St 471. V Ljubljani, sreda dne 21. junija 1911. Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10 dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto reloletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1 '70. Za inozemstvo celoletno K 30-—. ; Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici I. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva. Neirankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Sijajna napredna zmaga v Ljubljani in na Krasu. — Strahovit poraz krščanskih socialcev na Dunaju. — Češki klerikalci na Moravskem na celi črti uničeni. — V Trstu izvoljena dva socialna demokrata. — V Pulju propadel Laginja. Bienerth poda cesarju demisijo. — Klerikalno konsumno društvo v Šmarci pri Kamniku v konkurzu. Izid ožje volitve v Ljubljani. Napredni kandidat dr. Vladimir Ravnihar zmagal z veliko večino 1444 glasov nad klerikalnim kandidatom dr. Gregoričem. Podrobni izid je sledeči: Volilna komisija: Odd. glasov dr. Ravnihar dr. Gregorič Praznih Neveljav. Mestni dom . . . 613 333 244 35 1 Šola sv. Jakob 1 . 393 230 123 36 2 Šola sv. Jakob 2 . 446 240 178 25 3 Cerkvena ul. 21 . 630 417 194 19 • Licej 535 325 121 87 2 I. mestna šola . . 560 306 215 39 , jf, mestna šola , , 554 332 129 91 2 1 Union 689 394 224 65 6 I. drž. gimnazija . 477 302 125 42 8 Mestna ubožnica . 373 209 148 9 7 I Šola na Barju . . 335 195 138 1 Skupaj .... i 5602 3283 1839 449 31 1 i Dr. Gregorič je dobil tudi zelo veliko nemških glasov, vkljub temu, da so Nemci sklenili oddati prazne glasovnice. Kajti praznih glasovnic je bilo zdaj oddanih samo 449, zadnjič pa so Nemci dobili 683 glasov. Razlika je 234, in približno za toliko je včeraj napredovalo število dr. Gregoričevih glasov. Udeležba je bila včeraj za par glasov slabejša nego zadnjič. Včerajšnja zmaga. Da bo pri ožjih volitvah v Ljubljani zmaga, o tem ni mogel nihče dvomiti. Le klerikalci so za silo upali na zmago, ker so mislili, da bodo vendar na kak način vplivali na Ljub ljančane. Toda njih manevri se niso obnesli. Apelirali so z vsemi mogočimi stvarmi na delavce, na železničarje in na vse, ki so imeli odločevati pri zmagi. Rekli so, da poslanec, če nima močnega kluba za sebe j ne more ničesar doseči, da bo Ljubljana le takrat srečna, če bo imela klerikalnega poslanca. Ko so videli, da niti to ne pomaga, so začeli vlačiti stare stvari na dan. Tudi to ni poma-galo. Ljubljanski napredni volilci se niso dali preslepiti in so pokazali s svojim velikim številom, da klerikalci v Ljubljani nimajo nikake bodočnosti. Oddanih so bili 5603 glasov, od teh za dr. Ravniharja 3283 glasov, za klerikalca pa le 1839 glasov, praznih je bilo 449, neveljavnih 31 torej je večine za naprednega kandidata 1444 glasov torej malo manj kakor poldrugi tisoč. Ne bomo pisali nikakih slavospevov, ne osebam, ne volilcem. Zgodilo se je, kakor se je moralo zgoditi. Naš novi državni poslanec bo imel na vsak način važno stališče. Klerikalci mu že zdaj obetajo bojkot — to so proglasili že preje — in pravijo, da bodo skušali uničiti vsako njegovo delo v parlamentu. S tem so hoteli strašiti volilce, toda oni mislijo stvar resno. Dr. Ravnihar je izjavil, da vstopi v jugoslovanskj klub, ako se ta ustanovi, ako ne, vstopi v enotni češki klub. To je popolnoma prav. Kakor položaj sedaj kaže, bo mogoče osnovati jugoslovanski napredni klub, ki bo našel v naprednih klubih, ki bodo tvorili večino parlamenta, močno podporo. Ako pa bi se ne osnoval jugoslovanski klub, bo imel dr. Ravnihar kot ljubljanski poslanec veliko oporo v napredni parlamentarni večini, ki ga bo tem bolj podpirala, ker so parlamentarni krogi Šušteršiča in njegovih klerikalcev že zdavnaj siti, ker bo sedaj cela vlada napredna in klerikalci ne bodo imeli nikake moči. Veliko oporo bo imel dr. Ravnihar tudi v enotnem češkem klubu, ki se je sedaj močnejši vrnil v parlament in bo z vsemi silami podpiral ljubljanskega naprednega poslanca proti dr. Šušteršiču, ki je delal intrige v Slovanski enoti. Klerikalna užaljenost torej se ne bo mogla maščevati. Klerikalci so pri sedanjih volitvah tako oslabljeni, da t. zv. Slovenski klub ne bo prišel do veljave, posebno, ker v parlamentarnih posebno slovanskih krogih ni ravno v najboljšem spominu. Kat 50 klerikalci doma, to so na Dunaju, Bienert in Šušteršič sta se torej urezala. Prvi je razpustil državni zbor, da bi zase dobil večino, drugi si je vedno želel, da bi državni zbor bil razpuščen, ker je mislil, da bodo vsi slovenski mandati prišli v klerikalne roke. Oba sta se varala. Baron Bienerth bo moral vsled poraza kršč. socijalcev. odstopiti in gospod dr. Šušteršič ni dosegel, kar je želel, imel bo par pokornih članov svojega kluba več, toda med temi ne bo poslanca bele Ljubljane in njegov klub bo brez pomena, ker ne bo imel opore pri drugih klerikalnih strankah, ki so propadle, in tako naj dela dr. Šušteršič tako ali tako, nič ne pomaga. Ljubljane nidobil vin je ne bodobil nikdar. Če_ pa je dobil onih par mandatov na Štajerskem, mu to nič ne pomaga, ker tam pač ne bo mogel z uspehom uganjati svoje klerikalne politike, ko bo zbornica po veliki večini napredna. Zato naj se klerikalci repenčijo na levo ali desno, jim to nič ne pomaga. Če so na deželi zmagali s svojim hujskanjem po prižnicah se je to pač zgodilo zato, ker napredna stranka — nima farovžev. V Ljubljani pa klerikalcem ne more nihče pomagati. Pri občinskih