. Mlf '*
^ Holktaja-...................
PROSVETA
• i
__ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški la ipravnilkl preatert: M67 8. Lawndala At«.
OfflM ®f Pubtkatiao: M67 South LawndaU ln. Tdsphona, Rockw«U 490«
-TIAB XXVIII.
Bata Ja *J0
Nw luun i«, itn, »t tu__
•M Am at Omini mt lUnk ». 1171.
CHICAGO. ILL., PETEK, 24. MAJA (MAY 24). 1935.
SubscrtpUoa ffl.00 Yaariy.
9TEV.—NUMIIEK 102
Acc«pUnca_for aaailing at «p—ial r*U of postaga providad for ln atetioa 1108, Act of Oct. 1, 1917, autkoriaad on Jun« 14. ISIS.
fižja zbornica zavrgla predsednikov bonusni veto
iiednik je zastonj govoril poslancem obeh I zbornic proti Patmanovem predlogu za takojšnjo izplačitev bonusa veteranom v znesku dveh milijard 200 milijonov
jtfhinjrton. 23. maja.—Koma| je predsednik Roosevelt včeraj nil svoj govor pred obema zbornicama, kjer je ustmeno veti-,tmanov predlog za takojšnje izplačan je bonuaa vojnim vete-mmesto 1945, ga je nižja zborninca takoj zavrgla. Pat-„ osnutek je ponovno sprejela s 322 proti 98 glasovom ter "•'vdirala" predsednikov veto.
^eveita je podprlo le 62 de-itov in 36 republikancev, snovno sprejetje bonuaa je ovalo 252 demokratov, 60 rezancev, 7 progresivcev in farmar-laboriti. Pričakuje i bo tudi senatna zbornica »sovala predsednikov veto.
-ič v zgodovini se je zgodi-ji je šel predsednik Združe-držav pred kongres pri ve-iju kakšnega predloga. Do ijšnjega dneva so predsed-republike dostavljali kon-
i	pismene vete. Roosevelt ipravil to izjemo v upanju, mu mogoče posreči porazi-imno veteransko lobijo, ki tem boju imela na svoji
ii	močan javni sentiment.
dsednik je argumentiral v •m govoru, da je izmed -vseh r Amerika najbolj radodar-ntpram vojnim veteranom, ij je potrošila za pohablje-jake in pomoč* njih druži-okroK 13 milijard. Predno-lim daje pri vsaki priliki z i na vpoalitev. Imajo jo i javnem in relifnem delu.
I pri
gejetje 1'atmanovega načr-Iti določa izdanje dveh mili-200 milijonov "papirnega tfja" za izplačitev bonusa, f teranom, ki trpe radi de-lijf, dosti ne pomagalo, je imentiral predsednik. Poleno izplačilo bo znašalo ne-nad MIK). Ta denar bodo poli. Posledice bodo, da bodo družine izgubile zavarovalno protekcijo, ki je zapopa-v originalnem bonu snem Bnu.
•črt jc pobijal tudi s stali-državnih financ. Izrazil je Lfrn, da bodo pred kongres if «• druge skupine in zahte-privilegijev na slič-en način w vojni veterani. S tiska-» denarja brez ustvarjanja Ktya Imi pa deželo zadela ** utMida kakor države, ki so »tekle k denarni inflaciji.
W»vi najmočnejši argu-bili pa v tem, ko je •'nI. da zdravi veterani ni-ipravh;eni do nobenih |>oseb-Pnvilfgijev, za pohabljene bk Hkrbi ameriška vlada ka-""'-•na druga. Ce so v sti-L f r«(li <lepresije in ne ,,u/'">\anja v vojni. Enako »tmkah tudi milijoni dru-ki niso služili v ar-'' !«« matra, da se radi "^'"»t; ne ni4» delati no-rWlk< zdravimi vete-» '»r .irimi UVci. Tistim. | a naj bodo vete-itak |>omaga z ;f'«i'n delom. Pri-*'" '-'« vse enaki. r'"-bi ie t«> le po-pa vete-n* na boljem ka-
' "menil, naj " ' • moti, če milijo bonusa ' "« rto in vse-''■'ariska lobija f" privilegi-
■ w • 'Irokov go-egova l>em»-'' kakor bi Vl'«'eval š<>->''< Splošna l"tnuaa in
v 11 o na ' '»* tov i ar-
l v it | aii rt«'
ru<
Abesinija se ne misli podati Mussoliniju
Svetu Lige narodov je poslala novo noto; Italija dolži Anglijo komplicev
Ženeva, 23. maja. — Svet Lige narodov je včeraj prejel novo noto od abesinskega kralja Hai-leja Selassieja, v kateri pravi, da se Abesinija ne bo dala ustrahovati Mussolinijevim grožnjam ali celo napadu. Nota je zelo iz-nenadila Francijo in Anglijo, ker govori kakor nota kakšne velesile.
'V nji kralj Selassie sumira zgodovino spora z Italijo in pravi, da se "Abesinija ne bo podala ne pred grožnjami niti pred nasiljem. In medtem, ko italijanska vlada stavi vsemogoče zapreke, da zavleče sestavo razsodišča, na drugi strani grmadi vojno opremo in velike čete vojaštva (na meji), kar ograža mir. Očividno namerava izvesti svoje namene najprej z grožnjami in pozneje z nasiljem, dasi bi njenih stremljenj ne priznal noben nepristranski tribunal."
Angleški in francoski zastopniki so Italiji te dni prav po imperialistično ponudili pravico do ekonomskega izkoriščanja Abesinije, kar je Mussoli-nijev zastopnik v Ligi narodov baron Pompeo Aloisi odklonil z motivacijo, da hoče Italija proste roke v Besarabiji.
Italijansko časopisje je pa včeraj obdolžilo Anglijo, da pomaga Abesiniji, ker dovoljuje, da se ji skozi njena pristanišča v Somaliji dostavlja vsakovrstno orožje, in to v veliki množini. Samo lansko leto je Abesinija baje prejela 150,000 modernih pušk in strojnic francoskega, angleškega in ruskega izdelka. Na drugi strani se pa tudi Anglija oborožuje na meji Somalije in Abesinije, kjer ima večje število velikih transportnih letal ter močne vojaške posadke.
Te obdolžitve je prinesla Gi-ornale d'Italia, ki navadno dobiva inspiracije direktno od vlade.
Angleški vojni urad je te italijanske obdolžitve takoj označil za "italijansko propagando", v kateri ni "nobene resnice".
pp
Izjava neodvisnosti je **prenevarna
Sacramento, Cal. — Očetje Združenih držav, ki so s svojo nesmrtno Izjavo neodvisnosti dali temelj novi deželi na tem kontinentu, bi se najbrž prijeli za glavo, če bi mogel do njih prodreti glas, da je v letu 1935 njih dokument "prenevaren." da bi ga čitali šolski otroki/
Tkko je namreč zaključil bur-bonski odsek državne zbornice za šolstvo, ki je imel pred seboj zakonski osnutek, po katerem bi bilo čitanje Izjave neodvisnosti in uvodnega člena ustave obliga-ten predmet v javnih šolah. Mnenje večine je bilo, da M bilo čitanje navedenih sekcij teh do-< umen tov le aejanje uporništva v šolah, do česar pa ne ame priti.
Domače vesti |
Novi grobovi
Cleveland. — Po kratki bolezni je v sredo zjutraj tukaj umrla miss Mary Jerič, stara 27 let in rojena v Cleveladu. Zapušča mater in dve omoženi sestri ter več sorodnikov,_med njimi teto v Milvvaukeeju.
Brooklyn, N. Y. — Zadnji pondeljek je v tukajšnji državni bolnišnici umrla stara nase-ljenka Helena Staudohar, rojena Corl in doma iz občine Banjalo-ka pri Kočevju. Semkaj je prišla iz stare domovine pred 48 leti. Zapušča moža, tri sinove, brata in več drugih sorodnikov.
Administrator išče sorodnike
Milvvaukee. — Javni administrator zapuščine pokojnega Johna Mitiča, ki je imel krojač-nico v mestu in je zapustil premoženje vredno $16,536, išče njegove sorodnike. Mitič je u-mrl 9. aprila v starosti 53 let. Doma je bil nekje od Smedere-va v Jugoslaviji, kar sodijo po najdenem pismu, ki je edino spričevalo o možnem rojstnem kraju, f
Sam ae je ualrelll
Tipperary, Wyo. — Zadnjo soboto so našli mrtvega v spalni sobi na farmi rojaka J. Demšarja, ki si je končal življenje s kroglo v glavo. Doma je bil iz Poljanske doline pri Skofji Loki.
Poroka
Chicago. — Tukaj ata se zadnjo soboto poročila Joseph Go-milar in Frances Pintar. Obilo sreče!
Blagajnik prekratek za $380,000
Denar manjka v davčnem skladu
Chicago. 23. maja. — Okrajni blagajnik Robert Svveitzer, demokrat, ki je bil do zadnje jeseni, ko je bil z veliko večino izvoljen za blagajnika, 24 let o-krajni tajnik (county elerk), je zapustil $380,000 primanjkljaja v davčnem skladu tajniškega u-rada.
Ko so mu prvič prišli na sled pred dvema tednoma izredni računski izvedenci, je tajil, da bi bil "prekratek", v alučaju kakšnega primanjkljaja ga je pripravljen pa sam kriti. Med demokratskimi bossi, ki kontrolirajo mestno, okrajno in državno vlado, je ta incident povzročil precej zmede, ker je bil Svveitzer njih najboljši "lovilec glasov" in najbolj popularen politik. Na go-vernerja Homerja so pritisnil, naj se zavzame za Sweitzerja in prične zbirati denar za kritje njegovega primanjkljaja, ker ga sam ne zmore kriti. Homer je to menda odklonil.
Zdaj se je doznalo, da od omenjenega primanjkljaja manjka $40,000 v ročni blagajni; $200,-000 v povrnitvenem skladu — že štiri leta. Na svoje ime je iz davčnega sklada, ki je bil v njegovi oskrbi v 17 letih potegnil iz bank $160,000, od katere vsote je povrnil le $%,000, pridržal pa si je $65,000.
"I*ozabil" je naložiti v skladu $57,000, katere je prejel od likvidacije neke banke, kjer je o-kraj imel naloženih $75,000. Prav tako je "pozabil" naložiti v skladu tudi $70,000, katero vsoto je prejel od bank kot obresti od okrajnega denarja. Stvar zna postati še "vroča".
Se dve nemški nuni
poslani v zapor
Berlin, 23. maja. — Včeraj sta bili poslani v zapor radi u-tihotapljenja denarja iz Nemčije še dve katoliški nuni, sestra Neophytia, ki je "eksportirala" 121,000 mark, in sestra Engla-tia radi tisoč mark. Prva je dobila pet let zapora, druga eno leto ter denarno kazen.
Senat podprl predsednikov veto
WA8HINGTON, 24. maja. — Včeraj je zvezna nenatna zbornica podprla predaednikov veto, da ae sedaj ne izplača bonusa veteranom m tem, da vetlrana predloga ni prejela potrebne dve-tretjinske večine. Za predlogo je glasovalo 54 in proti 40 Me-natorjev.
Stavka relifnih delavcev v Wisconsinu
Eau Claire, Wis. — V *tem kraju počiva vae rolifno (telovadi stavke brecpoaelnih, ki -zahtevajo izboljšanje svojega položaja kot pogoj za prenehanje stavke. Svoje zahteve so predložili državni relifni administraciji, ki je končno sprejela njih deputa-cijo, kar je bilo tudi vse.
Ker so dobro organizirani, o-krajnim relifnim oblastem še ni us|>elo, da bi zdrobili stavko. Na |K>ziv v listu, naj se vrnejo na delo vsi, kl so pripravljeni delati po 40 centov na uro, se ni <sl-zval nihče. Distriktni direktor je nato sklical shod. na katerem je skušal pregovoriti relifne delavce na odpoklic stavke, toda nI imel nič več uspeha.
Hrezpoaelni zahtevajo podvojitev relifa, 50 centov plače na uro pri relifnem delu, plačevanje relifa v gotovini, zdravniško o-skrbo, prosto transportaci jo na oddaljeno delo, prostovoljno sprejemanje dela na farmah In nekaj drugih zahtev.
MERRIAM MORDA IZPUSTI MOONEY-JA RAMAMBICU
Postati želi republikanski predsedniški kandidat
OPROSTI TUDI BIL-LINGSA?
