (Brezžično.) Nota, ki jo je izročil nemški opravnik v Parizu, ne kaže, da bo nemška vlada umaknila svoje čete v sedmih dneh z ruhrske-ga ozemlja. Nota jc zelo kratka in izkuša dokazati, da število nemških čet na rulir-skem ozemlju ni večje od onega, ki je bilo dovoljeno nemški vladi, in da je akcija vlade navadna policijska odredba. Sicer pa nota ne omenja koncentracije čet ob mejah nevtralne cone.
LDU Berlin, 6. aprila. (Dun. KU —• Wolff) Policijska akcija na ruhrskem ozemlju se razvija po načrtu. Da se ščitijo mesta in kraji, zlasti pa mirno prebivalstvo, sc čete čimveč vzdržujejo spopadov.
LDU Pariz, 6. aprila. (Dun. KU — Havas.) Francoska vlada je poslala inozemskim zastopnikom noto, kjer razlaga stališče Francije napram Nemčiji v vprašanju ruhrskega ozemlja. Nota opozarja na to, da je ministrski predsednik Millerand želel vzpostaviti trgovske odnošaje z Nemčijo. Ministrski predsednik pozna sicer nastale težkoče, vendar pa se je Nemčija udala pritisku vojaške stranke in kršila najvažnejše pogoje versaillcskc mirovne pogodbe, Edinole neizvršitev klavzul mirovne pogodbe glede razorožitve in izročitve municije je povzročila upor v Berlinu in omogočila oborožitev rdeče armade. Členi 42 do 44 tvorijo neobhodno potrebno zaščito Francijc, da predvideva an-gleško-ameriška garancijska pogodba za primer neizvršitve teh članov casus foe-deris. Nenadni pohod na ruhrsko ozemlje prisili zaradi tega vlado, da pripravlja neobhodno potrebne vojaške varnostne od» redbe. čiiih izvedba se ne sme odlašati
LDU Hamm, 6. aprila. (Dun. KU — Wolff.) Po semkaj dospelih vesteh gospodarijo tolpe v Essenu s terorjem. Škoda v konfekcijskih in živilskih trgovinah presega več stotisoč. Poštnemu ravnatelju so grozili z revolverji in mu izsilili 120.000 mark. Poštni in brzojavni nameščenci so pričeli protestno stavko. Osrednji svet je pobegnil iz Essena in izjavil, da svojih čet nima več v rokah. Ceste iz Miihlheirna v Oberhausen in Duisburg so zasedli boljševiki.
LDU Berlin, 6. aprila. (Dun. KU) Kakor poročajo listi, se je dne 4. in 5, t. m. konstituirala komunistična delavska stranka v Nemčiji.
LDU Mainz, 6. aprila. (DunKU - Wolff) Proglas vrhovnega poveljnika zasedbenih čet generala Degoutteja naznanja, da so francoske čete zasedle mesta Frankfurt am Mein, Homburg, Hanau, Darmstadt in Die-burg. V zasedenih krajih so proglasili obsedno stanje.
LDU Berlin, 6. aprila. (DunKU) Kakor javljajo »Politisch-parlamentarische Nach-richten«, so francoske čete zasedle tudi Offenbach. Oblasti delajo pod francoskim nadzorstvom.
LDU Mainz, 6. aprila. (DunKU) General Degoutte je v Frankfurtu proglasil obsedno stanje. Vse telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. V Frankfurtu jc mir.
LDU Darmstadt, 6. aprila. (DunKU -Wolff) Majhen francoski oddelek je davi zasedel darmstadtski kolodvor.
LDU Frankfurt am Main, 6. aprila. (Dun. KU — Wolff.) Danes ob petih zjutraj so francoske čete zasedle Frankfurt am Main.
LDU Wiesliaden, 6. aprila. (Brezžično.) Pod poveljem generala Degoita stoječe francoske čete so pripravljene, da za vsak slučaj lahko prodirajo.
Dansko.
LDU Kodanj, 5. apr. (Dun. KU) Kralj je odobril novo ministrsko listo z višjim varuškim ravnateljem Frissom kot ministrskim predsednikom,
LDU Kodanj, 5. aprila. (Dun, KU) Vsem zahtevam delavcev se je ugodilo, med temi razveljavljenju izprtja, zajamče-nju draginjske doklade, ustanovitvi obratnih svetov in amnestiji za politične pregre-ške. Volitve za Folkething so določene za 22. aprila, Državni zbor se sestane jutri.
LDU Kodanj, 6. aprila. (Dun. KU — Ritzau.) Ker se je med delodajalci in delavci dosegel sporazum, se je odpovedala splošna stavka.
nabila poreHife
LDU Rim, 6. aprila. (Brezžično.) »Tribuna« javlja, da se sestane mirovna konferenca v San Remu 19. ali 20. aprila. Zaradi tega se skliče poslanska zbornica kasneje. Konferenca bo trajala en teden.
LDU Washington, 5. aprila, (Brezžično.) Po sporočilu državnega urada je japonska vlada uradno naznanila, da bo takoj zapustila Sibirijo, čim se ustalijo politične razmere v pokrajinah, ki mejijo na Japonsko in preneha ogroženje Mandžurije ter japonskih prebivalcev.
LDU Dunaj, 6. aprila. (Dun. KU) Kakor poročajo listi, so pisarniški uradniki vseh dunajskih sodišč davi pričeli stavkati.
LDU London, 6. aprila. (Brezžično.) Kakor se glase vesti iz Pariza, je izbruhnila v Asturiji splošna stavka španskih premogarjev. V Oviedu stavka 30.000 delavcev. Vsled stavke v Santjagu je nastopilo veliko pomanjkanje živil. Proglašen je preki sod.
NAŠIM DRUŠTVOM IN SOMIŠLJENIKOM!
Ali ste že naročili
JSF" .»NAŠA POTA« -T&C
I. in II. zvezek?
Naj ne bo med nami nikogar, ki ne prečita te zbirke! Socialno vprašanje postaja vsak dan silnejše in socialna borba vsak dan izrazitejša.
V dobi socialnih prevratov in krivih socialnih prerokov bo zbirka vsakemu dobrodošla ter mu bo zvest kažipot v vrtincu sedanjih dni.
Naroča se pri Slovenski krščansko-socialni zvezi v Ljubljani. I. zvezek stane 4 K, II. 8 K, s poštnino 50 vin. več.
Denar se mora poslati naprej.
Poiififee norica*
-f- Naš zunanji položni. Belgrajska »Tribuna« piše o položaju in naših zunanjih nalogah med drugim: S prihodom šefa naše mirovne .delegacije v Belgrad je dana vladi možnost, da vsestransko prouči vprašanja, ki še ni.so rešena na mirovni konferenci in ki istočasno vplivajo na
» ; . 1 J - ---' » « .' ^ 4 n.Arrt nnfnnn 1-- »»• 1 J r\c 4.,» T,—
L\ V ljdlaive Ulici	iufiiji.ov,d. J" U-
leg mirovne pogodbe z Mažarsko, izvedbe mirovne pogodbe z Bolgarsko in vprašanja o reparacijah, se mora vlada tudi odločiti glede pogodbe, s katero bi se mogel
izvesti prijateljski sporazum v rešitvi jadranskega vprašanja. Tako rešitev zahtevajo od nas ne samo naši zavezniki z Wil-sonom na čelu, temveč tudi interesi rraše-ga kraljestva samega. Italija zahteva danes sporazum na konferenci v San Remu, kjer naj se to vprašanjo reši za bodočnost. Vse vesti o kakem nesporazumu v naši delegaciji glede cilja naših zahtev, kakor tudi o nekakem osebnem pojmovanju g. Pašiča, kaj naj žrtvuje, so tendeciozno izmišljene.
-j- Objektivna beseda. Zagrebška »Tribuna«, ki je vse prej kot »klerikalna«, piše: »Ko je ministrstvo železnic prevzel dr. Korošec, je nastal (pri demokratih) splošen smeh in na račun dejstva, da je dr. Korošec duhovnik, so se zbijali razni slikani, pismeni in nepismeni dovtipi .., Priznati pa je treba, da delajo naše železnice razmeroma mnogo bolje nego so delale za časa prejšnjih železniških ministrov »strokovnjakov«, Še vedno so to SHS železnice, toda napredok v točnost in gotovem delu se vidno opaža in vsi poštenejši priznajo to. Nadejamo se, da bo pot, ki jo je utrl dr. Korošec šla naprej do popolne sanacije in reda.« — Ne prinašamo teh vrst zato, da bi hvalili dr, Korošca — ko gor vore dela, so besede odveč, — ampak v dokaz, da se med ljudmi, ki niso naši pristaši najdejo možje, ki si upajo povedati resnico, ^
-j- Slovenske šole v Gorici. »Goriška Straža« piše: Italijanski ministrski predsednik Nitti j? bil naložil goriškemu mestu, naj odpre slovenske šole v Gorici, To je bil hud udarec za goriški magistrat, ki je bil sklenil in slovesno proglasil, da nikdar in pod nobenim pogojem ne dopusti nobene slovenske šole v Gorici in tudi zasebne šole ne. Pa ko se je bil zvil pod tem udarcem, je v svojem starem srcu sklenil, da kolikor mogoče oslabi to ministrsko naredbo in kolikor mogoče prikrajša goriške Slovence. In mestni magistrat je sklenil, da, če že mora biti, se pač odprejo v Gorici slovenske šole, toda samo dva prva razreda in sicer kakor paralelke na eni italijanski šoli. V tretji razred naj bi potem slovenski otroci vstopili v italijansko šolo. To je vnebovpijoča krivica za goriške Slovence, ki so pred vojno imeli pet šolskih domov poleg slovenske gimnazije, slovenskega moškega in ženskega učiteljišča s pripravnicami in obrtnimi šolami, kjer se je skupaj šolalo 2946 učencev in učenk. Poudarjamo, — kar se godi v Gorici z nami. Slovenci, to je kriyica, katere ne bo nikdar prebolel in prenesel goriški Slovenec! Pač smo pripravljeni sprejeti dva slovenska razreda v Gorici v enem naših šolskih domov, a to samo za letos, ko smo žte sredi šolskega leta, da pridejo naši otroci že vendar enkrat v šolo; a pri tem ne sme ostati in tudi ne bo ostalo. Kako naj naš otrok v tretjem razredu vstopi kar naenkrat v laško šolo, ko tega jezika ne razume in bi nikakor ae mogel slediti v njemu tujem jeziku? In tudi če bi ga umel, mi zahtevamo zase pravico do vseh razredov za vse učence in učenke vseh šol, m od te pravice in od te zahteve ne bomo odnehali nikdar in nikoli!
-j- Netočna vest, Belgrajska »Tribuna« poroča: Vest, da bo za ministra dvora imenovan g. Joca Jovanovič, ni resnična. Njegova osebnost ni bila niti v kombinaciji. —
+ Izpremembe v Črnigori. »Politika« poroča o izpremembi v Cetinju, ter piše, da je vlada sklenila, da se odpravi dosedanje poverjeništvo na Cetinju in da bo poverjenik Ivan Pavičič v kratkem odve-zan svojih dolžnosti. Mesto poverjenika za Črno goro bosta imenovana dva inšpektorja, ki bosta nadzorovala upravo Črne gore. Kot nova inšpektorja se navajata Viktor Krstič in Branko Milanovič.