volitvah so poklicali Nemce in okoličane na pomoč, sedaj jim niti to ni bilo mogoče. Ljubljansko meščanstvo in delavstvo je odločilo proti klerikalcem s tako večino, da morajo klerikalci spoznati, da se Ljubljana zaveda njih narodnih, socijalnih in kulturnih grehov in da bo odgnala drugič klerikalno stranko še bolj daleč od sebe, nego zdaj. Ljubljana vendar ni kaka kmečka vas, ki bi stopila pod kako škofovsko, Šu-steršičevo ali kako drugo komando. Ljubljana je in hoče ostati napredno slovensko mesto, ki bo v bodočnosti še pomnožilo svoje napredne vrste. R. Uspehi čeških socijalnih demokr. autonomistov. Znano je, da je prišlo lani do razpora v soc. demokratični stranki, ker se je v vprašanju glede strokovnih društev postavljala socijalna demokracija na čudno internacijonalno stališče in ni hotela priznati v strokovnih društvih Čehom samostojnosti, ampak je hotela, da so strokovna društva nemška. Vsled tega je prišlo do razdora med češko socijalno demokracijo, ki je ob več prilikah dokazala, da pojmuje mednarodnost take, kakor je prav, namreč, da ima vsak narod svoje pravice. Češka socijalna demokracija se je zavzela n. pr. tudi za manjšinske šole in se je pokazala narodno, v kolikor je to dopuščal pojem mednarodnosti. Zato je imela stranka tudi izredne uspehe in ji tudi njeni nasprotniki niso mogli očitati grehov proti narodnosti. Boj za samostojnost v strokovnih organizacijah je bila torej le doslednost, ki so jo izvajali češki socijalni demokrati s svojega stališča. Češka socijalna demokracija se je torej razdelila v dve smeri, v autono- miste in centraliste: prvi so bili za samostojne strokovne organizacije, drugi za skupne. Ta razdor bi bil ob času volitev lahko mnogo škodoval, ker sta obe struji postavili svoje kandidate. Marsikdo je že delal račun na ta spor, posebno, ker so šli proti socijalni demokraciji skupno v zvezi mladočehi in narodni socijalci. Vsled tega je res prišla večina socijalno-demokratičnih kandidatov v ožjo volitev. Značilno pa je, da so dobili autonomisti mnogo več glasov, nego centralisti in da je od centralistov zmagal en sam kandidat in sicer v Šleziji, kjer so odločevali Poljaki. Drugod so bili izvoljeni sami autonomisti, nekaki narodni socijalni demokrati. Ta pojav v socijalni demokraciji ravno kaže, kako važno je v socijalno-demokratični stranki narodno vprašanje in kako važno je za stranko, da se reši prav. Časopisje se obširno peča s češkimi volitvami in z uspehi autonomistov. Ta pojav je tudi za nas važen. V splošnem se je pri nas mislilo — in se misli še — da se socijalna demokracija izneveri svojemu programu, ako se pokaže narodno; tudi Češkim autonomistom se je očitalo, da so narodni šovinisti, strankarji, ki delajo razdor med delavstvom ki kršijo enoto itd. Toda autonomisti so pokazali, da so dobri socijalni demokrati vkijub temu, da zahtevajo svoje narodnostne pravice v stranki. In volitve so potrdile, da je velika večina češkega delavstva v vrstah autonomistov, da torej pojmuje mednarodnost tako, da naj vsled mednarodnosti ne trpi delavstvo malih narodov ampak da se mu zasigura popolna enakopravnost tudi v jezikovnem narodnem oziru. Resnica je torej, da danes še tako globoko tičimo v narodnih bojih, da se narodno vprašanje ne da niti pri delavstvu rešiti v par stavkih, ampak potrebuje temeljite razrešitve. Volitve na Češkem so pokazale, v kakem smislu naj bi se razrešilo. Gotovo je tudi, da je to vprašanje češko-slovanske socijalne demokracije važno tudi za jugoslovansko socijalno demokracijo, zato opozarjamo na ta pojav, ki je važen nauk iz sedanjih volitev za bodoče volitve. Velika letalna nesreča v Ljubljani. (Izvirno poročilo .Jutru’*.) Iz slovenskih krajev. Iz Homca. Minulo je že nekaj let, odkar se vlači gosta megla nad homško faro, posebno pa nad Šmarsko vasjo. To pa radi tega, ker je tamkaj neomejeno gospodaril znani Franc Boic. Toda sedaj se je kar naenkrat pričelo daniti in Žakelj blamaže je pričel pokati. Mož je neprestano bolehal, odkar je prišel iz romanja v Palestino,' sedaj mu je pa na njegovo Za včeraj popoldne je bilo napovedano veliko sen-zacijsko letanje znanega 1 e t a l%c a dr. Pogoreta z letalnim aparatom najnovejšega' sistema „Eseles“. Toda zaradi skrajno neugodnih vetrov, ki pihajo zdaj v Ljubljani, se je dr. Pogore-tovletalni aparat vzdignil samo par metrov visoko in seje v zraku preobrnil. Dr. Pogoreto jepadel iz letalnega aparata na zemljo in si nekoliko prerahljal kosti. Sicer se mu pa ni zgodilo nič hudega. Dr. Pogore-tova nezgoda je vzbudila med ljubljanskim občinstvom splošno veselost. Kakor smo zvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, namerava dr. Pogoreto svoj polet v Ljubljani ponoviti povodom prihodnjih državnozborskih volitev, če bo le vreme ugodno. Vendar se še ne ve natančno, ali bo letel z aparatom sistema »Eseles“ ali s kakim drugim. veliko žalost obolelo še konsumno društvo in treba bo poravnati precejšnjo svoto. Kdo naj ga sedaj reši iz te velike zadrege. Najbolj primeren zato je fajmošter Merkun, ki svojim vernim backom kaj rad pomaga, dočim poštenemu delavcu zelo rad odtrga kako kronico. Francu Borcu, temu zvestemu jeruzalemskemu romarju, prede torej kakor je razvidno, silno huda. #!CHEL ZfiVACO: LISTEK. Most vzdihljajev. Romnn iz starih Bcnetek. Razni nasprotni načrti so se hkrati pojavili v njeni glavi, Ali naj posvari Sandriga? Da, gotovo 