CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 29, 1942 _- ŠTEV. (NO.) 20. PRVI SLOVENSKI IJST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA % CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) LETNIK (VOL.) LI. iji zažigajo mesta ob umika • Zavezniki združijo vire RUSI NAJDEJO NAZAJ VZETA MESTA V RAZVALINAH Nemci uničujejo hiše, ki bi mogle služiti ruskim vojakom za nastanitev. — Mraz, ki je nepopisno oster, najboljši zaveznik Rusov. — Od Latvije le 80 milj daleč. London, Anglija. — Pri svojem zasledovanju umikajočih sc nazijskih armad najdejo Rusi v nazaj pridobljenih krajih po večini same požgane in opustošenj razvaline. Taka poročila pošiljajo tujezemski časnikarji svojim listom, ko jim opisujejo zavzete kraje, katere so jim ruske vojaške oblasti dovolile obi skati. Po njih trditvah naziji, kjerkoli jim preostaja dovolj časa, zažge j o vsako mesto in vsako vas, iz katere se umaknejo, da vzamejo s tem Rusoip priliko za nastanitev njih vojaštva. Neki časnikar poroča, da^ nudite dve mesti, namreč Uvaro-vo in Borodino, posebno pretresljiv primer tega požiganja. V teh dveh mestih ni niti ena hiša ostala cela in ionske, otroci, ter stare j Si moški, ki so se pred vojno vihro umaknili v gozdove, si s potrtostjo ogledujejo razvaline svojih domov. Povdarja pa se, da so Rusi odločeni, izrabiti zimski čas do .skrajnosti. Mraz, pravijo, je naravnost neverjetno oster in tudi ruskemu vojaštvu ni prijetno bojevanje v takem vremenu, vendar pa vedo ruski poveljniki, da je ravno ta zima njih najboljša zaveznica, ko Nemci ne morejo uporabljati svoje mehanizirane mašinerije, ter jih zato skušajo potisniti nazaj, kolikor najbolj daleč mogoče, ali pa celo uničiti njih udarno moč, predno bo nastopila pomlad. - S svojimi neprestanimi napadi pa dosegajo Rusi tudi vidne uspehe. Njih glavni cilj je zdaj mesto Smolensk ter je njih namen očividno ta, da ga z obko-litvijo dobe v "klešče." Na njega severni strani so prodrli že tako globoko, da so oddaljeni od latvijske meje samo še 80 milj. Pričakuje pa se, da bodo Rusi naleteli pri bojih za Smolensk na bolj trdovraten odpor Nemcev kakor v vsej svoji dosedanji ANGLE2I IZGUBLJAJO MALAJO Nov intenziven japonski napad jih potiska proti jugu. Singapor. — Britanske čete so se morale na malajskem polotoku v torek umakniti še nadalje proti jugu, v smeri proti tej trdnjavi. Ojačene japonske sile namreč izvajajo skrajno močen napad preko cele fronte. Kakor se poroča, je fronta ob zapad-nem obrežju oddaljena od ožine, ki loči Singapor od otoka, le še 48 milj. Napad japonske pehote z vse intenzivnostjo podpirajo številni bombniki. OSTRA KAZEN ZA TATVINE OBROCtV Springfield, 111. — Governer Green je v ponedeljek podpisal in s tem uzakonil predlog, s katerim se označuje vsaka tatvina avtomobilskih obročev kot zločin, kaznjiv z zaporom Od enega do desetih let. Vključen je v to vsak obroč, ne glede, koliko je vreden. — Obenem je governer odredil, da se morajo v naprej državni organi, kadar potujejo uradno, posluževati javnih vozil, kadar le mogoče, namesto državnih avtomobilov, da se s tem prihranijo obroči. -o- NAZIJSKO POROČILO O BOJIH KRATKO Berlin, Nemčija. — Dočim je rusko poročilo zadnji ponedeljek na dolgo objavljalo pridobitve, ki jih je dosegla sovjetska armada, je pa nemško poročilo nasprotno obdelalo celo situacijo le s par besedami. Glasilo 'se je namreč: "Na vzhodu je bilo neprestano bojevanje." ZASEDENI KRAJI MORAJO PRESKRBOVATI JAPONCE San Francisco, Ca. — Potom radio se je zadnji ponedeljek slišalo iz Tokio, da bodo morali tisti kraji, ki jih zasede japonska vojska sami oskrbovati japonsko okupacijsko vojaštvo Objava se glasi: "Karya, finančni minister, se je izrazil, da imajo biti živila in vojne zaloge za japonsko vojaštvo preskrbljene iz produktov tistih ozemelj, ki smo jih osvojili, in lokalno prebivalstvo mora prevzeti breme, da preskrbi delavstvo in, da vzdržuje red." Minister je nadalje povdaril, pravi objava, da morajo biti Japonci tolerantni in potrpežljivi s prebivalstvom, da bo na ta način lažje ustanoviti enotni dalj-nji vzhod. PREDSEDNIK UZAKONIL DVA PREDLOGA Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji ponedeljek podpisal in s tem uveljavil dva zakonska predloga, sprejeta od kongresa. Prvi zakon postavi j a> poej - njegovo kontrolo žične komunikacijske sisteme, kakor telefon in brzojav, sirom cele dežele, z drugim zakonom pa se pokojninske določbe za vladne uslužbence raztegnejo v j toliko, da bodo v naprej upravičeni do pokojnine tudi kon-gresniki, ako imajo predpisano število let službe. SMRTNAKOSA Dne 27. januarja ob 12:20 opoldiie je nagloma umrla sestra M. Silvana Kos, ki je bila nameščena na fari Sv. Kristine, Euclid, Ohio. Pokojna je bila rojena v Ortneku pri Ribnici leta 1906 in je torej bila stara komaj 35 let. Toda Božja Previdnost jo je tako nepričakovano poklicala v večno, mirnejšo domovino. Zemeljski ostanki bodo pripeljani v Lemont, odkoder se bo vršil pogreb na pokopališče Sv. Alfonza. Šolske Sestre ENOTNO VODSTVO ZA VOJNE ZALOGE ANGLIJE IN Z. D. Za pospeševanje vojnih c'ljev bc*te obe velesili združili svoje gospodarske vire. — Trije novi uradi bodo upravljali zaloge vojnega materijala in municije. KRATKE VESTI protiofenzivi, kajti nazijske utrdbe so tamkaj baje izredno močne. BRAZILIJO ČAKA VELIK PROBLEM GLEDE INOZEMCEV — Washington, C. — Poslanski zbornici je bil v ponedeljek stavljen predlog, da se nakaže znesek nekaj manj od 18 miljard dolarjev za ojačenje mornarice na vodi in v zraku. To je največja svota, ki je bila kdaj v zgodovini istočasno predložena v odobritev. — Mexico City, Mehika. — Zunanje ministerstvo je v ponedeljek objavilo, da se v naprej ne bo izdajalo mehiško državljanstvo pripadnikom treh iha- lih držav, ki so pod kontrolo osišča, namreč Bolgarije, Ogrske in Rumunije. Proti pripadnikom držav osiščs je bila uvedena že prej ista odredba. — Ottawa. On t/ Preko cele Kanade se bo z 9. februarjem uvedel takozvani varčevalni čas, da se bodo pomaknile ure za eno uro naprej. S tem se bo Kanada prilagodila Zed. državam. kjer je bila, kakor že objavljeno, uzakonjena ta odredba. Washington, D. C. — Zed. državo in Anglija ne boste samo v vojaškem oziru tvorile skupno enoto, kar se je že prej uredilo, marveč