-j- Češka ljudska stranka v volilnem boju. Na Velikonoč je izdala bratska stranka volilni oklic češkoslovaškemu ljudstvu. »Program krščanske demokracije in socialnih reform naprednejših v mirnem razvoju in jamčujočih procvit države in naroda je našel v našem stoletju pristašev pri vseh narodih. Krščanske demokratične in socialne stranke pridobivajo stalno tail v parlamentih velikih narodov. In povsod, kjer plapolajo zmagoslavne zastave združenega krščanskega ljudstva, bodo napeto zasledovali, kako se razvija v češkoslovaškem narodu ljudska stranka, stranka miru in reda, ki ima postati trden steber republike in zajamčiti ji simpatije vsega krščanskega sveta ,.. Boj med snovjo in duhom, med vero in brezverstvom bo vedno zahteval, da eksistira stranka<, ki bo v življenju naroda in v zakonodaji branila duševno, narodno dedščino po sv. Cirilu in Metodu in branila proti nasilju svobodo vseh, ki hočejo po tej dedščini živeti in jo osvedočiti, naj bo to že delavec v tovarni, študent v šoli, učitelj ali uradnik v svoji službi. Vsi ti tvorijo veliki tabor ljudske stranke in pojdejo v teh volitvah v boj za politično, gospodarsko in versko svobodo, pojdejo v boj za zmago misli krščanskega preporoda v narodu.« — Stranka kandidira na Moravskem in v Šleziji na prvih mestih: Profesorja Jana Šrdmka in kmeta i Šamalika v Brnu. dr. Iir.ubana in kajžaria
Kaderko v Olomucu, kmeta Sedlačeka in Koprivo v Ogrskem Gradišču, delavca Ču-fika v Moravski Ostravi, Vodilni kandidati za senat so: Dr. A. C, Stojan in delavec Jilek za Brno, poslanca Kadlčdk in Valou-šek za Moravsko Ostravo. 18. in 25. t. m. bodo padle kocke; krščansko ljudstvo v Jugoslaviji napeto pričakuje, kako bo odločil bratski češki narod.
—	Svečan spomin našim ln zavezniškim boriteljem. Vsled brzojavke gospoda ministra verstva v Belem gradu z dne i. aprila 1920 odrejam, da naj se opravi v veeh župnih cerkvah dne 17. aprila t. 1. slovesen rekviem v svečan spomin našim in zavezniškim boriteljem, padlim in umrlim za osvoboditev in ujedinjenje naše domovine. Kakor ob drugih državnih slovesnostih, naj se povabijo k službi božji javni funkcijonarji. V Ljubljani se bo izvršila slovesnost v stolni cerkvi s pontifikajnim rekviemom ob desetih. — Škof. ordinarlat v Ljubljani, dne 6. aprila 1920.
f Anton Bonaven*nra, škof.
—	Naš prestolonaslednik na sprehodu. »Tribuna« poroča: V nedeljo na večer se je šetal po belgrajskih ulicah s svojim spremstvom regent prestolonaslednik Aleksander, in sicer na dan, ki so ga naši komunisti hoteli obiležiti kot dan triumfa za komuniste. Prestolonaslednik Aleksander se je na tem svojem sprehodu mogel prepričati, da ni meščanstvo naše prestoli-ce niti malo komunistično in republikansko, ker ga je pri vsakem njegovem koraku sprejemalo z velikim navdušenjem in spoštovanjem. Na posameznih križiščih je regent prestolonaslednik Aleksander moral Iti skozi večje skupine občinstva. Pri restavraciji »Kolarac« je stopil k njemu prosilec iz občinstva, ki mu je na dolgo razkladal svojo prošnjo. Prestolonaslednik se je zanimal za njegovo pripovedovanje ter mu je dovolil, da se v ponedeljek javi na njegovem dvoru.
— V nekaj dneh primarširajo naši fantje planinci s severne meje v svojo mirno-dobsko garnizijo Ljubljano. Priredimo našim branlteljem slovenske fronte na Koroškem ob njihovem povratu lep sprejem.
—	Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. V ponedeljek, 29. marca, se je po dolgem času vršila v Herpeljah-Ko-zini skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Sešlo se je lepo število mož in tudi nekaj žena iz vse Istre, tudi iz naj-oddaljenejših krajev, n. pr. iz Pulja: duhovnikov, učiteljev, posestnikov, kmetov. Namen temu zborovanju je bil v prvi vrsti ta, da se ustvari prvi pogoj za delo: novo redno vodstvo. Sklicatelj dr, Fortunat Mi-kuletič, ki mu je vodstvo pod silo razmer poverilo posle družbe in varstvo njenih koristi in poverjenik dr. Gjuro Ve3el sta podala obširen opis sedanjega stanja šolstva v Istri in škode, ki jo trpi Družba na svojih zgradbah, ker so bile zasedene od vojaštva. Izrekla sta pikre besede na račun tistih, ki so ovirali tako kulturno delo, Navajala sta kričeče razmere. Nato se je imela vršiti vplitev novega vodstva. Bivši župan pazinslci dr. Šime Kurelič je predlagal izpremembo pravil v smislu, da bodi sedež Družbe odslej v Trstu. Predlogu so se pridružili tudi ostali dosedanji odborniki, nakar je bil predlog sprejet soglasno in ob splošnem odobravanju. Pri volitvah novega vodstva in odbora so bili izvoljeni soglasno: Predsednik dr. Edvard Slavik iz Trsta; podpredsednik dr. Sime Kurelič iz Pazina; odborniki: Ante Gru-bišič, Franjo LeutSč, dr. Gjuro Vesel, dr. Fortunat Mikuletič, Josip Svetličič, vsi iz Trsta, Šime Červar, župnik iz Zrenja in Josip Sirotič. V nadzorstveni svet: dr. Mirko Vratovič iz Pulja, dr, Josip Abram z Trsta in Josip Grašič, župnik iz Berma. V obrambeni sod: dr, Ivo Zuccon iz Pu-lja, Ivan Raškovič iz Malega Lošinja in Ivo Flego, dekan v Buzetu.
—	Dr. Josip Roječ f. Dne 24. marca je umrl v tržaški mestni bolnici dr. Josip Rojeot okrajni sodnik v Kopru. Bij je tih, a delaven prosvetni delavec, ki je prezgodaj šel šele 38 let star, v grob. Pokojnik je bil brat predsednika goriške S. L. S., g. dekana Rojca. Večni mu pokoj!
—	Službe za invalide. Deželna vlada za Slovenijo je svojčas sklenila naredbo o zaposlovanju.invalidov (naredba z dne 20. novembra 1919, št. 115 U. 1. št. 12). Invalidov in dčbrovoljcev pa, kljub temu, da se upoštevajo oni kot kompetenti za drž. službe na prvem mestu, vendarle ni mogoče vsled njih velikega števila namestiti vseh v državni službi, zato poziva deželna vlada zasebne zavode in obrate, banke, akcijske in delniške družbe ter zadruge itd, itd., da upoštevajo pri oddaji mest v prvi vrsti invalide in dobrovoljce. V vseh civiliziranih državah smatrajo državljani za svojo dolžnost, da pomagajo predvsem tistim, ki so onemogli v boju za domovino oziroma se prostovoljno postavili v bojfl« vrste za njeno svobodo. Skrbimo za take boritelje tudi mi; med nami pa zlasti tisti, ki jim je usoda prizanesla in jim obranila zdravo, za .delo »možno telo,
—■ Kamniški pododbor SDZ. ima v četrtek 8. aprila t. 1. ob 2. uri pop. v Domžalah v »Domu« svoj redni občni zbor. Pridite vsi! — Predsednik.	(k)
—	Jagoslovenska Matica. Začasno je pripravljalni odbor razposlal več sto nabiralnih pol, v katere se vpisujejo pristopajoči člani z navedbo imena, poklica in naslova, vplačanih mesečnm in darov, Ker bodo ti podatki služili kot podlaga pri sestavi imenika članov in pripravi članskih legitimacij, opozarjamo vse nabiralce članov, da vpisujejo vse podatke natančno v polo, da si jih pa tudi sami pripišejo v poseben seznam, ker bo treba nabiralne pole vrniti odboru,
—	Zveza poštnih organizacij naznanja na mnoga vprašanja o decemberskih 120 odstotnih draginjskih dokladah poštnim odpravnikom in vsem enakim uslužbencem, ki jih še niso prejeli, da je »Zveza« storila povsem svojo dolžnost in da ne bo odnehala prej, da se ta krivica poravna. Predsednik »Zveze« bo osebno interveniral pri ministrstvu v Belgradu in bomo o uspehu takoj poročali.
—	Konec 100 kronskih bankovcev* Glasom odloka finančnega ministrstva od 22. marca t. 1,, št. 10.666 mora pri državnih blagajnah prenehati prejemanje kronskih novčanic, katere še niso odtegnjene iz prometa, pet dni pred rokom, določenim za izmenjavo odgovarjajočih kronskih novčanic. Vsled tega preneha prejemanje kronskih novčanic po 100 kron pri državnih blagajnah z dnem 10. aprila t. 1, — Rok za odtegnjenje 50 in 20 kronskih bankovcev iz prometa se objavi naknadno.
—	Na naslov delegacije ministrstva financ v Ljubljani. V Ložu na Notranjskem ima tobačno zalogo še vedno g. Gregor Lah, vpok, poštar in veleposestnik. Prosimo gor. naslov za kratko pojasnilo, kdaj se namerava omenjena trafika potom javnega natečaja razpisati. — Invalid.
—> Vinarska in sadjarska šola v Mariboru nam pošilja: V št. 73 »Slovenca« se je vrinila pomota v razpisu službe oprav-nika na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Ta služba je spojena s prejemki državnih poduradnikov; raztm tega ima opravnik prosto stanovanje ter deputat letnih: 4 kub. metrov drv, če je samec, 8 kub. metrov, če je oženjen, 6 (ozir. 16) l petroleja, pravico do 100 (150) 1 vina po polovični ceni, ter drugih pridelkov za lastno uporabo po dnevnih cenah s 25 % popusta. Ni treba, da bi bili prosilci ravno absolventi kmetijske šole v Mariboru in Grottenhoffu, lahko so tudi absolventi drugih kmetijskih šol, imeti pa morajo zadostno teoretično izobrazbo in praktičnih izkušenj, tako, da morejo opravljati službo kot praktični navoditelji za delo v poljedelstvu in živinoreji.
—	Št. Jurij ob južni železnici. Jože Drofenik iz Št. Jurija ob juž. Zel, je na shodu samostojnežev v Dobju pri Planini sramotil in obrekoval tamkajšnjega gosp. župnika Ivana Žagarja, ki na shodu seveda ni bil navzoč, tako hudo, da mu je sodišče dne 30. marca t, 1, prisodilo 5 dni zapora ali denarno globo 300 kron. Zdi se nam, da ima samostojna kmetijska stranka že v načrtu obrekovanje in blatenje duhovniškega stanu.
—	Nove naredbe pravilnika o telefonski službi. Poštno ravnateljstvo razglaša: Od 1. aprila t, 1. znaša povprečnina za instalacijo novih telefonskih postaj in za premestitev telefonskih postaj v mestnem področju 200 dinarjev. Ta znesek se mora pred začetkom dela vnaprej plačati. Telefonski naročniki, ki žele predajati in prevzemati svoje brzojavke po telefonu ali voditi medkrajevne razgovore in predajati telefonske pozivnice iz svoje telefonske postaje na uredit, morajo do 15. aprila t. 1. podati pri svoji telefonski središčni postaji (centrali) za vsako vrsto tega prometa poesbno prijavo ter plačati za prijavo 6 dinarjev. Ta naredba velja tudi za drž. oblasti. Naročnike, ki ne bi do tega roka podali imenovane prijave, morajo telefonski uradi iz te vrste prometa izključiti. - SI. julijom t. 1. bodo morali ti naročniki položiti pri svoji telefonski središčni postaji tudi jamčevino v znesku, ki bode kril vsaj v enem mesecu narastle pristojbine, najmanj pa 50 dinarjev za vsako vrsto prometa.
Koledarčki »Slov. kršč. socijalne zveze« različnih letnikov se kupijo. Ponudbe z navedbo cene in številke letnika naj se pošljejo na tajništvo »Slov. kršč. socijalne zveze«', Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, IIT. nadstropje,
.— Iz Mokronoga. Tukajšnja mesarja Anton Bule in Anton Žlajpah prodajata goveje meso in sicer prvi po 32 K kg, drugi po 28 K. V okolici mesarji prodajajo goveje meso po največ 24 K kg. Mesar Žlajpah prodaja vrhu tega teletino po 28 K kg. Ker pri tem prebivalstvo trpi, naj se urad za navijanje cen zanima za ta slučaj, ter jih strogo kaznuje. Tudi o trgovcih iz Mokronoga prihodnjič, kako prodajajo blago.
