Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 12. ma]a 1958 Štev. 107. Leto XH. (XIX.) MARIBORSKI Cene 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 f Tel. uredništva in nprave 24-55 Izhaja razen ucdelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 99 JUTRA 99 In Potiskat Še razpravljajo o odločilnih evropskih krogih o nedavnem značilnem govoru vojnega ministra Woodringa, ki so ga v Italiji sprejeli naravnost kot svarilo in celo grožnjo, ko je znameniti angleški politik Winston Churchill spregovoril na nekem shodu v Manchestru v znamenju gesla »V obrambo svobode in mira«, ki je zbudilo pozornost predvsem v onih evropskih krogih, ki se čutijo radi tega prizadete. Tem in drugim važnim izjavam, ki jih niti ne omenjamo, ker jih je cela vrsta, je dalo neposrednega povoda češkoslovaško vprašanje, ki ga skušajo sedaj kar naenkrat rešiti na mrzlično hi-ter način, ne da bi se sporedno skušala razčistiti ter osvetliti problematika vseh kompaktnejc naseljenih narodnih manjšin. V obsežnem kompleksu načrtov in metod, ki se sprožujejo v zvezi s problemom sudetsko nemške manjšine, pa stopa v zadnjem času poleg Italije, ki ji pripisujejo možnost posredovalnega či-nitelja, v ospredje tudi Poljska. »United Press« doznava namreč, da si v Parizu zelo prizadevajo, kako bi pridobili Poljsko za to, da bi izstopila iz takozvane manjšinske fronte in da se v češkoslovaškem vprašanju zadrži vsaj nevtralno. Pred svojim odhodom v Ženevo je imel namreč francoski zunanji minister Bon-net precej dolg razgovor s poljskim poslanikom v Parizu Leskasijvičem, ki je takoj zatem odpotoval v Varšavo, da informira varšavsko vlado o teh razgovorih. Pa ne samo francoska diplomacija. Tudi londonski krogi kažejo težnjo, da pridobijo za mirno rešitev tega vprašanja najvažnejše države, ki so pri tem prizadete, v središču te akcije pa je Poljska. »Times« pišejo, da prevladuje v krogih angleškega, francoskega in češkoslovaškega poslaništva v Varšavi mnenje, da ima Poljska željo, da bi zboljšala svoje odnošaje napram CSR, da pa ni mogoče tega konkretno še razbrati niti ob zadržanju poljskih službenih krogov, niti ob pisavi poljskega tiska, ki je blizu vladnim činiteljem. Tudi »Daily Tclegraph and Morning Post« se dotika tega vprašanja ter izraža mnenje, da bo Poljska vendarle podprla željo Anglije in Francije za mirno rešitev češkoslovaškega vprašanja. Poljska je imela v zadnjem času precej neugodnih izkušenj z nemškimi manjšinami v Poljski, ki so se po vzoru henleinovcev združile v skupno narodnosocialistično organizacijo. Pa tudi z berlinske strani se vodi živahna akcija v smeri, da bi se dobil od varšavske vlade čim konkretnejši, jasnejši odgovor v zvezi s češkoslovaškim problemom. Tako poroča »Daily Ex-press«, da bo varšavska vlada še v teku tega tedna razglasila službeni obisk nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, ki bo v smislu informacij skušal doseči pri poljski vladi, da se jasno izjavi, kaj namerava storiti, če bi Nemčija podprla težnje sudetskih Nemcev. Doslej ni hotela namreč dati poljska vlada nikakšnega jasnega odgovora na to vprašanje. Zadnje tedne je skušala berlinska vlada dvakrat doseči iz Varšave jasen odgovor, ki ga pa ni bilo. Zaenkrat se zdi. da bo Poljska ostala v tem pomembnem vprašanju, ki vznemirja od anšlusa sem vso Evropo, še nadalje nevtralna, da ne bi pokvarila niti svojega prijateljstva s Francijo, niti svojega Prijateljstva z Nemčijo. Vprašanje je le, kako dolgo bo Varšava mogla ali hotela molčati. Nemčiia bi ra pot na vzhod ZOPET PAKT ŠTIRIH. — PRIPRAVLJENOST SODELOVANJA OSI BERLIN— RIM Z OSJO LONDON—PARIZ ZA CENO FRANCOSKO-RUSKE ZVEZE. BERLIN, 12. maja. V tukajšnjih krogih, ki so zelo blizu zunanjemu ministrstvu, zatrjujejo, da je bil namen rimskih posvetovanj med Hitlerjem in Mussolinijem v tem, kako najti sredstva za približanje