združili boste tudi vse svoje gospodarske sile in vire za dosego skupnega cilja. Kakor se je v torek objavilo tukaj ift v Londonu, so se ustvarili trije novi uradi, ki bodo imeli nalogo, združiti za skupno uporabo obeh dežel vse materi-jalne zaloge. Ta načrt se je sestavil med nedavnim obiskom angleškega min. predsednika Churchilla. Od omenjenih treh .uradov bc imel eden v upravi splošni vojni materij al. drugi nakazovanje municije in tretji bo urejeval pošiljatve. Člani teh uradov bodo izključno le Amerikanci in Britanci^ vendar pa bodo ti s KANADA BO IMELA PLEBISCIT O NABORU Ottawa, Ont. — Min. predsednik M. King se je v ponedeljek izrazil v parlamentu, da ima kanadska vlada v načrtu uvedbo splošne vojaške dolžnosti in tudi pošiljanja vojaštva preko morja. V to svrho pa mora dobiti prej odobritev prebivalstva, kajti vlada se je svoječasno obvezala, da ne bo nikakega vojaškega nabora za prekomor- VESTI 0 DOMOVINI Devet od Nemčije zasedenih držav, med njimi tudi Jugoslavija, so podpisali spomenico, v kateri povdarjajo, da bodo krivci sedanjih nasilstev, po končani vojni, obsojeni. — Druge vesti iz ameriških virov o Jugoslaviji. Besedilo zavezniške spomenice. srbskega mesta z 12.000 prebi- ifC~v posvet tudfi z zastopm Rusije, Kitajske in raznih manjših držav. Svoje sedeže bodo imeli uradi deloma v Washingtonu, deloma v Londonu. Imena mož,.ki bodo stali na čelu temu gigantskemu delu, se v torek še nisa objavila. -o- AMERIŠKO VOJAŠTVO PRISPELO NA IRSKO London, Anglija. — Z zadovoljstvom in navdušenjem je tukajšnje ljudstvo sprejelo zadnji ponedeljek vest, da je oddelek ameriškega vojaštva priplul preko Atlantika in se izkrcal nekje v severni Irski. Transpor-tacija je bila tako tajna, da je svet izvedel o njej šele, ko je bila ekspedicija že popolnoma končana. Natančno število vojaštva se ni razodelo, marveč se je objavilo le, da jih je prišlo "več tisoč." Po večini so to fantje iz osrednjega zapada, po-in docela London, 13. januarja (AP) — Besedilo resolucije, ki so jo podpisali predstavniki devetih zavezniških držav, je sledeče: "Spodaj podpisani predstavniki vlad Jugoslavije, Belgije, Češkoslovaške, Narodnega odbora Svobodne Francije, Grške, Louxemburga, Nizozemske, Norveške in Poljske izjavljajo: 1. — Da nasilstva nad prebivalstvom nasprotujejo gledišču o političnih prestopkih v vojnem času, ki so ga sprejeli'vsi civilizirani narodi; 2. — Vzame se k znanju izjava, ki sta jo v zvezi s tem dala 25. oktobra Predsednik Združenih držav in premijer Velike Britanije. 3. — Med glavne cilje po konvoj bo po organizirani pravici zadela odgovorne krivce za te zločine, pa najsi so jih sami izvršili, ali izvršitev ukazali ali se jih na kakršenkoli način udeleževali ; 4. — V duhu mednarodnega soglasja je sklenjeno, da se bo valci, ki je jeseni bilo uničene po obstreljevanju nemških letal in topništva. Po teh poročilih je generalni štab generala Draže Mihajlovi-ča vedno v premikanju in redko ostaja v enem kraju dalj kot en teden ali deset dni. Potem sc preseli v drug kraj. Povelja c premikanju se pošiljajo s pre mičnimi kratkovalnimi radijskimi postajami, Ei jih vodijo čet-niki—kurirji. Nemške oblasti v Beogradu so vznemirjene vsled dejstva, da zamejstvo sprejema vesti iz Srbije vesti .in dejstva, da je general Draža Mihajlovič v tesni zvezi z jugoslovanskimi vojnimi oblastmi v nevtralnih državah izdale novo uredbo, ki zahteva potnike, ki prihajajo v Srbijo ali jo zapuščajo. Ta uredba, ki postaja polnomočna 15. januarja, zahteva, da mora vsak potnik osebno zaprositi za potni list, ki ga bo dobil po treh dnevih najnatančnejše preiskave nemških vojaških oblasti in "ge- sko vojno službo. King namera va zdaj proglasiti splošno gla-jpolnoma izvežbani sovanje, da ljudstvo razreši via-;opremljeni. Z njimi je tudi arti-do te obveznosti. -lerija in zdravniški oddelek. SLOVESEN SPREJEM V RIO DE JANEIRO Rio de Janeiro, Brazilija. —' V smislu resolucije, sprejete na vseameriski konferenci, namerava tukajšnja republika v najkrajšem času pretrgati diplomatske odnošaje z državami osišča. S tem pa bo nastal za njo velik problem, o katerem zunanji svet nima pojma, namreč, kake korake naj pod vzame proti tujezemcem, ki so podaniki osi-ščnih držav. Teh podanikov je v Braziliji nenavadno yeliko ter so doslej prispevali važen del pri poljedelskem in industrijskem razvoju zlasti južnih pokrajin. Nemci in Italijani imajo svoje lastne velike naselbine, v katerih so, zlasti Nemci, živeli še do razmeroma nedavnega časa, kakor bi bili v svoji domovini. Tekom zadnjih par let pa je država v toliko pritisnila na nje, da so bili prisiljeni, prilagoditi se nekoliko deželi, kjer živijo, kajti ^ ^forjenih je bilo dosti njih šol in njih listom je bilo prepovedano izhajati. Italijanskih priseljencev je največ, vendar pa so ti tudi najbolj mirni in ni pričakovati od njih nikakih težav. Nemci so 3icer bolj aktivni, vendar so se spričo sedanjih razmer dokaj pomirili. Največji problem pa je glede Japoncev, katerih je okrog 400,00(X in, ki lastujejo tudi veliko zemlje. Vendar pa upa via da, da bo s primerno čuječnostjo lahko držala kontrolo nad njimi brez nasilja. S*': M O a) da bodo krivci in od- stapa". Kot smo prej poročali, govorne osebe, brez ozirov na I skušajo nemške oblasti potnike j uredilo narodnost, prijeti, predani sodišču in obsojeni in b) da se bo kazen tudi izvršila. Opolnomočeni podpisniki podpisali zgornjo izjavo." Delegatom, ki so prispeli iz raznih ameriških dežel na ▼»•ameriško konferenco, je bil ▼ brazilski prestolici Rio de Janeiro prirejen slovesen sprejem. Slovesnost je povečala še posebno častna straža ▼ pestrih uniformah, kakor se vidi na gornji sliki. Na skrajni levi stoji brazilski zun. minister Aranha. Vesti iz ameriških virov Angora, 4. januarja (NYT) — Po vesteh iz tujih vojaških in dopisniških virov je nemško topništvo skupaj z bombarderji popolnoma uničilo srbsko mesto Bajino Bašta, ob napadu pred tremi dnevi na morebitne glavne postojanke generala Draže Mihajloviča, glavnega poveljnika jugoslovanske vojske. Ob obstreljevanju mesta je padlo nad pet in dvajset meščanov, več sto pa jih je bilo ranjenih. Druge prebivalce pa so nasilno odgnali v planine, kjer so jim zaradi strašnega mraza zmrznili udje. Redne srbske čete in četniški