—	Enaka mera za vse. V Uradnem listu Itev, 39 z dne 27. marca t. 1. je objav-
j ljen razglas državne žrebčarne, s katerim se zviša skočnina za vse državne žrebce
od 25. sušca naprej na 50 K. To ie popolnoma upravičeno, kajti vzdrževanje žreb-cev stane danes visoke svote, ie Lorej po* trebno, da skrbi država za pokritje teh izdatkov. Zvišanje skočnine pa obremeni zopet samo konjerejce, ki imajo z 'zrejo žre-bet največ skrbi in truda. Da pa tudi oni, ki nimajo z izrejo žrebet ničesar opraviti, li pa s prekupčevanjem konj brez poseb-oega truda polnijo žepe s tisočaki, prispevajo k vzdrževanju žrebeev. bi bilo po-trebn.o da vpelje dr*»va poseben davek na konjsko kupčijo, ki n»j bi se pobiral pri vsaki novi prodaji konja, zaeno z izdajo potnega lista. Žrebeta do 2 in pol leta bi bila od tega davka oproSčena, ker do tega časa so Se v rokah konjerejcev ali vzreje-valcev. En odstoten davek od prodajne isvote bi nikakor ne bil previsok, gotovo bi pa donsštl dandanes, ko stane dobro po-rabljiv konj 15—20.000 K, lepe vsote v korist konjereje in omogočal, da se darila konjerejce™ ob priliki premovanj znatno zvijajo. — č.
_Čebelarska podružnica za Ljubljano
ln okolioo priredi v nedeljo, dne 11. aprila ob 3. uri popoldne čebelarski shod na Orlih prt čebelarju Černiču št 19. Predaval bo g. nadučitelj Slapšak. Zbirališče ob pol 2. uri na Golovcu pri Anžičevi vili. Dobrodošli so vsi prijatelji čebelarstva, (k)
_Ali naj se res bojimo na sobice? V
prejSnjih časih so se bali solnca pri nas ljudje dveh vrst: prvič delomržni liudie, posebno dekleta, o katerih poje naša stara ljubljanska: Ongave ... »dekleta so lahko lepe, če solnce posije, pa v senco lete.« Drugič so se pa bali scjnca ljudje, ki so imeli »maslo na glavi«. No, danes, ko se je vse obrnilo na glavo, je tudi v tem nastala velika izprememba. Delomržnost ee danes javno podpira in plačuje in bili na solncu, že davno ni več istovetno z delom in potom. Kar pa tiče tistih, ki imajo »■maslo na glavi«, se je pa reč tudi čisto izore-vrgla. »Maslo« — naj si bo že take ali take kakovost... je v današnjih časih relo imenitna reč, za katero se vsi pehaio.. Zato se tistemu, ki ima kaj »masla«, ni treba bati hoditi na solnce — gotov more biti, da bo našel več zavidnih občudovalcev in razumevajočih maslenih tovarišev nego ostrih sodnjkov. Danes so vsi dnigi ljudje, ki se v najskrivnejšem kotu svojega srca boje solnca. Tisti namreč, ki radi delajo in imajo vsaj po pojmih meščanske nravnosti čisto vest. Boje se solnca — pomladnega solnca, ker bodo morali sleči zimsko suknjo, ki je tako obzirno prikrivala nedostatno obleko, čevlje, in pri moških srajco... Sedaj bo treba s celo svojo revščino na dan. na solnce ... In tu so prazniki: Velikanoč, Binkošti, Sv. Rešnje Telo. Pravi Slovenec nekaj drži na to, da je ob nedeljah in praznikih praznično oblečen, da se tudi po svoji zunanjosti loči od navadnega delavnega dne. Morda se tod in tam primeša temu čutu več ali manj splošno človeške nečimernosti in čiste slovenske ošabnost;, toda v glavnem imamo tu pač opraviti ? globokim odnosom do Stvarnika: da tudi na zunaj počastimo njegove dneve. To pa tembolj, ker poznamo svojo človeško slabost in vemo, da nam je redkokdaj mogoče povzpeti se tudi do pravega notranjega praznovanja... Pa tudi sama narava nas nagiba, da praznujemo Gospodove dni tudi v svoji zunanjosti. Le ozrite se ob nedeljah in velikih praznikih po naših lokah in dobravah, po naših rekah in potokih, po naših gorah in gozdovih — pa povejte po pravici, ali niso čisto drugačni, kakor ob navadnih dneh? Ali se vam ne zdi, kakor bi se bili lepo umili in praznično oblekli pa korakajo z vami k službi božji, tod kakor brhek fant in dekle, tam kakor postaven mož in žena in drugod zopet kot od dela in spoznanja narahlo upognjen, a v gvoji dobroti in čistosti srca vesel in prijazen starec in starka? Da, da, pri nas je o praznikih cela narava praznična in dostojanstvena. Sedaj naj pa
Sošten človek dela skazo in hodi v riede-o in praznik tak, kakor vsak sivi delavni dan? To so za marsikoga muke, ki se težje prenašajo nego lakota in mnogo drugo gorje. Vendar pa takoj povejmo, da bi bilo greh proti božji zapovedi, ako bi hotel kdo na škodo prehrane, stanovanja in izobrazbe zadostiti tej potrebi. A za vse pa sredstva pretežne večine nas, ki smo odvisni zgolj od dela svojih rok ali svojih možgan, danes nikakor ne zadostujejo, pa naj bomo 8e taki umetniki v sestavi domačih proračunov. Kaj tedaj? Ali naj se res bojimo na solnce v svojih obnošenih in nemodernih oblekah, ali naj sami smatramo in priznamo za lastno sramoto revščino, ki je nismo sami zakrivili, ki je tako splošna in močna, da se ji posameznik zastonj upira? Ne! Namesto da bi po krivem obsodili sami sebe, obsojajmo s svojo zunanjostjo prave krivce: verižnike, oderuhe, kapitalist? in vso drugo tako delomrž-no golazen, ki se ji danes edino dobro godi — tako dobro, kakor še nikoli, da se ponuja z najboljšim in hodi v baržunu in svili, brez dela, na stroške tujih žuljev, tujega truda. Ti naj se sramujejo v svoji obil-nosti in svojem razkošju, a mi, ki se pa-hams s poštenim delom zanje in zase —■ se ponašaj mo s svojo nezakrivljeno revšči-
no in se v svojih ponošenih oblekah svobodno kazimo na solncu, Trdno verujemo, da pride dan, ko bo pošteno delo zopet pošteno redilo človeka in ko se goljufi in postopači ne bodo vozili v kočijah in avtomobilih, ampak bodo robotali v ječah in prisilnih delavnicah,
—	Slovenskim sodnikom iz Primorja. »L'Osservatore Triestino«, uradno glasilo generalnega civilnega komisarijata za Julijsko Benečijo štev. 68 z dne 24. marca 1920, objavlja sledeči službeni razpis: (Pres. 1832/4. 1. 20.) Razpisuje se služba računskega svetnika v osmem činovnem redu pri prizivnem sodišču v Trstu. Pravilno opremljene prošnje z dokazili o sposobnosti in znanju potrebnih jezikov naj se vložijo službenim potom pri predsedni-štvu prizivnega sodišča v Trstu do dne 10. aprila 1920. — Nadalje: (Pres. 2157/4. 1. 20.) Razpisujeta se službi predsednikov okrožnega sodišča v Gorici in Pulju v šestem činovnem razredu z rokom do dne 31. marca pod istimi pogoji. — Toliko pravnikom iz Primorja v ravnanje in v vednost.
—	Požar. Dne 14. marca je nastal pri
Bosestniku Mihaelu Neuhuberju v Malih jekšah, občina Rude, požar, ki je popolnoma uničil hišo in gospodarsko poslopje. Škode je 6Q,000 K. Neuhuber je bil zavarovan za 3400 K.
—	Žvahek. Ponesrečil je najbogatejši kmet v naši 'občini, 55-letni Jožef Zech-rer. Bil je silno delaven in skrben. Imel je lepo posestvo tudi v labudski dolini in tam zelo zapravljivega oskrbnika. To, in da pri tamkajšnjih oblastih ni našel pomo-
! či, ga j* tako užalilo, da se mu omra-čil um. V nesrečnem trenutku je zašel v ribnik :n tam utonil, j — Ciganska nadloga. V Vrličju sla poizkušala dva cigana ukristi 2 konja, vredna 25.000 kron. Cigana sta kom^ že odrezala, pravočasno so jih opazili m prepodili. •— Janezu Doščaku v Pija"' Gorici je ukradel cigan telico; ko jo > čnsl po cesti, so cigana opazili in prepodili ter lastniku telico vrnili.
—	Posnemajtel Glasbeno dru*tvo v Zagorju ob Savi je nabralo ob priliki koncerta 21. marca kot proslavo potrteseletnice S. Jenkove smrti (1809 1019) velikodušen dar 536 K 30 vin. ln 10 dinarjev v prid »Jugoslovanski Matici«. Darovalcem naj-prisrčnpjša hvala!
—	Nova ekspnrltnra osrednjega urada proti tihotapstvu, verižništvu in navijanju cen se ustanovi v Gornji Radgoni; ekspozitura, kot.f>ro bo vodil okrožni policijski nadzornik Viljko Babler, prične te dni poslovati.
Trgovski in privaiai noms^eici!
TovartS' Maribora se nahaiajo v mezdnem gibanju, poz vamo vse. fia nihče ne išče dela v Mariboru in tako vs pomoremo da se »godi upravičenim zah evam naših mariborskih tovarišev. V solidarnosti ie moč!
Zveza privatnih uameicencev.
'tjublianske raevlce.
lj Slovenski ministri v Ljubljani. V
Ljubljano so došli vsi trije slovenski ministri: dr. Korošec, Roškar in dr. Jankovič na shod zaupnikov V. L. S.
lj Delavske delegate in zaupnike opozarjamo, da se gotovo udeleže važnega zborovanja »Delavske zveze«, ki bo danes ob i. uri popoldne v mali dvorani Ljudskega doma. — Ljubljanski delegati in zaupniki, ki so morda danes po delu zadržani, se naprošajo, da takoi po delu pridejo v Ljudski dom, ker imamo na dnevnem redu velevažno zadevo! Na svidenje, tovariši! — Delavska zveza.
lj Smrtna kosa. G. Anton Rudolph, uradnik kranjske hranilnice v pok., je včeraj 6. L m. ob 2, uri zjutraj previden s sv. zakramenti za umirajoče nenadoma izdihnil svojo dušo.Pogreb bo danes popoldne ob 3. uri iz Nove ulice 5. — Prijateljem-duhovnikom, katerih je imel precejšnje število in katerih se je še na predvečer svoje smrti hvaležno spominjal, se priporoča v memenfo. Večni pokoj njegovi blagi duši!
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima svoj dekliški večer danes dne 7. aprila ob 7. uri zvečer. Prosi se, da se tega večera vse članice zanesljivo udeleže. Razen zanimivega predavanja se bodo tudi izdajale društvene izkaznice. — Predsednica Jožica Ašič, lj Seja odbora Prosvetnega društva za kolodvoiski okraj se bo vršila dne 7. t. m. ob 7. uri zvečer v običajnih prostorih. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna!
lj »Akademski ples«. Tovariše akademike vabimo na ples, ki se vrši 9. t. m. v ornjih prostorih »Narodnega doma« v orist jugosl. akad. podpornim društvom: Ljubljana, Zagreb, Praha, Wien, Brno. — Vstop le z akad. legitimacijo. Vstop za akademike 10 kron. — Odbor. (k)
li Elizabetne konference v Ljubliani imajo skupno sejo v sredo, 7. t. m. ob pol 6, zvečer v Alojzevišču, Pridite £otyvo in vse t
lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. V sredo, dne 7. t. m. za vse pevke in pevce vaja in važen sestanek ob 8. uri zvečer. — Odbor,	(k)
lj Društvo drž. uslužbencev kraljestva SHS v Ljubljani ima odborovo sejo 7. t. m, ob 8. zvečer v običajnem lokalu, olnošte-vilno, — Predsedstvo.	(k)
lj Poziv vpokojencem, invalidom in vdovam južne železnice. V četrtek dne 8, t. m, dopoldne ob 9, uri se zberemo vsi do zadnjega pred Mestnim domom. Od tam odidemo mirno in dostojno pred deželno vlado. — Odbor.