osi Rim—Berlin demokratični osi London—Pariz, oziroma kako uresničiti pakt štirih, ki je bil leta 1923 sklenjen, pa ne izveden. Hitler in Mussolini sta se prepričala, da ni sedanji položaj za takšne diplomatične akcije neugoden. Pri tem sta se povsem složila glede osnov, na katerih naj bi bil zgrajen takšen pakt štirih. V tem oziru se bosta Berlin in Rim obojestransko diplomatično kar najbolj podpirala. Spričo tega je Mussolini pripravljen prepustiti Nemčiji v srednji Evropi večji vpliv, dočim bi Nemčija pod- Hull bo o prla Italijo v Španiji. Sodelovanje z Londonom in Parizom pa bi bilo možno le tedaj, če bi se priznali interesi Nemčiji in Italiji, ki so jih v Rimu označili kot življenjske interese obeh sil. Predvsem bi morali Francija in Anglija v smislu informacij pustiti Nemčiji prosto pot na vzhod in bi naj Francija na ljubo sodelovanje z Berlinom in Rimom likvidirala svoje zavezniško razmerje s sovjetsko Rusijo. Gotovo je, da se bo v tej smeri sprožila konkretna diplomatična akcija. Nemški tisk sicer konkretno ne govori o paktu štirih, vendar pa previdno namiguje, da bi bili Italija ter Nemčija pripravljeni za pogajanja z obema zapadnima velesilama. NEWYORK, 12. maja. »Baltimore Eve-ning« poroča, da se državni tajnik Cor-del Hull peča z mislijo, da bi odstopil, ker se ne strinja z Rooseveltovo poli- tiko. Te razlike so nastale v zvezi s špansko politiko USA ter italijansko-an-gleškim dogovorom. Eckenerieva akciia za preklic prepovedi i WASHINGTON, 12. maja. Sklep ameriške vlade, da se prepove izvoz helija iz USA, je zbudil v ameriških vojaških krogih presenečenje. Dr. Eckener, ki se mudi v Ameriki po nalogu Zeppelinske družbe v Friedrichshafenu, da izposluje dovoljenje izvoza helija, je izjavil novi- Sedaj pa se Ukrajinci avtonomiji VARŠAVA, 12. maja. United Press poroča, da je zbudila zahteva ukrajinske narodne demokratske stranke po avtonomiji v varšavskih krogih precejšnje vznemirjenje, ker je doslej prevladovala domneva, da so se Ukrajinci po kompromisu s poljskimi oblastvi pred 4 leti od- narjem, da še vedno upa, da se mu bo posrečilo pregovoriti ameriške kroge, ker bi pomenilo vztrajanje na tem sklepu uničujoč udarec vsaj civilni zračni plovbi. Dr. Eckener ostane še delj časa v Združenih državah ameriških, da nadaljuje s svojo akcijo. oglašajo z zahtevo po povedali zahtevi po avtonomiji. Ukrajinska narodno demokratska stranka, ki obsega 70 % od skoro 4 milijonov Ukrajincev živečih v vzhodni Poljski ugotavlja v svoji spomenici, da se je takrat sklenjeni ukrajinski statut v teku 4 let izkazal kot nezadovoljiv. Prezident Vargas strelja sam s strojnico na upornike RIO DE JANEIRO, 12. maja. Agencija Stefani poroča: Doznava se, da je pri za-tretju ponesrečenega puča »zelenih srajc« v Braziliji sodeloval osebno sam predsednik brazilske republike Vargas, ki je takoj, čim je izvedel za namero upora, organiziral upor in celo sam ravnal s strojnico, ko se je pred predsedniško palačo razvila dvourna bitka. V Nemčiji se čujejo grožnje z odpovedjo konkordata PARIZ, 12. maja. V nekem berlinskem brzojavu sprožuje »Figaro« vprašanje, če je Nemčiji sploh potreben konkordat z Vatikanom. To vprašanje so načeli tudi nemški službeni krogi. Odnošaji med papežem in Nemčijo so se zelo zaostrili ob priliki Hitlerjevega obiska v Italiji. Do- čim se je za časa Hitlerjevega bivanja v Italiji zamolčal papežev govor v Castell Gandolfu, so pričeli sedaj nemški krogi govoriti o maščevanju. V polslužbenih nemških krogih zatrjujejo, da bo Nemčija odpovedala konkordat, če ne bi papež spremenil svojega zadržanja. Neguš prispel v Ženevo ŽENEVA, 12. V. Bivši abesinski neguš Hailc Selasijc je sinoči odpotoval iz Anglije v Ženevo ob 13. uri in nadaljeval svojo pot iz Pariza in pričakujejo njegov prihod nocoj. Nameraval je potovati z letalom, kar sO mu pa zdravniki odsvetovali. Neguš