I.O« Angele«. — Za akcijo državne legislature, ki je zadnje čase sprejela že dve resoluciji, v katerih urgira governer ja Merriama, naj izpusti Mooney-ja in Billingsa iz ječe s črtanjem kazni, so p6vscm drugi vzroki kakor pa želja popraviti veliko krivico tema dvema ir-tvama kalifornijske reakcije.
Ta najnovejši preokret v kalifornijski politiki ne izvira le iz spoznanja, da radi zadnjega odloka zveznega vrhovnega ao-dišča ne bo mogoče Mooneyja in od nos no tudi Billingsa držati v dosmrtni ječi, marveč diktira to strategijo Merrianova želja po kandidaturi nu listi republikanske stranke za predsednika Zdru^iih držav.	,
Na pacifični obali se vrši že odprta kampanja za nominira-nje Merriama za republikanskega predsedniškega kandidata. In ker je kalifornijski governer mišljenja, da bo Roosevelt do prihodnjih volitev že toliko dis-kreditiran in deflatiran med vo-lilci, da bo imel' republikanski kandidat dobro priliko do izvolitve, bi ga Mooney v zaporu pri tej svoji misiji le oviral.
Proti liberulnemu Kooseveltu namerava nastopiti kot "liberalec", čeprav je reakcionaren do kosti. Te krinke si pa ne more nataktiki, če prej ne izpusti Mooneyja lz zapora, niti ne, če se to zgodi z novo obrambo, katero bo skoraj gotovo odredilo vrhovno sodišče.
Pri tem Igra še drugo vprašanje važno vlogo: možnost, da bo Mooney tožil državo In glavne omreževalce za odškodnino radi krivičnega zapora, ki traja že 1!) let. Politične sile, ki do-minirajo Kalifornijo, so mnenja, da bi se ta možnost zelo zmanjšala ali-jia celo uničila, če governer črta nadaljnjo kazen ter Mooneyja in Billingsa postavi na svobodo. H tem bi tudi preprečil, domnevajo v go-vemerjevepi taboru, da bi Moo-ney ne mogel iti pred zvezno vrhovno sodišče z zahtevo za novo obravnavo, ki bi ga sigurno proglasila za nedolžnega in mu s tem dala podlago za tožl>o.
In medtem, ko je Billings pripravljen sprejeti svobodo a črtanjem kazni, si Mooney poni i-Alja, ker njemu gre predvsem za to, da formalno dokaže svojo
<I)«1J« na a. struni.)
Reševanje relifne krize v Illinoisu
Legislatura zvišala kup-čijski davek na 3%; Hopkins dal pet
milijonov do
1» • •
. junija
Chicago. 23. maja. — Po enomesečnem boju je d rta v na legislatura včeraj končno sprejela Homerjev zakonski osnutek za zvišanje kupčijskega davka z dveh na tri odstotke. Ker pa predlog ni dobil dvetretjinske večine, za kar se je llomerjeva administracija borila štiri tedne, bo zvišanje stopilo v veljavo s 1. julijem in ne takoj. l>enar bo šel za relifne namene. Zvišanje bo v veljavi 18 mesecev.
Takoj |h> sprejetju tega ka, ki je davek na siromake, jc prišla vest iz VVashingtona, da je zvezni relifni direktor liopkina dovolil pet milijonov državi Illinois za relifne potrebe. Vaota bo zadostovala le do 1. junija. Pričakuje se pa. da bo tudi za Junij prišel denar iz Washingtona.
Vse okraj ne rullfne oblasti so bile takoj obveščene, nal pričnejo z delitvijo relifa, ki je bil u-klnjen v nekaterih okrajih več tednov, povsod pa drastično znižan. Posledice tega ao bile fak-tično stradanje v tisočih družinah. Pozvani so bili na delo tudi relifni uslužbenci, tiala ne vsi. Administracija smatra, da je sedaj najbolj ugoden čas za "očiščenje" uslužbenske liste.
Relifne oblasti nameravajo znižati tudi relif za deset odstotkov. Vzlic naraščajoči draginji, ki je že rezultlrala v Indirekt-nem znižanju, bo nova redukcija pomenila nadaljen padec lakot-nega atandarda med 320,000 družinami, kl so na relifni listi. Ampak kriza Je za enkrat — rešena .. .
- r«4»«a«~4 rM
> Kontingent ameriških kolonistov, katere J« vlada poklala v Alaako.
Najemninski farmarji protestirajo
Zvezni poljedelski department je pozabil nanje
Wanhlngton, I). C. — (FP)— Med delegacijo farmskih najemnikov, ki se je te dni oglasila v uradu |>oljodelskega departmenta, In bogatimi farmarji, kl so posetili VVaahington In katere je lt(H>sevelt lepo sprejel, Je bil velik kontrast. Delegacijo, v kateri je bilo tudi nekaj zamorcev iz Južnih držav, sta vodila Al Jackson In II. L. Mitchell, predstavnika Unije farmskih najemnikov. Sprejeli so jo Ches-ter C. Daviš, član odlaira AAA, Iteaford Tugvvell, podtajnik poljedelskega departmenta, in L. VVeatbrook, član uprave federalnega relifa.
Delegatje so predložili dokaze o terorizmu bogatih plantaž-nikov, o evikcijah in preganjanju agitatorjev, ki skušajo or-j ganiziratl najemninske farmarja, Izjavili ao, da Je program u-j pra-ve AAA pogorAal položaj na-| jeinnikov, na drugi strani pa Je pomagal bogatinom. Za prve bi bilo veliko I »olje, ako bi uprava AAA |Nipolnonia odpov«*dala.
Mitchell je oznanil nedavni
l
pohod bogatih farmarjev v Wa-shlngton za demonstracije veleposestnikov. Ti imajo dovolj de-| narja, ker Je federalna vlada napram njim silno radodarna, i Od nje ao prejeli že milijone do-j lar jev in zato lahko poveličujejo uspehe "newdealske" politik«-.
Mitchell je dalje rekel, da Je bilo na tisoče najemninakih far-j marjev izgnanih kot rezultat: vladnega programa, ki omejuje produkcijo poljukib pridelkov.' T*čka 7 zakona AAA, ki naj bi preprečila avikcije, ne nudi najemnikom nobene zaa/ite, V »hI iiorih, ki bi morali enforsirati b« t<* ko, iu» plantažniki in od njih w ne more pričakovati, da bi protektifall interese farmskih najemnikov in poljedelskih d«-
DELAVSKA FEDERACIJA V NEVARNOSTI RAZKOLA
Resen spor se je pojavil radi unijske forme. Starokopitni voditelji proti industrijskemu unionizmu
BOJ SE ZANESE NA KONVENCIJO
\Vaahington. — Na zadnji seji eksekutive AmeriAke delavske federacije ae je med pripadniki industrljakoga in strokovnega unionizmu vnel hud boj, kl lahko privede federacijo do razkola.
Vprašali je Industrijskega u-nlonizma proti |M>kllcnemu unionizmu postnju bolj iu bolj akutno. Na konvencijah federacije in tudi na sejuh eksekutive to vpra-šanje nI bilo neznano piti v daljši preteklosti, toda sedanja doba ga je porinila Ae tako daleč v o-spredje, da so se že v federaciji pojavili glasovi o razkolu. Sigurno bo to eno najvažnejših, če ne najvažnejše vprašanje na pri-IuhIiiJI konvenciji ADF v Atlantic Cityju v Jeseni.
Na zadnji seji eksekutive ga je forairala v ospredje Interna-tionul Union of Mine, Mili and Smelter VVorkers (naslednica VVestern Federatioii of Mlners). Njen predsednik Thomas H. Hrovvn Je zahteval tal eksekutive, naj tej uniji jaiverl popolno jurladikcijo nml vsemi delavci v mutallčnlh rudnikih — sllčen delokrog kakor ga Ima United Mine VVorkers nad premogovno Industrijo.
Povod tej zahtevi Je dala lanska stavka rudarjev v Buttu, Mont., kjer so poklicne unije ta-korekoč pustile rudarje na cedilu ln sklenile separatne pogodbe z Anacondu Copper Mining kom-panljo vsaka unija zase. Te unije so sicer pristale, da se njih člani ne vrnejo prej na delo dokler se družba ne pogodi z rudarji, toda moč slednjih Je bila s tem oslabljena. Namesto ene pogodbe, ki bi veljala za vse delavce, neglede če delajo na površju ali v rudnikih, je bilo sklenjenih okrog IH pogodb, za vsako stroko poscliej.
To se je zgodilo kljub temu, da ima Intl. Union of Mine, Mili and Smelter VVorkers Industrijski čarter in torej jurladikcijo nad vsemi delavci v metaličnlh rudnikih kakor tudi v rudo topilnicah. Po viharni debati je pa večina eksekutive federacije |hm1-prla poklicni unlonlzem v tej industriji, češ, da imajo prizadete unije starejše čarter Je kakor pa unija kovinarskih rudarjev.
Prav ta sklep Je dal povod za grožnjo «» razkolu federacije. Ta grožnja je'resna že radi tega, ker jO je izrekel John L. Lewla, vodju UM W A, k I Je bil silno razjarjen nad tem hurhonsklui /a ključkoni večine eksekutive. Na zadnji seji je bil sploh on "stor-my petrel" ali glavni bojevnik u\ reoigalilzlranje ameriškega strokov nega unionlzma na rn<»-dernl |Hsllagl, to je |m> industrijah. Pri tem ga je pri glasovanju podpiral le lierry <sl Prlntlng Presarucn unije, Dublnsky od International l.adlea Garmefit VVorker unije je bil pa odsoten radi udele/lie konference delavskega urada Lige narodov v /.e nevl. I^»wia in Dubinsky ata glavna eksponenta industrijskega u-njoni/.nm \ »eilanji ek»eku 11 vj, Tilnik Intl. 1'uloii of Mine, Mili and Kineller VVorkers T. II lirovvn je f>o glasovanju rekel, da bo njegova unija to vprašanj«* zanesla pred prih<»d-eftcijo federacije. 'I a je postavila na noge v Is« h letih Pred dverni • la l<- par tisoč- čalnov, m,( okrog .10,000. Odlok
njo k«oi unija »< zadnjih
leti )• in z/l a J jih ekfekut i1 oh"toj in
pa r» >iio ograža njen
-i.ii
uča)
V slič. in fede
lavi e v
ll»sl>« >>s 3. «iraai.J
PROSVETA
thk rnm<;iitknmknt
OI.AIIU) <K LASTNIKA StoVKMftKI KAJlOUM JBONOTB
Orgaa ml mM mMM iS.	Nattasaal larfh
Naro/alna: M ZSruSan. 4rla»a (!»»•• CStesaa) »■ HH M M. M H U |Xl ku II M M UUX IM. M CklMI*
ia c»|1h m a. ko teu. ml» U H IM, u ImwSw hm
■ntt-rri"-- raUal fo# iha II alta* SlaU« IMMfl Cfclfi«—> i>4 Ut*4* N N »rr »Mr. <*«•*• an4 Cimto |7i4 |Mr lortlfi MiltlrM II I* |>M »-»'
Om aalaa... »o dogovoru liokojrtel 4a»te»« la mmnImII ilulm. m m	hiik >4»tel uutfttm VaafelM tlftl«. ptb
HMi. 4nm». p*Ml Itd / M »roti« »ssftllMtalju te * atulalu. •• i« prikrili pult m nu
44»«rtteiM raua o* u^ ».»111.-m1n111ih1 aosaaaual-«u*m ml umlkitel »rt k te* arill mh b» raturaas otsar MUtKii^u »u«* M II«'«, fteM, P<»ms,	»Ill b« raturuaS
»•i a^dr, uulr	bjr —If lllfm.< a od iUaH
Naalo* m r**. kar Im* atlh ■ ImUmst
1'kokveta
HIT U S« L«»a4aU If«, CMm*. lili«*. MKSHKN Of THK » MlSBATKI) P HESS
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke

Datum v oktet*iu. »•»	1 April bo. itfuf. poten »■*•»•
lanu aa na*lovu pumam da »ara i« a tam 4aluira»m puUkla na ro/r.ina Ponovit« )•» pra..r» ».• 'la a« vam liat aa uaUvl
Sužnji države—haha!
Burbonci z velikim ogorčenjem očitajo "so-cialistu" Rooseveltu, da hoče iz delavcev in farmarjev narediti državne sužnje.
To je strašno,"kajne. Državni sužnji! Razume se, da Roosevelt ni noben socialist in ne bo niti enega delavca "podržavil," lahko pa je izvajati iz te trditve, kako si burbonci slikajo socializem. Državna sužnost! Individualne svobode ni več!