oddelki so se borili južno od Bajine Bašte. Pri tem so imeli nemški oklopni oddelki in manjše skupine generala Nediča, ki so borijo skupaj z Nemci težke izgube. Zadnja poročila, ki so« jih prejeli tukajšnji vojaški dopisniški krogi potrjujejo 'prejšnje vesti, da Nemci nameravajo opustiti bojevanje dokler bo trajala zima. Poroča se, da je napad na Bajino1 Bašto napravil zadnji nemški oddelek, ki se umika proti Beogradu. Napad je bil v prvi vrsti zračni in topniški, a čete generala Mihajloviča so vnovič zasedle Bajino Bašto po nemškem umiku. Točna poročila iz zanesljivih tujih vojaških krogov pravijo, da je Draža Mihajlovič pred tremi tediji preselil svoje glav* no bivališče iz Bajine Bašte in da je sedaj nekje blizu Užica, v Srbiji zastrašiti, tuji kurirji pa so od oktobra meseca bili prisiljeni potovati izven predelov v Srbiji, kjer divja vojna." Bern, 8. januarja (NYT) — Dobro poučeni krogi v Rimu poročajo, da je v Jugoslaviji novo veliko preseljevanje čet. Po nedavno doseženem sporazumu med Nemčijo ter Madžarsko in Bolgarijo bodo Nemci umaknili svoje zasedne posadke v Jugoslaviji in jih zamenjali z madžarskimi in bolgarskimi. Isti krogi tudi omenjajo, da bodo velik del italijanskih posadk v Jugoslaviji umaknili in jih verjetno premestili na rusko bojišče. * Bern, 8. januarja (AP) — Beograjska radijska postaja je danes poročala, da je vnovič prišlo do ostrih borb med uporr niki in zasednimi četami v Srbiji. Postaja poroča, da je v enem spopadu padlo sedemnajst upornikov, petnajst pa jih je bilo ujetih. Štiri vojaki zasednih oblasti so bili ubiti. V drugi bitki pri Lebanu so uporniki izgubili dvesto ljudi, nekaj je bilo ubitih, druge so ujeli. * -o Izjava Draže Mihajloviča Washington, D. C. 1. januarja ((JCO) — Del izšel j e-niškega tiska priobčuje sledečo izjavo Draže Mihajloviča: "Moji tovariši in jaz se ne borimo za malo Srbijo, temveč za veliko Jugoslavijo. V vrstah moje vojske je poleg Srbov tudi veliko število Slovencev in Hrvatov." Omenjeni izseljeniški tisk je toplo pozdravil gornjo izjavo in četniškega vojv. D. Mihajloviča, mmit AMER1KANSK1 SLOVENEC ■■» t: ■ ? Četrtek, 29. januarja 1942 Amerikanski Slovenec Kfvi in najstarejši slovenski Uit v Ameriki. . Ustanorljsn leta 1191. Iihija nak dm iota nedelj, pone-deljfcojr i« dnevov p« prainiklh kdaj« ia tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprav«: 1848 W. Cermak Rd.t Chicago. Tjlcfon: CAN AX 5544 % ta—^ n »TvCOlu« . Z« celo leto__$6.00 2a pol leto _3.00 Za čet* leto _____1.75 Za Cbieaco, ga nad« ia Evropo: Za celo leto_*7.00 Za pol leto_ 3.50 Za četrt leto _3.00 Posamezna številka____ 3c Tke first and the Oldest Slovene « Newspaper in America. Eatabliahed 1891. leaned daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreea of publication office: 1849 W. Cerm&k Rd.f Chicago. Phone: CANAL 5544 auDscnpoon. For one year .................- —$6-0^ For half a year , 3.0C For tfejree months ,., — 1-7- Chicago, Canada aad Europe: For one year $7.0C For half a year__— 3.5C For three months --— 2.0( Single copy --3< Dopisi važnega pomena a« hitro objavo morajo b tl podani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko laide Hst. — Za sadijo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. —i Na dopiae bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo aa vrača. ___ Entered as aecond class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879._ SNPJ IN SLOVENCI V AMERIKI 1 ' 1 - ■ • * I Vodilne glave okrog SNPJ se kaj rade postavljajo z ■ velikim napredkom, kar se tiče števila dolarjev in števila ' Članstva. Ne trdimo zdaj in nikoli nismo trdili, da v go- * spodarskera oziru SNPJ ni napredovala. V tem ozira je , res napredna. Tudi priznanje zasluži, kar se tiče njenega j zavarovalninskega namena: Kar stori dobrega v tem, da 2 podpira bolni* % prizadete v nesrečah in nezgodah, potem I vdove in sirote, vse to je vredno priznanja in jo bo zato 1 zgodovina ameriških Slovencev hvaležno nagradila s pri- J znanjem. Kar zasluži priznanja in je hvalevredno se ne da zakriti in vsaj mi takih stvari ne podcenjujemo, niti ne omalovažujemo. Taki nismo, če tudi so nas že večkrat lawndalski "resnicoljubi" hoteli za take prikazati. Kadar mi svarimo naš slovenski katoliški narod pred kakimi organizacijami, ne delamo fega radi tega, da bi jih skušali odvračati od zanesljive m dobre zavarovalnine, ampak iz drugih tehtnih razlogov. Take tehtne razloge smo imeli in imamo tudi glede pristopanja v gotove brez-verske organizacije, posebno pa še v zagrizene protiverske organizacije! In taka organizacija je bila tudi SNPJ. V svojih uradnih pravilah je imela točke, ki so diskriminira-le člane, ki so bili v gotovih službah katoliških ustanov, kot cekmoštre in druge. Te je klasificirala med one, ki niso mogli biti voljeni v razne odbore, samo radi tega vzroka, ker so bili v službah cerkva, župnij, itd., kakor da bi bilo to tak hud zločin, da se taki osebi ne sme zaupati urada. Zakaj ne? Zato ne, ker so se bali menda katoliškega upliva v organizacijo. Zato so postavljali plotove okrog društvenih in jednotinih uradov potom svojih uradnih pravil. Okrog med narodom so pa farbali, da so demokratični, svobodoljubni, a pred vsakim priprostim cekmoštrem so se jim tresle njihove rdeče hlače, kakor nekdanjim Turkom, če jim je kdo pokazal križ. Yes, yes, tisti časi, ko so divjali med ameriškimi Slovenci, slovenski liberalci in socialisti in ko so njihovi somišljeniki in agentje celo na vogalih čakali katoliške rojake, ko so hodili h maši, ali od maše in jih zasmehovali in zmerjali, še niso pozabljeni. In mnogi tisti voditeljčki, ki sedaj krožijo okrog korit SNPJ, so bili glavni promoter ji tega protiverskega gibanja med našim narodom. Zdaj so se že postarali, sivi l^sje jim silijo na glave, nekaterim se delajo nezaželjeni zemljevidi na glavah, zdaj se delajo nedolžne in bi menda še radi javnih priznanj in morda še kakih nagrad zato. Zdaj se silijo in štulijo celo v razne skupne urade raznih akcij in pozabljajo, da s svojo usiljivostjo pri tem več škodujejo, kakor koristijo. Zakaj? Zato, ker katoličani jih preveč poznajo. Motijo se, ce mislijo, da jim bodo katoličani še kedaj zaupali! Kdor jim, ta samo dokaže, da nima dobrega spomina. Kajti fakt je in ostane, da