1 . . , Potrebno je, da mu pove vse in ga opojni, naj se varuje! Združili je treba sile obeh v skupnem delu proti Bembu. Toda v slučaju zmage jc bila neizogibna posledica tega — Poroka Sandrigova z Biattko 1 In zdaj je nesrečnica jasno izpregledala svojo lastno dušo. Zaznala je, da sc ji zdi slika šafota, ki ji jo je obudil °e»Jibo, manj strašna kakor slika velikolepne ceremonije, ki jo je Popisal Sandrigo. Strašen je bil razdvoj v tej ženski naturi, v kateri se je strast razvijala z besnostjo orkana. Edina rešitev, ki se ji je zdela mogoča, je bila ta, da si Pridobi par ur časa, da bo mogla premisliti in se odločiti. Z naglostjo svojega burnega temperamenta je prepodila mahoma vse druge misli in skrbi ter se vsa izročila Veneri, ki je divjala v njenih žilah. Razburjenja in bojazni, ki so v zadnjih urah tako naglo sledile druga drugi, so bile preveč razdražile njene živce. ^ Bleda od ljubezni in mežikaje od pohote je vstala, vrgla se na Sandrigova kolena, oklenila se ga z rokami in zamrmrala: — Kaj me briga duhovnik, ki te bo zvezal z drugo! . . . Meni ni treba nobenega duhovnika, da se ti darujem 1 . . . Ko je Sandrigo vstal in odšel, pijan od naslade, se je moral nehote vprašati, katera izmed obeh zavzema močnejše mesto v njegovih razdraženih mislih; Mati ali hči? • ■Bembo jc izza svojega zastora prisostvoval razgovoru, ki se jc zaključil z razuzdanim prizorom ljubavne strasti, z divjim objemom dveh razbrzdanih nesramnosti. Zasledoval je Imperijino rnisel takorekoč po vseh njenih ovinkih. In sklenil je zadati velik udarec. V trenotku, ko je Imperija vsa omamljena in medla jedva do dobra popravila svojo zmečkano obleko, je privzdignil zastor in stopil pred njo. Imperija je bila tako osupla in tako poražena od groze, da se ni mogla ganiti, niti črhniti besedice. Bembo pa se ji je poklonil rekoč: — Milostljiva, zdaj poznam vašo skrivnost, vso vašo skrivnost. Vi ljubite Sadriga. Vi ste tekmica svoji lastni hčeri, in v vaši od strasti podjarmljeni duši se oglaša močnejše od vseh drugih eno, veliko vprašanje: kaj storiti, da Sandrigo prestane ljubiti Bianko, kaj storiti, da bo vaš ljubimec ves in samo vaš! Ali ni res, kar govorim? — Res je! je zahropela Imperija, dospevša do tiste meje razburjenja, kjer postane vsaka hlimba nemogoča. — No, vidite! je dejal Bembo. In jaz vam prinašam rešitev — odgovor na to vprašanje! . . . — Vi! . . : — Smatrajva vse, kar sva prej čeno. Pozabite moje pretnje. Bodiva Ali hočete? — Hočem . .. Torej: vam Sandriga . . . meni Bianko. Jaz vam pustinj njega in vam prisežem, da se mu ne bo zgodilo nič žalega . . vi pa dajte meni njo . . . Ali hočete? Trepetajoča mati, razuzdana vlačuga je odgovorila: — Hočem! — Dobro! Nehajte se tojej vznemirjati. Kmalu pride ura, ko Bianka ne bo več stala med vatni in vašo ljubeznijo. Najin dogovor torej velja? Intperijo je izpreletel globok trepet; morda je bil poslednji drhtljaj njene materinske ljubezni. Bembo jo je kar požiral z očmi: Naposled je dejala predrzno in strastno: -Veljal.., In Bembo je odšel, nade pijan, kakor je odšel Sandrigo, pijan naslade . . . govorila za ničevo irf nere-prijatelja, bodiva zaveznika. XLII. Obzidje governolsko. Roland je bil potegnil k sebi veliko mizo, za katero je še par trenotkov prej sedel ob strani Ivana de Medičis, ter se s hrbtom naslonil v kot šatora. Kroginkrog njega so se gnetli in homotali, tulili in mahali častniki Velikega Vraga. Zunaj je vstajal krik in hrup po vsem taborišču. — Izdaja! K orožju! Ti klici so se razlegali od vseh strani. Vse to se je zgodilo v par trenotkih. Roland je držal v desnici svoj težki bojni meč. Ta meč, ki se je zdel v njegovi žilavi roki lahak kakor peresce, se je vrtel z bliskovito naglico ter odbijal in zadajal udarce. Trije izmed napadalcev, ki so hoteli zlesti na mizo, so že ležali in močili s svojo krvjo tla šatora, ki jih je razlito vino barvalo z rdečimi lisami. Med tem pa je njegova levica za hrbtom srdito dregala v šatorovo platno. Napadalci so nenadoma navalili s podvojenim gnevom. Besni kriki so trgali zrak. Ves ta trušč pa je prekričal glas Velikega Vraga: — Ubijte ga! Ubijte ga! . . . Kakih deset častnikov in vojakov je skočilo na mizo in planilo nad Rolanda. Deset mečev je zamahnilo po njem . . . Toda on je bliskoma izginil. — Padel je: so zarjuli napadalci. — Zdaj ima! je kriknil neki oficir. — Ušel je I je zatulil Veliki Vrag! Drži ga! Ubij ga 1 ... In bled od gneva je pokazal z roko na širok razpor, ki je zijal v steni šatora. Dočim se je branil nasprotnikov, je Roland z bodalom, krčevito stisnjenim v levici, razrezal platno, in v tistem hipu, ko bi ga bili morali posekati, je izginil skozi razpor, ki ga je bil napravil z ljutim naporom v višini cele svoje postave. Šator je bil popolnoma prazen. _________________________________ (Dalje.) On sicer ne bo imel nobene škode, pač pa bomo morali trpeti mi kmetje, ki smo se vsedli na njegove limanice. Iz Celja. (Odgovor .Slov. trg. društvu", v Celju). Ni naš namen, škodovati .Slov. trg. društvu", vendar pa moramo odgovarjati na poročilo gosp. tajnike pri občnem zboru dne 22. aprila t. 1., v katerem se zaletava v .Klub slov. trg. sotruduikov". Ne vemo, ali ni imel kaj drugega poročati, ali pa je hotel nalašč šikanirati trg. sotrudnike. Da ne bo javnost v dvomu, zakaj se je ustanovil .Klub slov. trg. sotrud-nikov", hočemo o tem na tem mestu malo