V teh jokavih vzklikih za individualno ali osebno svobodo je veliko hinavstvo. Niti burbonci sami ne verujejo v absolutno svobodo, da bi vsakdo počel kar bi hotel. Tudi filozofski anarhisti, ki so si zamislili najviAji ideal avo-bode—nobene vlade in nobenega zakona!—priznajo neke meje. Za to svobodo je treba drugačnih ljudi!
Socialno življenje je kompromis. Cim bolj je komplicirano to življenje tem večji je kompromis in tem manj je osebne svobode. Kompromis je prišel s prvo vlado, prvo organizacijo in prvim zakonom, s prvo organizirano religijo—in tukrat je šla idealna svoiioda |>o gobe. Vsakdo je moral nekoliko popustiti, da je lahko užival ugodnosti družb«'. In sčasoma je človek spoznal, da je ta kompromis dober in potreben za posameznika kakor za skupnost, če hoče človeštvo obstati in napredovati.
Moderna civilizacija je velik sovražnik osebne svobode. Kdor razume civilizacijo, bo vesel tega, kajti vsako žrtvovanje je neplačano z novim komfortom. Sama golu svoboda ne po-meni nič. To lahko vidi v^ak brezposelni delavec, ki ima vsak dah 24 ur svobode, da lahko gre kamor hoče, kako je pa zadovoljen? Ali ni jezen na to svobodo? Ali ne prosi dela na vseh koncih in krajih? Ali ne prosi sužnostl v zameno za kakršenkoli zaslužek?
VpraAajte Ae tako zabitega brezposelnega delavca, če bi se branil dela v državrtl službi, posebno Ae, če bi mu država jamčila službo toliko časa, dokler bo sposoben in potem bi mu jamčila pokojnino do smrti. Vsakdo bi rad bil "državni suženj" te vrste. Saj vendar ve, da bi to pomenilo konec krize zanj in zavarovanje njegovega materialnega obstanka. In to Ae ne bi bil socializem! To lahko pride v sistemu državnega kapitalizma. Rušila Ima danes nekaj fiodobnega. Resni socialisti hočejo več!
Nesreča s civilizacijo, kakršna Je danes, Je
ta. da uničuje osebno svobodo na napačnem koncu, doč im Je dovoljuje preveč na drugem koncu, kjer je no bl smelo biti. Yes, preveč je svobode, ekonomske namreč, za peAČlco ljudi—in baA zato je te svobode premalo za milijone ljudi, ki so danes brez zaslužka. In baA ta |x*Ačica ljudi, kl se tako prekleto boji za svojo ekonomsko svoImkIo, svobodo izkoriščanja, se najbolj zgraža in lamentira glede "državnih sužnjev."
Ali ni to zanimivo? Milijoni brezposelnih nimajo nič proti tej "sužnosti" in bi rnjAl danes ko jutri skočili vanjo, ampak burbonci, vsi ga Hiti paraziti, točijo krokodilake solze nad straAtio nevarnostjo "zasužnenja" danes avo-bodnih delavcev! Ce ni to hinavstvo prve vrste, tedaj sploh ne vemo, kaj |simenl beseda hinavstvo,	• *
DanaAnja civilizacija je silno skopa in tiran-*kn na onem.koncu, ko piedpisuje ljudem, ka| morajo misliti in govoriti, kai smejo tiskati in katere ideji smejo učiti, kako morajo ljubiti in ae oblatiti m druge tak. *tv«ri, ki so izkliuč-no zadeva j osamim i ka, dokler ne Akodujefo njegovim bližnjim. Na drugi .tratil pa ta blnz-ns civiliza« ija pripušča |N'*ameznikom svobodo, da lahko gospodarsko in materialno izko-rito a jo drug«'. Te sviiliod.* j« preve.* na avetu! Has /Hto. ker je preveč ekonomske aVobolc v\ majhno število ljudi, je toljko lias /.uto so vojne, krize, hn na ln glad
Rooaevelt n. Im. pretvoril ami iiAkih delavcev v 'državne sužnje," i.hIm s-s ialisti ne »»odo ml-ru\ ali. dokler ne pride ta "sušnoat"—ne držav, na, te m ve, družbena—kajti ta "sužnost" je v resnici največji- komfortno življenje, kakrAne-ga do dane« m- m občutil navadni človek
1'iiraziti imajo lahko upravičen strah pred to
•užnoatjo." toda ne za delavce, temveč—zase Danes žl\e ugodno brez dela. toda v socialistični družbi ImkIo morali delati, če bodo hoteli biti deležni komforta -morali bodo biti "sužnji" In M I. Im.iIo -1a. /mhIi kako doliro in prijetno
gorja ua sv rtu ; nHcInost, revVi-
t ha j Je tu
Rudarski boj v IllinoUu
Vlrden. iii. — Prigibno pošiljam izrezek iz časopisa Illinois State Journal z dne 19. t. m. Po-Ailjam ga zato, da uverim urednike Prosvete in čitatelje o nj govi resničnosti. Zadevno poročilo v označenem liatu ae glasi: "Edmundson Will Attend Con-ference at VVashlngton," pod tem naslovom pa sledeča vest: i "Ray Edmundson, predsednik ; illinoiskega distrikta United Mine Workers of America, ki je ' okreval od strelov, ki so bili nanj oddani v izgredih na velikonoč-i no nedeljo v tem mestu, je vče-i raj naznanil, da prvega dne v tem tednu odpotuje v Waahing-ton, kjer se bodo pričela pogajanja za novo pogodbo med rudarji in operatorji."
Ta mož je pač vztrajen! Komaj ai je nekoliko opomogel po zadobljenih smrtonosnih ranah, ki jih je dobil radi vriitve svojega nevarnega poklica, pa se že poda na dolgo pot v VVashington jHigajat za "dobro" novo pogodbo med illinoiskimi rudarji In njihovimi bossi. Tak možakar pač zasluži naAe |h>zornosti, da si ga nekoliko pobližje ogledamo ter njegovo pretekloat ocenimo. Kakor hitro bo ta mož stopil med premoga rs ke magnate, mu bodo brez dvoma vsi aegli v roko ter mu čestitali na velikem uspehu, ki ga je dosegel v i1h-nolsu med rudarji. Tudi roka predsednika nra Donalda Rich-lierga mu bo na razpolago ter v spodbudo k nadaljnlm aktivnostim. Stike ob tej priliki bo tudi iskal s predsednikom Roosevel-tom in pričakoval njegovega priznanja za svoje junaško delo. —
Ray Edmundson je torej Ae danes predsednik illinoiskega distrikta u. m. w. of a. Tak predsednik je nekoč v splošnem precej pomenil, kajti ta distrikt je svoječasno imel približno 100,000 dobro organiziranih rudarjev in predsednika je volilo članstvo. Zato je pa tudi vsakdo, ki je hotel to mesto doseči, moral imeti za seboj gotovo zgodovino značaj noatl. Priznati pa moramo, magari je priznanje Ae tako bridko, da ao ae tudi oni, ki so pri Ali do tega urada ustavnim potom In ki ao imeli vsaj nekoliko značaja, kaj kmalu pro-dali velikim premogokopnlm družbam za Judeževe groše. Zadnji izvoljeni predsednik illinoiskega distrikta u. m. w. of a. je bil Jofin Walker, katerega je pa John l. i*wls že pred dvema letoma odstavil. Kar se tiče VValkerja, mu val lahko povsem opravičeno zakllčemo: Prav ti Je, zakaj si pa razveljavil in-junkcijo proti j. L. i^wisu, ki mu je prepovedovala notranje vmešavanje v naše zadeve!
Danes nimajo člani U. M. W. of a. nobenega it voljenega u-radnika. Vsi funkcionarlj so nastavljeni |m> J. L. I/cvvisu. Sprva je John imel še prilično u-gledne ljudi za svoje nastavljen-ce, toda videli so ae mu premalo uspeAni in ne zadosti zanesljivi, zato jih je tudi že precej, menjal. Vedel Je, da z dostojnimi na-stavljencl v njegovi organizaciji nikakor ne gre. zato se Je končno zatekel naravnost k razvpitim gangsterjem ln ker je John sam lllinoičan, mu ni bilo težko spomniti se na Itirdovo iraitgo, katera je pred nekaj leti v južnem llinoiau strahovala in povzročila veliko umorov ter vaepolno sitnosti v Marionu v okraju Williamson. Ostanke do-1 i Učne gange, kar Jih je danes na prostem, Je nastavil v odllčnej-Ae urade svoje unije Raya Ed-1 i mhi n d so na je imenoval Ka dia-' triktnega predsednika, sprem-j j Ijev alt a pa sta mu bila Fred Thomason in VVilliam Purlow. i m trojica je bila obstreljena na velikonočno nedeljo v ilhnoiskii 1 prestolilrl v Springfirldu na' VVashlngtonovi cesti, in vai trije I «» bili ranjeni na vratu, značaj i *adobljenih ran pa ni bil niko-1 li nikjer pojasnjen.
Naslednjega dne /.gialaj zju-j1 raj 4>m čital v gori imenovanem liatu, it katerega sem v pr-i vem 'Mlstavku citiral vest o Ed-j tnundsonu, sleileče: "Devet ra-
rudarjev, mrtev." Poročilo je bilo dokaj obaetno. Vest je povedala, kako je omenjena trojica prezirala ves prometni red na cesti, ae zaletavala od enega v drugi avto ter povzročila o-gorčenja in proteste šoferjev. To ae je dogodilo na cesti, na kateri imajo rudarji avo jo dvorano, v kateri ao zborovali. Ko so prišli možje iz dvorane na cesto, da vidijo kaj ae godi, ao zapazili v avtu trojico gangater-jev, med njimi tudi Edmundso-na, ki je odprla ogenj na pro-greaivne rudarje. Edria Mabie od p. M. je bil amrtno zadet, več drugih pa ranjenih. Policija, kakor pravi poročilo, ml mogla ugotoviti, če je od nasprotne strani bil sploh kak strel oddan aH ne. Čudno pri tem pa je, da so bili vai trije ranjeni, in tudi vsi ao zadobili slične rane. Kakor v Chicagu, tako v Spring-fieldu — gangsterji vselej po končanem streljanju zbeže. Ne mislite pa, Cikaiani, da imamo tukaj kakšne navadne barabe v gangi; mi imamd v nji oaebo s titelnom predsednika 12. distrikta u. M. W. of A., ki bo ta teden v glavnem meatu z najvišjimi oblastniki dežele konferiral o bodoči usodi proletarcev te dežele.
Trojica aa je sicer zavedala, da je opravila junaško delo, toda končno jo je vendarle obšla groza, ko je videla mrtveca ležečega na pločniku in krog njega kopico ranjencev, Jadrno je oddrvela proč b svojim avtom, ki pa ga je v bližini tragičnega prizora zapustila z vsemi moril-nimi objekti vred ter zbežala. Dva so imele oblasti v rokah Ae Isti dan, toda predsednik illinoiskega distrikta u. m. w. of a. le pa zbegal v okraj Christian v fTaylorville, kjer je upal dobiti zatišje pri stari mami Peabody Co., in si je dal o b v e z a t i vrat v tamkajšnji bolnišnici. Ker pa je bila izdana za nJim splošna tiralnica, ai je tamkai-Snji šerif mislil, da ni dobro i-meti prevelike odgovftrnoati ^na svoji veati, kajti končno veriflar ni mogel vedeti, kaj lahko> le pride, vsled tega je miatra Ed-mundsona vendarle izročil oblastem v Sprlngfleldu.
Državni pravdnik je prvotno naglašal, da je to umor prve Vrste in za take morilce ni dovolj nobene varščine, torej ostanejo brezpogojno v zaporu. Nekoliko dni pozneje sem videl v že imenovanem liatu poročilo, da-l so jetnike povsem tajno odvedli iz Springfielda v Decatur radi varnosti pred morebitnim nasiljem razburjenega ljudstva. Kdaj so jih spet privedli nazaj in kako, je tudi tajnoat. Javno pa je danes znano, da so vsi trije morilci
1 gajat ae o naši uaodfler aprejet j visoko priznanje.
Kdo je postavil vgrščino, je javna tajnoat. Kako ae je državni, pravdnik dal omehčati, ko je v preiskavah dognal, kar je potem javno poročal, da bi morali že vai trije radi činov, atorjenih v prejšnjih čaeih, biti za omrežjem, kar je tudi javna tajnoat. Kadar pridejo pred porotno obravnavo, če bi ae vršila, recimo, v Chicagu, bi bili gotovi, da bodo krfvde oproščeni, kot sta bila brata Inaull v zadevah nepoetav-nih špekulacij; ln najbrž bo tako tudi v Springfieidu, kajti obrambna aredatva bodo ogromna. Izgredov in umora na velikonočno nedeljo v Springfieidu bi pa moral biti obtožen Lewia, predsednik u. m. w. of a., pa ne samo obtožen, pač pa tudi obaojen v ne manj ko dosmrtno ječo, kajti to ni prvi umor, ki ga je on a svojimi dejaiiji povzročil med rudarji.