bo nastopil danes v svetu DN kot abesinski delegat in bo protestiral proti temu, da se Abesinija likvidira tudi v okviru Društva narodov, napram kateremu je Abesinija poravnala vse svo- je obveznosti. Doznava se, da bo zahteval, naj bi svet Društva narodov poslal v Abesinijo svojo komisijo, ki naj bi proučila položaj v Abesiniji, katere problem naj se predloži v rešitev mednarodnemu razsodišču v Haagu. Doznava se, da bo predsednik Društva narodov Munters predlagal posebno resolucijo, v smislu katere naj se vsem članom Društva narodov priznala pravica, da se sami odlo čijo za aneksijo Abesinije ali pa proti. kavke Odprta noč in dan so groba vrata. V Spod. Radvanju 61 je umrla v 79. letu svoje dobe vdova po železniškem tesarju Neža Guzelj. Na Pobrežju, Nasipna ulica 62, je izdihnila vdova po železničarju Marga Davis, stara 72 let. V Studencih, Cankarjeva ulica, je preminil pre-vžitkar Josip Mažir, star 92 let. V bolnišnici sta umrli 25-ietna tvorniška delavka Marija štandeker in 19-letna delavka Gizela Stumpf. žalujočim naše sočutje! Popis stanovanj. Mestno poglavarstvo razglaša: V smislu zakonitih predpisov sc morajo pred tremi leti s popisom zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov zbrani statistični podatki radi nastalih sprememb popraviti s ponovnim popisom, ki se vrši v Mariboru v času od 16. maja do 16. junija 1938. Prebivalstvo se naproša, da gre popisovalcem, ki se bodo v navedenem času zglasili pri stanovalcih mesta radi popisa stanovanj in prostorov v vsakem oziru na roko. Popiso valci se morajo na zahtevo izkazati z legitimacijo mestnega poglavarstva Atari-bor, da so za to delo pooblaščeni. Vlomilec se zahvaljuje. Kakor smo v včerajšnji številki že poročali, so deslej še neznani storilci v noči na sredo izvršili tri vlome na Kralja Petra trgu. Kakor \ sedaj ugotovljeno, trpijo oškodovanci precejšnjo škodo in sicer so ‘ -govcu Viktorju Mavriču odnesli razno manufaktur-no blago, svileno perilo itd. v skupni vrednosti okoli 8000 dinarjev, tvrdki Tekstil Slavija manufakturno blago v vrednosti nad 3000 dinarjev. Pri lekarnarju Savostu, ki trpi radi vloma okoli 700 dinarjev škode, so našli listek: na katerem se vlomilec zahvaljuje za 100 dinarjev, ki jih je našel v blagajni. Pravi, da je denar nujno rabil. Besedilo je polno slovniških napak. Listek ima sedaj policija, ki vrši intenzivno poizvedbo. pjkfattu Občinske volitve V občini Vojvoda Putnik v srezu Do-boj je dobila lista Ilije Matiča (b. HSS) 348 glasov, lista Salke Brke (JRZ) 268 glasov. Vollnih upravičencev je bilo 916. volilo pa je 616 volilcev. Posebne šole za židovsko deco Dunajski župan dr. Neubacher je odredil, da se po vseh dunajskih šolali takoj oddelijo židovski otroci od arijskih. Istočasno je izšla odredba, da se za židovsko deco otvorijo posebne šole. Mestno kopališče »Del. politika« poroča v št.'40: »Za higijeno v mestnem kopališču. Iz krogov obiskovalcev kopališča smo prejeli. Že parkrat smo opozorili mestno občino oz. upravo mestnih podjetij, naj odpravi hi-gijenske nedostatke v mestnem kopališču in sicer zlasti v vročezračni kopeli, kjer ni preskrbljeno niti za pravilno ventilacijo, niti za čistočo. Včasih se naravnost gnetejo ljudje v obeh kabinah. Pot teče curkoma s teles in kaplja na leseno ogrodje in cementni tlak, kjer se vsled vročine izpariva in povzroča neznosen smrad. Ako bi bila v kabinah napravljena pri tleh izplakovalnn naprava, da bi se lahko cementna tla parkrat na dan pomila, bi smradu najbrž ne bilo. Razen tega ie treba pripomniti, da hodijo v vročezračno kopel ljudje preganjat hripo in podobne Turska državnika na Opiencu 25-Ietni giedališki jubilej Vala Bratine Turški ministrski predsednik Džalal Bajer in zunanji minister dr. Ruždi Aras, ki se že dva dni mudita na obisku v Beogradu, sta bila včeraj na Opiencu, kjer sta se poklonila na