URazpisana je trafiVa na Poljanski cesti št. 19. Kosmati dobiček v zadnjem letu je znašal 30.702 kroni. Ponudbe do 1, maj-nika 1920, ob 10.; varščina znaša 3000 K.
lj Poskušeni samoti mor v preiskovalnem zaporu. V bolnišnico so prpppljali Valentina Habjana iz Stoba, kateri je bil v preiskavi zaradi očitanja mu tihotapstva konj. Habjan se je sunil trikrat z nožem v trebuh.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivica Šc<Ja, hči centralnega nad7ornjl<-a, 13 let. — Avgust Zidar rejenec, 4 mesece. M o nia. Rob",**, občinska uboga, bralka, 75 Ip.i. — S!nnko Zupan, rejenec 1 leto. — I copo!J 5'ržinar sin mizarskega pomočnika, 7 !c'. — Vladimir Ježek, rejenec, 9 mesecev. — Leopol-dina Čimžar, zasebnica. 85 let. — Karel Zidar, reienec, 17 mesecev. — Franc Kuc-ler, čevliar. 57 let, — Mihael Weiss, pod-kovski l<ovač in or^Hrvk. 51 let.
lj Dvakrat ukraden? ko^lok. Gospod Valter Brod stanuje v neki gostiln' v Kolodvorski ulici, kjer ima shr*^:?" turli svoj kovček. Nedavno je ukrade! Srodov kovček Švegelj, toda detektivi kc1od"orske ekspoziture so kmalu izsledili tatu, ga zaprli in kar je glavno: gospod Brod je dobil kovček nazaj. Na veliki retek se je oa zagledal v Brodov kovček Zagrebčan Jože Mandokič in ga je odnesel. Toda sobarica je pogrešila kovček in hitro obvestila o tatvini »oko« postave, katero je zapazilo tatu, ko je nameraval vstopili v zagrebški vlak. Seveda so Mandokiča prijeli, zaprli, kovček pa vrnili gospodarju.
lj Veliko vlomov, med njim' tudi vlom pri tvrdki Drufovka na Bolkan" so izvedli vlomilci Franc Peternelj 'z Škofje Loke, Rus Jakob, Alekslj Jenko in Alojzij Špacapan, katere so aretira!} detektivi kolodvorske policijske ekspoziture.
lj Izdala ga je, ker je on njo naznanil. Kopač Janez je naznanil policiji, da je Marija Finkova vpisala v poselslco knjižico spričevalo in jo je pustil za to tudi aretirati. Na policijskem ravnateljstvu se je pa Finko v; razvnela nad Kopačem: »Kaj, ti boš mene ovajal! Le počakajte, gospodje: Kopač je Izvedel več tatvin...« In pričela je naštevati podrobnosti. Kopača so na to pridržali na policiji.
lj Ta Ivina pšenice. Ker je ukradel na glavnem kolodvoru 30 kg pšenice, je obsodilo okrajno sodišče Franca Travna na 48 ur zapora, katero obsodbo je vzklicno sodišče v polnem obsegu potrdilo.
Ij Za bodočo porotno zasedanje je že zdaj 22 slučajev v preiskavi.
lj Ker je poneveril 3 pare čevljev, je obsodilo deželno sodišče Matija Zemljiča v 2 mesca težke ječe.
DEMOKRATSKA SUROVOST.
Dubrovnik, 6. aprila. Predslnočnjim je nahujskana tolpa demokratskih dijakov in drhali napadla v Dubrovniku na brutalen način poslanca Baniča, ko je šel po ulici. Varnostni organi so se pri tem zadržali popolnoma pasivno ter Baniča niso varovali pred posurovelo demokratsko drhal jo. Take sadove rodi vzgoja hujskaškega in laž-njivega pisanja demokratskih listov.
KOMUNISTI PRED SODIŠČEM.
Zagreb, 6. aprila. Danes se je pred vojnim sodiščem nadaljevala razprava proti boljševiškim agitatorjem. Čitala so so pisma, ki so jih razni boljševiški agitatorji pošiljali iz Hrvatske na Mažarsko. Preči-talo se je med drugim pismo Diamantstei-na, v katerem poroča ustanovitev takozva-nega podzemeljskega sovjeta v Jugoslaviji. Poročilo je bilo pisano na platno, tako da ga je kurir mogel všiti v telovnik. Dia-mantstein je v tem pismu poročal o svojem delu v Jugoslaviji. Po prečitanju pisem drugih obtožencev je sodišče zasliševalo šc Diamantsteina, ki je izpovedal, da mu je bilo delovanje soobtožencev znano samo iz njihovih lastnih poročil. V Milušu pravi, da mu jo vsega skupaj dal 11.000 K in sicer v svrho komunistične propagande. Nato jo govoril vojaški državni pravdnik dr. Antič, ki je v svojem govoru povdarjal, da vztraja na obtožbi proti Diamantstcinu, ker je svojo krivdo sam priznal. Za obtoženca Kopanoviča in Čopiča jo zahteval, da se kaznujeta, ker sta se pregrešila kot vojaka, glede Vladimirja čopiča in Pu-povca pa odstopa od obtožbe. Po dveurnem govoru branitelja dr. Štefanoviča, ki jc zastopal razen Diamantsteina vse obtožence, se je razprava zaključila. Jutri ob 9. dopoldne bo izrečena obsodba.
ZBOROVANJE BELGHAJSKIH HIPNIH POSESTNIKOV.
LDU Beligrad, 6. aprila. V nedeljo ob devetih je bilo v dvorani kazino veliko zborovanje hišnih posestnikov radi gospodarsko krize. Zborovanje je soglasno zahtevalo, da se sedanja socialna politika predru-gači, ki sedaj samo lastnike stanovanj, posebno male lastnike, peha v bedo in propast, dočim jo vsem drugim stanovom da» na možnost obstanka in orožje za borbe. Sklenili so resolucijo, s katero so zahtevali, da se takoj predloži vladi, državnemu svetu in narodnemu predstavništvu pred-stavka, s katero zahtevajo, da se ukine zakon od 17. aprila 1919 in da prestane funkcija mestnega odbora. Resolucija zahteva dalje od vlade, da sklene zakon v mejah Srbije za večjo pravičnost glede življen-skih vprašanj hišnih posestnikov, in da naj so zakoni ne sklepajo brez sodelovanja udruženja hišnih posestnikov. Resolucija zahteva tudi najtesnejše stike z vsemi udruženji hišnih posestnikov.
KOMUNISTIČNA KONFERENCA V MOSKVI.
LDU London, 6. aprila. (DunKU.) Listu »Daily Express« javljajo iz Moskve z dne 30. marca: Deveta konferenca komunistov se je otvorila 29. marca, Ljenin je v svojem poročilu o delovanju osrednjega odbora izjavil: Vzrok, zakaj je Rusija premagala najmočnejše države sveta, je v centralizaciji njene disciprne in v njenih neizmernih žrtvah. Sovražniki so bili sicer na videz složni, manjkalo pa jim je no-< tranjc edinosti. Dalje je Lienin izjavil, da more vlada za vodstvo svojih industrijel-nih Podretij samo med buržoazijo najti ljudi. ki imajo potrebne tehnične prediz-obrazbe. Obenem se pa mora pripravljati, da bodo tudi delavci dobili vodilna mesta* Trockii je izjavil, da ie bila mobilizacija 7'A industrijclno obnovo potrebna,
BORZNA POROČILA.
LDU Zagreb, 6. aprila. Devize. BerlJft 226—230, Italija 850, Pariz 1230, Praga 205—212, Dunaj 66—67.5. Valute: Dolarji 15.200—15,50, avstrijske krone 65—67, bolgarski levi 210, carski rublji 216—218, češkoslovaške krone 195—200, angleški funti 620, francoski franki 1100—1230, na-poleondori 630, nemške marke 246—250, romunski leji 264—268, italijanske lire 840—850,
LDU Dunaj, 6. aprila. (ČTU) Devize. Amsterdam 78.76—78.85, Berlin, 340—342, Curih 37.50—37.55, Kristijani j a 39.90—39.95, Kodanj 3C.25—36.30, Stockholm 44.75—44.80. Marke 335—342, leji 335—337, levi 310, švicarske note 37.25—37.30, francoski franki 14.75, italijanske lire 1000, angleški funt 875, dolar 2C0, rublji 270. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 144—156, Budimpešta, denar poštne hranilnice 100—110, kolkovani bankovci 101—Ul, Krakov 90—104, Praga 307—327, Varšava 135—145, čehoslovaške krone 5 tisočaki 308—328, manjši bankovci 315-335, SPIS krone 125—155.
LDU Curih, 6. aprila. (ČTU) Berlin 8.35, London, 22.32, Pariz 37.60, Milan 26.75, Bruselj 40.50, Kodanj 103.50, Stockholm 122.50, Kristijanija 106.—, Madrid 99.50, Praga 7.50, Zagreb 3.70, Krakov 2.40, Budimpešta 2.80, Dunaj 2.50, avstrijske žigosane krone 2.50, Holandija 211, New York 552, Buenos Aires 250.
U&me stoike.
r Novi način zdravljenja malarije. Italijanskemu zdravniku dr, Paisu se je posrečilo doseči z vplivanjem x-žarkov na vranico tako izpremembo tega organa, v katerem gnezdijo zajedalci, da je omogočena zmagovita reakcija organizma in za-stran tega tudi prebuditev obrambnih energij. Ta pojav je neizmerne važnosti v času, ko je vojska na Laškem in drugje povzročila, da se je malarija tako razširila. V Milanu se je ustanovil odbor znamenitih zastopnikov vede, da bi vpeljali na širokem temelju novo zdravilno me. todo.
r Dve Nasredinovi burki. Arabec Nasredin je imel jako hudo in sitno ženo, s katero se ni mogel nič kaj razumeti. Nekoč proti večeru nastane med njima velik kreg in pretep. Sosedje, ki so vse slišali, vprašajo drugega jutra nezadovoljnega zakonskega: »Kaj pa sta imela sinoči z ženo, da je bilo toliko hrupa in da je naposled nekaj zaropotalo po stopnicah?« »Kaj sva z ženo imela? Nič! Samo nekoliko divja je bila po stari navadi in ker si ni vedela pomagati v svoji hudi jezi, udarila je io mojih hlačah s tako silo, da so se zvalile po stopnicah.« »Ah ,kaj nam boš lagal! Če bi bila žena same hlače potočila po stop. nicah, tedaj bi ne bilo toliko ropotale!« »No, če pa že hočete in morate vse vedeti in tudi to, kar vas celo nič ne briga,
Sovem vam tedaj golo resnico!« godrnja asredin in nadaljuje: »Mo,'a žena potočila je res hlače po stopnicah, a da so naredile toliko ropota, tega sem kriv jaz snm, l ker sem — v njih tičal!« — Nasredin, ki ! je imel nekoč na svoji strehi nekaj popra-i
viti, pade po nesreči na tla in se močno pobije. Na njegov klic prihite od vseh strani sosedje in drugi ljudje, zanesejo ga v hišo in ga začnejo nadlegovati z vprašanji: »Kaj si pa delal, da si dol padel? — Kje le boli? — Kaj te boli? — Te hudo boli? — Si se hudo udaril?« To govoričenje in izpraševanje je jezilo šaljivca in ker mu tudi vsled bolečin ni bilo govoriti, zato vse skupaj nevoljno zavrne: »Čemu me toliko izprašujete po nepotrebnem! Kdor hoče vedeti ,kako in kakšna je taka reč gre naj sam na streho in naj — pade ž nje!«
r Žcleznice v sovjetski Ruski. Po po-ročliu »Ekonomičeskaja žizu« iz 1. 1919. je ;ako padlo železništvo v sovjetski Ruski v le u 1919. Prevozni stroški so poskočili •Ja £00^ iri 1. 1919. je končalo za železniško upravo s prmanjkljajein 8 miljard rub-lov. Cfelo število vagonov, k: je znašalo Jv ! 1916. 540.000, je padlo v mesecu marcu 1. 1. na 277.000 vagonov. Lokomotiv je samo 9000. Vse tvornicev sovjetski Ruski izdelajo na mesec komaj 200 voz. Tvornice za vagone, ki so izdelale v 1. 1917 . 520, v 1. J918 191 novih strojev, so dale lansko leto samo 37 lokomotiv. A bile so sploh tako slabega fabrikata, da so morali po vožnji za poskušnjo vrniti tvornieam polovico novih strojev. Znane putilovske tvornice so dale v 1. 1919. samo 4 lokomotive, tvornica v Kolomni pa 5 lokomotiv celo leto. Zato morajo voziti s pokvarjeni-nimi stroji in vagoni in dostikrat se pripeti, da so prisiljei sredi pota vzeti iz vlaka pokvarjeni voz, da morejo vsaj ostali vagoni priti na postajo. Z razpadanjem vagonov in strojev gre roko v roki tudi razpadanje mostov in železniških poslopij. Ker je vse skup v slabem stanju, so motali znižati vozno hitrost na vseh progah za 75%. Na mnogih progah vozijo tudi osebni vlaki s hitrostjo 8—10 km na uro in na večini postranskih prog vozi vlak samo enkrat na teden. Da bi se to razpadanj*! sov-jetovskih železnic preprečilo — sami železniški komisarji so izjavili, da bodo sov-jetovske železnice v 1. 1920. popolnoma odpovedale — predlaga železniška uprava uvedbo akaordnih plač in svetuje uvesti za kmete prisilno delo, da se popravijo železniška poslopja. — Tako piše zgor ul o iti g— i njeni osicielni gospodarski list sovjelov,
r Potovanje okoli sveta v 60 dneh. Te dni se je vrnil neki amerikanski novinar s potovanja okoli sveta, za katero je potreboval 60 dni. Za prevozna sredstva ie rabil samo železnice in ladje. S pomočjo avtomobilov in zrakoplovov pa bi bil prišel okoli sveta še dosti preje, saj je potreboval angleški podpolkovnik Burnley Cambell 1. 1907. samo 42 dni.