obširneje govoriti. V Celju se nahaja okolo 30 slov. trg. sotrudnikov, ki se do lanskega leta niti medsebojno dobro poznali niso. Radi tega so se slov. trg. sotrudniki organizirali in sklenili, kolikor mogoče delati na olajšanje svojega stanu in gojiti družabno življenje. Organizacija trg. sotrudnikov pa najbrže ni bila povolji slov. trgovcem. Drugače si ne moremo razlagati, čemu so trgovci en mesec po organiziranju trgov, sotrudnikov, začudeno vprašali, čemu se je ustanovil .Klub slov. trg. sotrudnikov". Slov. trgovci so namreč smatrali klub kot nekako konkurenco trg. društvu. Toda slov. trg. sotrudniki kljub temu niso hoteli izvajati konsekvenc in so se odzvali povabilu trgovcev, naj pristopijo vsi k .Slov. trg. društvu" in se udeleže občnega zbora. Razšel se je tudi klub sam. Sedaj pa vprašamo .Slov. trgov, društvo", kaj je storilo za nas. Mislili smo, da bo novi odbor .Slov. trg. društva" kaj več storil za nas, pa tudi ta nima časa. Trgovsko društvo v Celju bi se lahko naravnost imenitno razvijalo, a zato je treba dela in požrtvovalnosti. Društvo bi imelo lahko svojo posredovalnico za brezposelne pomočnike, imelo bi lahko svojo čitalnico in knjižnico, prirejalo lahko učne tečaje in predavanja. Ob sezoni bi imelo tudi lahko svoje plesne vaje. Namesto, da se gospodje ob gotovih prilikah spodtikajo ob .Klub trg. nastavljencev", naj bi si raje poskrbelo svojo društveno sobo. Brez truda se tudi čevelj ne obuje. Iz Novega mesta nam pišejo: V Ljubljani ste se čudili, da smo se v Novem mestu pri letošnjih volitvah tako .odrezali". Dolenjska metropola, toliko časa napredna trdnjava, pa je padla! Vam se to morda čudno zdi, nam pa čisto gotovo nič. Tistega meščanstva, na katerega je bila naša metropola svojčas tako ponosna in kakor-šnega imajo na pr. še v Metliki in v Kranju, pri nas že zdavno ni več. Tistih par liberalnih trgovcev in posestnikov, kar jih še imamo, se vidi ali po gostilnah, kavarnah, ali pa po — farovžih in samostanih. Sicer pa ima naše mesto značaj uiadniškega mesta večinoma birokratskega kalibra. Da nimamo še par zavednih odvetnikov, in Sokolov, bi nas že zdavno črni vrag pohrustal. Kar umevamo pod besedo .naši meščani", so poleg kričanja po gostilnah, kvečjem le še takrat narodni kadar se jim iz dolgega časa zazdi potrebno, v naprednih listih koga ki je bolj napreden, ubiti, ker temu ali onemu mogotcu noče kloniti tilnika. O očetu Štemburju dobro vedo, kako se napram duhovnikom, ki k njemu zahajajo, norca dela iz liberalcev; pa poglej doli v Kandijo! V največjem blatu roma cela procesija liberalcev k očetu Štemburju, druge res narodne gostilne v mestu samem pa samevajo do pozne noči; šele ob povratku iz Kandije se jih kak dobrovoljček še spomni, da tamkaj razvija modrosti, ki se jih je nabral pri očetu Štemburju v Kandiji. — Tako ni čuda, če se za sedanje volitve ni nobena živa duša nič brigala. Jarc in klerikalci so imeli ves čas po vsej okolici shode, pri nas v metropoli smo pili, jedli, politizirali in — spali. Pa še več se je grešilo. Nekateri, ki jih ob 2. zjutraj čuješ v kavarni preklinjati klerikalce, so za časa volitve naravnost agitirali za — Jarca. Tako je na pr. sin nekega naprednega gostilničarja svoje prijatelje rotil, češ. da je vsak osel in tepec, ki ne voli Jarca. Vsak tak je vreden, da se mu pljune v obraz, kajti Jarc je domačin, on bo še kaj naredil za Novo mesto, kaj pa bo oni Belokranjec naredil za Novomeščane. Le oziri do njegovega vobče spoštovanega očeta in njegovega odločno naprednega brata nam narekujejo pardon, da tega naprednjaka ne imenujemo s polnem imenom. Ampak bo treba vse te lepe naprednjake spraviti na beli dan, da jih bo svet znal primerno ceniti. Iz Ruprč Vrha pri Novem mestu nam poročajo: Naš novi kaplan iz Šmihela hoče biti še večji svetnik, kot je bil njegov prednik Frolich. Na dan državnozborske volitve je pustil taro in šolo, pa je kolovratil okrog Štern-burjevih dveh gostilen, dajal volilcem glasovnice, jih pisal in jih brez pooblastila vsiljeval takim, ki niso imeli namena voliti Jarca. Pri nas je napovedal verouk, otroci so ga čakali in čakali in čakali, a kaplana ni bilo od nikoder. Vprašamo c. kr. deželni šolski svet, kaj bi se v tem slučaju zgodilo naprednemu učitelju, če bi že celi teden preje po vzorcu tega verouči-telja agitiral za svojo stranko, na dan volitve pa kar celi dan .šprical" šolo? Drugi dan bi imel že disciplinarno preiskavo na vratu tretji morda že — vrv. Kastelicu, kaplanu iz Šmihela pri Novem mestu se v tem slučaju ne bo nič hudega zgodilo ; če ne c. kr. deželni šolski svet, pohvalil ga bo sam Schwarz za to, ker je pustil otroke brez verouka. Iz Vrha pri Novem mestu nam poročajo: Šrnihelski kaplan Kastelic je od sile pobožen božji namestnik. Par dni pred volitvami je prišel k nam nekega bolnika obhajat. Kakor veste, je tako obhajilo pri nas na deželi nekaj posebno svetega, vsaj nas duhovniki uče, da ob taki priliki neso samega živega boga kot zadnje tolažilo in zadnjo popotnico onemu, ki se v bolečinah poslavlja od tega sveta. Naj že kdo veruje, da takrat duhovnik res nese samega živega boga, ali naj dvomi o tem, resnica je, da je na tem obredu res nekaj posebnega, zlasti za ljudi v takih krajih, kot smo pri nas. Cerkev predpisuje duhovniku na tej poti posebne stroge odredbe. Kaj pa je naš kaplan naredil ? On je to priliko porabil za volilno agitacijo in se pri