grobu kralja Ujedini-telja. Proti večeru sta posetila tudi na-lodno skupščino, kjer so jima priredili prisrčen sprejem. I pričeli • nr - m pesmi na sporedu. Dalje so nastopili trije naši, že dobro vpeljani violinisti: V. Ostanko-va z Fr. Gossec-ova »Tanibourin«, A. Lipovšek z Godardovo »Berceuse de Joce-lyn« in D. Rogi z D’Alardovo »Brindisi valse«. Vsi trije nadebudni violinisti so svoje točke podali s čisto tehniko, lepim tonom in dobrim muzikalnim razumevanjem. Soliste sta spremljala M. Klasinčeva P C. Cvetko. Dve mladinski ^esmi E. J. Dalcrozea »La belle chasse« in »Je t’aime bien« je ob spremljevanju k! virja podalo z vso nežnostjo osem ljubkih dekliških glasov. Tudi ta zborček je mojstrsko zražbal in spremljal naš "enadomestljivi Cvetko. Naša najmlajša oevka Ileana Forčesinova je ob spremljevanju klavirja (Cvetko) podala lepo in zelo občuteno s svojim lepim in nežnim glaskom Ch. Gou-nod-ovo romanco »Air de Siebd« iz opera »Faust«. Med posameznimi glasbenimi točkami so se vrstile recitacije. Posebro zanimanje je vzbudila Prof. Moulisova pesem »Maribor«, katero je pesnik, ki se je 1. 1919 mudil v Mariboru, posvetil našemu mestu. Pesem je rraitirala št. štib-lerjeva. Ks. Breščakova je podala H. le Regnierovo »Odelette«, M. Brezovškova Th. Gautierovo »Premier souriere du printemps«, E. Gračner Fr. Jammesovo »II va neiger«, L. Barle P. Verlainovi »Lede! est...« in »L’heure exquise« ter F. Mlakar P. Dupontovo »Les boeufs«. Vsem recitatorjem sc je poznalo, da živijo v duhu francoske poezije, v katero so ra znali vživeti, kot bi to bila njih domača — ter utrdili tudi dober sloves svojih profesorjev francoskega jezika. Zelo posrečen je bil zaključek sporeda z odlomkom iz Moličrove komedijo »Le Bourgeois« gentil-homme«, katerega sta podali E. Gračner in M. Venišnik z razumevanjem in v prožnem tempu. Svoji ulogi (prvi je podal »Arivista« in M. jourdaina, drugi pa učitelja filozofije), sta igralca podala z zelo posrečeno karakterizacijo ter spravila občinstvo v dobro razpoloženje. Akademija nam je ponovno izpričala, s kakšno vnemo in uspehom vrši mariborski francoski krožek svoje kulturno poslanstvo v našem mestu. Po akademiji je sledila čajanka s prosto zabavo. * Popravek! V torkovem poročilu o koncertu Nade Brankovič se je vrinila neljuba tiskovna napaka v odstavku o Schumannu. Stavek se mora glasiti avilno: Njen Schumann ni bil Schumann 14-letnega otroka, temveč ob klavirju osivelega umetnika. Prof. K. Pahor. t Anton Hočevar Zopet je omahnil na življenjski poti predstavnik starejšega rodu, vzornik domoljubja, poštenja in delavnosti: Na Pragerskem je preminil v častitljivi starosti 86. let daleč naokrog znani, spoštovani in priljubljeni bivši gostilničar ter po sestnik Anton Hočevar. Nepozabni pok. je bil vse svoje dni zgledno delaven, iniciativen, izboren gospodar. Dolgo vrsto let je bil gostilničar in posestnik v Stari Cerkvi pri Kočevju, vedno narodno zaveden, poštenjak, dobričina, da malo takšnih med nami. Sedmero otrok je vzgojil v strogo nacionalnem duhu. Tri hčerke so poročene s kolodvorskimi restavraterji v Mariboru, Ljubljani in na Jesenicah, do-čim živita dva sinova na pokojnikovem posestvu v Stari Cerkvi. Od leta 1920 je živel pokoni Hočevar na pragerskem posestvu svojega zeta, uglednega kolodvorskega restavraterja v Maribora g. Alojzija Majcna. Vsem je bil dober, ljubezniv. Za vsakogar, ki je prišel k njemu, je imel dobro, prevdarno besedo. Ohranimo blagemu pokojniku svetal spomin, globoko užaloščenim svojcem, zlasti g. restavra-terju Alojziju Majcnu ter negovi spoštovani rodbini, naše iskeno sočutje. s mro Kino Union. Danes zadnjič »Metropolitan«. Petek veseloigra »Korajžni ženin«. Heinz Riihman, Hans Moser in Gusti Hu-ber. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v petek 13. t. m. sledeče vreme: Lepo vreme, naraščanje toplote, ponoči hladno, v legah nad 500 m nevarnost slane. Obrtniški učni tečaji. Obrtnopospeše-valni referat pripravlja za Maribor naslednje učne tečaje: za mojstrska izpitna predavanja, računstvo, obrtno knjigovodstvo, autogeno varenje, splošno mizarstvo. Zasiguran je po dosedanjih prijavah damski krojni tečaj. Pojasnila se dobe na sreskem načelstvu, kjer se je treba tudi prijaviti. Smrtno nevarna je lahko hripa, zelo neprijeten je nahod. Utrjujte se proti temu s parnimi kopelmi. Mestno kopališče. 7{vn nrnrll Vsi vemo, kako jt' ”~1VO 0r0aJe našo delo odrisno od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje: zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa, kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno negovati. Za pravilno nego dragocenega orodja — zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodout. Domači proizvod. Starešinsko društvo »Triglav« sporoča, da se vrši redni letni občni zbor v nedeljo, dne 15. maja ob pol 10. ur v lovski sobi hotela »Orel« v Maribora. Starešine iskreno vabljeni! Pozor čitatelji! Nagradno tekmovanje za Radion taja le kratek čas. V nedeljo izide zopet celostranski inserat, s katerim se lahko udeežite tekmovanja in če Vam bo sreča mila boste dobili prvo nagrado, ki znaša 10.000 dinarjev v gotovini. Sokolsko društvo Maribor III. opozarja svoje članstvo, da je zadnji termin za prijave za Prago 15. riiaj. Po tem datumu se prijave ne bodo mogle več upoštevati. Prijave sprejema brat starosta na Trgovski akademiji. Prosimo vse, ki bi v sredo dne 18. t. m. po koncertu bolgarskega moškega pevskega zbora vzeli katerega brata Bolgara na brezplačno prenočišče, da sporočijo to takoj pismeno pri blagajn »Graškega kina« ali pri Putniku. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 10. in 11. maja (II. raz.) so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 300.000: 83574 Din 100.000: 80151 Din 80.000: 85665 Din 50.000: 42484 Din 30.000: 82984 Din 25.000: 84755 Din 10.000: 21673 24787 31763 48465 76278 Din 6000: 19701 20228 37897 41496 46565 62179 62273 81136 90805 99335 Din 3000: 1127 2301 21365 38938 43679 45403 49302 52263 57594 61154 66077 67962 70579 70723 73514 74903 76592 77411 78788 92714 Din 1000: 1129 5794 10374 110.84 11571 15295 17761 19582 38211 42942 49014 50245 51292 54794 56115 57554 57724 59533 61815 69896 70647 74006 75135 76946 80493 96310 98714 99249. Pooblaščena glavna koiektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25, Kam? Vrtnar J. Repina iz Kamnice je prijavil tuk .policiji, da je pred dnevi odšel od doma njegov 14-letn sin Adolf ter se do danes še ni povrnil. Starši so zelo v skrbeh. žaloigra bi bila. Sinko: »Mama, ali si ti postala gledališka igralka?« Mama: »Kaj pa misliš!« Sinko: »Zakaj pa je potem oče reke! hišni, da bi bila velika žaloigra, če bi ju ti skupaj dobila!« Anton Mohorko je vseh 200.000 din privarčeval! Pred nedavnim smo poročali, da je v tuk. bolnišnici umrl 54-lctni hlapec Anton Mohorko, ki je pred smrtjo zahteval policijskega stražnika, češ da mu bo izpovedal nekaj važnega. Predno pa je stražnik prišel v bolnišnico, je Anton Mo horko izdihnil. Ko pa so v bolnišnici pregledali njegovo obleko, so na veliko začudenje našli v suknji zašitih okoli 25.000 dinarjev gotovine ter štiri hranilne knjižice s skupno vlogo okoli 175.000 dinarjev. O zadevi so bila obveščena obla-stva, ki so takoj uvedla obširno preiskavo v svrho ugotovitve, od kod ima pokojni Anton Mohorko toliko denarja. Mariborska policija je naslovila na razna mesta, kjer je Mohorko služil, okrožnico, da se ugotovi, kaliko je pokojni Mohorko zaslužil in ali odgovarja resnici izopved pokojnikovih sorodnikov, da si je Anton Mohorko denar prihranil. Mariborska policija je dobila sedaj iz raznih krajev odgovore, da je bil pokojni zelo skop, da je izposojal denar po zelo visokih obrestih, da je