rdeči liderji okrog SNPJ so odgovorni v veliki meri za protiverska gibanja med ameriškimi Slovenci! Odgovorni so, da je velik del slovenskega naroda odpadel proč od vere slovenskih očetov in mater. In s takimi janičarji naj se družimo? Največje opreznosti je treba! Komur je kaj za svoje prepričanje, v tako družbo ne bo zahajal. Vsi izgovori v takih ozirih ne drže. Ako je pa onim na drugi strani res toliko za nas, tedaj naj se poobljšajo, naj priznajo, da so bili v zmoti, potem bi bilo vsaj nekako načelom zadoščeno, drugače je pa za prave zavedne katoličane mev-žarija se bratiti z njimi. Saj bi se morali nam v pest smejati, če bi ravnali tako! Opravičeno bi lahko rekli: Glejte jih, celo življenje smo jih bičali s zasmehovanjem in zasra-movanjem, zdaj pa silijo k nam! . Tisk, ki ga izdaja SNPJ za Slovence v Ameriki, je storil veliko slabega in veliko škodo za katolištvo med Slovenci v Ameriki. Svoje članstvo je vzgajal v sovražnem proti-katoliškem duhu. Sramotil duhovnike in iste napadal, sramotil versko prepričanje in one, ki jim je bilo sveto to prepričanje. Iz tega razloga, ker smo vedeli, kaj pomeni za one, ,ki postanejo Člani take protiverske organizacije in piidejo pod upliv takega tiska, smo svarili narod pred pristopanjem v tak krog. To je bila naša sveta dolžnost, katere se zavedamo še danes. Yes, SNPJ je storila v tem oziru veliko škode za kato-ličanatvo med našim narodom v tem novem svetu.- Mogo- če je, da zdaj na stara leta nekatere srečuje pamet. Prav !>i bilo, da bi jih, ker kot ljudem jim ne želimo nič slabega. Mi le obsojamo njihovo zmotno prepričanje in njihove zmotne nazore o življenju, kot ljudje se pa nam siriilijo. Kadar bo pa vodstvo SNPJ pokazalo poboljšan je ter vsaj obžalovalo nespametno in škodljivo pro ti versko politiko, ki jo je tako strastno do zadnjih let in jo deloma še in-spirira potom jednotinega tiska,' tedaj še le bi mogli katoličani imeti kaj zaupanja v njihove besede. Pa še v takem slučaju le ob veliki previdnosti. Osel pravijo, da gre samo enkrat na led. Ce to velja za osla, za previdneže pa bi moralo biti geslo: nikoli na led! —n- JIMA IN DRUGE VESTI IZ t DALJNE MONTANE i Walkerville, Mont. c G. urednik; ker ravno pošiljam s lekaj izkolektane naročnine, >om pa še napisala par vrstic. £ — Tukaj v Montani smo imeli s >rav hudo zimo še pred božični- i ni prazniki, kaka dva tedna po- t )rej, se je začeia in je trajala \ /se do en teden po novem letu. \ tfa novega leta zjutraj je menda :ima prihrumela kar tam iz Si-jirije, ker je potisnila živo sre-jro prav doli do 43 stopinj pod ličlo. Sedaj je pa postalo zopet »plejše, kar vsi želimo. Veliko naših fantov je odšlo t vojakom v službo Strica Sa- < ma. Med temi so odšli zadnji teden kar trije iz Walkerville, < ta teden pa Rudojph Meteš, katerega starši imajo mlekarno; Julius Sprajcar ter Joseph Be-nich, sin tukaj dobro poznane in spoštovane družine dolgoletne naročnice Amer. Slovenca, Mrs. Mary Benich. Nje sin Joseph se je poročil s svojo iz-voljenko Ano Tipel, ki je druge narodnosti. Poroka se je vršila dno. 15. januarja v cerkvi sv. Lovrenca, poročal ju je pa Father McDonald med sv. mašo. Dne 17. januarja je pa moral oditi že k vojakom, kar je bijoseveda bolj žalostno, ko je moral tako hitro po poroki zapustiti dom. — Meseca februarja bo pa že eno leto, odkar je odšel v vojaško 1 službovanje Rudolph Tomazich, sin Mrs. K. Tomazich, ki je tukaj dobro poznana. On je menda postal ka-prol. Prav tako Joseph Kunst, sin tukaj dobro poznane Mrs. Josephine Kunst iz Walkerville. ^'ako je od tukaj iz Walker-villa pet slovenskih fantov, ki so šli služit Strica Sama. Ljubi Bog jim daj srečo in pa da bi se vsi zdravi povrnili nazaj domov med svoje drage. Po dolgotrajni bolezni je umrl v bolnišnici rojak Mr. Albert Tomsich, v starosti 52 let, dober gospodar in skrben oče svojim otrokom. Doma je bil z Notranjskega, ki sedaj spada ped Italijo že od zadnje svetovne vojne. Pokopan je bil dne 24. januarja iz cerkve sv. Janeza Evangelista na Holy Cross pokopališče. Zapušča žalostno soprogo Katarino, eno hčer ter dva sina. Mlajši sin Albert je že več mesecev pri vojakih in je prišel na_ pogreb svojega očeta, precej od daleč, tam nekje iz države Texas. Tako je še enkrat videl svojega dragega očeta, ka- J« teremu naj Bog podeli božji mir p in večna luč naj sveti njegovi v duši. Soprogi in otrokom pa na- v še sožalje! n Pozdrav vsem naročnikom tega lista ter ob enem tudi vso o srečo in božji blagoslov v letos- f njem letu! Prosimo Boga, da bi s čimprej zopet zavladal božji mir|r po vsem svetu, saj vse človeštvo s po njem hrepeni. 1 M. K. a -o >— r ČIKAŠKA NASELBINA SE \ PRIPRAVLJA Chicago, 111. \ Ob svojem popolnem sodelo- l vanju z deželo v njenih priza- i devanjih proti Japonski in nje- 1 nim zaveznicam ne pozabljajo i čikaški Slovenci na rod, iz kate- i rega izhajajo in ki baš sedaj I strada in trpi kakor še morda ; nikdar poprej, pa so si pred dve- j ma tednoma izbrali odbor, da < jim bo vodil priprave za veliko ; skupno prireditev, ki jo mislijo imeti na koncu aprila ali v za-četku maja v namen gmotne pomoči našemu nesrečnemu ljudstvu onkraj morja, brž ko brž se bo dala poslati tjakaj. Upanje v enotno politično gibanje ameriških Slovencev za dosego politične svobode slovenskega ljudstva v okviru prerojene in preurejene Jugoslavije je z odložitvijo, oziroma prekli-canjem slovenskega narodnega kongresa žal skoro popolnoma splavalo po vodi, čeprav si posamezniki prizadevajo v tem oziru, ker pravilno mislijo, da si morajo Slovenci pomagati sami in se sami potegovati za svoje pravice, ki jim gredo po vseh Človeških zakonih. Tako je sedaj pač pričakovati i od nas, da priskočimo skupno i vsaj s koščkom kruha svojemu i sestradanemu in izmučenemu ' rodu na pomoč, ko mu vzame zavezniška zmaga strašne oko-; ve grozne sužnosti s krvavečih . rok. Nameravana skupna priredi- > tev čikaških Slovencev ima ta t, smoter pred očmi in upati je, i da bomo vsi, prav vsi vsak po . svojih močeh skrbeli za kar naj- > sijajnejši uspeh usmiljenosti in . ljubezni do naroda, iz katerega1 $ izviramo. ) Usmiljenost do reveža in ne-: srečnika pa ljubezen do lastne-i ga rodu sta najlepši lastnosti » plemenitega in kulturnega člo-, veka. Slovenci m Slovenke v Chi-t cagu, pokažimo