tem svetem opravilu tako daleč spozabil, da je kršil cesarsko postavo, ki pod kaznijo določa, da se na volilce ne sme s pritiski uplivati. Kaplan Kastelic pa je kmetom zabičal, da n e smejo drugega poslanca volit, kot le klerikalnega Jarca. Mi na Vrhu, to je kraj, o katerem pravijo, da je celo bog nanj pozabil, nismo bogve kake luči modrosti; ampak toliko smo pa le vendar zagotovljeni, da vemo, da če prinese duhovnik samega živega boga bolniku zadnjo uro, vsaj takrat ne bi smel agitirati, najmanj pa bi smel komu ukazovati, koga naj voli, ali koga ne sme voliti. Ker se je kaplan Kastelic tako lepo vpeljal v naši fari, bo treba že zdaj malo bolj paziti, če tudi on ne zahaja kam v zelnik, kot je to njegov prednik delal. Iz Semiča. Jarc je imel strah pred volilci. — V nedeljo 11. t. m. je imel napovedan javni shod. Ko je prišel v Semič, se je zbal javno nastopiti; skril se je v župnišče ter tam koledval svojim par backom, katere je moral sam loviti okolu cerkve, tako da so ga bili primorani poslušati. — Nato je udrihal čez vse, kar je naprednega mišljenja, posebno čez Majerleta, rekoč: takega bodete poslali na Dunaj ki še nemško ne zna itd. na kar je dobil kratek odgovor. Pripeljal je tudi seboj Matjašiča, vulgo »Coklar" da mu je odobraval in pritrjeval ker mu drugi niso hoteli. Največ je govoril o ljubljanskih liberalcih, češ, kako so hudobni, pa kako so delali z ubogimi nunami ob občinskih volitnah, da so jih pljuvali, konje plašili itd.; sploh kar je govoril ni imelo nobenega smisla, tako neumnih čenč še sploh nismo slišali. Volitve so se vršile natančno po škofovem receptu. Že v nedeljo so hodili klerikalni podrepniki po vasi in so podpisavali glasovnice. Eden je celo jemal glasovnice na dom. Isto se je godilo na dan volitev. Kaplan je imel nasproti volilne komisije kar celo svojo pisarno. Sploh je klerikalni aparat izborno funkcijo-niral. No ja! Kar ni dopuščeno drugim, to je dovoljeno maziljencem. Ako bi smeli kmetje pri nas voliti svobodno, bi dobil Majerle čisto gotovo večino. Saj je dobil brez vsake agitacije okolu 80 glasov, dočim jih je dobil 1. 1907. napredni kandidat samo 14. Obenem vprašamo tudi slavno poštno ravnateljstvo v Trstu, ali je dovoljeno pismonoši radi agitacije zamuditi pošto kar za celo uro. Siavlje napredne zmage pri včerajšnji volitvi za državni zbor je praznovalo včeraj zvečer v veliki dvorani hotela »Tivoli" mnogobrojno ljubljansko občinstvo z velikim navdušenjem. Večer je otvoril dež. posl. in predsednik nar. napr. stranke dr. Tavčar s pov-znešenimi besedami, katerim so sledile dolgotrajne ovacije in živahni »Živio" klici, nakar so govorili še tudi novoizvoljeni poslanec advokat dr. Ravnihar, prof. Reisner in mestni tržni nadzornik Ribnikar. Občinstvo je z zanimanjem sledilo govorom gosp. govornikov in burno pritrjevalo načrtom, ki naj bi obvarovali i v bodoče belo Ljubljano pred klerikalnimi manevri. Znani Makso Bradaška je bil včeraj celo dopoldne na nogah. Dasi ni imel dopusta je vendar — ne vemo na kak način — dobil čas, da je pri »Bavarskem dvoru" agitiral za dr. Gregoriča. Pri finančni direkciji, kjer je Bradaška uslužben, je toliko dela, da uradniki ne vedo, kje jim glava stoji, Bradaška pa vkljub temu zapravi lahko celo dopoldne za klerikalno agitacijo. Kaj ko bi si kak napreden uradnik dovolil tak dopust za agitacijo v prilog naprednemu kandidatu? Nemci In ljubljanska ožja volitev. Dr. Eger bi bil silno rad videl, da bi bili Nemci včeraj volili dr. Gregoriča. Vse je kazalo, da se bo zgodilo po volji dr. Egerja. Toda v zadnjem trenotku se je vse podrlo in potem se je storil znani sklep, da Nenrci oddajo prazne glasovnice. S tem je v zvezi tudi odstop dr. Egerja od predsedništva nemškega kranjskega »Volksrata". Kdo je vesel — Johann Lauter zakaj ? ker je slavna vlada ugodila želji klerikalcev ter jim podelila pravico do nadaljnega priziva glede občinskih volitev z odložilno močjo. In misli si Lauter, da sedaj sme zopet par mesecev magistrat vladati, ko je plačilo za njegovo delo s klerikalci in Nemci še daleč. Mož kaže zopet več arogantnosti, toda zapomni si naj, da pride tudi zanj dan plačila. Med tem mu bodemo vsi posvečali malo več pozornosti. Škandali klerikalnega moža v Sp. Šiški. Jutri poročamo o nečuvenih škandalih, Id jih uganja nek katoliški mož po Sp. Šiški. Za danes moremo le toliko povedati, da je bil dotični katoliški mož eden med glavnimi kri- čači na dr. Šušteršičevem shodu v Zg. Šiški in da je vsaki dan pri treh mašah v Ljubljani. Nečuvena lopovstva moščan-skega župana Oražma. Volilni imenik v občini Moste je že od 4. junija na vpogledu, Napredne stranke so že takoj v začetku zapazile, da je volilni imenik silno nepopoln in sestavljen na korist klerikalcev. Nečuveno lopovstvo od strani Oražma pa je, da je sedaj naenkrat izjavil, da ta imenik, katerega je sestavil sam, ni za nič in da bo treba sestaviti novega. Nam je dobro znano, da je Oražem nenadoma sestavil tak imenik, samo da bi na ta način zavlekel volitve. Oražem se namreč boji predstoječega poraza. Državnozborske volitve v Mostah so namreč pokazale, da klerikalci v Mostah za občinske volitve ne morejo pričakovati ničesar drugega, kakor strahovit poraz in da bo Oražmu za vedno odklenkalo. Toda Oražem naj si zapomni, da ga tudi to lopovstvo ne bo rešilo. Razkritje velikih sleparij v Spodnji Šiški. Z ozirom na naša zadnja poročila, je