tudi beračil in da obstoja možnost, da si je Mohorko zares v teku let prihranil omenjeno vsoto. Nekateri službodajalci, pri katerih je pokojni Mohorko služboval, pa so navajali, da je pobiral odpadke cigaret po cestah in da si ni ničesar provoščil. Povsod, kjer je v zadnjih 10 letih služboval, ni nikjer dolgo vzdržal ter se je po ugotovitvah nekaterih orožniških postaj najraje potepal po večjih krajih in mestih, kjer je beračil. Hodil je po Slovenskih goricah, Dravskem polju in Dravski dolini z nahrbtnikom ter prenočeval po hlevih. Stvari, ki so mu jih posamezniki darovali, je prodal. Jedel je večinoma kruh ter si izprosil sadjevca. To ie bila njegova glavna hrana. Mariborska policija je na podlagi ome njenih podatkov zaključila poizvedovanja glede izvora najdenega denarja pri hlapcu Antonu Mohorku ter je zadevni material odložila v arhiv .. Preiskava torej ni prinesla nobenih senzacionalnih podrobnosti. terega zasluži ime pravega nacionalnega kongresa. Zato pa tudi zasluži, da ga pod pira vsa nacionalna javnost in da s simpatijo spremlja njegov boj za napredek našega nacionalnega gospodarstva. Prireditelji kongresa so se potrudili, da bo organiziran kongres čim bolje in da bo nudil udeležencem kongresa mnogo zanimivega, zabavnega in tudi poučnega. Tako bo v kongresnih dneh v Ljubljani cela vrsta promenadnih in drugih koncertov, gledaliških, opernih in dramskih predstav, razstav in drugih prireditev, da bo v resnici pestro življenje za časa kongresa v Ljubljani. Zadnji dan kongre- sa t. j. 13. junija bo organizirana cela vrsta ekskurzij in izletov. Vseh ekskurzij je predvidenih 15, poleg tega 8 izletov v najlepše kraje Slovenije. Kongresni od' bor je tudi že izdal poseben prospekt izletov, ki ie izšel tuui v srbščini in hrvaščini. Pričakovati je, da se bo veliko število trgovcev udeležilo kongresa in da bo tudi po številu udeležencev prekašal IIL vsedržavni kongres trgovcev vse dosedanje kongrese v Jugoslaviji. Dne 10.-13. junija bo v Ljubljani zbrana gospodarska Jugoslavija! Razno Sobo išče OTROŠKI VOZIČKI velika izbira, najceneje pri tvrdki -Obnova«. F. Novak. Jurčičeva 6. 2730 BRIVNICA naprodaj ali v najem. Kamnica pri Mariboru. 2S00 REPERTOAR. četrtek, 12. maja, ob 20. uri: »Dalibor«. Red A. Petek. 13. maja: Zaprto. Sobota, 14. maja ob 20. uri Dva ducata rdečih rož^ Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 15. maja, ob 15. uri: »Čigav je grunt«. Gostovane Cirkovčanov. Izven. Ob 20. uri: »Trubadur«. Gostovanje M. Vlahoviča. Red B. Zadnjč. Konec tedna v mariborskem gledališču. \ soboto — zadnjič in pri znižanh cenah zelo priljubljena, duhovito meščanska ' -omedija »Dva tucata rdečih rož«. V nedeljo popoldne gostujejo Cirkovčani v Koržetovi novi kmečki komediji »Čigav ie grunt«. — Zvečer pa nepreklicno zadnjič »Trubadur«, v katerem gostuje svetovno priznani komorni pevec tenorist 7vlarion-Vlahovič. Red B. Za izlet iia Vrbsko jezero (Celovec- Velden) ki ga prireja Putnik z velikim luksuznim ekspresom v nedeljo 15. maja se sprejemajo prijave le do 13. t. m. pet-' a opoldne pri Putniku Maribor. Izlet je zasiguran! Vožnja in kosilo v Celovcu le Din 150.—. Izkoristite ugodno priožnost za obisk krasne Koroške! stekMske famle Tretji kongres trgovstva kraljevine Jugoslavije Po velikih kongresih v Skoplju in Beogradu priredi združeno trgovstvo Jugo-avije svoj III. veliki kongres v Ljubljani, To bo v resnici pravi nacionalni kongres, tako po svojih udeležencih, kakor tudi po svrhi, kateri bo služil. Kongresa c bodo udeležili trgovci iz prav vseh krajin Jugoslavije v eni skupni volji, da manifestirajo za pravice in potrebe svojega stanu, a da še bolj močno manifestirajo za gospodarski napredek Jugoslavije in za njeno gospodarsko osamosvojitev. Ta visoki cilj bo združil v dneh od 10. do 13. junija v Ljubljani vse trgovstvo Jugoslavije in ta skupna