ti prelepi vrlini . v polni meri s popolnim uspe- hom nameravane skupne prire- i ditve, za katero se bo sestavil r vzpored in določil dan na seji £ dne 28. t. m. zvečer v prosto- t rih Slovenske narodne podpor- ( ne jednote na 2657 S. Lawndale 1 Ave. ] Za odbor: I Zvonko A. Novak i TO IN ONO Z JUŽNEGA OBREŽJA GORENJEGA MICHIGANA Manistique, MicH« Zopet bom napisal nekaj vrstic v naš list Amer. Slovenec. — Božični prazniki so za nami. Obhajali smo jih prav lepo. Tudi vreme je bilo toplo. Zlasti na Božič je bil lep dan. Uresničil se je pa stari ciganski pregovor, ki pravi: "Božič projde, c zima dojde". Tako smo imeli g prav hudo zimo od 4. pa do 10. \ januarja. Deset do dvajset sto- g pin j pod ničlo se je stiskalo ži- $ vo srebro. Sedaj imamo pa spet ■ vreme, kot da smo na koncu j meseca marca. i V zadnjem mojem dopisu j ► omenjam obisk moje sestre na ■ farmi v Cornell, Wis., kjer bi ! i se moralo čitati, da eo stroji za i •[molžnjo krav in pa vodna se- i ) salka na električni pogon. — Težko je dandanes xmetovati ali če hočete 'farmarit', ko od-rastla mladina tako hiti za delom v mesta. Z vrtanjem za boljšo mestno vodo so že prišli nad 1100 čev- - Ijev globoko, toda prave vode še - ni. Bomo morali pač tudi dav- - koplačevalci globoko poseči v 3 žepe, da bo delo plačano, ko bo - izgotovljeno. — Tudi tukaj bi j lahko zapeli ono žalostno, ki po* a je: "Fantje na vojsko gredo, \ - dekleta pa jokajo ..." Bog jim ] a daj srečo in zdrav povratek k 1 o svojim dragim! — Dne 25. ja- i o nuarja smo tukaj začeli 40 urno i i- pobožnost. — Pozdrav vsem I >- naročnikom Amer. Slovenca! i t- A. Krašorec I ž o i 23. LETNA NARODNA RAZ-t- STAVA CVETLIC IN VRTOV i a Chicago, 111. i- Velika 23-letna narodna raz- j >- stava cvetlic in cvetličnih vrtov e se obeta za dneve od 15. do i- vključno 22. marca letošnjega a leta v International Amphithea-a tre v Chicagi. In največja sijaj-)- nost te razstave bo slikoviti n Crescendo Falls (Crescendo vo-a dopad), tako sporoča James ti Sykora, predsednik eksekutiv-a nega odbora te razstave v Chi-►o cagi. Kljub preklicu toliko velikih , ti prireditev preko cele Unije, zato radf vojne vihre, ki je tudi nas iu zadela, se bo ta razstava vseeno lu vršila. Vsa ta razstava bo ka-ie zala nove ideje zmagoslavja vr- 0- tov, na katerih se zasajajo ih cvetlice, ki nam vzbujajo lepe in zdrave misli, kakor tudi raz- 1- ne povrtnine, ki pospešujejo ta zdravje telesa. e, Ta narodna razstava cvetlic >o in vrtov ki jo podaja javnosti j- "Society of American Florist in and Ornamental Horticultu-ja Irists," bo poskusila v vseh mogočih ozirih sodelovati v vrtnem e- programu, priporočenem in pod-e- piranem po naši vladi pod voditi stvom Claude R. Wickard, taj-o- nika poljedelstva in ravnatelja zdravja in blagostanja Paul V. li- McNutt. ni Crescendo Falls je ena izmed e- mnogih zanimivosti te razstave, ki bo navdušila in vzbudila za- 6 nimanje v vsakem, ki bo to razstavo obiskal. Miniaturni model tega vodopada je bil prinešen v Chicago po Billy Baxter iz De-troita, ki je znan kot umetnik pokrajinskih posnetkov, ki je tudi določil to nenavadno raz- n stavo. Omenjeni je že izdelal mnogo posrečenih posnetkov iz narave za druge narodne cvet- K lične razstave. Je vseskozi umet- v nik. Ljubi prosto naravo divji- p no globokega gozda in grobost ti gora. In ravno v omenjenem o posmeljku Crescendo Falls je o upodobljeno vse, •-■ kar on tako močno ljubi. Ko bo obiskovalec te razstave v .International Amphitheatru b prvič zagledal omenjeni vodopad p se ' bo počutil, kakor da je s stopil v še nedotaknjeno nara- n vo gorsko naravo bohotno ra- fc stočih divjih cvetlic in drugih t gorskih in gozdnih rastlin. j Crescendo vodopad se bo dvi- s gal do 50 čevljev višine, katerega vrh bo izdelan v pravi naravni krasoti. Glavni padec vole bo globok 26 čevljev, medtem J ko bodo počasni curki vode od- i tekali med razpokami in rastli- j njem ob drugi strani vodopada. i Nad 2,500.000 galon vode bc 1 steklo po tem vodopadu med to ] razstavo, ki se bo stekala v 1 vznožju, v 500 kvadratnih čev- 1 Ijev veliko lužo. Divje rastline, > cvetoče in necvetoce bodo obkro- • Žale to karakteristično repro- • dukcijo divnega zapada. Četudi bo ta razstava v me-' secu marcu, predno začne na- > rava v tukajšnjem podnebju i sploh se oživljati, bo ta razstav-r ni prostor poln življenja, vse bo » klilo, vse poganjalo in cvetelo, i Na stotine divjih cvetlic in rast-t lin, ki so prenešene s svojega - rodnega kraja in umetno prisi-3 ljene k življenju in rasti, bodo \ tukaj pokazala obiskovalcem vso svojo čarobno krasoto, da se bo vsakdo znašel sredi najbuj-nejše pomladi. Medtem ko bodo divje rastli-f ne in cvetlice iz raznih krajev Združenih držav izpolnjevale ;- središče razstave, bodo obisko-v valci na drugi strani videli vr-o tove zasajene z raznimi povrt-a ninami obrobljenimi z raznovr-t- stnimi cvetlicami, popolnoma v i- skladu z narodnim obrambnim ;i programom, da se kolikor mo-goče pridela na domačih vrto-s vih, kar bo gotovo tudi zanima-r- lo vsakega obiskovalca, i- Zanimanje se kaže tudi v oddelku za začetnike (amateur h section), kar je razvidno iz tega, i- da se je priglasilo že lepo števi-is lo vrtnih klubov, da bodo so-o delovali na tej razstavi. Med i- temi ki so se že priglasili so: r- Chicago Garden Club, Men's o Garden Club of Chicago, Blue >e Island Garden Club, Flossmor s- Garden Club, Palos Woman's o Club, Men's Garden Club of Highland Park, Austin Woman's ic Club, Garden Club of Morgan ti Park, Music Study Club of Chi-3t cago. Garden Club of Forest j- Park, Hamilton Park Woman's a- Club, Fellowship House Club in m 10th District Federation of i- Woman's Clubs. 