r Prikupljivost češkoslovaškega krofa, Kakor poročajo : New Yorski Listi«, se je pripeljalo s parnikom »Imperator v Novi York zvezda angleških premičnih slik (filmov) gospodična Hope Thompsonorva, ki je dobila prvi dar pri plesu, prirejenem na parniku, pri katerem je bila oblečena v češkoslovaško naodno nošo.
r Žalcstne razmere v bankerotni Avstriji, Avstrijska republika šteje 400.000 uradnikov ter 6 milijonov prebivalcev, torej pride ha vsakih 15 prebivalcev en uradnik. Če k temu prištejemo še družine uradnikov, dobimo lepo število najmanj milijon podanikov uradniškega stanu, torej približno 17 % vsega prebivalstva. Pri tem je posebno zanimivo to, da večina te uradniške armade odpade na Dunaj, ki ima kar tri vlade: komunalno, deželno in državno, Zanimivo je tudi, da ima avstrijskt republika danes več sodnih nameščencev ko zločincev.
r Čin kmetice, V neki vasi na Nemškem je porodila neka kmetica otroka; ko so ga nesli h krstu in je bil tudi otrokov oče v cerkvi ter je ležala mati sama v koči, je vstopil maskirao razbojnik in zahteval denar. Mati mu je povedala, kje dobi denar, medtem pa je segla pod zglavje in vzela revolver ter ga ustrelila.. jJo-gnali so, da je bil razbojnik mož babice, ki je nesla otroka v cerkev.
r Kino v šoli. V Parizu nameravajo uvesti v šole kinematografe in sicer tako, da bo vsak teden eno dopoldne predavanje poučnih filmov. Ta predlog jc stavil monsieur Riotol, ki si obeta od kina neprecenljivi vzgojevalni uspeh. Trdno je prepričan, da bodo v temi in tihoti podane slike silno vplivala tako na njih pojmovanje kakor tudi na njih razumevanje. Uprizarjali se bodo filmi iz narave, živalstva, zemliepisja, iz zajemljivega vsakdanjega življenja vsega sveta, dalje filmi iz raznih obrtnih zavodov in delavnic ter končno tudi razni zabavni filmi, ampak to samo taki, kateri bodo plemenito vplivali na učence.
r Papežev spomenik v Carigradu. »Ob-servatore Romano«, glasilo Vatikana, je objavil zadnje dr.i vest. ki nima para v zgodovini papeštva. List poroča, da so v Carigradu zbrali sklad za spomenik papežu Benediktu XV. Spomenik bo stal v Bospor-ju in model je izdelal italijanski kipar Qua-trjani, Denar za spomenik so dal' razni glave. ;i, generali, uradniki, bankirji in trgovci iz Turčije, Eg;pta, Armenije, Gcorgije in ccln i* Perziie in Indiic.
Pismo is Mmeršim.
Iz Puebla v Koloradi je g. Walter Predovič, ki je vodil akcijo za ameriške darove Sloveniji, pisal v domovino zanimivo pismo, iz katerega posnemamo:
Z g. Sitarjem sva potovala iz Slovenije čez Pariz in Le Havre v Njujork. Češkoslovaški zastopnik v Trstu nama je preskrbel kupe na trijentskem ekspresu, v Parizu je naju sprejel dr. Marušič in nek slovenski dijak nama je razkazal mesto. Prišedši v Njujork sera se ločil od tovariša Sitarja in sem potoval v Washington, da dokončam svoje posle z državnim uradom in mornariškim uradom. V državnem uradu imajo Jugoslovani nekaj iskrenih prijateljev; to je po večini zasluga dr. Bogu-mila Vošnjaka, ki je bil osredotočil svoje delo za jugoslovansko misel ravno tu. Eden naših najboljših prijateljev je minister za mornarico g. Josephus Daniels. Z njim sem se seznanil pred par leti in ker je bil g, Wilson zadnji čas bolan, me je on sprejel. Z zanimanjem je poslušal moje poročilo o naši akciji in o položaju v Jugoslaviji. Zanimala ga je predvsem Dalmacija, ker ima Amerika v Splitu večji oddelek brodovja. Pred potovanjem v domovino mi je bil g. minister dal priporočilo na komandanta Andrevvsa v Splitu. Omenil sem težkoče, ki so jih naši akciji delali Italijani in sem poudaril nevarnost, ki bi grozila pravični rešitvi jadranskega vprašanja, če bi Amerika odpoklicala svoje brodovje. Minister se je v splošnih stavkih simpatično izrazil o Jugoslaviji; ni pa mogel dati točnih pojasnil radi ameriškega brodovja v Splitu. Čul sem pa od našega kclradskega senatorja, g. E. Keatinga, da ostane naša mornarica v Adriji, dokler ne pade odločitev. Saj ne gre za denarne ali trgovske koristi, ampak za čast ameriške domovine!
Iz Washingtona sem potoval skozi celo vrsto naših kolonij na Zapad. Dobil sem na stotine prošenj, da bi zopet organiziral prevoz darov v domovino. Odklonil sem, in to iz sledečih razlogov: Ko jp »Jugoslav Relief« v Čikagi začel prvič zbirati črevlje, sukno, obleko in živila, je bil en dolar vreden 22 kron. Danes dobite črez 100 kron zanj! (Pismo je datirano 10. marca.) Takrat sem prodajal v svoji trgovini par čevljev po štiri do osem dolarjev, danes stanejo 10 do 15 dolarjev. — Kupil sem v Ljubljani takrat čistovolnen jopič za 1100 kron, to je bilo takrat 18.50 dolarjev. Tukaj bi tak suknjič veljal sedaj najmanj 65 dolarjev. Moška obleka stane tu 80 do 100 dolarjev. Preračunajte to na krone in uvideli bodete, da je res: Amerikanski Slovenci naj pošiljajo mesto zabojev dolarje domov.
Gospodarski odsek O. Z. opozarja bratske odseke na sledečo zalogo: 1. Tekmovalne vaje stanejo 12 K; 2. Orlovski vad-nik stane 18 K; 3. Telovadne igre I. del 8 kron; 4. Zlata knjiga II. izdaja 8 K; 5. Telovadni čevlji (dokler je še zaloga) po 60 K par. Poštnina in zavojnina posebej! (k) Fantovski večer Šenipetcrskega Orla sc vrši v sredo, 7. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Pridite zanesljivo!
žentpeterski Orli in Orlico vabijo k prireditvi, ki se vrši na belo nedeljo, drie 11. aprila v dvorani Ljudskega doma. Spored: 1. Deklamacija. —- 2. Članice: Češke proste vaje. r— 3. Gojenke: Proste vaje. — L Člani: Simbolične vaje po koračnici »Mi smo Orli«. — 5. Članice: Simbolične vajo po orlovski himni. — 6. Člani: »Lučke«. — 7. F. S. Finžgar: Vse naše, burka v enem dejanju. — 8. Soški: Kovačev študent, spevoigra v treh dejanjih. Začetek točno ob ' pol 8. uri zvečer.	(k)
Cter&ivenl
c Marijina kongregacija za gospodične.
Redni tedenski sestanek danes ob četrt na 7. uro zvečer v kongregacijski kapeli oo. jezuitov.	(k)
c Marijina kongrcgacija za gospode. Redni tedenski sestanek danes ob pol 8. uri zvečer v kongregacijski kapeli oo. jezuitov.	(k) c Propoved v jezuitski kapeli. Na belo nedeljo, dne 11. t. m. bo ob 5. uri popoldne v jezuitski kapeli propoved o temi: »Mar je nečistost najgrša pregreha?«
c Palestina. Italija želi, naj bi se v Palestini cbnovilo posestno stanje iz leta 1756., ter da naj bi se odstranila vsaka nacijonalna varstvena predpravica nad kristjani in katoličani v sv. deželi, Kakor znano si hoče to predpravico zopet zagotovili Francija. Važno besedo v tem oziru bodo imeli katoličani sami, ki se bodo se-šli na »mednarodnem kongresu !za Palestino« v dneh od 19. do 23. j julija v Einsicdelnu. Poskrbljeno je, da j bodo povabljeni zastopniki vseh narod-| nosti.
c Spremembe v vatikanski diploma-1 ciji. Msgr. Chcrubini, doslej apostolski de-1 legat na flaili, jc imenovan za nuncija v i Belgradu. Msgr. Dolci, ki ic bil baio dolo-
čen za kandidata dunajske nuncijature, se je povrnil v Carigrad. Msgr. Levame, doslej tajnik na Dunaju, je šel kot tajnik rm-gra Micara v Prago.
c Misijonsko semenišče. V Rimu bodo dobili drugo misijonsko semenišče, ki bo ostalo blizu Vatikana v mestnem delu »Prati«. Za ustanovne stroške je izročil papež Benedikt XV. duhovnikom od presv. Srca vsoto 200.000 lir. S semeniščem bo združeno tudi javno svetišče.
c Posredovanje sv. očeta. O novem pismu, ki ga je poslal Benedikt XV. Wilso-nu, poroča »Koln. Volkszeitung«. V njem se poglavar sv. Cerkve poteguje za ostale ujetnike, ki so še v Sibiriji. »V javnosti še sedaj ni vse znano, kar je storil papež Benedikt, da bi omilil vojno trpljenje in nesrečo ujetništva ter da bi pospešil svetovni mir« — tako je zapisal monakovskl škof pl. Faulhaber, ko se je povrnil z Rima, v svojem postnem pastirskem listu.
Turistika m šport.
Sedma climpijada v Antverpnu, Predpriprave za isto so v polnem teku. Belgijski olimpijski odbor je razposlal program ter obširne brošure glede vsakega športa, ki je pripuščen k olimpijski tekmi. Izvleček iz istih bodemo ob priliki priobčili. Koliko važnost pripisujejo zapadni narodi olimpijadam, je razvidno iz sestave častnega odbora v Belgiji, kateremu pripadajo kot protektor kralj Albert, kot častni predsednik prestolonaslednik, princ Leopold, kot predsednik Baillet Latour in kot člani archibisltup Malinsky, kardinal Mercier, general Droubhel, minister financ, minister vojske, minister znanosti in lepih umetnosti, župan mesta Bruslja in Antverpna ter vojni guverner Antverpna.
Olimpijski pododbor Ljubljana in športna zveza Ljubljana. Ustanovni občni zbor obeh športnih inštitucij se mora vsled nepričakovanih zaprek tehnične narave (pomnožite-/ pravil in raznošiliatev istih vsem športnim klubom), kakor tudi radi zborovanj trgovcev v Ljubljani dne 11. t. m. preložiti na nedeljo, dne 25, t, m. Natančen program se pravočasno objavi. Vsi športni klubi Slovenije in Prekmuria se pozivlja:o, da vpošljejo svoj naslov dr. Cirilu Žižek. Ljubljana, Čopova ulica 1-9/TI, da se njim pravočasno vpošljejo pravila.