uredništvo naše podružnice v Sp. Šiški dobilo iz Ljubljane pismo, ki ga z malimi izpremembami doslovno priobčujemo: »Ko sem v »Jutru" čitala novico o razkritju sleparij v Sp. Šiški, sem bila vesela, da je njo, ki je tudi po Ljubljani toliko zlega zakrivila^ vendar le dosegla roka pravice. Žrtev te Ane Kranjc je tudi neka rodbina nedaleč od Gradišča. Oče dotične družine je v državni službi in je bil tako velik prijatelj te lepe Ane. da se je zadolžil, vsled česar trpi že zdaj cela rodbina. Njegova soproga je dobivala obvestila, da ima dotični sestanke z Ano in naj gre to preprečit. Toda soproga se je tega koraka bala, ker ji je mož zagrozil, da jo ubije. Odkar je postal Anin prijatelj je bil doma v rodbini kot sam hudič. Zahajal je v gostilne v Vodmat in je otrokom dajal pisma, da so delali skupne sestanke. Bog je pravičen, vsaj da je prišla ta zadeva vendarle na dan, predno ni bilo še več žrtev. Da je prišlo to v javnost, bo tudi »Jutru" marsikatera rodbina hvaležna." — Kakor vidimo, bodo prišle še lepe stvari na dan. Kdor ve o tem slučaju, zlasti kar se tiče sleparij, kaj natan-čnejega, naj se zaupno obrne do uredništva podružnice »Jutra „ v Spodnji Šiški. Učiteljsko potovanje na jug. Tajnik Slov. Šol. Matice nas prosi za objavo sledečega obvestila: Udele- ženci skupnega potovanja se snidejo dne 20. avgusta 1.1. ob 8. uri zarano v Trstu v hotelu Balkan. V Trstu se prične šele skupno potovanje, ki se sklene v Zagrebu. Udeleženci naj javijo čimprej g. ravn. H. Schreinerju v Mariboru, od katere postaje do Trsta in do katere postaje od Zagreba si žele vozni listek po znižani ceni II. ali 111. razreda. Daljše obvestilo sledi. Mariborski Ciril-Metodovi podružnici ste priredili 11. junija veliko slavnost, ki se je vkljub izredno slabemu vremenu prav dobro obnesla in dala čez 1500 K čistega dobička. K temu lepemu uspehu so nam pripomogla številna darila v denarju, vinu in dr., posebno pa izvanredna požrtvovalnost naših dam in gospodov, ki so sodelovali pri različnih šotorih in oddelkih. Tukaj ne smemo pozabiti častitih šolskih sester, ki so nam vprizo-rile nad vse srčkano otroško predstavo in tudi ne naših »Sokolov" in pevcev, ki so nam pomagali do najlepšega moralnega uspeha. Ker nam ni mogoče, da bi se zahvalili primerno vsem dobrotnikom in sodelovalcem posebej, storimo to na tem mestu: hvala Vam prisrčna vsem, kot plačilo naj Vam bode zavest, da ste storili to v rešitev naše obmejne šolske mladine! Odbora podružnic. Za »Družbo sv. Cirila in Meto da" nam je izročila vesela družba Kranjcev in Štajercev pri »Novem svetu" 3 K. Živeli! Kresna veselica v Švlcariji dne 25. t. m. zvečer, ki jo priredi telovadno društvo »Sokol" v Ljubljani, obeta postati prijetno zbirališče vsega narodno čutečega občinstva. Predpriprave za to veliko veselico so v najboljšem tiru; kakor je v telovadnici večer za večerom največje vrvenje in vadenje, tako je tudi po raznih društvenih lokalih večer za večerom živahno delovanje in posvetovanje. Kakor vsako leto, postavljeni bodo tudi letos raznovrstni šotori za pivo in vino in veselični odbor je skrbel, da bo v tem oziru na razpolago najboljša kapljica; nadalje za jestvine, mrzle in gorke, za slaščice, kavo, tobak in cvetke; v šotorih bodo vrle naše narodne gospe in gospodične z dodeljenimi jim brati Sokoli stregle občinstvu. Ako je prevzela vodstvo v tem oziru velezaslužna gospa dr. Tavčarjeva, pač jamči za najlepši uspeh. Preskrbljeno bode za zabavo. Igrala bode polnoštevilna »Slovenska filharmonija", v dvorani bo ples; mra-momate skupine iz življenja starogrške telovadbe bodo gotovo vsakega zanimale, nič manj pa tudi nastop izbranih telovadcev s kiji. Druge točke prezanimivega programa objavimo prihodnjič. Vzpričo velikanskega dela in truda, ki ga ima »Sokol" s to prireditvijo, je pričakovati, da izkaže slavno občinstvo delu in trudu priznanje s tem, da se veselice v čim največjem številu udeleži. Sokol I. priredi 2. julija na Ledini javno telovadbo z ljudsko veselico. Sodeluje celotna »Slovenska Filharmonija". Predpriprave so v polnem teku. Po mestu vlada živo zanimanje za prireditev. — Sokol I. je založil krasne štiribarvne plakate v velikosti 90 X 120. Po ideji originalni in so povsod uporabljivi. Novomeška sokolska župa priredi dne 2. julija 1. 1911. v Črnomlju svoj III. župni zlet. Spored: 1. Ob 4. uri popoldne prihod društev. 2. Ob pol 5. uri popoldne sprevod po mestu. 3. Ob 5. uri popoldne javna telovadba, a) proste vaje članstva, b) telovadba na orodju, c) vzorna vrsta. 4. Ljudska veselica. Metliška mestna godba. Paviljoni za pivo, vino, jestvine, kavo itd. Petje, ples in prosta zabava. Srečolov. Zlet se vrši ob vsakem vremenu. Vspored I. produkcije gojencev Glasbene Matice v sredo, dne 21. junija; 1. Mendelssohn: Pomladanska pesem. Na klavir igra gdč. Ana Bartl, (Šola gospe V. Talichove, VI. razred). 2. Bellini-Dancla: La straniera. Na gosli svira g. Leopold Armič. (Šola g. J. Vedrala, III. razred). 3. a) Berger: Romanca, b) Mendelssohn: Pesem brez besed.v Na klavir igra gdč. Ivana Lampe. (Šola g. Fr. Gerbiča. VI. razred). 4. M. Kohler: Mazurka. Na gosli svira g. Karel Planinšek. (Šola g. J. Vedrala, III. razred). 5. a) A. Lajovic: Cveti, cveti rožica, b. J. Ravnik: Vasovalec, c) dr. G. Kreg: Tam zunaj je sneg. č) dr. B. Ipavic: Pozabil sem mnogo-kaj dekle. Pesmi. Poje g. Josip Rijavec. (Šola g. M. Hubada, II. razred). 