3- X. j- -0- j a — Slovenci! Na vsaki pri-V. reditvi, na zabavah, taki ali taki, se spomnite tudi revežev ▼ id stari domovini. Pobirajte da-e, rove za nje! Dogodki KdaoroMlf* Amrfld Dober patriot Cleveland, O. — Ko je Math Koren iz Ivan Ave., dobil povelje od Strica Sama, da naj pride branit domovino, je Math takoj ubogal. Toda, predno je odšel, je kupil kar za $2,000.00 obrambnih bondov. Dve operaciji Duluth, Minn. — V tukajšnjo bolnišnico je bila pred kratkim pripeljana zaradi operacije hči slovenskega rojaka Matha Otri-na z Ely, Minn. — Prav tako je bila v omenjeni bolnišnici operirana tudi soproga rojaka Ma-jerle. — Obe sta operacijo srečno prestali. Vesti iz Južne Amerike Buenos Aires, Argentina. — Slovenski starosta v Buenos Airesu g. Alojzij Drufovka, ki je bil pred zadnjo svetovno vojno znan in spoštovan slovenski trgovec v Gorici, pa je po vojni preselil svoje delovanje v svobodno Slovenijo, se je preselil k svojemu sinu. Poslovilna slav-nost se je vršila na prisrčni družinski zabavi pri Cotičevih v Villi Devoto, kjer so ob enem slavili god sina Gusteljna in matere Katarine ter likof novozgrajene hiše. G. Drufovka je odšel s svojo družino k svojemu sinu v Montevideo. Slovenska poroka Chicago, 111. —^V ponedeljek sta se poročila v cerkvi sv. Štefana slovenski vojak Richard Rakovec iz Greenwooda, Wis., sin našega vrlega zastopnika Mr. Josepha Rakovca na Green-woodu, z nevesto Albino Lesca iz Chicage. Poročne obrede je opravil č. g. župnik p. Edward Gabrenifa: 'Za priči šta bila Mr. Michael Trinko, Jr. in nevestina sestra. —[ Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova, ženinu vojaku pa še posebej mnogo sreče v službi Strica Sama in pa srečen povratek! A ^ Mrs. Julia Kukman bolana Chicago, II]. — Mrs. Julia Kukman, soproga našega slovenskega grocerista in mesarja je že par dni bolana vsled težkega prehlada. Želimo ji čim-prejšnega okrevanja! -o- POZOR LASTNIKI IN VOZNIKI MOTORNIH VOZIL! Samo še tri dni imate čas da i si nabavite zvezno znamko (Fe-! deral use tax stamp). Znamko • lahko kupite v vsakem poštnem i uradu, ali v uradu vsakega davčnega kolektorja za $2.09." s Postava zahteva, da vsak avto-i mobil,. truk ali motorno kolo, ki ■ uporablja javne ceste, nosi to t znamko in sicer od 1. februarja ^ naprej. Kupi znamko takoj, da i se izogneš kazni, f -o- Statistični urad je izdelal tabelo, ki kaže, da so se življenjski pogoji novorojenčkov moške- - ga spola precej dvignili v zad- - njih štiridesetih letih. Leta 1900 r je moški novorojenček povpre- - čno dočakal 48.2 let starosti, leta 1940 pa že 60 let starosti. OBKOLJEN (378) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOU^hs Sl^r^Sf ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ SWERVE O DO WN- WITH FRESH VIGOR THE TERRITORY OF ■RPI »TARWANGANl - HE BACK.'" HBgjfKKftffl MONSTERS ^UVER- WIND ANr THE APE-MAN SaUMEO »15 THE HOSTILE iZgl WI GROWLED ONE; «HE BRING UNTIL THEY HAD BEA^oS^Hfs SEARCH ^TOMMY, APES. JM ■/^N^EAPOM To K.LL HBB|Sc^^oT SCENT. ^nS^^^f. _.JM ■J US- WE K>LL/ MWM SUSPECTING BOY. Ko je Rhinoceros ponovil napad. išče dečka. "Tarmangani — je nazaj!" je mr- Prav po tiho so opice pričele pola- se je Tarzan izmaknil na stran, da V tem času je pa neizkušeni deček mrala ena izmed njih; "prinesel je goma obkroževati Tommyja. ki ni je zver izgubila svoj sled za njim. prišel zopet nazaj v okolico ki so jo človeško orožje, da bi nas pobil. Mi nič hudega pričakoval. Tedaj je Tarzan hitel, da zopet po- zavzemale opice. - ga ubijemo!" ;. iona**:JOflMUfeti » Četrtek, ž». januarja 13*2 AMERIKANSKI SLOVENEC "POGUMNA JUGOSLAVIJA JE UDARILA HITLERJA V OBRAZ" Minister Snoj je zanimivo pojasneval v svojem govoru, kako je Hitler izvojeval najprvo gospodarsko zmago. Ko je hotel iz Jugoslavije napraviti pokorno sateliteto, jo jeizkupiL ___ Zadnjo nedeljo 25. januarja je imet minister g. Franc Snoj veliki pomenljivi govor, katerega smo ie omenili v torkovi številki. Govoril je nad dve ure in pol in marsikaj zanimivega povedal, kar slovenska ne jugoslovanska javnost v Ameriki Še ni čula. Najprvo je zanimivo omenjal, kako so se Nemci hinavsko povlekli po zadnji svetovni vojni ter tožili svetu o svojih gospodarskih in drugih težavah, da so se vsemu svetu kar zasmilili. Se posojila so jim dajali. Nemci pa z njimi gradili vojno industrijo, tanke, letata, vežbali vojsko in se pripravljali za napad. Zlatem so Nemci spretno vodili zlasti napram svojim manjšim sosednim državam gospodarsko politiko. Brezbrižnost zapadnih demokratičnih velesil za manjše države v osrednji Evropi, je ustvarila položaj, v katerem so bile te naravnost prepuščene nemškemu gospodarskemu pritisku. Jugoslavija je n. pr. bila primorana po gospodarskem pritisku, da je prodajala Nemcem, živino, les, žito, sadje, rude in druge surovine. To pa le po zamenjavalnem sistemu da so Nemci na ta račun dajali Jugoslaviji nekatere svoje izdelke. Na ta način je postala država skoro popolnoma gospodarsko odvisna od Nemčije. Ta pa je delovala naprej, da bi deželo, napravila v poslušno in pokorno sateliteto, kakor je to naredila iz Madžarske, Ru-munije in pozneje iz Bolgarske. Ali Jugoslavije je šla in popuščala le do gotove meje. Ko so ji pa nazijski neiskreni za-hrbtneži hoteli nastaviti past s znanim paktom, so jugoslovanski narodi vstali in rekli odloč-' ni: ne! Jugoslavija se je samozavestno dvignila in ko je Hitler odločil, da jo napade, je junaško in hrabro udarila nazaj v njegov fanatični obraz! To je storila kot prva država na Balkanu, ki se je drznila povedati Hitlerju odprto v obraz: s teboj nikamor! Vsled te odločnosti je sledilo brezmejno maščevanje. Jugoslovanska vojska je stala hrabro. Toda proti tisočim avijonov, velikim tankom in vsem mašinam se hrabra jugoslovanska vojska le ni mogla upirati s samimi bajoneti. In ker obljubljene angleške pomoči tudi ni bilo, se seveda ni dalo vzdržati. Ampak odločnost in velika zavest je pa zmagala v tem, da se ni udala Hitlerft^im grožnjam. Kajši je sprejela vso težo krvave Kalva-rije, kakor bi se Hitlerju udala. In to je eno njenih najčastnej-ših dejanj v zgodovini tega njenega velikega trpljenja. Cast ji! Ta njena odločnost kljub temu, da se je morala zgruditi pred tanki in avijoni, je prine-' sJa Hitlerjevim sovražnikom velike ugodnosti. Da ni jugoslovanska odločnost zadržala za tiste tedne Hitlerjevih hord na Balkanu, bi bil morda tedaj prodrl doli do Sueza in Moskva bi bila mogoče šla pred to zimo. Baš to je precej zakasnilo Hitlerjev program. Zato tudi tako maščevalno divjanje nad Jugoslavijo. In narodi v Jugoslaviji? Kljub vsemu kar so zamislilT-vnaziji in fašisti, da bodo dosegli z izdajalcem Paveličem in z drugimi metodami, se jim ni posrečilo dežele pomiriti. Srbi niso odložili svojih pušk, ampak so se podal v gore, z njimi tudi Slovenci in tudi mnogo Hrvatov in se bore rama ob rami proti barbarskim