Prosveta.
pr Glasbena Matica. V pondeljek, 12. t. m. ob 8, tui zvečer priredita koncertna pevka ga. Pavla Lovšetova in koncertna pianistka ga. Dana Golia — Koblerjeva v Unionovi dvorani koncert, Vspored vsebuje v pevskem delu doslej v Ljubljani še ne-izvajane pesmi skladateljev Kogoja, Lajo-vica, Škerjanca, Chaminade in Donizettija, Klavirski del pa obsega par najmodernejših Debussyjevih točk in najtežja Chopino-va in Bach-Lisztova dela. Vstopnice od danes dalje v traiiki v Prešernovi ulici, (k)
pr Zora. Glasilo jugoslovanskega katoliškega dijaštva. Št. 4—5. Kot prve Številke, je tudi ta zelo zanimiva. Na prvem mestu prinaša članek Marka Vuniča »Mrtvi vitez«, ki je posvečen pokojnemu drju Petru Rogolji, ki je umrl pred kratkem v Sarajevu in ki je bil eden izmed najdejavnejših mož, kar jih je izšlo iz vrst hrvatske katoliške akademske mladine, Janko Kralj ima v listu članek »Narodnost in nadnarodnost«, v katerem se dotika za mladino tako važnega problema o narodnosti in nadnarodnosti. Pisatelj se postavlja na moderno načelp nadnarodnosti, ki ga postavlja na krščanska tla: cilj našega nadnarodnega mišljenja je ustvariti potom krščanstva harmonijo med pravci in stremljenji različnih narodov. Gr. Blaževič piše o »Ulogi našeg seljačkog staleža.« Joža Barle piše »0 zadružništvu«. Momčilo Smiljanič prinaša članek »Patrijar Photi-je«. Dalje prinaša list še vedno nadaljevanje članka pokojnega dr. Rogulje: Medu Slovencima. Omenimo še članek o impre-sijonizmu in ekspresijonizmu v moderni umetnosti. Zanimiv je tudi oddelek o književnosti in Prvo cvetje, ki prinaša doneske naših mladih talentov. Med temi doneski je nekaj pristnih zrn, ki se bodo sčasoma izčistile v dober, pristen plod. List znova priporočamo.
pr Dom in Svet. Prvi številki novega letnika sta izšli v novi obliki in pod novim uredništvom. Ta zvezek je posvečen cel Ivanu Cankarju in je po svoji vsebini silno zanimiv. Za danes ga samo priporočamo.
Več bomo o njem še spregovorili, • • •
UfcaZeliinega bralca tožba.
V »Smcrnicah novega življenja«, ki jih
je izdala lansko leto Slovenska Matica, zahteva pisatelj z Eislerjevimi besedami (pag. 113), da »se mora zgodovinar vživeti v du$o hotečega in dejstvujočega posameznika, mora biti v stanu, da jo tolmači ter prav zapopaclc motive, zone in povode, iz katerih se vodijo zgodovinske akcije in reakcije«. Do takih stvari pa se razum po pisateljevem mnenju ne more dokopati: tu da jc treha doživljanja.
Toda ali se ni bati, da bosta n. pr. Napoleona in Bismarcka Nemec in Francoz prav različno doživljala? Kakor tudi riabsburžane naši zgodovinarji zdaj vse drugače doživljajo kakor pred kratkim časom. Tudi z doživljanjem se ne bo rešilo vprašanje, kako je pravzaprav bilo, in fraust bo najbrž ?e vedno prav imel z besedami: »Kar duh se časov zdi vam baš, to pravzaprav, gospodje, duh je vaš.« Napoleon je baje rekel, da je zgodovina dogovorjena bajka, in tega izreka tudi doživljanje brez pravih dokazov ne bo omajalo; zakaj doživljene sodbe niso baš prave, resnične sodbe. (Cf. Geyser, Uber Wahrheit und Evidenz, Freiburg, 1918.)
Toda to naj to, kakor hoče; hujše pa je, da vsem tistim, ki bi utegnili vprašati, s kakšno pravico naj se tak doživljaj smatra za spoznatek, odgovarja pisatelj kratko in odločno, da »tisti, ki vselej in povsod zahteva »znamenja in čudeže« kriterijev, kadar gre za spoznavanje, dejstvova-nje in umetniško stvarjanje, lahko zagreši farizejstvo«.
Seveda, gospod pisatelj, če namreč kdo pozna resnico in vendar še po njej poprašuje in dokazov išče. Kaj pa, če je še ne pozna in bi jo rad spoznal? Takega ukaže! jnega človeka farizeja imenovati je krivična sodba. Človek bi pričakoval, da ga boste imenovali omejenega. Neprijetna pa je za vestnega bralca vsekako zavest, da ga bo smatral pisatelj ali za farizeja ali za omejenca, ako posumnja ali podvomi o njegovih besedah ah če se samo zave, da jih ne razume. Kdo more z mirnim srcem in z užitkom brati kako knjigo, če vidi med vrsticami oblastnega pisatelja, ki grozi s trdimi priimki bralcu, Id bi se drznil knjige ne umeti ali ne hvaliti!
Reči moram, da sem osupnil, ko sem bral te besede, osupnil v bridki slutnji, da bo treba najbrž še kaj hujšega umeti ali se vsaj narediti, da umejem, da se izognem očitku farizejstva ali omejenosti. In res! S poudarkom nadaljuje pisatelj: »Kakor bi resnica ne bila to, kar je Spi-noza globokoumno rekel o njej: beleg samega sebe in pa neresničnega!« Spretnost se mora priznati pisatelju, ki niza lepo kakor jagode na nit citat ca citatom, češ, ja? tako mislim; dokazujejo naj pa citirane .
Ko sem bral, da je resnica beleg samega sebe in pa neresničnega, sem se zopet užaljen zavedel, da ne razumem pomena teh besed. Resnica beleg samega sebe! Kakšnega sebe? Le konstrukcija je znamenita; kaj šele pomen! Toda lažnik bi bil, če bi rekel, da ga razumem. Če se pa naredim, da ga razumem, sem farizej; sicer pa seveda omejen človek. — Resnica beleg samega sebe! Beleg je znak; torej beleg belčga, znak znaka! Tako menda vendar ne! Hudo bi bilo, če bi bil Spinoza tako rekel. Morda je pa rekel, da je resnica beleg same sebe, ali resnica! je beleg resničnega in neresničnega. A' tudi ta izrek je skrivnosten. Da je resnica beleg resničnega kakor je belina beleg belega, črnina črnega, pravica znak pravičnega, krivina znak krivega itd, to je jasno, a posebno globokoumno ni in novega nam ne pove s tem Spinoza nič. Da bi pa bila resnica beleg neresničnega, torej tudi belina znak črnega, pravica znak krivičnega itd., to je novo, globokoumno pa tako, da jaz vsaj nisem razumel. Seveda sem se sramoval svoje nevednosti, zlasti ker se je zdelo, da drugi vsi razumejo; nihče namreč ni nič podvomil, nič poprav šal. Vsi so torej modrejši od mene. Žalostno! Sartioljubje pa mi je vendar rodila dvom in slutnjo, da se drugi morda samo delajo tako pametne, v resnici pa se boje očitka omejencev ali farizejev. In kdo bi se tega ne ustrašil! V svojem dvomu sem narahlo potrkal na vrata svojega prijatelja in vprašal po strani, kako in kaj, pripravljen, da se takoj umaknem, če bi se utegnil preveč izpostaviti. Prijatelj se je zavzel, kaj da se jaz brigam za take malenkosti, češ, take stvari se prezro; takim besedam se ne gleda na zobe. To seveda ni bil odgovor, ampak izgovor, ne beleg pozornosti, ampak površnosti. Vesten bralec pa ne bo površnosti nikdar zagrešil.
Vprašam drugega, ki se je tudi začudil, da se kaj takšnega sploh zapazi. Ko pa je pozorno in natančno omenjeni stavek prebral, je pošteno priznal, da ga tudi ne umeje, priznanje, ki me je zelo potolažilo, ker sem spoznal, da nisem edini Savel med samimi preroki. Dobil sem pogum in začel hoditi od Petra do Pavla, od Pon-cija do Pilata, Umevno razložiti teh temnih besed ni mogel nihče, dasi je ta in oni nekoliko poizkušal najbrž iz strahu pred neprijetnimi očitki.
Lahko bi se bil obrnil sedaj do pisatelja, naj mi razloži to skrivnost; toda kaj, ko se je žc tako odločno proti takemu po-praševanju zavaroval! PraVi namreč (pag. 114): »So torišča duha, kjer je »učena« štula le ovira spoznanju«. Imeniten dokazi Ampak takole ex cathedra se mi vestni bralci ne bomo dali oštevati. Če hoče pisatelj, da mu verjamemo, naj nam dokaže tako, da bomo razumeli. Papeža imamo enega črezinčrez zadosti. S tako zavrni' viio ne še zadovoljen kliče Disateli še Iv
aa Cankarja na pomoč proti neposlušnim | Die Ethik des Spinoza im Urtexte, Leip-bralcem in pravi: »Če cecenzentje knjige zig 1875, II, 43, pag. 148) pa pravi Spinoza: ne razumejo, pošlji jim otroka, da jih po-
uči! Natanko razumem zgodbo o mladem Kristu, ki je v tempeljnu starim farizejem sveto pismo razlagal,« (Iv, Cankar, Bela krizantema.)
O Ivan Cankar, kakšno potuho daješ ti našim pisateljem! Ti si nagnal nasprotnike a kanaljo in z rodoljubi in si jih do-dobrega ustrahoval; toda hudo bi bilo, če bi pisatelji, ki nimajo tvojih vrlin, nadaljevali tvojo metodo! V svobodni državi zahtevamo bralci, da smemo biti s kakim spisom nezadovoljni, da smemo priznati, da ga ne umejemo, ne da bi nas zaradi tega pital s farizeji.
Da bi namreč otroci starim ljudem knjige raz'aga!i. tega niti Cankar sam ni mislil, niti sam ni verjel, zahteval je samo, da bralci njemu verjamejo in zlasti, da se Ipa njegove recenzente jeze. To so besede, o kakršnih pravj Mefisto: »Kjer zmanjka pojmov, se o pravem času pripravna beseda rnar?*. Z besedo da se vrlo biti, iz njih se da sestav razviti,« Tudi zgodba mladega Krbta nima tistega pomena, kakršnega H podtika Cankar. V sv. pismu stoji: »Jožef in Marija najdeta Jezusa v templju, sedečega sredi ttčenikov, kj jih posluša in iz-prašuje. Vsi pa. ki ga poslušajo, se čudijo njegovemu umu in niegovim odgovorom.« Cankar je tukaj ffv, pismo po svoje prikrojil, da je udaril i rvro po nasprotnikih.