misel bo dala trgovskemu kongresu značaj prvovrstnega nacionalnega kongresa. Kdor bo pogledal na udeležence kongresa, ta bo moral tudi pritrditi, da je to nacionalni kongres, kakršnega si moremo le želeti. Srbi, Hrvati in Slovenci bodo v lepi slogi nastopili za skupne cilje in brez ozira na vse verske, pokrajinske in druge razlike bodo nastopili v enotnem programu. Samo konstruktiven element bo zbran na ljubljanskem kongresu, sami zidarji jugoslovanskega gospodarstva bodo zdru ženi na tem kongresu. Samo ena želja bo vse navdajala, da se tudi v Jugoslaviji začne vendar enkrat delati pravilno in da se napravi konec vsem nezrelim eksperimentom in vsem napačnim metodam. Svobodno se morajo razviti vse sile naroda za konstruktivno delo, da bo Jugo-slaviia že enkrat zaživela polno življenje in napredovala, kakor bi z ozirom na mar Ijivost svojega prebivalstva in bogastva svojih narodnih zakladov že davno morala. Zlasti pa bo III. vsedržavni kongres trgovstva poudaril zahtevo vseh naših gospodarskih ljudi, da se ne sme več privilegirati tuji kapital na škodo domačega gospodarstva. Naval tujega kapitala se mora ustaviti in tujemu kapitalu tudi pri nas določiti meja, kakor mu je ta določena v vseh drugih svobodnih državah. Ni in noče biti Jugoslavija kolonija, ki je na slepo izročena eksploataciji tega kapitala, temveč svobodna država, v kateri je kapital dobrodošel, toda le tedaj, če ne pozablja na svoje dolžnosti do zemlje, ki mu daje ves njegov dobiček. To so glavne misli, na katerih sloni ljubljanski vsedržavni trgovski kongres in zaradi ka- PROSTORE pripravne za mizarstvo, v prometni ulici v Mariboru- — Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Točen plačnik«. 2820___________________ SVEŽE MORSKE RIBE: barboni, skombri, moli. sardele, danes prispele. Pristna ljutomerska in dalmatinska vina. Se priporoča gostilna »Ljutomer« Štibler. Rotovški trg. 2840 Stanovanje Lepo DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico oddam s 1. ali 15. junijem. Vprašati pri i Franju Vrabl, Radvanjska cesta 24-_________________2844 j DVA GOSPODA I sprejmem na stanovanjc- — j Splavarska 6. 2843 SPREJMEM DVA GOSPODA na stanovanje, dobita tudi po želji, zajutrk ali vso oskrbo. Soba s posebnim vhodom, po leg parka. Naslov v upravi »Večernika«- Ogled 11. do , 12. ure. 2835 Mirno OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo iščem s 1- junijem v magdalenskem okraju. Naslov v upravi. 2845 Stanova«!® iš#e SOBO IN KUHINJO išče vpokojenec brez otrok-Ponudbe pod »Mirna stranka« na upravo- 2839 Službo dobf Kavcije zmožnega ŠOFERJA mehanika, rabim za tovorni avto- Ponudbe pod »Oskrba doma': na upravo •»Večernika«. 2830 IŠČEM GOSPODIČNO k 4 letnemu dečku s perfektnim znanjem nemščine in po možnosti srbohrvaščine. Naslov v upravi. 282S Itoro blago ra %aw@&a olepšs vaš desen Bogato izbiro prinaša Maribor, Gosposka 14. Sprejmem PLACTLNO NATAKARICO s kavcijo s 15. V. Naslov v upravi-_______________2843 TRGOVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj za trgovino z mešanim blagom- Martin Rantaša Studenci pri Mariboru. 2816 SPREJMEM MLADO DEKLE k otroku. Kacijaner.ieva 22 Mladovan- 2837 ŠIVILJSKO POMOČNICO sprejmem. Vrazova ulica 11. 28-34 Revm^Ičarii za vas s® Varaždinske Topilce! Celokupno zdravljenje to je: stanovanje, žveplene al} blatne kopeli, prvorazredna preskrba v prvi kopaiišk1 restavraciji s taksami stane do 15. junija dnevno od Din SO-- Zahtevajte, dokler še imamo sobe na razpolapo prospekte in pojasnila od ravnateljstva radioaktivnega žveplenega kopališča Varaždinske TopB^e Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, ca je preminul po težki in dolgotrajni bolezni naš iskreno ljubljeni oče, tast in stari oče, gospod Anton Hočevar s danes ob 9. uri dopoldne v 86. letu svoje starosti. Dragega pokojnika bomo prepeljali iz hiše žalosti na