tujcem, ki hočejo z raznimi satanskimi nakanami zanetiti sovraštvo med troime-ni narod, da bi se sovražili med seboj. Cetniki so v Srbiji in Sloveniji, ki se bojujejo pod junaškim vodstvom Mihajloviča. In ti so, ki s prelivanjem svoje krvi kujejo novo Jugoslavijo. Znameniti so njegovi povdar ki za pravične in upravičene zahteve Jugoslavije, ko se bo urejevalo bodočo Evropo. Odtočno je povedal, kako razni Nemci in Italijani že sedaj delajo po svetu razno propagando, da bi se Nemcem zopet pustilo priložnosti do sličnih poizkusov. Takih priložnosti ne sme biti več, če nočemo, da bodo naši bodoči sinovi zopet umirali, kakor morajo umirati sodobni sinovi. iKri, ki se pretaka v takih množinah, kakor se, ne sme biti prelita zastonj! Le tisti, ki prelivajo kri v tej borbi naj odločujejo, ne pa oni, ki ne dopri-1 našajo nobenih žrtev. Mogočno je apeliral.na narod za sodelovanje. Vsak naj deluje kakor more za čim večji upliv našega naroda. Pripovedujmo vsakemu o naših upravičenih zahtevah, o velikem trpljenju našega naroda in ustvarjajmo podlago za prijazne simpatije do naše stare domovine povsod kjerkoli smo. V tem duhu delajmo vsi! Mihajloviči doma na frontah, mi tu po svetu in skovali bomo novo lepšo in večjo Jugoslavijo! fTako je približno povdar j al v svojem velikem govoru minister g. Snoj. Njegove prepričevalne in jasne iskrene besede so pustile na vsakem poslušalcu najboljši utise. ¥ r k DR. ALOJZU KUHAR IMENOVAN POSLANIKOM + Imenovan je za podanika pri poljski vladi in obenem vodi pomenljive funkcije v Londonu. Jugoslovanska vlada je te dni imenovala Slovenca Dr. Alojzija Kuharja, bivšega urednika ljubljanskega "Slovenca" za poslanika pri' poljski vladi v Londonu. Dr. Kuhar se je umaknil ob napadu v tujino z namenom, da bo kot politični veščak v mednarodni politiki deloval za domovino. V tem oziru j« že veliko dobrega1 storil kot predavatelj in velik izvedenec v mednarodni politiki. Na kmdonski radij o postaji oddaja stalno j poročila in predavanja o Jugoslaviji. tfla vest je zlasti za vsakega katoliškega Slovenca razveseljiva. G. Dr. Kuharju naše iskrene in prisrčne čestitke v napredovanju in mnogo uspeha! -o- Šestnajst držav Unije ima in izvaja popolno oblast v trgovini (monopol) nad alkoholnimi pijačami. Te države" prodajo na leto nad $264,000.000 teh pijač in napravijo nad $58,000.000; dobička. Vsaka družina pa povprečno izda v teh državah na leto za alkoholne pijače. GRKI SE UDELEŽUJEJO VOJNE NA DALJNEM V7Hnnn K zavezniški pomorski sili ns daljnem vzhoda je prispevala tudi Grčija s svojo mornarico. Gornja slika kaže neko njihovo križarko, ki pluje v vzhodnih vodah. KAJ SE SLIŠI PO SVETU3ED> ZAKAJ BARAGOVA NEDELJA Ciaon S 1 J.\ P02REŠN0ST KAČ Velike kače bi lahko označili za umetnice gladovanja, a tudi umetnice požrešnosti. Nasičena kača ostane lahko celo vrsto tednov brez hrane, po drugi strani pa je zmožna požirati tudi cele živali, ki so po telesnem obsegu večje od nje same. To je mogoče zavoljo tega, ker je kača sposobna znatno razširiti svoje žrelo in svoja prebavila. Kača iz vrste pitonov je po nekem poročilu v enem letu požrla sto kokoši, štiri manjše vrečarje, enega kenguruja in enega psa. Nič manj požrešna ni bila dosti manjša kača, ki je v istem času pospravila 54 kokoši, 2 jazbeca, vrečarja, dva psa, dva morska prešička-, enega žerjava in dve <5nigi živali. Celo komaj poldrug meter dolga naočarka je v nekoliko mesecih požrla 55 podgan in 50 žab. :1T , r ^ r ■ o- ANEKDOTA Masaryk se je vozil iz graščine Lany v Prago z vlakom. Ko je čakal na samotni postaji, je zagledal v kotu tujca. Tipičnega detektiva s trdim klobukom, kratkim suknjičem in usnjenimi gamašami na nogah. Predsednik je nagovoril moža: "Lahko greste domov. Meni se ne bo tukaj nič zgodilo." "Prosim, oprostite, jaz potujem domov v Ruzinje," mu je odvrnil nagovorjenec. "Tako govore vsi," je zamahnil predsednik z roko. "Gospod predsednik, jaz sem Josef Svoboda iz Ruzinia, po poklicu mesar in grem domov na obed/' se je opravičeval oni. "Dobro, dobro, saj vem, naučili so vas, da morate tako govoriti. Prosim vas, le pojdite, meni se ne bo tu nič zgodilo !*' In mož s trdim klobukom ni imel več poguma, da bi se upiral predsednikovim besedanju Izgubil se je s postaje. Tako se je zgodilo, da je Svobodova žena v Ruzinju zaman čakala ta dan pri kosilu svojega moža, ki je odšel v Lany, da bi kupil kravo in od ARETIRAN — —* ---------- bwMIM - " m mM \ ♦ m ' 11 ^^^^ 1 * s I Min. pradsednik britanske Burme, po imenu U Saw, ki so 9a britanske oblasti nedavno aretirale pod ob-dolibo, da je sklepal zaroto s Japonci. da jim preda svojo deželo. koder se je hotel vrniti domov na obed. -o- POLOŽAJ GLEDE GUMIJA NI OBUPEN Chicago, III. — Situacija glede gumija ni tako kritična, kakor se je domnevalo. Tako'se je izrazil predsednik neke tukajšnje gumijske družbe, rekoč, da je zdaj v Ameriki v zalogi okrog 750,000 ton surovega gumija, kar zna zadostovati za dve leti. Obenem pa, da so na delu najboljši umi, da najdejo formulo za trpežen sinteničen gumi j. o- V ANGLIJI DOVOUEKA SOVJETSKA HIMNA London, Anglija. — Kljub temu, da se je med Rusijo in Anglijo sklenilo zavezništvo že pred štirimi meseci, je vendar vladalo napram Rusiji tukaj tako nezaupanje, da je bila sovjetska himna "Internacij ona-la" prepovedana. Sde zadnji teden je bilo izdano doyoljenje, da lahko to himno igrajo vojaške bande in, da se sme tudi po britanskem radio oddajati. KOLEGU BODO VRNILI JEZUITOM Bogota, Columbia, Južna A-meriki. — Katoličani države Columbia znova upajo, da bo vlada zopet vrnila jezuitom kolegij sv. Jerneja -------.----------------------------------------------------— 1.00 ' IV. zvezek (24 pesmi) ................................................................................ .45 V. zvezek (29 pc^ni) ............—....................«.._r............-...............................45 . Devf KOROŠKE NARODNE (moški, mešani, ženski zbor) V. zvezek (30 pesmi) ....................................................................... ........ .50 1 Pregelj: TROGLASNI MLADINSKI ZBORI (49 pesmi). Izredno pripravna zbirka za naše ženske zbore ...........................................................75 , Prelovec: ALBUM SLOV. NARODNIH za srednji Klas s klavirjem Švikariič: KOROŠKE NARODNE (moški zbor). 