Od sotrpinov bralcev torej ni bilo do-MtJ povoljnega odgovora in pisatelja si Človek spričo takega odkima vanja ni upal vprašati; kaj sedaj? O Benedikt .ali Baruh Spinoza, ali si ti res tako rekel in kaj si mislil s temi besedami? Obrniti se je bilo treba na Špinozo. Kaka škoda pa je. da P»-aatelj, ki ima v svoji knjigi šest in pol strani drobnega tiska samih naslovov citiranih del, ravno pri tem citatu ne pove. kje da Spinoza tako globok oumno govori! Koliko dela bi bil človeku prihranil! Pisatelj ie ta izrek, kar je za bralce posebno žaljivo, kar tja vrgel, kakor da bi bil splošno znan, sam ob sebi umeven, in s tem jih te še posebno oplaM, da niso nič razmišljali, da se še zavedeti niso upali, kako malo da umejo, čeS, Spinoza že ve. kaj govori. Ukaželjen človek se pa • trditvijo, ki sloni samo na veljavi kakšnega učenjaka, ne bo zadovoljil, zlasti če ne diši trditve iz prvih ust
Presedati je biJo treba Spinozova dela: Tractatus theologico—politiciis, Renati Deseartes principi s philosophiae more geo-,metlico demoostrata, De emerda tione in-tellectus. Cogitata metaphisica. Ethica more geometrico demoostrata, Epistolae, Težko delo; a česa ne stori človek za spoznanje resnice! Torej kaj pravi Spinoza da je resnica? V Metafizičnih mislih (Kirchmann, Philosoph. Bibliothek; 41. zvez. pag. 115) pravi, da je resnica po mnenju modrasi ovcev soglasje predstave z njenim predmetom in narobe, V 64. pismu (H. Ginsberg. Der Briehvechsel des Spinoza im Urtexte, Leipzig, 1876) piše, da se izraz resničnega nanaša samo na soglasje predstave z njenim predmetom fnomen veri respicit tantummodo convenicntiam ideae cum suo ideato]. Pravtako si je opredelil resnico pred njim že Tomaž Ak-vinec in za njim Kant in ta opredelitev te jasna in se razume. V Etiki (H. Ginsberg,
Kaj se more dobiti jasnejšega in svestnej-šega (gotovejšega), kar bi bilo pravilo (merilo) resnice, kot resnična predstava? Kakor pač pokaže luč samo sebe interno, tako je resnica pravilo (merilo) za sebe in za neresnico, (Quid idea vera clarius et certius dari potest, quid norma sit veri-tatis? Sane sicut lux se ipsam et tenebras manflestat, sic veritas norma sui et falsi est.l Tn v istem odstavku nadaljuje: Možnost vedeti, da ima človek predstavo, ki se sklada s svojim predmetom (= resnično predstavo), izvira samo iz tega, da ima predstavo, iu se sklada s svojim predmetom aH 1< t r s resnica sama svoje pravilo
(merilo). (Undenam homo scire potest se labere ideam, quae ideam habet, quae cum suo ideato convenit, sive quod veritas sui sit norma). - *r 74. pismu (Gins-berg) pravi: Estenim vcrum index sui et falsi, resnica kaže sebe in neresnico. Kirchmann prevaja normo s »Priifstein, Richtmass.«
To se glasi nekoliko drugače, posebno jasno pa vendar ni. Zato pravi tudi o teh trditvah Kirchmanna, Philosoph. Bibl. 44. zvez. Erlauterungen pag. 27: Taka trditev se vidi seveda imenitna in utegne oplašiti učenca, da si je natančneje ne ogleda; če se pa te preiskave vendar le loti, se pokaže, da zamenjava Spinoza resnico s svet-nostjo.« (Glej tudi Kirchmann, 41. zv. Er-l&utergen, pag. 31, 90; 46. zvez., Erlauterungen pag. 85). In da jo res zamenjava, za to nam niso dokaz le njegova izvajanja, ampak sama njegova trditev (Ethicas pars II. prop. 49, pag. 154): »Per certitudinis privationem falsitatem intellegimus, ne-dostatek svestnosti (gotovosti) smatramo za neresničnost.«
In vendar je velika razlika med resnico in svestnostjo. Koliko stoletij so bili ljudje preverjeni, da je zemlja središče vsega sveta, da se okoli nje suče celo nebo! In ta svestnost vendar ni bila resnica. Nasprotno potrebuje kakšna resnica pa cela stoletja, da se uveljavi, in koliko se jih dandanes komaj sluti, ki bodo vendarle enkrat, morda po hudih bojih premagale ovire, ki leže v neutemeljeni svestnosti, nevarnem videzu resnice! Kako si naspro tujejo različna verstva! A vendar je pravi vernik preverjen o resničnosti svoje vere Kolikrat smo o kakem dogodku s toliko gotovostjo prepričani, da bi lahko prisegli in vendar ni resničen! Kolikokrat priseže kakšna stranka v dobri veri Po svojem prepričanju in je v objektivnem zmislu vendar krivo prisegla.
Tako se mnogo moti tudi Spinozova deduktivna metoda, ki podcenjuje izkust veno znanost. Iz pisem na Spinozo se razvidi, kako težko so razumevali njegovi učenci in častilci skrivnostne nauke in kako temna pojasnila so dobivali od mojstra (Kirchmann, Spinozas Briefwechsel. 46. Bd. der philosoph. Bibliothek, Berlin 1871.) Nekoliko je tudi njega jezilo to neumeva-nje; zakaj vsak učenjak se ne povzpne do take odkritosrčnosti, da bi kakor fizik Boltzmann v uvodu k Maxwellovi teoriji priznal s Faustovimi besedami: »Wie soli ich euch mit saurem Schweiss erklaren, wau ichselbst, iycht weiss!«
Ukaželjen bralec.
g Občni zbor zadrugo stavbenikov na Kranjskem se vrši dne 8. aprila t. 1. ob 10. dopoldne v pisarni g. Smielovskega. stavbenika v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 3, na katerega so vabljeni vsi stavbeniki, ki izvršujejo stavbinsko obrt po § 2 in 3 zadružnih pravil. — Kot član nafelstva: Al. Accetto, stavbenik.
g Organizacija stalne trgovine. »Politika poroča, da je vlada sklenila, da preneha izvrševati kompenzacijske pogodbe z Avstrijo in Češkoslovaško. Trgovinski minister dr. Momčilo Ninčič pripravlja načrt o organizaciji stalne trgovine,
g Češka bilanca. V prvem polletju 1919 je izvozila češkoslovaška republika za 1.432,973.073 č. kron blaga, uvoz pa je dosegel vsoto 2.010,260.737 kron. Deficit znaša torej 577,282.654 kron. Največ so uvozile Združene države (prebitek nad izvozom 934,356.681 kron), potem Švica, Italija (prebitek 104,420.600 K), Švedska, Anglija, Nizozemska. Izvozilo se je največ v Nemško Avstrijo (prebitek nad uvozom 507,390.681 kron), Poljsko, Madžarsko, Francijo. Jugoslavija je uvozila v Češko za 59,360.675 kron blaga, izvozila je za 54,785.749 kron. Prebitek znaša 4,574.976 čeških kron. Z nevtralnimi deželami je bilanca pasivna; napram Belgiji, Rumunski, Franciji, Ruski in Nemčiji aktivna. Pasivo pol miljarde, ki obtožuje narodno bilanco, so povzročili izdatki, ki so jih imeli Čehi za dobavo živil in surovin iz tujine. Bilo bi zdravo, če bi se tudi pri nas ministrstvo za trgovino lotilo težkega, a koristnega dela, da sestavi popolno statistiko o našem prometu z inozemstvom.
* * *
Vež skrbi 8esp«©maa obrtništvu.
Ste prehlajeni? Imate bolečine V prsih? V grlu? Ali kašljate? Imata nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev pravi Elea-fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki ipecijalni steklenici 36 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K.
Slaba hrana Vam ie pokvarila želodec? Fellerieve prave Elza-krogliice ga spravijo v redi 6 škat-Ijic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje I Eugen V. Felier, Stubica donja, Elza trg it 134, Hr-
ib ich selbst meht
Koliko člankov, koliko govorov, koliko načrtov se je objavilo tekom enega leta o agrarni reformi. —
Kakšna pa je bilanca dosedanje agrar ne reforme, namreč ona. ki se kaže v življenju! Z vso energijo se je zagrabilo veleposestnike pred pol leta, s tako silo, da smo mnogi verjeli, da bo res kaj in mnogi veleposestniki so postali plašni. Naivečji gozdni kapitalist v Sloveniji je brez dvojbe knez Auersperg, saj ima na desettisoče oralov gozda. Ob prvi akciji, ko se je nac gozdi proglasilo državno nadzorstvo, kako je bil krotak njegov glavni oskrbnik v Kočevju, Plašno je gledal, kdaj še on zgine iz urada kot knezov gozdni oskrbnik; danes pa že korajžno maha češ: Cela Jugo slavija nima moči nam vzeti dozgove, saj knez je podanik Čehoslovaške. Grof Auer sperg je bil tako malodušen, da je sklenil se priglasiti v JDS, da kot tak najde kaj usmiljenja. Danes ne misli več na to. In resnično se je nekaj započelo in tudi vpeljalo. Pa kaj in kako? Glavni, ki ima biti deležen agrarne reforme je kmetski delavec, bajtar in mali kmetje, odnosno kmečke občine ali zadruge. Pa do danes le-ti niso prišli še na vrsto, pač pa lesni trgovci in vsemogoče organizacije lesnih produ-centov in trgovcev. Za te je bil v Jugoslaviji tako lep čas, da lahko zapojefo z Ovi-dom in bodo njih sinovi in vnuki še dolgo
| peli: »Aurea prima acelas . .« Po 50--60 K m" les so plačali, a danes je na trgu po 1200 K. Tem e agrarna reforma dala ve-iko. A mali kmet, kmetski delavecl Sem i tja so sc dajala drva, a po principu, ki so jc že udomačil v naši javnosti in v veri lberalne vlade tudi pri vladnih mizah: Kdor ima, se mu še da. kdor nima, ta ne sme priti zraven! Najbolj pa je bil pn agrarni reformi oškodovan in prezrt obrtnik. Kot da ne bi eksistirala lesna domača obrt, mizarstvo itd., tako se je postopalo,* Prejšnjo v'ado ie prosila Zveza stavbnih obrtnikov, da bi se ji nakazala vsaj kaka mala množina lesa, ki bi prišla v dobra vsem, saj bi se les razdelil na vse člane, bi se prede'1)1 in prodal doma, toda prošnja je bila pri dr. Žeriavu zavržena. Nas-r-rolno! E^en družabnikov večje lesne or-farJz.acije, k« ie bila deležna agrarne reforme. ie ponudil Zvezi stavbnih obrtnikov 'es, toda Po eno tretjino višjih cenah, kot ^o 'lile dnevne tržne cene, V ribniški dolini cve-.e znana lesna domača obrt suhe rr»Se. Izdelovalci raznih lesnih i" se organiziraili, njihova Zveza prosi že nad pol leta od države množino lesa za obode, škafe, ribežne i. dr. Že v Beligrad se je dvakrat poslala tozadevna spomenica obljub vse polno — a v dejanju se še za eno sito lesa ni dalo. Lepi gozdni kompleksi so v dolenjevaški in ribniški dolini, lepi kosi v Loškem potoku, a vse to se je odvzelo knezu Auerspergu in je ustvaiv ieno le za »Velko Goro« in le za »Tabor«, dve organizaciji hčerki »Save«; obrtnik, ki z zobmi dere vitre in noč in dan cepi obode, on mora biti odvisen od nemškega logarja. Obrtnik prosi lesa ic nižjih cen, kako naj se obodar kosa s ka» oitalisti kot so v »Savi«, ki imajo po tri velika podjetja poleg deleža v »Velki Gori«, a le-ta je plačala m3 po 50—60 K in dobila v najem dve tovarni, obodar pa plačaj vsak dan višjo ceno za les in zavor, ki ga mora najemati. Prošnja obrtnikov st ponavlia že toiiko časa, da je prišla do Bev legagrada in iz Belegagrada je bil prišel zadevo proučavati sekcijski načelnik ministrstva za trgovino in obrt, se za zadeve toplo zavzema, a vse zaman.
I>anes te dni pa ugasnejo vse pogodb« z »Velko Goro«, »Savo« in»Taborom« kaj tiče državnih gozdov, Zdaj gre znova. Upa-mo, da bo sedanja vlada napram malemi delavcu in obrtniku zavzela drugo stališči kakor prejšnja!
Zahteva naša jei Predno vlada odda et, m® lesa trgovcem, ki bodo ž njim trgovat na Laško, Francosko in semkaj dobavljal pomaranče in limone in še nižje pritiskal' našo revno valuto, predno se to zgodi, st mora prej določiti, koliko lesa bo šlo za stavbne namene malih kočarjev, se mora določiti, koliko se bo oddalo v lesno obrtne namene. Če pripoznate organizacije ž» močnih trgovcev, v poštevai ti vlada št boli organizacijo malih obrtnikov in delav-skih družin.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Bradač, Grška vadnica je ravno
kar izšla v predelani izdaji v zalogi Jugo slovanske knjigarne v Ljubljani. — Cene 24 K, z draginjsko doklado vred 28 K 80 v
vatska.
B
vagonov Useoa sena 1 naprodaj
Poizve se Gospodarska zadruga, Vrhnika,__1359
2onhi s® pisarno na prometnem oUUl prostoru a« iščeta za vsako ceno. Ponudb« na anončni iavod Drago Beteljak Cankarjevo nabrežja 5,
Pavel 5edej
mlinar in posestnik
Ivanka 5edejeva roj, Mrzlikar
poročena
Javornik. 4, IV. 1920. Vrhnika,
limita CO * novft enovprežna konjska 11 UllU jO . oprava, skoraj nov gostilniški avtomat srednje velikosti ter tri nerabljene vrvi. Vprašanje pod šifro PRODAJA 100 na upravo lista.