Simon Kavčič, (74),
"Upor mornarjev v Kotoru" Pittsburgh, P*.—Okrožni odbor hrvatsko-srbskih radničkih klubov za zapadno Penno priredi zabavo s plesom in predatavo "Upor mornarjev v Kotoru" v četrtek na Deobration day, dne maja, v Slovenskem domm na 5t, cesti in Butler. Je to zanimiva vojna iridejanska drama, ki jo bodo! podali diletantje delavskih klubov Napredek in Bratatvo. Ta drama kaže upor v avstrijski mornarici v svetov-
—FsdersMd Pleturaa.
Bernard E. Smith. direktor N** York Shipbuilding Corp.
snpj, čeprav je bil večkrat za-vidan in šikaniran.
v slučaju smrti društvenega člana, je pokojni John vedno zastopal in zagovarjal stališče, da se pokojnega pokoplje po njegovi želji, ki jo je izrazil ko je bil Se med živimi. Videl pa je večkrat, da se take želje niso upo-
števale (kot ne njegove). On ni vojni leta 1917 v Boki Kotor-1 je tudi želel, da se ga pokoplje ski. To bo tudi ena najzanimi- j po njegovi Želji, zato je tudi ho-vejših dram, kar amo jih še vi- tel na društveni seji zanesti, svo-deli v tem mestu. Za ples bo je želje v zapisnik. Članstvo ni igral Melody Boys orkester. I vzelo stvari za resno, misleč, da Pričetek sporeda ob 2. popol- \ bo družina že izpolnila želje svor
dne. Vstopnina 25c v predpro-daji, 36c pri vratih. Na svidenje!	Odbor.
Odhod dveh pionirjev
Girard, o.—Naselbina Girard in pa naše tukajšnje društvo št. 49 snpj ata Izgubila dva brata pionirja, ki ju bomo težko pogrešali. ■
jega reditelja. Toda žal, njego ve želje se niso izpolnile. Ce ob takih, prilikah Človek opomni pokojnikove sorodnike na njegove želje, je zamera. Aranžirali so cerkveni pogreb.
Nič ne rečem onim, ki se ravnajo dosledno po vseh verskih dogmah. Ampak je večina takih—tu govorim na splošno— ki prej igrajo brezbrižnost in se na vse požvižgajo, potem se pa
Dne 6. marca je šel John Le skovec v mesto po opravkih, ker hinavsko klanjajV
Nazajgrede kpt običajno, w )e d ^ Rovt pri Logfttcu ustavil v Slovenskem domu ka- j Notnmj8kem. Tukaj v Ameri kor pač vsakdo. Kq je hotel v, w ^ ženo ^ sinov tr, spodnje prostore, je pade po hčeret dvft brata
in več sorodni-
stopnicah tako nesrečno, da si je prebil lobanjo, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je naslednje jutro hudim poškodbam podlegel, ne da bi se po nesreči še zavedel.
Pokojni John Leakovec je bil eden pionirjev te naselbine. Tu je bil okrog 30 let in je bil soustanovitelj društva št. 49 SNPJ ter njegov Član ln agitator do zadnjega. Bil je tudi večkratni društveni odbornik. On je bil eden tistih, ki je vedno zagovarjal želje posameznika in
kov. Ohranimo Ynu trajen spomin, njegovi družini pa naše so-žalje!
Istega dne, ki je bil usoden za pokojnega Johna Leskovca, se je njegov brat Matt Leskovec pripravljal na selitev iz te v na selbino Waukegan, iii. Padi Matt je bil eden prvih naseljen cev v tej naselbini. Tako on kot John je bil mirnega značaja in naprednega mišljenja. Naročnik je bil vseh naprednih delavskih časopisov, član snpj in sspz. Pri zadnji je bil tudi
to je odlašanja dolžnih vplačil. Tako® danes švicarskim bankam samo W 1 nego štiri milijarde frankov, ki l™^
L" ra^JnEJH?	eden njenih ustanoviteljev. Do
vsak pod $10,000 varščine; ln del, da je bilo potrebno. Nik-poglavar gre v Washington po-'dar se mu ni toiilo agitirati za
PETEK. 24
Fronta dela TI
Dolgo «au je bila Švica a. k.„i. , detel tM zaieljeni paradi/ » ''"S davkov, kamor mogli mirnu n"" ,n tele, ki so jih hoteli odte, t	»
drla ve allreliti pred	'
je Je v Švicarskih bankah zbiral tal u vse Evrope. Toda več h d. 11 g« kapitala je odtekal v «b nazaj v tiate driave. odkoder jeS snrfi krize so Švicarske banke n.^
ako dol
'"'enitijg
smatra za izgubljene.	' * jih ^
Ker švicarske banke niso s prekrižani kami opazovale tega razvoja. jim ' t 'nič drugega, kakor da ao odtegnil" J3 ložbe s trga v tiati meri, kakor j 2* kriza pri dolžnikih. Tako je Sv L u gubljenim milijardam ostala fevl^ no najbogatejša država v Evropi, dr^a .T solidnejšo valuto, z najvišjimi ^nami in najvišjimi plačami.	nami ,n
Vendar občuti tudi Švica posledice sv* krize v svojem tujskem prometu, eks,,0r« dustriji in poljedelstvu. Pod tem vS poetalo tudi v mirni Švici javno življenji nervozno.	J je
skekllr»nia ^^	členke mei
tVi k^mit, ^dnjem 8t0,etju "dloa katoliško-konaervativna in liberalns
mokratska stranka. Zdaj se je katoliško! servativna stranka nevarno približala « fašistovski stanovski fronti, dočim ijj stranka, ki nima nobene prave ideologije na notranjih razprtijah. Njeno levo krik nagiba k socialni demokraciji, njeno J krilo pa sega v visoki finančni kapital kmečki stranki se opaža močno streml.eni sodelovanje s socialisti.
V tem položaju je švicarska socialna (k kracija napravila konkreten načrt za <>zd Ijenje gospodarstva in s tem prevzela ini< vo za reševanje krize. S 300,000 podpii dosegla, da se bo moralo vršiti splosno liui glasovanje o njenih predlogih. Pri tem . pirajo socialiste poleg delavcev intelektu . uradniki, obrtniki in velik del kmetov to se zbira proti kapitalizmu pod "fronto la". Tako postaja socialna demokracij močnejša stranka v državi.
Tako ima že večino v štirih največjih stih, v Zuerichu, Ženevi, Bazlju in Lucern tem, da je socialna demokracija aktivno la v reševanje krize, ki naj se rešuje delovnega ljudstva, je preprečila vsak raa fašizma in pričakovati smemo, da se bo alistlčnim vladam v Skandinaviji kmalu družila tudi socialistična vlada v Švici, kaže tudi Švica novo pot socializmu, ki sme omejevati na oznanjanje svojega kon ga cilja, ampak mora zajeti žive potrebe delovnega ljudstva in tako pripravljati novemu blagostanju ljudskih množic.-/)
Zemlja čez bilijon let
Ameriški astronom prof. Norris Rus v nekem predavanju trdil, da sta v osončju dve premičnici, Id nam kažeta, ki je bila zemlja pred prilično bilijonom kakšna bo čez bilijon Ičt. Ti dve premi sta Venera in Mars. Podlago za svoje tve je našel ameriški učenjak v svojem skovan ju ozračja vseh treh premičnic.
Ozračje Venere je zelo debelo in močno pojeno z ogljik, dvokisom, plinom, ki j* hodno potreben življenju rastlin in sploh organskega. Marsovo ozračje pa je naipf zelo, zelo redko in kisika je v njem pr* majhen odstotek. Zemeljsko ozračje H svoji sestavi nekako v sredini med obeh sosednih premičnic, a je vendar iip Že več nego polovico nekdanje količne in to nekako v bilijonu let. Vzrok m to tiči v nekih kemičnih reakcijah, ki MrtJ dalje, ne da bi jih mogli zadr/.ati. NHv bo prišel dan, ko se bo količina kisika vi tako zmanjšala, da se bo moralo vse M na zemlji boriti z največjimi težavami stal bo položaj, kakršnega imamo del Marsu. Kakšen je ta položaj?
Vzemimo, da so na Marsu iiya bitjfc kolikor toliko podobna nam Ta hiti« J" živeti v mestih, ki so obdana vsepov*.* dovja, kajti le kisik, ki gs izločujejo m jim daje možnost dihati in živeti.
Umetno pridelani kisik ima v ^ bitij odločilen pomen. Ogron.n« tirajo delati noč in dan, da pridelajo i«j množine kisika in cevno omreij*. «» »P^ na naAe plinsko omrežje, dovaj* plin v vsako poedino fos|*«ii"J*tv«'. novanjski prostor je opremljen / »P ^ avtomatično oddaja kisik, s ns
v d

M
pred nekoliko časa je bil tudi član tukajšnjega kluba JSZ, radi gotovih okolščin pa ga je pustil, čeprav se je strinjal s soc. principi.
Matt je bil večletni tajnik tukajšnjega Slovenskega doma. Bil je pošten. Svojega posla ni mogel izvrševati tako kot ga bi bil rad, ker so mu bilo roke vezane. Prošlega decembra, ko so delničarji zopet zabranill priti v odbor tistim, ki so terorizirali delničarje zadnjih 15 let, So ae ti nezadovoljneži poslužili sodišča, češ: če mi ne vladamo, ne sme nihče drugi. V tej zadevi se je Matt Leskovec pridružil večini zato, ker je v pravem. Ali kaj potem? Šikaniranje pri delu. Kajne, človek; ki dela pri oni kompaniji celih 29 let, pqsti pri nji vsa svoja najlt^pša leta in moči, pa je bil primoran pustiti sedaj i delo .urno zato. ker je zaato|>al pošteno stran delničarjev Slovenskega doma, ki nima nobenega stika s tovarno, v kateri je delal. Šikaniral ga jo - stopati Marsovci z maskami na
V«kl
r r' ,.«•
Skakanje a padali la višine j» poatalo šport v aov jeUki Raniji,

kob
' M s i>i». <i^n\»toVVr^r««KBih | MMasrii.	^	mZ**^
človek, ki bi moral prostor, kjer Je Matt Leskovec sedel, poljubiti!
Lahko je možu, ki ima ženo, kot jo ima Matt. Čeprav ni bila posebno dolgo v Girardu, je takoj opazila hinavščino. Mrs. Leskovec gre vsa čaat! Rajši je Ala it naselbine kot bi igrala hi- j na v Ačfno. Upam. da ae ho Matt kaj oglasil in opisal Girard, ki mu je znan bolj ko komu dru gemu. John Tanrek. 19.
ka/ti
plina je v val za kožno dihanje.
imajo vdelane oddajniki	h, mm
zraku komaj toliko. «
Nekako taasi
tudi človeško Življenje v čanu ki P doživeli ml in tudi milijoni nam *> lenj ne.	__
Agltirajte za ProavetoV
(Dalje U perf k« V socialistični družbi bo ti bo moral izvršiti svojo kve lahko terjal vae. kar fort. To bo tista
vettvft od materialne bede bo največji suienj? Stroj ljudi!

mini i« t
esti s Primorskega
£ nASE MILNICE PROPADAJO
H llirsko-bistrtškl o-krlj v likvidaciji
.prillms- - Zadnje
^oodarske organizacije, E^eber napredka in de-človeka, zlasti naše* ■TTpod silo razmer ruš jo.
: j! tudi Posojilnica za llir-HriSki okraj, ki je imela ' ledei v Trnovem in ki je . nepretrgoma 40 let, za-v položaj, da je vodstvo napovedati likvidacijo. Jec Ljudske posojilnice, ki C sedež tudi v Trnovem 1 ie že delj časa v likvidaciji Jil okoličanom, zlasti ma-prednjim posestnikom, ve-$ udarec. Težave pa, ki jo vse gospodarstvo in ki u prav nikjer in nikomur ■rizanašajo, so tudi tu opra-ivoj posel. Veliko so temu -mu propadu pripomogle no-unovljene podružnice raz-iUlijanskih denarnih zavo-Tako je delokrog omenjenih naših posojilnic že takoj v' ku okupacije deloma pre-podružnica banke "Banca Venezia Giulia", ki je imela poslovalnico v II. Bistrici vojega propada. Nato pa je "Cassa di risparmio" u-)vila svojo podružnico tudi Bistrici, ki je skoro popol-absorbirala vse bančne po-zlasti trgovske in končno rjila nase tudi ostale. S pa je bil zadan uničujoč u-obema našima posojilnica-ki sta se od naših sicer sko-ajdelj vzdržali.
