Naj važniše kmetijske resnice za Ijudsko šolo, episal Fr. Govekar. CDalje.) Vpr. Kako služijo rastlinam neorganski obstojni deli zemlje?  Odg. Neorganski obstojni deli zemlje služiju rastliuam za ži- vež; vsi skupaj (zemlja) pa za podlago, v kterih korenine morejo lerdneje stati. V. So Ii v neorganskih delih zemlje razun peska, ogelnokislega apna in ilovice še druge snove? 0. Prav malo je še 8 — 9 raznih obstojnib delov, kakor so: kali, nalron, magnezija, žveplenu- in fosforova kislina, klor, inanganov okis in železai okis. V. Ali so te snove unim, ki so v neorganskih delih rastlin, kaj enake? 0. Da, sej so ravno tiste. V. Ali pa ni nikakorsnpga razločka med obstojnimi deli rastlin in zemlje? 0. Se ve, da je razloček; ker zemlja je razun prej imeriovanih delov še iz krenienčeve. kisline in gline, rastline pa nimajo gline, ampak samo kremenčevo kislino, in živalska telesa (razun perja in kože, ktpre so iz malo kremenčeve kisline) pa nič od obojih. V. Kaj pa je glina? 0. Čista glina je bela (erda zemlja, ktera se pa- da zmočena z rokami gnjesti: ako se jej kaj primeša, dobi razno barvo, toda ne da se več tako rada gnjesti. Iz mokre in gnjetne gline so že v starudavnih časih posodo delali; mehko glino so žgali, to je, izžarili, ter dobili potem čversto in zvonečo robo. Glina je kremenčevokisla glinica, mešana več ali manj s kremenico in s kovinskirai okisi. Z vodo zmešana glina je niehka in gnjetna, ki ne pušča vode skozi se. Zavoljo te lastnosti je pa za poljedelca mnogo vredna, ker ona njivi zaderžuje niokroto, ki je potrebna za vspešno rast. Zmes iz gline, peska in apna se pa imenuje lapor, ki daje najrodovitnišo zemljo. V. Ali dobivajo rastline vse neorganske dele edino iz zenalje? 0. Da, edino iz zemlje jih dobivajo, v kteri rastejo? V. Zakaj jih pa iz zraka ne jemljejo? 0. Ker v zraku ni kalija, natrona i. t. d. V. Kako pa morejo dostikrat, zeld nežne rastline povžiti te neorganske dele? 0. Vcflla vse snove v zemlji razkroji, in take potem koreniae povžijejo. V. Ali se nahajajo v vsakej zemlji prpj imenovane neorganske snove? 0. V vsaki rodovitni zetulji se nahajajo, kajti rastline vse z% svojo rast potrebujejo. V. Ali potrebujejo rastline od vseh snov enako mpro ? 0. To ne, od enib snov jib potrpbujejo ene \eč, druge niaitj. V naslednjem izkazku je razvidno, koliko nporganskih .suov (ppppla) u<4ane, ako sožgemo 1000 funtov suhega sena iz navadne trave, rudeče in bele detelje iti metelike, in koliko funtov neorganskib snov je v vsaki. Iz tega je očitno, da so rastline iz zeld malo neorganskih delov, kajti v 1000 funtih rudere detelje jih je snmo 56y2 funta; vse drugo (razun 160 funtov vode) so organske snove, ktpre je ogenj povžil. V. So li te snove, ktpre se le v prav mali meri v rastlinah nabajajo, za njih rast res tako potrebne? 0. Tako so potrebne, da rastline brpz njib obstati ne morejo. V. Kaj pa se zgodi, ako ene teh snov v zemlji manjka? 0. Take rastline, ktere od pomanjkljive snove za-se le malo potrebujejo, vse eno dobro rastpjo, druge pa, ktere od njih dosti potrebiijejo, pa slabo rastejo. X. pr.: ako jp v zemlji Ip malo apna, tedaj na taki zemlji navadno trava dobro raste, ne pa metelika, ktera za-se 4krat toliko apna potrebuje, kakor trava, kakor kaže zgoraj razkazek. (Dalje prih.) navadno i rudeča bela seno ! detelja detelja metelika vode 144 160 160 160 kalija  natrona . . . . magnezije . . . apna  fosforoVe kisline žveplenove kisline kremenčeve kisline klura  žvepla  pepela  17. 1 4. 7 3. 3 7. 7 4. 1 3. 4 19. 7 5. 3 1. 7 19. 5 0. 9 6. 9 19. 2 5. 6 1. 7 1. 5 2. 1 2. 1 10. 6 4. 7 6. 0 19. 4 .8. 5 5. 3 2. 7 1. 9 2. 7 66. 6 ! 56. 5 60. 3 15. 2 0. 7 3. 5 28. 8 5. 1 3. 7 1. 2 1. 1 2. 6 60. 0