6. V. Popp. Sonatina za flavto. Svira g. Oton Kollaritsch. Na klavir spremlja g. Ciril Ličar. (Šola g. A. Breznika, V. razred). 7. a) Šchubert: Iz »Moments mušicales" št. 5. b) Mac-Dowell: Ples čarovnic. Na klavir igra gdč. Melita Šivic. (Šola gdč. J. Chlumecke, VI. razred). 8. H. Gbtz : Arija iz opere »Ukro-čenje ženske". Poje gospa Mira Zirov-nikova. (Šola g. M. Hubada, III. razred). 9. J. B. Singelče: Fantazija iz Gouno-dove opere »Faust* za gosli. Svira g. Karel Pogorelc. (Šola g. J. Rezeka, IV. razred). 10. Dvorak: Kmetska balada. MALI LISTEK. MARA TAVČARJEVA: Mož iz davnine. (Konec.) Ali ni prišla v našo vas slepa reva, rekla je, da zna prerokovati in klicati duhove iz onega sveta ? Ljudje so drli k njej, tipala je po žuljavih rokah in pripovedovala vse mogoče. Kajpada, verjeli so ji. Vso vas je zmešala in celo meščane. Za denar je klicala duhove, goljufala vse po vrsti, a goljufala ni žandarjev. Prišli so, prepričali so se o njeni zvijači in jo odpeljali v zapor. Dekletom in fantom je dajala rože za ljubezen. Eno revo je tako zbegala, da se je utopila. Duša neporojenega otroka, pa se je pridružila četi na Kleku. Saj to veste, da se potikajo duše neporojenih otrok po gorah in čakajo sodnega dne, da obsodijo svoje matere, ki so j.h zamorile. Duše rojenih, a ne krščenih otrok pa so more. Poznal sem žensko, katera je imela tako rožo. Le v viharnih nočeh razpre svoj cvet, visoko gori v Gorjancih. Imela je rožo, rabila je njeno Čudodelno moč, pa pekla jo je vest, šla je k spovedi in povedala o pregrehi. Za pokoro je morala o polnoči k studencu in lase čez glavo v vodi držati. Storila je tako in kaj je bilo, na vsakem lasu je visela duša. Zamorila je eno dušo, a po njej tisoč drugih svojega zaroda. In te neporojene duše so razdrobile nečloveško mater v solnčni prah. Jaz imam knjigo planetov, tam je vsakemu človeku prerokovano življenje. Kar je meni pisano, se je vse izpolnilo do pičiče. Ali nisem star 80 let, ali nisem bil pod sedmimi kralji in cesarji, ali se nisem oženil in priženil otroka? Tudi prst sem si presekal, kakor je zapisano. Ali nisem učen človek, zdravil sem ljudi in živino, delal orodje, stroje, vozove, kolesa, stole, mize in omare, ali nisem pisal pobotnice in pogodbe. 24 krat sem pisal na Dunaj ministru in cesarskim komornikom, zavidali so mi sovražniki srečo, da pišem tako, da berejo na dvoru. Branil sem polje in vinograde pred točo, ovajal sem coprnice, razlagal o planetih in prerokovanju, nehvaležni svet pa mi je prodal posestvo na dražbi, da sem moral pod tujo streho. Šel sem v kancelijo, hodil sem od Poncija do Pilata, govoril sem o vseh dobrotah, katere sem izkazoval; nazaj mi dajte, kar ste mi vzeli, sem rekel. Ali ne stoji v sv. pismu zapisana postava: dajte cesarju, kar je cesarjevega in bogu, kar je božjega, a meni, kar je mojega. Zapodili so me, češ, norca ne poslušamo. Delal bi, delal, varčeval in branil posestvo dolga. Mi ti nismo zapravili očetove zemlje, zapravil si jo sam. Ali poznaš priliko iz evangelija o zakopanih talentih ? Zakopal si jih, sedaj imaš beračijo. Kume, zgrešil si življenja pot, obžaluj, spokori se in popravi svojo zmoto. Govoril sem kancelistom, da me je oderuh pregnal iz lastne hiše, pobotnice so bile krivične, a pomagalo ni nič. Šel sem domov lačen in žejen, plakal sem tri dni in tri noči, v srcu pa sem občutil neskončno bolečino preganjanja in krivice. Sestra mi je postavila to barako. Denarja mi ni dala, zapravil bi ga v loteriji, je pisala Delal bi delal, pa bi kaj imel. Mlad si bil, najlepši fant v devetih vaseh, nerodno si živel, neumno se ženil. Kovač si bil, pa bi si srečo koval. Vzel sem pero v roko in pisal na Dunaj. Pisal sem 14 dni, popisal 50 Eol. Začel sem pri rojstvu, končal pri eraški palici. Obtožil sem oderuha in gospodo, katero je podkupil z denarjem, da si je prilastil moje posestvo. Pisal sem, kako ravnajo z reveži, ki iščejo pravice. Pravica je samo za bogatine, sem rekel. Reveža puste cele dni čakati pred vrati, ako zinejo, ako godrnajo, jih zapode kakor pse, ali pa jim obetajo ječo. Pritožil sem se ministrom, da so mi v kanceliji nakazali 6 teden- ski zapor, ker sem pisal revežu prošnjo, da ga pomiloste. Prosil sem po-miloščenja, star sem, revež sem, noge imam zavite v cunje, jopič prevezan z vrvjo. Če moja prošnja ne bo uslišana, naj me pokličejo na Dunaj. Raje sem na Dunaju obešen, kakor tukaj eno minuto zaprt, sem pisal. Sovražijo me, zastrupili bi me. Štirinajst dni sem pisal. Iskal sem človeka, ki bi mi naredil naslov. Tri dni sem ga iskal, vsak se je branil napisati par besedi, ker sem povedal kam in kaj sem pisal. Končno sem našel študenta v Novem mestu. Lep fant je bil, lep kakor zarja. Poprosil sem ga, povedal sem mu, zakaj se gre, šel je, sedel je in napisal z zlato tinto. Parkrat sem rekel, študent usmiljen si, velikodušen si, bog ti bo dal srečo in blagoslov. Peljal me je med dijake, dali so mi jesti in piti in nekaj denarja na pot. Kjerkoli sem hodil, sem hvalil novomeške dijake. Temu je dolgo, bog ve kje hodijo ti moji znanci, visoki gospodje že morajo biti in moja molitev jih spremlja. Eden me je celo naslikal, prav takšnega, kakoršen sem stal pred njim. Fant roko imaš, sem rekel, in glavo na pravem kraju, glej, da jo boš prav porabil, da se ne boš zapisal med antikriste in prostozidarje, zakaj levi hodijo okrog in čakajo, da bi koga