"asi pred specijalnim tri-bunalom
Ved izrednim sodiščem za za-
izvršenih mnogo atentatov in raznih terorističnih dejanj. Po raznih uradih, javnih poslopjih in na javnih mestih so eksplodirali peklenski stroji Oblasti so izvršile številne aretacije nemških voditeljev, a to je upornike še bolj podžgalo. Italijanske o-blaati mislijo, da je to delo na-rodno-socialistične propagande.
Italijanski poslanik v Londonu Grandi je izdal komunike, v katerem zanika ta poročila i n zatrjuje, da so vse te vesti brez stvarne podlage.
MuMolini sprejel v Andienco predstavnike posebnega sodišča
Trst, 30. aprila 1935. — Dne 27. aprila je Mussoliip v Rimu sprejel v avdienco predstavnike posebnega sodišča. Ministrski
jako muči,- ker si ne morajo u-stvariti jasne slike o položaju, čeprav šo mislili, da jih bo vsaj prvo pismo deloma potolažilo, ko že ni bilo mogoče preprečiti odhoda.
Kocošci za Abeainijo?
Ženevski "Journal des Nati-ons" objavlja senzacionalno brzojavko iz Celovca, da je tamkajšnja organizacija Heimwehra začela zbirati prostovoljce za italijansko odpravo proti Abesini-ji. List pristavlja, da je Heim-wehru že uspelo nabrati precejšnje število brezposelnih, ki so vsled svojega bednega položaja sprejeli to ponudbo in se pripravljajo na odhod.
Kako so zbirali prostovoljce na Goriškem
Gorica, aprila 193)5. — Znano je, da so fašistični časopisi zla-ati povdarjali, če se je kdo javil za prostovoljca na Goriškem in te proslavljali kot junake. Ome-
predsednik se je zelo zanimall za j nW ^	slučajev jn t d|
delovanje te pomembne institu-1 mm nekaj imen prosto_
cije in je z zanimanjem poslušal referat o delovanju v zadnjem letu.
Hitlerjeva propaganda v naši deželi
Gorica, aprila 1936. — Že delj časa se je opažalo, da so ljudje zlasti v industrijskih krajih dajali duška risanjem hitlerjev-skih znakov po zidovih, z raznimi napisi in sličnim. Razlagalo se je to s tem, da hočejo na ta način pokazati svoje simpatije za Hitlerja. Morda pa se jim je tudi zbudil spomin na nekdanje čase pred vojno, ko gospodarsko ti kraji vsekakor niso Čutili nika-kega pomanjkanja. Težko bi bilo reči, da je ta propaganda v zvezi s kako organizacijo iz inozemstva in še težje, da jo vodijo hitlerjanski agitatorji. To bi bilo spričo velikanskih varnostnih odredb zlasti v naših krajih
. ___________„___popolnoma nemogoče. Vendar pa
države v Rimu so bili 12.1 J* značilno, da se širi iz središč, la sojeni ti-le Tržačani: kJ'er je bila industrija, tudi na
deželo. Napisi za Hitlerja in kljukasti križi se opazijo marsikje daleč zunaj mest. Najbolj zanimivo pa je to, da
n Solieri, Marij Ervati rvat), Ivan Fafax, Jožef Janez Zorga (Sorgo),
ngild Vatovec (Vattova-
Roman Zavadlal. Obtoženih« P**ed prazniki nenadoma za-
če da so se od ok-11. 1933 do marca 1. 1934 nacionalno udejstvovali. jeni so bili: Solieri in Za-na štiri leta, Fafax na tri drugi štirje pa na dve leti.
ja vabi Slovence v Afriko •t, 4. maja. — Italijanske
jati so pričele po vsej Julij-Krajini nabirati ljudi za volu javna dela v Abesiniji. Po 'ovanju sindikatov, ki ima-jiiključno pravico preskrbeti dela, so razpisali nateča-vse moške od 18. do 40. le-|ki se bodo zaposlili pri "stro-delih" in bodo prejemali stanovanja in hrane po 25 če na dan. Organi oblasti, ijo ljudi na delo, pa jih I-*no neposredno obveščajo, Italiji ne bodo dobili zapo-*■ če ne bodi, sprejeli tega Razumljivo je, da ima ta-pr(>|<ayanda precejšen efekt. u Hi^ki Bistrici, Jelšanah ^»Icu Se /.glasajo ljudje za 114dela v Abesiniji.
hpred pt*ebnega sodišča
j*!!, aprila 19.'i5. — Pred sodiščem v Rimu je *>pet obsojenih 17 antifa-11 r;i/"'b krajev Toskane, P" u Podggibonslja. aja izrečena kazen je bila " "kupno so dobili 68 1	ječe. Vsakemu
|m 'J leti zaradi zad-
aunestije:
l*r'ja d>eh mladičev »Prila \M>. - Pred ne-m J* "'bnu-ina straža are-Uin' Klane dva mla-Ivana štember-1 Gregarja, oba Ker je prvi drugi 1913. so ru. Kot je niča )>onesre-' "k prepad, kjer ' « Ot,a sts bi-'riške zapore '•< ničesar ne
Sin v Vrl* 1911
'11H
vihrala, na velikem dimniku zapuščene Motetičeve opekarne v Vrtojbi, velika hitlerjanska zastava. Oblasti so bile takoj obveščene o tem in prišli so v prvi vrsti miličnike s karabinerji. Toda njih trud je bil s prva zaman, ker nikakor niso mogli na -visok dimnik. Oni, ki so zastavo razobesili, so namreč za seboj razbili vse kline v notranjosti dimnika. Sele ko so prišli gasilci z Gorice s svojo veliko lestvo, se jim je posrečilo sneti zastavo.
Ljudstvo je z zanimanjem gledalo to dogajanje in se na tihem zabavalo. Vendar pa je marsikateri to plačal in mnogo jih je bilo, ki ao morali velikonočne praznike preživeti v goriških zaporih. Dosedanja preiskava pa ni prinesla nikakega uspeha. Beležimo to gibanje in ta nov pojav pri nas kot nekaj posebnega zlasti še, ker se je tudi že dogodilo, da so bili ponekod raztreseni v lepi slovenščini letaki s hitlerjansko vaebino.
Prva pleni a Iz Aheainije
Trst, aprila 19.H5. — Pričela so prihajati prva pisma naših fantov, ki so morali preko morja z orožjem. Toda ta pisma so sli-čna onim, ki so jih pošiljsli vojaki s fronte v svetovni vojni in ki so bila sestavljena vsa po enotnem vzorcu: "Zdrav aem in dobro se mi godi", čeprav mu je manjkala roka, noga itd. Pisma so namreč zelo strogo cenzurirana in jako črtana. Povedo ne pravničeaar, niti tega ne, kako se jim godi, kakšno je vreme ali kakšni so kraji. Roditelje to
voljcev. Bili so to večina ljudje znani po slabi preteklosti. Ti so bili skoraj primorani oditi, da se tako izkažejo kot resnični in pravi fašisti, ki so za fašizem pripravljeni dati življenje. Med "prostovoljci" pa so bili tudi drugi. Bili so to brezposelni mladeniči, katere ao zvabili z raznimi obljubami, zlasti z naštevanji vseh ugodnosti, ki jih bodo uživali v Somaliji oz. Eritreji, tj. s plačo, ki bo znaša 18 lir dnevno, dalje da se jim ne bo treba boriti, ampak da bodo le stražiti Itd. Ni čuda, če so marsikoga pridobili.
Bomba explodirala v hiši fašističnega poslanca
Trst, 10. aprila 198«. — V hiši fašističnega poslanca Pochez-za iz Carrare je pretekli mesec eksplodirala bomba, ki je močno poškodovala poslopje. Po na-ključku ni bilo omenjenega poslanca tisti čas doma, vrnil se je šele pozno po tem dogodku in si tako rešil Življenje. Policija je bila takoj alarmirana in izvršila številne preiskave in a-retacije.
Razširjanje fašističnih mladinskih organizacij tudi med otroke
• Trst, aprila 1935. — Fašistič ne mladinske organizacije Čim dalje bolj razpredajo svoje mreže med našo mladino. Z ustanovitvijo nove take organizacije "figli di lupa", katere člani ao otroci stari od 4 do 6 let. so tudi šolo neobvezni otroci prisiljeni biti člani fašističnih organiza-
ciJ'	I .
V Barkovljah pred "Časa del Balilla" vršijo stražo člani organizacije sami, to so dečki od 6 do 14 let in korakajo prek "kasarno" z majhnimi puškami.
Cerkovnik Pertot iz Barkovelj konfiniran na pet let
Trst, 28. aprila.—-Tukajšnje policijske oblasti so aretirale cerkovnika Pertota iz Barkovelj in ga nemudoma postavile pred konfinacijsko komisijo. V zadnjih dneh je bil od omenjene komisije konfiniran za dobo petih let, ki jo bo moral gotovo prestati na kakem konfinacij-skem otoku ali kakem drugem kraju v Južni Italiji. Motivacija, ki je dovedla tržaške policijske oblasti do tega hitrega postopaj? j a. nam ni znana.
Stroge obmejne odredbe
Postojna, aprila 1935.—Kot smo že poročali, je vsa meja močno zastražena. Na cestah, ki peljejo iz obmejnih vasi proti gozdu in meji se smejo kretati samo oni. ki Imajo posebno dovoljenje, nazvano "tessera dl frontiera."
Green za kooperacijo z zvezo brezposelnih
Unije urgira na sodelovanje z zvezo, da •e preprečijo redukcije
Waahington. — Med VVorkers Alliance of America, zvezo brezposelnih z okrog 400,000 člani v 26 državah, in Ameriško delavsko federacijo je zadnje čase prišlo do važnega zbliža-nja, ki ima koristiti tako upo-slenim kakor brezposelnim delavcem.
Med predsednikom delavske federacije BiH Greenom in voditelji zveze brezposelnih je prišlo do formalnega dogovora za medsebojno kooperacijo. Rezultat tega je bil, da je Green te dni poslal pismo vsem državnim in okrajnim delavskim unijam, v katerih jih urgira za sodelovanje s to zvezo v svrho, da se prepreči poslabšanje plač.
Green tudi poziva centralne unije, naj organizirajo brezposelne, kjer Še niso, in jih priključijo zvezi brezposelnih. Na drugi strani se je pa Workers Alliance zavezala, da bo sodelovala z unijami v stavkah In pomagala organizirati neorganizirane delavce v tiatih uViijah, v katere spadajo. Prav tako se bo borila tudi za skrajšanje de-lovnika na trideset ur v tednu in za federacijskl leglslativni program.
To zbližanje organiziranih brezposenlih in uposlenih delavcev se v obeh krogih smatra za važen korak. Večjega pomena je posebno v tej dobi, ko smo na pragu večjega vladnega programa javni del In Roosevelto-vih "sekuritetnih" plač, kl bodo znašale v nekaterih krajih, na primer po vsem jugu, le $19 na mesec za navadne delavce. Bodo okrog eno tretjino nižje kakor v privatnih industrijah.
Da bodo te "sekuritetne" In "newdealske" plače močna vaba privatnim podjetnikom za znižanje plač, gotovo pa zid pred zvišanjem, je sigurno. V taki situaciji bo kooperacija med VVorkers Alliance in Ameriško delavsko federacijo absolutno potrebna, In to do popolne raztegnltve. Green je že napovedal, da Rooseveltova akcija ne more prinesti nič drugega kakor val novih stavk tako pri relifnih projektih kakor tudi v privatnih Industrijah. Boj obeh skupin bo za obstoječe plače, kar Je edina garancija pred splošnimi redukcijami in "člz-lanjem".
Merriam morda izpusti Mooneyja radi ambicij'
(Nadaljevanj« s 1. strani.) nedolžnost. Njegovi odvetniki mu svetujejo, naj se kljub temu posluži te prilike in sprejme Črtanje ksznl, ker gre vseeno lahko s prizivom na zvezno vrhovno sodišče za novo obravnavo.
Pri Merriamu in pri kalifornijski reakciji igra največji pomislek proti oprostitvi Mooney-js vednost, ds bi šel on takoj ns govorniško turo po Ameriki. Zagonetka v Merrianovem taboru je vprašnje, kje je Mooney msnj nevsren, v zaporu sli na prostem. In kakor izgleda je od tegs vprsšanja veliko odvisno, kdaj bo Mooney prišel na svobodo.