Ifllili CO hiča ali majhna vila z 1—4 nlljli MS lHM stanovanji v Liubljani ali na periferiji mesta. Ponudbe pod TAKOJ na anončni »avod Drago Bese Ijak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
Širite „Slovenca"l
ninamfl 3—4 HP (Gleichstrom) se ku-UlIlUulU pi. lJonudbe na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5.
2l0?lrš muli kupim za vožnjo. Veli-lbb!li liillll kost in ceno naznaniti Prodam tudi 50 kg lepega detelinega semena. P. Ručigaj, Grebinj, Koro ko.
Zamenja se stanovanje:
soba, kuhinja, pritikliue, elektr. luč, kos vrta s kokošnjalsom za manjše stanovanje proti nekoliko odškodnine. — Isto je piimerno in se odda le večji družini. Dopisi na upravo „Sloveuca pod šifro »stanovanje".
Večja slavuena parce a ij„sss
se želi kupiti. — Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« z označbo kraja m cene za kvadratni meter pod št. 1297.
Poldl Welss naznanja v svojem ln v imenu svoje hčerke Fini vsem sorodnikom, prijateljem !n znancem tužno vest, da je njen dragi soprog oziroma oče, gospod
MIHAEL WEISS
kovaiki mojster, posestnik In odbornik Mestne Hranilnice ljubljanske
danes, dne 6. t. m. ob pol 4. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo dne 8, t, m. ob 4. uri popoldne lz hiše žalosti Konjušna ulica 13 na pokopališče k Sv. Ifrižu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi trnovski.
Ljubljana, dne 6. aprila ISau
Sprejme se takoj
na stanovanje. — Navov pove uprava jjod štev. 1j71.
taiiiiiiiiEigii^isiiiaiiii
'"sfa^rin"4 2 MlM KOZl Te"
pasme Več so poizve v bolnici v Kan-diji,	1273 (3)
IfPRVfi Pr°dam vsled pomanikanja Eli U VU krme. Kupim dva ptašiia je-senca za rejo in psa — čuvaja. Fran Stnplca, Ljubljana, Gosposvetska c. 1,
Išče se vešča 'j|ijiap;rf| vaiena tudi in zanesljiva UUllulitU, domačih opravil. — Spreime se tudi izurjena F'i|«j/inja zmožna vsega domačega in jilltiHiUju poljskega dela. Mesto jako ugodno. Plača po dogovoru, /glasiti se je pri Stavbeni tvrdki Ivan Ogrin, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje štev. 8.
piS¥iovač in Koiar iCafn
stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Vpraša se: Cesia na Kodeljevo štev. 8.
Mm e vrl
kakor peteršilj, so latno peso, marajoD cvetljice v najlepši izbiri na debelo ln drobno priporoča SEVER & Komp Ljubljana, Woifova ulica 12.
r
»li m—»nuni »1111» wwn m mi «e
KUPIMO
1 Jarmenik za cepljenje drv
(Cylinder - Fournier - Catter) po
mož losti „Topham" ali znamka Pini & Kay, dalje
1 jarmonik za cepljenje hlodov
(Klotz - Spalt - Gatter) nov ali že
rabljen, vendar dobro ohranjen za brezhibno delo, takoi ali kasneje dobavljiv Cenjene ponudbe pod šifro „Fournier 889" na Blocknerjev anončni zavod, Zagreb, Jurjevska ulica 31., telef. 21—65.
1

Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni ln smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga ozir, predobrega očeta oziroma brata, strica in svaka, gospoda
Iranca Hudovernig
posesfr.ik * v • aeSovulci in Beljaku
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se šo zahvaljujemo vsem darovnieljem krasnega cvetja in vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika na njega zadnji poti.
Vsem tisočera zahvala.
Radovljica, dne 5. aprila 1980.
Globoko ZaluloCe rodHln?. Hoflovernlo-ova.

Za dvakratno obiavo v tednu so
računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svetla«, Mestni trg 25, Verbajs A., Linhartova ulica 4.
GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J.. Kongres, trg.
KLEPARJI Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Sroerkol, Flor. ul. 13.
ii' h ul 2jo"*ss»" a
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI iGpstrin Ferd,, Poljanski nasip 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
M ANUFAKTURNE TRGOVINE
Pctkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.

la1
!a ctomaže tvrdke:
MIZARJI
Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10, Magdič Pavel, Aleksandrova cesta'
OPTIKI
Jurraan Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA
»Uranus«, Mestni trg 11.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE
»Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3.
(Za dvakratno obiavo v tednu t računa 8 kron.)
TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14.
TRGOVINE S PAPIRJEM
»Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNČN.
Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
Širite,Slovenca!
za 2 sobi kot- pi-sorni proti visoki najemnini plača podjetnik v LjublUni. Ponudbe pod NUJNO na anončni zavod Besoliak, Ljubljana, Cankar, n. 5.
Pisarniški preslor K »
na UGODNO poste restaute, Ljubljana.
Prodam
ČllHft najbolje /a vporabo veliko lilljli) peku za slrambo kur-
K&S&tS %IUZ
Gcrenstvo mostne občine škofja Loka I razpisuje siužbi
obcinsi
javo. Poizve se Poljanska c. 42.



Odvetnik
občinskega re-tojja
obenem sluge. Obe mesti je oddati takoj. Tajnik in redar dobila stanovanje v mesini hi51. Lastnoročno pisano prošnje z navedbo zahtevano plačo vio/iti je na podpisano gerentstvo najkasneje do 30. 4. 1020.
Serenistvo mestac občino škofja Loka dne 2. aprila 1020.
!š!@ se hiSnSg*
kot hlapce pri munufakturui trgovini ki j« vajen tudi za potrebo s konji voziti.— Istotam se sprejme izurjen pošten £■;» .';a . k bolj.-emu konju proti
je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Woifova ulica 5. I. nad.
si?. 401. Past. Cen. račun siv. 11.741.
Ifila v bližini Kamnika se zamenja si s Slu hišo v mestu Ljubljani, ki bi bila pripravna tudi za trgovino. Ivan Žargi I trgovec v Kamniku.
Dne 15. travnja 1920. prodaje vla-stelinstvo biskupijedjakovačKe javnom prodaj nom ponudom oko 64 komada u tovu nalazečih se volova najboljem nudiocu.
Ponude Imadu se predati tog dana u pisarni ravnateljstva vlastelinslva u Djakovu do 8 sati prije podne.
Nakon prihvata ponude če se do-stalcu vplovi odmah odvagati i prema živoj težini bez odbitka obračunati. — Volovi imadu se odmah izplatiti in isti dan odpremiti.

ob eiftm kanclijski manipulant, se išče pri gozdarski upravi. Gospodje ali gospodične, kateri so knjigovodstva in strojepis a zmožni, in se liočejo na de-
dobri plači. Oženjeni imajo prednost | želo preseliti, naj podajo oferte s cu Naslov so izve pri upravaištvu tega j riculum vitae pod naslovom „QOzilarski li.^ta pod št. 127-'.	i raunno volja 1337^ pri upravi Slo venca.
ž&isrsimala se fisižsaj prati dosiri pSači: *i-<\ (f*- -------' 6 ~---—^
zmožna slovenske in nemške korespondence, stenografije in
strojepisja ter
fioastojaa pisarniška ženska moč,
ki jo izvežbana šueceriiska prodajarka iu bi bila vešča v občevanju s stranicami pri engros prudaji.
Ponudbe le prvovrstnih moči naj se vpošljejo na naslov: Ii.ubijana, poštni predal št. 131.
° Ljubljane^ X S iTS proti odškodnini mirni stranki v mestu. — Ponudbe pod »Solnce 3/11.« na upravništvo „Slovenca".
se sprejme proti dobri plači za posestvo na Dolenjskem. Vstop takoj. Naslov pove uprava lista pod štev. 1370.
»ce se j g
za venecijanski jarem na parni žagi v Koprivniku pri Kočevju. — Oglasi: LJubljana, Jenkova ulica št. 18.
proti fiksni plači ali proviziji spre,-me veSetrtjov*«*)
__rsa — enega za
Kranjsko in enega
za Spodnje Stajeisko. Ponudbe z navedoo dosedanjega službovanja iu zahtevo plače pod šifro: ,,'Jino", Ljubijjana, posSa itf,
m razpar gualisl slr^l SUsržSaisipferi za sftsfra«iciiio prosla d. dL CftOHTIH filospososfisia cesta it. 2, Ltablgaiia.

Mlat Inice za ročni in vratilni pogon, vratila, čistilnike, tri-jerje, s3araorezn'ce za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, hrzo-parilnike, stiskalnice za seno in drugo ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu
se iščejo proti visoki plači, trajno delo. — Ponudbe na Regovc & ko., Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 31.
tKf
za gozdne zelenice
po jednostavnem tekočem metru pet in pol ali sedem kilogr. težke event. tudi na železne pragove montirane, želimo proti takojšni dobavi kupiti in to v množini od enega do pet vagonov.
Brača Janekovič, trgovina drv, Zagreb, Kukovičeva ul. štev. 6.
Franca li, Liilljana, Si Mia c.2.

kupim v vsak. množini.
vse vrste žganja, pristno staro vino, vse Špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Trgovina M. Rani v Kranju.
pripravna za tovarniško podjetje v Ljubljani se proda. — Vpraša se pri anončnem zavodn Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5.
motor
za žaganje drv in
mlatilnica
se ceno proda.
Regovc & komp., Ljubljana Kofiodvorska uSica štev. 31.
Zajamčeno pristno spodnje štajersko
VIM O
belo in rdeče, lotnik 1919 nudi na vagone po ceni bd 1< i naprej JM. Missla, trgovina, GABERNIK — POLJACANE.
flnHn četudi drobno, kupi in plača UljilC najvišjo ceno REGOVC & komp, LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 3L
......—........ — ■ '	■HMMMHHBft
Podružnica v Logatcu.
Ermocente Mangiii
spedidlska tvrdka.
Anonimna družba 5,000.000 Ur kapital«
Sadež v MIlana. Sprejme vse spedicijske posle za nvol in izvoz, k^kor tudi na trga.

ADiLO
se dobi v vsaki množini po nizki coni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubi,an GOSPOSVETSKA CESTA Številka 00, »atiiiiigaaiiiiiiaiiiiul
Koroška Gospodarska družba sprejme takoj proti dobri plači
samoslaiaep knjigovodjo in samostaino korespondentinjo
starejše, zmožne moči. — Zglasiti se je v pisarni družbe, Ljubljana, skladišče Balkan.
Slivovko - tropinovec - rum brinjevec - cognak medicinal olje namizno - kavo - rižov -=== škrob - kis i. t. dL —-.....
priporoča tvrdka
veletrgovina kolonijalnega blaga — Ljubljana.
Pri vagonskem odjemu žganja, trgovcem znaten popust.
t'
i tff§yj
I ii

NA OEBELO!
i V-	tt9 M
šsgreij, fiiui>cui!('iva ulica 14. [ Telefon 21- 28.
v zabojih po 15 kilogr.
Kavo Caj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
10 /o belo banaško, letnik 1918 8'5X belo banaško, letnik 1919
Obe vrsti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. 10"5°/0 črno dalmatinsko vino, zelo fino, vol nega, prijetnega okusa. 85% belo štajersko, namizno vino,
s prijetno kislino. 7'5% belo hrvatsko, namizno vino, Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči
vinski oddelek v sp.siski. Gospodarska Zveza.
LŠusSska posošilnica
C D
cesta Sten. 6 [
D
naaaani^nnaanaaa^naanacsaacsana
a
CTnaaaaa -tannnoanannnnaaaanan
d MaSsSjanl, o iastnem domu mikloSICeoa
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v tjubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstoiisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila so dovoljujejo na osebni kredit (proU menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
i proti srbečici, garjam, | iišaju, kožn. izpuščajem
> zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano ?n zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM-MAZILO.
Ne maže, ne barve, brez dnha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano !n okolico:
Rihard Sušnik »pri zlatem jelenu« IV., Marl|ln ir-j.