Pragerskem v Maribor in bo pogreb v petek, dne 13. maja ob 17. uri iz kapelice na magdalenskem pokopališču na Pobrežju, Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 14. maja 1938 ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. Pragersko, Maribor, Ljubljana, dne 11. majo 1938. Žalujoči ostali: Rodbini Alojz in Ciril Majcen, restavraterja v Mariboru in Ljubljani ter ostali sorodniki £enka Almanah ali Novoletniea. Nato je nehote izpustil liste, ki jih je palec zadrževal, gledal strani, vrstice v prozi in v verzih in končno so mu obetale oči na licih mlade deklice. »Odpustite, prosim, da sem vas prej s vojim mišljenjem razžalil. Videl sem, da n skaj skrivate, in pomislil sem, da od-i'rito priznam, da skrivate pisemce.« Od koga neki?« in Lenka se je za-■ 'nejalu, da so zablesteli njeni beli. zdravi zobje. >Cudno bi ne bilo!« je odvrnil veselo mladi filozof. »Toda češke knjige se ni-ssin nadejal. Presenečen sem. Mislim, ako bi šel tu od gospodične do gospodične, da bi ne našel pri nobeni češke uiige. Nisem vedel, da ste rodoljubka. Kaj ne, da ste?« in podal ji je desnico. »Sem!« Vavrena je stisnil njeno mehko. toplo ročico, ki je rahlo zadrhtela. Ali smem vedeti, kdo vam je ta leto- pis posodil?« »Imam jih več. Ali ste brali tega?« »Sram me je. Nisem...« »Pa ga vzemite, ako hočete. Že tretjič ga berem. V svoji skrinji imam še druge in ako želite, vam jih posodim. Toda morate se mi oddolžiti!« Sedla je. »Kar imam prav rad prinesem; pa ni mnogo.« »Prosim pa, da tega ne vidi niti teta, niti Loti. Ali sedaj razumete, zakaj sem to knjižico tako hitro skrila, ko ste odprli vrata. Teta nerada vidi ako čitam in češkim knjigam se še posebno posmehuje. Ni me sram prepričanja, ker se pa pri teti ne morem braniti, kakor bi rada in bi bilo treba, zato raje molčim in se izognem takim prilikam.« »Potrpite, Lenka, saj gre za dobro stvar. Kako sem vesel, da sem vas spoznal! Verjemite mi, da sem žalosten in ogorčen, ko vidim, da naše gospodične skrbijo samo za pentlje in trakove, ko slišim kako v tujem jeziku govore in z vnemo druga drugo kritizira in dekla- mira iz tujih knjig naučene fraze. Ljubezen do domovine, branje čeških knjig in češka beseda ni v modi in zato jim ni vse to mar. To so roditeljice in vzgojiteljice prihodnjega pokolenja! Kako bi ne bilo brezbrižno, medlo, z eno besedo nezdravo. Imajo baje nežno, občutljivo žensko srce; globokim, pekočim ranam, stoletni bedi in nesreči njihovega naroda pa je nedostopno in zaprto.« Lenka je sedela kakor prikovana, komaj da je dihala. Njene žareče oči so se zagledale v filozofov obraz, v njegove ustnice in vsaka njegova beseda, izgovorjena z navdušenjem, se je začrtala v njeno ginjeno srce. Vzdihnila je in na zardelem licu se je pokazal blažen nasmeh, v očeh pa solze. »Hvala lepa,« je dejala z ginjenim, tihim glasom. »Za okrepčilo mi je bilo in za tolažbo. O, že davno nisem slišala takih besed! Tako je vedno govoril moj pokojni striček.« »Ali je bil mogoče on vaš učitelj?« »Te knjige so njegova dediščina.« »Ali bi mi povedali kaj o tem plemenitem človeku?« »Povem, toda...« V hodniku so se začuli glasovi. Lenka se jc zdrznila, si pogladila z roko zardelo lice in se zopet lotila dela. »Teta...« Odprla so sc vrata in vstopila je gospa aktuarjeva z gospodično Loti in malim Frickom. »O, glej, Loti, gospod Vavrena še čaka. Zamudili smo, pa zunaj je vendar tako lepo,« je govorila naglo in živahno, tako da filozof, ki se je spoštljivo priklonil, ni imel niti časa odgovoriti. Dame so ostale v sobi, on pa jc odšel s fantičem v sosednjo sobo, kjer so bile na mizi že pripravljene knjige in papir. Gospa Rotibinkova jc bila postavna dama visoke rasti in še vedno svežega lica. črni, skrbno počesani lasje so sc ji svetili kakor Loti, ki ji jc bila zelo podobna. (Dalje.) izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.