*»t
Ju/n» m Tirolu
\jv ~ Angleš-
" je objavil pomniki o ne-' ' r * Južnem " 'teh je pri-1 ' /rum Tirol-»'' "-nl-ke vojne ' alstvom in : 1 Zandar-pravcate ' n- zatekli »rria menta. f h dni je bilo
Velike proal-ve v Nemčiji v počant Hitlerju ob njegovem 46. rojataen dneva.
Delavska federacija v nevarnosti razkola
(Nadalje vi aj« • 1. strani.) racijo kot tako je tudi unija pi-vovarniških delavcev, kateri je predlanskim konvencija ADF na-lotila, naj odstopi voanike, inženirje, kurjače In oljarje unijam priiadetih strok. Pozneje je izdala sličen odlok tudi eksekuti-va federacije, a ga je članstvo pivovarniške unije zavrglo na splošnem glasovanju z 99Vb večine. Zadnje čaae je pa unUa voznikov pričela v nekaterih krajih z nasilno akcijo proti pivo-vamHki uniji in skuša odcepiti razvažalce piva s terorjem.
Vprašanje industrijskega u-nionizma je forairal v ospredje tudi poloiaj v industrijah z masno produkcijo, predvsem v avtni, kavkučarski in jeklarski. V vseh teh in v mnogih drugih industrijah so v zadnjh dveh letih nastale nove unije, ki vise med nebom in zemljo, to je: ao pridružene direktno federaciji, toda bre« centralne organizacije in brez centralnega vodstva.
Kakor poročajo je Lewis grmel pred eksekutlvo in zahteval, naj se tej situaciji napravi konec, ker v drugačnem slučaju se unije v masnih industrijah ne morejo razviti in bodo razpadle. Rksekutiva je končno odredila izdan je čarterjev sa ustanovitev mednarodne avtne unije in alič-ne unije v kavčukarski industriji. Obdržala si je pa kontrolo nad temi unijami. V Jeklarski uniji se upira organiziranju de» lavcev pa Mike Tighe, ki je pred nekaj meseci Izključil lfc krajevnih unij radi militantnosti In zahteve za organiziranje Industrije.
Nevarnost aa raakol Ameriške delavske federacije je po mnenju opazovalcev resna. Rk-sekutlvo in federacijo kot tako namreč kontrolirajo poklicne u-nije, ki o industrijskem unlonl-zmu ne marajo nič slišati. Brez moderne unljske forme, to Je Industrijske, ni mogoče organizirati industrij z masno produkcijo.
Kljub politični konservativnosti in avtokraciji, s katero vlada rudarsko unijo, se Lew!a dobro zaveda reanoati tega vprašanja za bodoči obstoj unionizma v A-meriki. Boj za industrijski unio-nizym je pričel ns zadnji konvenciji federacije in kakor vse kaže, ga bo vodil tudi na prihodnji. Pri tem ga podpirajo progresivni elementi v federaciji— krojaške unije In več drugih, ki pa ao v manjšini.
Ce pride do preloma v ADF, bodo v njej ostale starokopitne strokovne unije, y novi federsci-jl bi se pa združile obstoječe Industrijske unije z rudarsko ns čelu ter se koncentrirale na raz-
		
Slovanska Narodni		Podporna Jadnota
Uslana«U«M S. aprlU IS04		lakerp. 17.J««Sa 1*07 e drftavi llSnate
»687-at UwiuUle Av»., I hlr««o. 111.	T»l. Kotkw«ll 4M4
GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNIODSKKi VINCENT CAINKAR. pr#dwdnik... ,2flft7 8. LawndaU Av«., Chicago, III
rRED A. VIDER, gl. tajnik.........2657 8. Lawndsl« Av«., Chicago, III.
LAWRENCE GRAD1SHRK, taj.bol.odd MB7 8. Lswndal« Av«., Chka«o, IIL
JOHN VOGRICH. gl. blagajnik.......«657 8. LawndaU A v«., Chicago, Ih.
riLIP GOD1NA, upravitelj glasila... 2057 8. Lawndal« Av«., Chteago, Ul,
JOHN KOLEK, urednik glasila......2667 8. Lawndal« Av«., Chicago, Ul.
ODBORNIKI 1
PRANK SOMRAK, prvi podpredsednik_____m E. 74th St., CUv«land, 0.
JOHN E. LOKAH JR., drugi podpredsednik.UM E. 170th St., CUv«laad, 0. GOSPODARSKI ODSKKi
MATH PETROVICH, preds«dnlk............6M E. 140th St., Cl«v«land. O.
ANTHONV CVETKOVICH..............DU S«neea Av«., Brooklyn, N. Y.
JOHN 0L1P....................14» 8. Prospeet A v«., Clarondon HiUa. III.
POHOTNI ODSKKi
JOHN GORdKK, predsednik..............414 W. H«y it^ BpringfUld, Ul.
ANTON fiULAR...................................Box 27, Arma, Kaaa.
JOHN TRČELJ................................... Bok 257, Strabane, Ps.
PRANK PODBOJ...................................Box 61, Parkklll, Pa.
FRANK BAKBICH....................1U611 Muskoka Av«., Cl«v«land, O.
NADZORNI ODSKKi
PRANK ZAITZ, predsednik................8689 W. ««th St., Chteago, 111.
PRED IIA1X5 A1..............................16 0«ntral Park, Peru, III.
JACOB AMBROZICH......................411 Pi«rc« 8t., Eveleth, Minn
POSOBI—a«rme**s*iim s sU«»l«l	kl	* vi. im«. ss »rti ukafei
Vss	tikal**« m telnllk« Mhn, mJ m pe4SJaJe ae M. Malti*.
,M|I. M mtslsj« M kUoln.O,.
T tVtlTTTjlIuu?**1* ? " ",rt —	-
| V?I	**	*• "" M J*k* sr.ti.flk. ^
VSlporiSI In tm«i a»M. m mm lis, mImI. unIkIm la «M m. k« I« « •	-J - M*,u* ^■"■vrro- Hit s. U.MUU w cmS«I. »T
uors. Urr^M^H »lik IM	(>fO~ MeeM ks iSmh m WWws,
OMneaUstlsM (M UM wnim	lknM u iMnw4 I« Mak
AU vsmIMsiism «f sne s mi kasla«« mummIm Ii^m aaS mmIm, .Hm, iu. s^l Mi ks iMr«wW te	sOIm.	' **
Mallsvs sI sl«k kMsOt sSmM ks s«ms*« is Um ...l.lnl ssmtsvs. •as im**	tk*	sirtM shMM k. tek«, se
0s.aui.ls SMMMla« IM mark «1 ik. msseuv« kMrt ssmM ks -T-sil te huk lalte. akalmsa sf ik. InN .1 (.Hf.ter.
Os^SfiT ~MU,"ta MM*ta	U	*	»»SS, dMlras*. J,
voj modernega unionizma v masnih Industrijah. Tak razkol bi bil opravičljiv pa le v skrajni sili, če bi na primer atarokopltnl voditelji strokovnih unij pod no-benlm pogojem ne bili pripravljeni na prilagoditev federacije, In organiziranega delavakega gibanja k novim potribam.
cehohm)vaflka proti zni-
Sevanju mezd
Dne 29. aprila je izdala čeho-slovaška vlada naredbo, po kateri se podaljšujejo delavske kolektivne pogodbe do 1. marca 1936.
R to nsredbo Je vlada preprečila, da bi se na umeten način zniževale mezde enako kakor po drugih deželah, ker se tudi na Cehoslovaškem pojavlja umazana in škodljiva mezdna politika delodajalcev. V naredbl je iirec-no določeno, da ao mezde ne smejo zniževati celo pri tistih kolektivnih pogodbah, ki ao odpovedane. Mezdne postavke morajo znašati vaaj toliko, kolikor so znašale dne 27. junija 1934.
zanimivohtl za vsakega
lk>ber Jurlst. — Originalen tip moakovake akademske družbe Je bil alavni profesor rimskega prava Nikita Krllov. Nekega dne Je prišel k izpitu njegovih slušateljev kontrolirat saatopnlk prosvetnega miniatratva, Profesor Krllov, ki ni trpel nobenega vmešavanja v avoje akademske zadeve, je vprašal kandidata po njegovih starših. Po nekaj vprašanjih, ki se prav nič niso tikala rimskega prava, je dejal študentu i "Povejte doma, da ste napravili iipit z odličnim uspehom lM Teko je i odličnim uspehom odpravil kakih 20 študentov, ko je zastopnik miniatratvs Izrazil začudenje nad takim apraševanjem. Profesor mu Je odgovoril: "Jaz in moji slušatelji, vlaoks ekselenca, se rasu-memo tudi brez besed. Zato mi ni treba študentov še izprašava-ti." Nasvetoval Je nadsornlku, naj sam stavi ksko vprašanje. Nadzornik, o ksterem Je profesor dobro vedel, ds nič ne sns rimakegs prava, Je nato utihnil.
Odgovor na vpraiai\je
KOLIKO RES STŠNE PLINSKA GORKOTA?
Zapiski dejanskih stroikov za zadnjo sezono glede tega in drugih domov odstran^o vsak dvom
PLINSKA KURJAVA SPREJEMAJZZIV GLEDE STROSKOV!
TA ponudba ndstranja vm dvom« gl««l«-tega, kolik« plin slan*. Pripravljal •mo, da dokalvmo po saionhili dajsnsklh
da »trotki sa plirmko kurjavo niso laki, kakor so pretiran* govori«* In iMHočna flla sapeljale mnog«, da vrrjsm«)« Prosimo vas, da spisjmet« ta dokse, M*a«4vl)»n ne na govoricah, marv*f na d*jan»krm pr*l»kovan>o, koliko rvsnilno »tan* kurjava s plinom. Nad 10,000 cadovoljnlh up«»rsMj»val^ev plinak« kurjave sio)i aa t#mi podatki.
Pišite po dejsn»ki d tikat!
Ne sadovolju>emo ae, da lo aamo de lotos p<> k s tali rmliAnm številk«. Niamo sadovoljni, da hI odkrili oiroik« v samo o»emlj«n>h alu^ajih. čakali smo, doltler nismo *#*tavill eeloisl r« kord glade stroikov ga pllnako kurjavo v mn<>.
gih dootovili, lasll^nih vral, v okrotjlli, «l»le<* oddalj«nlli druK <m| drugega /.daj ao II t* kordl odpiti ca vat pttfglad. I'itiu- ali pokli-svoj najbllljl urad plinak« dtuii»« sa ta dokas, a«stavlj«n v knJlAirl, kl va*l#ujr 50 alu faj«v gladu |«><lalkov slol«rih alrotkov h ur Ja ve a piototti. K o <** lav o«, l/polnit« odresak, Od|»<Wlljll« ga takoj, ali talafonlrap* Wal»aah «000.
PfišlJlle ts kupon im doka/ at roških plinakr kurjave—
ODHTKANITK. VMAKJIVOMt

Th* l'ro|/l*a ti*a l.iffhl and l ah* < a
i fMaafa, w
I f'i«aa* a*od m* a < <
,fi y of yotir i*ooklet
THI PlOPUi OAS LIOHT AND COKI CO C HIC A O O.
| o t	Cest Kvrordi
' ' Vator ,
1 Addr*aa I
I ily
,L___

P108T1TA
Maknm Gorki:
MATI
•OCIALBN ROMAN
SliAali ho se njegovi težki in trdi koraki. Množica se je razmikala pred njim. Nekaj mrkega ne je pojavilo na obrazih. Sum »e je polegel, kakor da bi bil zlezel v zemljo. Mati je čutila, da se ji koža na čelu treae in da je v očeh postalo vroče. Znova je hotela tja, med množico, sklonila se je naprej in obstala v napeti pozi.
_ Kaj je? — je vpraAal komisar, obstal
pred Ribinom in ga meril z očmi. — Zakaj mu niste zvezali rok? Govoritel
Njegov glas je bil visok in zvonek, a brezbarven.
—	Uklenjen je bil . . . ampak ljudstvo ga je razvezalo! — je odgovoril eden stražnikov.
—	Kaj? Ljudstvo? KakAno ljudstvo? Komisar je pogledal ljudi, ki so ga obdajali
v polkrogu. In z enakomirnim glasom je nadaljeval :
—	Kdo je to ljudstvo?
Z ročajem svoje sablje je sunil modrookega kmeta v prsi.
—	Ali si ljudstvo ti, Cumakov? No, in kdo je Ae? Ti, MiAin?
Z desnico je zagrabil nekoga za brado.