požrli. Odgovora sem dolgo čakal. Poi glejte, vse listine so prišle nazaj. Bral so jih in razsodili prav salamonsko. Pripovedoval vam ne bom, moje oči niso za jok, prestare so in od solz osušene. Spomin mi kliče mladost, ona lepa leta, ko sem bil srečen, a sedaj, ko se staram in nagibam v grob sem nesrečen, kakor Kajn, Ta kos vrta je moje veselje. Pameten sem, pa so me spoznan za bedaka. Zapisali so, da boleham za paralitičnim bebstvom. Ali je to pravično? Molčim, trpim in prenašam svoje gorje. e Ko me bodo položili v grob, ^ zemlja ne bo težila, a težila lxl5ugo, krivica, katero so mi nalagali nagorja. da sem trpel neskončne muke KoreC) Rekel sem, saj moram blt2e kdaj če ste tako zapisali. Ali ste _ slišali, da je norec tisti, k«te norec znajo za modrijana? Alt . ■ p0 tisti, ki je bil v mestu, n hya_ vrvi in tvegal življenje. P* . m tve. lili, da |e iuda Človek- J« sem gal življenja, ‘ska,£e|n Pr daj bog norec. Ha! Ha! Pamet vam a.j in sveta Katarina, sem tckci, na tla in šel. . nrikazal Od takrat se nisem več p v kancelijo. --i-cii in vpra- Na pošti sem se oglasil m h šal če je moja Kata kaj pisala. OJ beiniva Človek. .U i^.f cSo- dična. V zlate okvirje bi jm u Na klavir igra gdč. Jela Repič. (Šola gospe V. Talichove, VIII. razred.) 11. a) Brahms: Zaman pod oknom, b) A. Lajovic: Zacvela je roža. c) K. Goldmark: Studenček. Pesmi. Poje gospa Mira Zirovnikova. (Šola g. M. Hubada, III. razred,). — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Za ono občinstvo, ki hoče v pokritje stroškov kaj prispevati, so sedeži v sprednjih parter-nih vrstah in na desnem in levem balkonu po 1 K in v srednjih parter-nih vrstah in v srednjem balkonu po 40 li reservirani. Ostali sedeži v parterju in na galeriji ter prostori na stojiščih so prosti. Popravljamo. Naša vest v včerajšnji številki našega lista, da se je um omračil pleskarskemu mojstru g. Fr. Oražnu, ne odgovarja resnici. Elektroradiograf „Ideal“ na Franca Jožefa cesti ima danes in jutri nov program z jako zanimivimi točkami. Jutri koncertira »Slovenska filharmonija" od 7. do pol 9. v dvorani, od pol 9. na vrtu. V petek nov spored: večer smeha. K zadnji predstavi zvečer na vrtu dodatek: „Skan-dal“ (drama iz življenja). Izgubljena je v Sp. Šiški sesalka °na in bolesti. Moje srce je prazno, «akor izgorena svetilka. Včasih zaiskri c zadnja moč v žilah, stisnem pest, udaril bi krivičnika, ki je kriv, da ča-Kam na drobtine, ki padajo raz tuje “1‘ze. Umiram v zapuščenosti in rev-scim, a moji otroci se klatijo po svetu 2a kruhom. . Oj, zvezda, ki se prva ozreš na ojo revno streho, pozdravi mojo in°d m rCCi da na n^° noC stonif k ,fe °PrI 113 Palico in opiilii V baJ!°- Pri sv. Jurju se je vse '„VeČfm Zj0n in vabil v soglasje Podružnice daleč naokoli . . stru, kršč. soc. W e i 6 k i r c h n e r j u, ki je kandidiral in propadel v obeh okrajih. Propadel je tudi krščanski socijalec dunajski župan dr. Neu-mayer proti Jsoc. demokratu Schiglu. Izvoljen je dalje soc. demokrat Forštner proti krščanskemu socijalcu Kunschaku, nemški naprednjak Vaber proti načelniku krščanske socijalne stranke princu Lichtensteinu, izvoljen je dalje soc. demokrat Folkert proti kršč. socijalcu in nemški naprednjak Pollauf proti kršč. socijalcu. Izmed krščanskih socijalcev je pri današnji volitvi zmagal le popolnoma brezpomembni možakar Khun. — Heilinger, ki je sicer tudi zmagal, je kandidiral kot samostojen klerikalec. Mlstelbach, 20. junija. Tukaj je propadel krščanski socijalec Gefl-mann proti nemškemu nacijonalcu Wedra. Krems, 20. junija. V Kremsu je zmagal socijalni demokrat Schlinger proti dosedanjem krščanskem socijalcu Weidenhoferju. St. Polten, 20. junija. Tu je zmagal socijalni demokrat Polke proti krščanskemu socijalcu Schmiedu. Celovec, 20. junija. V okolici je propadel bivši poslanec socijalni demokrat Lukas proti nemškemu nacijonalcu Lut-s c h o u n i g u. V Sv. Lenartu je zmagal socijalni demokrat Pon-gratz proti dosedanjemu poslancu krščanskemu socijalcu Walcherju. Gradec, 20. junija. Tu sta izvoljena nemška nacijonalco Wastian in Hoffmann von Wellenhoff. Lipnca, 20. junija. V Lipnici je zmagal znani nemški kričač Malik proti nemškemu nacijonalca Rau-terju. Bregenz, 20. junija. V Bregencu je propadel znani krščanski socijalec Drechsler proti naprednjaku Kienzu. Beljak, 20. junija. Tu je izvoljen socijalni demokrat Riese. Trst, 20. junija. V Trstu sta zmagala s pomočjo Slovencev socijalista Plttoni in Oliva, v drugem okraju pa je zmagal laški nacijonalec dr. G K*- »s -- 7} SV« S ? 2* a &•* g. K ^ imm f... Ustanovljena = leta 1882. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranilnični račun štev. 67.626. Fotografske aparate in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija ===== „Adrija“ = v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5. Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. — — Ceniki so na razpolago. Ustanovljena leta 1831. JX oj večja, zavarovalnica avstro-ogrHke državo Ustanovljena leta 1831- C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19.215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 10 milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron. Del. glavnica: K 5,000.000. LInU|aaska kreditna banka v L|nU|anL Stritarjeva ulica m te v. 361. ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici. j Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*1» lo-