—	Narazen, sodrga! ... če ne vam . . . vam pokužem!
Na njegovem obruzu in v njegovem glasu ni bilo opaziti niti sledu razdraženosti in grožnje, z mrtvim mirom je govoril in bil ljudi z navadnimi udarci svojih krepkih, dolgih rok. Ljudje so se mu odmikali, klonili glave in obračali vstran svoje obraze.
—	No? Ali bo kaj? — se je obrnil k policajema. — Uklenite ga!
Cinične psovke je stresal, zn^va pogledal nu Ribina in mu dejal:
—	Koke na hrbet . . . ti I
—	Ne dam ai uklepati rok! — je dejal Ri-bjn. — Na beg ne mislim, in tudi z rokami ne bi jem . . . čemu bi me uklepali? .
—	Kaj? — je vpraAal komisar in pristopil k njemu.
—	Zadosti ste že mučili ljudstvo, zverine! — je s poviAanim glasom nadaljeval Ribin. — Tudi vam se bliža rdeči dan . . .
Komisar je stal pred njim in vihajoč ai brke strmel v njegov obraz. Potem je odstopil za korak in zapel z žvižgajočlm glasom začudeno:
—	A-a-ah, kaj lajaA, pes? Nepričakovano naglo in krepko je uduril
Kibina v obraz.
-- S pestjo ne ubljeA resnice! — je zakričal Kibin in pristopil k njemu. — Kje imuA pru-vico, da me bljeA, pes garjavi!
—	Kaj? Ne smem? — je zatulil komisar. Znova je zamahnil z roko proti Kibinovi
glavi. Ribin je počenil, udarec ga ni doaegel, in komisar je omahnil ter komaj obstal na nogah. V množici se je nekdo glasno zarežal in zopet je zagrmel glas Mlhajlov:
—	Ne predrzni se, rečem ti, hudič! Komisar se je ozrl — ljudje so se mrko in
molče strnili v tesan, teman obroč . . .
—	Nikita! — je glasno zaklical. — Niklta,
hej!
Iz množice je stopil zajeten kmet srednje postave v kratkem kožuhu. SklonivAi svojo veliko kosmato glavo je gledal k tlom.
—	Nikita! — je počaal dejal komisar in vihal brke. — Daj mu eno za uho . . , ampak po-Ateno!
Kmet je stopil naprej, ae uatavil pred Ribi-nom in vzravnal glavo. Ribin mu je zalučal v obraz težke, resnične l>esedc.
—	Glejte, ljudje božji, kako v«* zverine davijo t vaAtmi rokami . . . Glejte in premi-
slite!
Kmet je počasi vzdignil roko in ga leno udaril po glavi.
—	Kaj, tako, ti pea? — je zarjovel komiaar.
—	Hej, Nikita! ... — ao polglasno zazve-neli glaaovj v množici. — Ne spozabi ae!
—	Udari, pravim! — je zakričal komisar in aunil kmeta v vrat.
Kmet je stopil vstran in mrko dejal skloni vSi glavo:
—	Nič več . . .
—	Kaj?
Obličje komisarjevo je zatrepetalo, zateptal je z nogami in skoči) na Ribina. Zamolklo je padel udarec, Mihajlo je omahnil, nastavil roko, a z drugim udarcem ga je komisar podrl na tla in ga rjoveč bil z nogami v prsi, bok in v glavo.
Množica je razdraženo zamrmrala, se zamajala in pomikala proti komisarju; komisar je opazil, odskočil in potegnil sabljo iz nožnice.
—	Taki ste? Puntati ae hočete? A-a? . . .
Glas se mu je tresel, ječal in se mu nenadoma odlomil . . .
Z glasom je zgubil tudi svojo moč, stisnil je glavo med pleča, se pripognil in ae s svojimi praznimi očmi obračal na vae atrani; umikajoč se je z nogami oprezno otipaval tla za seboj. Vmes je kričal hripavo in plaho:
—	Dobro! . . . Le vzemite ga . . . jaz grem. ... Ali pa veste, sodrga prekleta, da je političen zločinec, da ruje zoper carja, da seje punt, ali veste? In vi ga branite a? Puntarji? . . . Aha . . .
Nepremično, ne da bi trenila z očmi, brez moči in brez misli je stala mati kakor v težkih sanjah, potrta od strahu in bridkosti. V njeni glavi ao kakor čmrlji brenčali mrki, užaljeni in zlobni kriki ljudi, trepetal komisarjev glas in je Aumei Aepet . . .
—	Ce se je pregrešil — pred sodnika! . . .
—	Ampak biti ga nikar! . . .
—- Pomislostite ga, blagorodje! . . .
—	Kaj delate, zoper vsako postavo? . . .
—	Kaj potem, če vsi začno tako pretepati?
—	Hudiči! Mučile! naAi! . . .
—	Počasi, hudiči! — so zagrmeli kriki.
Mihajlo je otiral blato in kri z obraza in z
brade in se molče oziral naokolo. Njegov pogled je Ainil preko materinega obličja — zatrepetala je, stegnila se k njemu in nehote zamahnila z roko — on se je okrenil. Cez nekaj minut so njegove oči spet obvisele na njenem obrazu. Zdelo se jI je, kukor da se je vzravnal, dvignil glavo in da so okrvavljena lica zatrepetala . . .
—	Ali me je spoznal ... ali res? .. .
Pokimala mu je z glavo trepetaje v bridki
radosti. V tem trenotku je opazila, da stoji modrooki mužik poleg njega in da gleda na njo. Njegov pogled je za hip zbudil v njej zavest nevarnosti . . .
—	Kuj pa delam? . . . Tudi mene primejo!
Mužik je dejal nekaj Ribinu, ta je zmajal
z glavo in rekel s tresočim, u razločnim in pogumnim glusom:
—	Nič za to! Saj nisem sam na svetu . . . vse resnice ne polove! Kjerkoli sem bil, ostane spomin name . . . tako je! Četudi so razdrli gnezdo, in ni nič več prijateljev-sodrugov
tam . . .
—	To pripoveduje zavoljo mene! — je brž uganila mati.
—	Dan nastopi, ko izlete orli stvo osvobodi!
in se Ijud-
(Dalja »ribodntlf.)
Izkušnje slovenskega priseljenca
PiAe Frank K roti
(Nadaljevanja.)
PriAli ho gorkejAi dnevi In tudi v visokih hribih, ki so bili Ae vedno s snegom pokriti, so zavele tople sapice. Sneg se je začel topiti in v velikih kosih drčati
v doline Pomladni dnevi so pa tudi nekaterim delavcem odprli želje, da so /ahrepeneli po drugih krajih in začeli puAčati delo in ne seliti drugam. Nekateri so imeli nekaj prihrankov, toda sle-herni je jmel svoje mišji Jn želje. Kdor je imel denar, ga je hotel potroAui in si s tem napraviti nekaj Veselja; kdor je bil brez denarja, je računal, da »*> morda drugje imel več sr«-č* pri delu in hranjenju denarja. Istočasno, ko so delavci odhajali v nižine.
prihajali drugi za delom \ rudnike Ja/ «em tul že štiri me-•ece zaposlen v rudniku in pri-hranil *rm *i nekaj »totakov. Pa )e za< el tudi mene srln-tl prihranjeni denar in sopet ga je bilo tr»'»a pognati k vragu. Sneg je akopnei po viaokih brdih. meni je za<ek» postajati*dolgčas in * vsakim dnem me je l»olj vleklo v nižino, kjer »e mi je zdelo vse ISfile m prijetitejie. Zdržati aem m hotel m- me«ec. a me je ne-preatano vleklo v mesto. Prihranil M<m l»n nadaljnjih sto dolar Jev ill to Itie Je Ae tnilj sililo v
doline. Obudila se je stara strast, katere nisem mogel več ukroti. Pustil aem delo in odpotoval v Salt Lake City. Tu nem ostal samo |H*t dni, nato pa nadaljeval vožnjo proti vzhodu. Seliti se iz kraja v kraj me je zelo veselilo in zato aem se vozil z vlakom preko Airne Amerike.
V le|iem mestecu Marceli ne sem takoj odAel k dobri ženici, pri kateri sem bil prej na stanovanju. Po |>etmesečni odsotnosti nem zopet pozdravil stare znance, ki no bili isnenadeni radi mojega prihoda, toda bili so veseli, ker so vedeli, da bom pri njih pustil nekaj lepih dolar-• kov. Tu sem ostal deset dni, potem |»a sem odrinil v.Monroe. Mich., kjer nem za<el stikati ra delom; čeprav sem vedel, da ga ne Inim (»bdržal. sem hotel vsaj začasno ostati v tem mestu. Nekega dne nem dobil delo pri tlakovanju ulice, a delal nem samo dva dni in |mt Bilo je pretežko in sem ga pustil, jnitem pa sem moral stikati za drugim. Dobil sem ga v neki papirnici, kjer je tisti dan nekega delavca pobilo na roko in sem jaz prevzel njegovo mesto.
XVII
Dan po svojem prihodu v pre-mogarsko okrožje nem že Ael gledat za delo. l/ijze Torek je .	- .Ael t menoj ter me je delovodji
I najsi dni, toliko ?a**, da Je tinti predstavil kot izurjenega ru
N papirnici sem ontal o»em-
delavec ozdravel in se vrnil na delo. Pred odhodom mi je delovodja naročil, naj se Ae oglasim, ker mogoče bo prilika, da dobim stalno delo. To Je bilu le obljuba, kajti izgleda ze stalno delo ni bilo, ker ga ni hotel nihče pustiti pred zimo. V Mon-roeju nem ontal dober mesec dni, potem pa sem Ael za delom v državo Ohio. Tudi tu nI bilo sreče, zato nem Ael naprej v državo Kentucky. Tam sem imel prijatelja, ki je bil za|>oalen v pre-mogorovu v kentuAkih hribih. OdAel sem na poetajo ln si kupil vozni listek do mesta lx>uis-vllle, kjer je ruzvita tobačna industrija. V mestu je več tobačnih tovarn, ki so tisti čas obratovale n i>olno paro. V tem mestu nem prebil namo eno noč in potem nem se z v lakom odpe-Ijal dalje do neke poaUje med visokimi gorami, kjer je bilo vaepolrio rudarskih kolib. Tu nem dobil nekega Ličana. ki je imel ljudi na stanovanju in hrani In pri katerem je bil tudi moj prijatelj |,ojze Torek. Pri U-čanu je bilo na stanovanju okrog dvajset mož. s katerimi sem ne hitro neznani!.
darja. Delovodja je rekel, da
potrebuje izurjenih kopačev in da ima družba dosti naročil za premog. Delo sem takoj dobil in proator mi je bil odkazan blizu Lojzeta. S tem nama je bila dana prilika, da sva Čeatokrat zahajala drug k drugemu in se pogovarjala, kadar nisva imela vozičkov na razpolago. Premogovna žila je bila visoka okoli pet čevljev in nad premogom je bila plaat kamenja. Tb kamenje smo morali odstranjevati, toda kompanija ni nič plačala za to delo. V tem rovu sem bil zaposlen samo pet dni. Delo sem pustil zaradi stanovanja in hrane. Pri Ličanu in njegovi radodarni in postrežljivi ženici nisem maral več biti, kajti ukvarjala sta se tudi z butlegarijo in hotela od rudarjev izvleči ves prisluženi denar. Iskal aem stanovanje drugod, pa ga nisem mogel dobiti.
V	Kentuckyju njsem več poizvedoval za delo; namenil aem se, da odpotujem nazaj v Mar-celine, Missouri. Poslovil sem se od znancev in Ae posebej od Torka, ki me je spremil na postajo in ae odpeljal. Na cilj sem prišel ponoči in ae ustavih pri stari ženici, pri kateri so stanovali moji znanci. Povedal sem ji, da morda ostanem v naselbini par mesecev, da kanim pri nji ostati, morda par mesecev, potem pa zopet odpotujem dalje proti zapadu, nazaj v srebrne rudnike. Dobra ženica me je rada sprejela, ker je vedela, da nisem brez denarja in da vselej vse pošteno plačam. Tu sem ostal na hrani in stanovanju dvajset dni. V tistih dneh sem se podal večkrat na lov in skrbel, da smo vedno imeli dovolj zajčje pečenke. Nekega dne sem pa sklenil, da se preselim v drugo stanovanje in začnem pečlariti. Vzrok za to je bil ta, ker sem si zamislil neko iznajdbo, zato sem hotel biti sam in imeti mir pri nadaljnjem študiran ju zamišljene iznajdbe.
Od nekega Italijana, ki je la-stoval štiri male hišice, sem eno vzel v najem. Stala je malo vstran od naselbine in zato še bolj pripravna zame. Plačal sem pet dolarjev najemnine na mesec. Pres^rbel sem si tudi nekaj potrebnega pohištva, ki sem ga kupil pri starinarju in plačal zanj okoli trideset dolarjev in s tem uredil novo stanovanje za pečlanje. Tako sem začel z novim življenjem in z delom na iznajdbi. Z iznajdbo sem se ukvarjal vsak dan in včasi šel nu lov na divje race, katerih je bilo dovolj v okolici. Tuko sem par tednov samotaril na novem stanovanju, pečlaril in delal na iznajdbi, v katero sem se bil zamislil in upal, da bom nekaj dosegel, pokazal nekaj novega, da si bom na hitro opomogel v finančnem oziru, toda vse je splavalo po vodi. Z iznajdbo ni bilo nič, kajti ugotovil sem. da se ne more izpopolniti in ves trud in denar, ki sem ga potroAil, je Ael k vragu. Nekoč je pri eksperimentiranju priAlo do eksplozije, ki me je vrgla v kot in je ogenj uničil posteljno opremo. To je bila dobra Aola in potem se nisem več vkvarjal z iznajdbo. Sam sebi sem se čudil, kako sem mogel priti na tako brezmiselno Idejo. Prav srečnega sem se Atel, ker me eksplozija ni ubila, kajti bila je tako močna, da se je hiAn stresla.
V	tej hiAi sem Ae dalje ostal in si pečlaril. Kupiti sem ni moral novo posteljno opremo, ker mi je staro ogenj uničil. Toda dolgo nisem več samotarji. Po preteku dveh tednov je pri-Ael rojak Frank Borič iz Detrol-J ta. kjer je bi) zaponlen v Fordo-
B. Traven:
PASJA KUPČIJA
('Prevedel Talpa)
ESJLMaj
Neki dan je prišel Indijanec Felipe k meni in me vprašal, ali bi ne mogel dobiti enega od mojih malih psov. Imel sem jih pet in prav vesel bi bil, če bi se treh iznebil.
"Prav lahko ga dobite," aem dejal. "Katerega bi pa radi?"
Mali psi so ae igrali pravkar na pesku s svojo materjo.
"To mi je vseeno," je rekel. "Dajte mi tistega, ki mi ga hočete/*
Zgrabil sem malo zverinico za vrat in mu jo ponudil. Tako. jo je začel ljubkovati in se je z njo spoprijateljil. Za paa pač nisem nameraval mnogo zahtevati. Toda prav previden moraš biti, kadar kaj podariš. Ta ka stvar se namreč zmeraj napak razume. Ce bi mu psa podaril, bi čez pol ure prišli vb; moški in otroci iz vasi, da bi dobili od mene po enega psa v dar. Tisti, ki bi jim ga ne mogel dati, kajti oddati sem namerava vendar samo tri, bi me vprašali, čemu sem dal psa vprav Juanu in ne Pedru in kaj mi je Juan storil dobrega, da sem mu psa podaril, ko mi je Pedro še včeraj prinesel pol kuhane buče. In če bi že podaril malega psa, bi morda jutri prišel k meni kak mož in bi mi rekel, da bi mu lahko podaril eno izmed malih koz ali pa prašička. Take izkušnje te pač nauče, da vsa nameravana dejanja in kupčije pametno premisliš.
"Psiček stane eno pezo," sem rekel.
"To je mnogo preveč za takega majhnega psa," je odvrnil Indijanec. "Saj še prav lajati ne zna.
"Ce vam je Perrito predrag, pa vzemite tegale," in ^grabil sem drugega psička, "ta atane samo osemdeset centatov, štirikrat dvajset centatov."
Pes je bil prav tako dober kakor tisti za pezo.
Ali," zgrabil sem zopet drugega, "tudi tega lahko dobite, ta pa stane samo eno pezo."
"Samo eno pezo?" je vprašal Felipe začudeno. "To je pa res poceni." Kako le morate tako lepega psa tako poceni ponujati?"
"Samo za vas, Felipe, vsakdo drug bi mi moral dati zanj dve pezi."
Ko je nekaj časa premišljeval, je dejal: "Bom pa le vzel psa za pezo. To je pa res poceni. Kako le morate tako lepega psa tako poceni ponujati?" |"Samo za vas, Felipe, vsakdo drug bi mi moral dati zanj dve pezi."
Ko je nekaj časa premišljeval, je dejal: "Bom pa le vzel psa za pezo. To je sicer zelo drago, je pa najboljši in najhra-brejši pes. Prav dobro bo lajal, to se že sedaj vidi."
Vzel je |wa, ga vgnezdil v svojem naročju, rekel "Adios, senjor!" in hotel oditi.
"Cujte, Felipe, kaj pa je s pezo? Saj sem vendar rekel, da stane j»es eno pezo."
Felipe je nedolžno obstal: "Pezo? Da, to je res, pezo. Rekli ste, pezo.
"In pezo mi morate aedaj dati, Felipe, drugače vam psa ne dam."
"Kaj pa s«« je prav za prav zgodilo?" je vpraAal Felipe, ne da bi oddal psa. "Ali ste kristjan ali pa hudoben pogan? Tega pa o vas vendar ne verjamem. Saj vendar vidite, kako me ima pen rad.
—F«der»t«d Pictur*..
Aretacije stavkarjev, ki so piketirali urad nekega židovsl lista v New Yorku.
Prav nič ni bil užaljen. Nekaj časa je še stal, gledal igrajoče se pse, povedal še nekaj nepomembnosti, nato pa je odštork-ljal po svojih potih.
Naslednje jutro — bilo je še zelo zgodaj — je bil Felipe zopet pri meni.
"Kdo vam pa kuha frijole?" je vprašal.
"Sam si jih kuham."	.
"Kdo vam pa pripravlja tor-tille?"
"Pripravljam si jih tudi sam."
Zmajal je z glavo. To se mu je zdelo prav čudno. Nerazunr^ Ijivo mu je bilo, kako mora moški sam živeti, kako si more moški sam kuhati in prati. Celo indijanski vojaki v vojni imajo žene v bližini in pri vojaških transportih mora vojaška uprava transportirati tudi žene.
Nekaj časa me je gledal, nato pa je rekel: "Prav nič zdravi niste videti, senjor. Prav suhi ste. Kakor kak petelinček. Ne verjamem, da vam to dobro de. Veste, prav lahko zbolite, ali ne veste tega?"
"Da bi zbolel? Jaz? Zakaj?"
Čakal je in zdelo se je, kakor bi premišljeval, kaj ali kako naj ta "kaj" pove.
Končno se je domislil prave oblike, kako naj izrazi misel, in je rekel: "Da, zboleli boste, tako menim. Človek prav lahko zboli, če živi tako sam kakor vi. To ne gre. Bom vam pa tudi povedal, kaj vam manjka. Manjka vam človek, ki bi vam kuhal frijole in pripravljal tortille. To vam manjka, amigo."
"To že sam opravim," sem mu dejal.
"To pa že ne drži, senjor. Meni kaj takega že ne boste do-povedali. Jaz Hem odrasel mož. Ali poznate mojo hčer Felicia-
verjeli, toda čista resnica j« se zna celo podpisati. Da, to zna moja Feliciana."
Psi so se igrali tik ob naj nogah. Felipe se je sklonil i dvignil tistega, ki je ^ raj imel v naročju.
"To je tisti, ki zna lajat ste mi ga že včeraj namen prodati za pezo?"
"Da. Stane pezo in niti i tavita manj. Prav hraber j prav dobro zna lajati."
"To skoroda verjamem, ima močan gobec in zobje i prav koničasti in ostri. Mi| da bo že kmalu pomeril kalij banditu hlače. Pezo ste rt senjor, pezo in niti centavit manj? To je drago, zelo go."
'Tsa smete mirno pustiti saj ga nisem pri moram pri ti," sem odvrnil.
(Konec prihodnjič.)
ZAHVALA
Kn
no?' •Ne."
'Moji Feliciani je sedemnajst let, prav močno in zdravo dekle je moja Feliciana. Res. In tudi prav lepo dekle je. Dvakrat na teden se koplje v kadi. Res. Ima prav lepe dolge in močne i lase. Dvakrat na dan si jih češe, če ima Ae toliko dela"
"Taka je vaAa Feliciana? Bueno, toda čemu mi —?"
Ni mi dal izgovoriti: "Moja Feliciana kuha frijole in sploh vse mnogo bolje kakor moja žena. Tudi zna več stvari kuhati. Zna tudi mnogo bolje Ačeti kakor jaz. In prav gotovo ne boste
SLOVENSKA NARODNA POD PORN A JEDNOTA
I To pa ni bilo docela res. Psi-vih tovarnah. Borič ni je dobil ček se je upiral in branil in je irano in stanovanje pri stari hotel zojiet k materi ženici, pri kateri nem že jaz bil "Kaj ne vidite, senjor. da na stanovanju, nato nem tudi, hrabri pes sili zmeraj k moje-jaz pustil pečlarijo in ne prese- mu obrazu, ker me ima rad in il nu stanovanje, kjer nem bil me noče več zapustiti?" prej.	(Dalj« prihodnji*.) Pogovor nem moral zasukniti
zojiet na bistveno točko, kajti *l>oznal sem njegov namen:
Izdaja nvnje publikacije ln lei1"™*, po,oiHj, je .nameraval
posebno | iN t T UriJT 'Tr* "T*' in KH Uk°
ter potrebno agitaci" Toh	• d« bi mu moral celo j»z
druA.rv in članMva in « ^aV1?"*'	""V * *
gando nvojih idej. N IkakVmi ^"f, "P,"h °dneiM'1 d°mOV' ne ra propagando drugih pod- v„ A.U,immte pet0?"	*«
pornlh organizacij. VnaJia or- 1. '
ranizacija ima običajno nvoje ».„ ***** kajjvada. nimam." irtanilo. Torej agitatori^ni dopisi "lo,«'m mi morate psa Zopet l« naznanila drugih (»»dpornih Nrni!l in n*jl*r<"J prinesti pezo," organi/ari i in njih drrttrv naj|M'm	,n mu	odvzel
-e ne puAlljaJ« llMu Proaveta.	_ __ I
Želim se srčno zahvaliti m eenečenje, ki sem Ka do/ivd maja 1936, katero mi bode« v trajnem spominu. Nisen mogel vsem osebno zahvalil Surprise party ob moji 60 let torej se zahvalim Bradelnu je mojstersko vršil svojo i bo pri točenju piva. Srčna la moji hčerki Annie Supi za krasno darilo, ki mi gaj alala iz VVaukegana. Ill se lepo zahvalim sinu I/mii njegovi soprogi za darilo, mr. in mrs. Nick Glatfovk za izvrsten fin "kek", n« rem se je blestelo 60 .svečif. dalje hvala družini Menoj« Matoz, Joe Vičič, Frank V ter družini Koška, Jack je lepe komade, tako da sem i di jaz poAteno zavrtel, da mi do dnevi IH. in 10. majaotf trajnem spominu. Seenknl j a najlepša hvala vsem «ki tudi drugim, ki so se udeHi slavnostl. Ob-priliki, ako mi mogoče, vam povrnem to n njenost. VaA, pozdrav Louis Supančič, podpri ,m SNPJ v Blaine,
ako imate omotico vstavite Z nhia to?
Strop«,* »novi. ki «-•	' (
v«M n»r^1ri«*« .«lv»j»i ;« i1"*""™* III €»UWI<«t ,.r*«rw>v	•» >I,u4
In flavufcolov. Itd	^^
NIKiA-TONK .«!*•>"» v I Ii »M-»i>«. N« " ' ' " m M'' J ■kam i» povrni!., ».Ir»>*	'
nlrn iU, Ak., -r rt « Mini. n# «k!U».JI*
ZahU-vajt* |-ra»l Nl)'»A TO8» m ¥ varil Irkamah
Plut i »aprinlri odvajal«- » ■ "	___
TISKARNA
sprejkma VSA
- v tiskarsko obrt spadajoči dela
Tisku vabila za veselice in shode, vizitnke, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem.
čeAkem, nemškem, angleškem jeziku in dr^»
' * * ■ '	, »Jj
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO.^ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK \K»
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. Cen* tn
aa
Pilite p« informacije na na
j	» mor [mi imormacijr n» ■■»
S. N. P. J. PRINTERV
. 2«57-r»9 SO. I.AHNDAI.E A> * K
Telefon Kocki*ell CHICAGO, H«I~
Matt m«'na poj***"
Tam ae dobe na ieljo tudi v*a
n-a