1. zvezek (30 pesmi) ............................................................................. .40 II. zvezek <30 pesmi) ................................................................................... .40 III. zvezek (32 pesmi) ....................._.......................—.............................. .40 Žganec: PUČKE POPIJEVKE IZ MEDJIMURJA............................ 1.40 Umetne: Adamič, Karlo: SLOVENSKI AKORDI. * I. zvezek (22 pesmi za mešani, 10 za moški zbor)........................._—$1.00 II. zvezek (15 za mešani, 7 za moški zbor) --------------.--------------------1.00 Aljaž: SLOVENSKA PESMARICA. Izdala Družba sv. Mohorja. I. zvezek, trdo vezan ............................-........................................................ 1.25 II. zvezek, trdo vezan -----------------------—........................~...................—........* 1.25 Še vedno najboljša zbirka preprostih umetnih pesmi in nekaj narodnih, za moški in mešani zbor. Balatka: PESMARICA MOŠKIH ZBOROV (25 pesmi, večinoma za boljše moške zbore) ..............................—-------------—............................. -85 Druzovič: LIRA. Srednješolska pesmarica za moške zbore. Foerster: DOMOVINI. Slavnostna kantata za moški zbor, samospeve Foerster/" SEDEM MOŠKIH ZBOROV. (Za boljše zbore)--------------------- 1.00 Gregorič, Emil: ' NAZAJ K MATERI. Pesem za en glas s klavirjem. ' Slovensko besedilo je priredil P. Kazimir Zakrajšek................................35 Hubad: PESMARICA GLASBENE MATICE. Obširna in pestra zbirka za moške zbore ............—.......................................................=------------ 2.00 Hubad: DVANAJST SLOVENSKIH IN HRVATSKIH MEŠANIH - ZBOROV. Izdala Glasbena Matica ;..................................................... 1.00. Hubad: TRIJE MEŠANI ZBORI. (E. Adamič: Mlad junak po vasi jezdi. Premrl: Slovenska govorica. Foerster: Straža ob Adriji)...................75 Laharnar: GORSKI ODMEVI. I. zvezek (6 preprostih moških zborov) ..........—---------------------------- .50 II. zvezek (4 mešani zbori) ....................................—.....-------------------- -30 Laharnar: PLANINKE. I. zvezek (6 pelini za mešani zbor) .............-..........................:------- -50 II. zvezek (4 pesmi za mešani zbori --------------------------------------------------50 Laharnar: POMLADANSKI ODMEVI. II. zvezek (4 pesmi za mešani zbor) ................................................ -50 Lajovic: GOZDNA SAMOTA. Zelo umetna skladba za troglasen ženski zbor in klavir .....................................—-—--------------------------......................... Prelovec: JAZ BI RAD RDEČIH ROŽ. Priredba za dvospev in klavir .35 Prelovec: DVE PESMI ZA MOŠKI ZBOR IN BARITON SOLO. (Zapoj mi pesem. dekle: Skrjančku) ------------------------------------—.......20 Premrl: BRATJE SLOVENCI SMO... Koračnica za dvoglatno petje ^ Sattner: BRATOM ORLOM! Orlovska himna za moški zbor................... .10 Schwab: ZLATA XANGLICA- Ljubka in pripravna koncertna skladba za mešani zbjor. klavir in harmonij....,.....................................——---------------50 Vodopivec: ORLOVSKA HIMNA IN PESEM SLOV. STRAŽE — .50 Vodopivec: ORLOVSKA PESMARICA (9 pesmi za sopran in alt).„— .25 Vodopivec: SKLADBE ZA MOŠKI IN MEŠANI ZBOR. (10 pesmi 1021T----------------------------------------------------------------------------------40 Vodopivec: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (10 pesmi, 1923).................45 Vodopivec: POLJSKE ROŽE. (4 poljudno umetne pesmi za meš. zb.) .45 Učne knjige za petje: Bajuk: PEVSKA ŠOLA. (Kako se človek izuri peti po notah)............$1.25 Nedved: POČETNI NAUK V PETJU--------------------------------------------- -30 NARODNE PESMI PRIREJENE ZA RAZNE INSTRUMENTE Klavir (piano): Parma: POZDRAV GORENJSKI. Valčki za glasovir. (Venček slov. Parma: POZDRAV GORENJSKE. Valčki za glasovir. (Venček slov. Pavčič: MALI PIANIST. (15 narodnih pesmic za početnike na piano. ilustrirana knjiga) ...................—--------------------------------.............—— .75 Gosli (violina): Kcrun: VIJOLINSKA ŠOLA, I. zvezek___________________________________________$ .50 Vedral: NARODNI ZAKLAD. (Zbirka slovenskih pesmi)........................75 Citre: Kozeljski: PODUK V IGRANJU NA CITRAH. Štirje zvezki. Vsak.... .50 Tamburaški zbor: Bajuk: SLOVENSKE NARODNE PESMI za tamburaški zbor in pe- tie. (7 izbranih napevov) -------------------------------------------------—.......$ .75 Bajuk: BOM ŠEI> NA PLANINCE. (10 izbranih narodnih pesmi za tamburaški zbor) —_____________________________________________________________ .75 Bajuk: NA GORENJSKEM JE' FLETNO. Zbirka slov. narodnih za tamburaški zbor ---------------------------------------------------------------------------- .75 Orkester: Prav majhni orkestri si lahko pomagajo z zbirkami za piano, kakor zgoraj navedenima obema Parmovima zbirkama in Pavčičevim Klavirskim albumom, — večji orkestri pa si bodo še najlažje pomagali z Bajukovimi zbirkami za tamburaški zbor. Naročila sprejema: * Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratike" | ZA LETO 1942. | Pratika je zanimiva in gre hitro g se ne bo v prihodnjih par dnevih pom u j al, bo najbrže | ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov | kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znam- g kah po 3c. na: (j! Knjigarna Amerikanski Slovenec I 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ji} J. M. Trunk: Podpisujejo. Hitler je zbral okoli sebe svoje zveste — sužnje in jim ukazal podpisati "novi red". Trinajst je bilo menda vseh skupaj, tudi Hrvati in Slovaki so podpisali, da se iznebi-jo po "novem" prvi Srbov, dru-'gi pa Čehov. Kos ^tovanske otročarije. Hrvati so se podpisali za Nemce, Slovaki za Ma-žare, saj se poznamo. Tudi pri nas v Ameriki z Anglijo vred smo nekaj podpisovali, da hočemo biti skupaj, dokler ne damo vetra Hitleru in Japoncu. Menda je podpisalo 25 držav. Tudi za neki red smo se podpisali. Ni slab ta red, ker med drugim obsega tudi zahtevo in določbo, da mora vsakemu biti na svobodo dano, kako in če hoče Boga častiti po svoji vesti. To je vrlo dobra točka, dobra že radi tega, ker je omenjen Bog, ko je v praksi vse polno ateizma, ali vsaj enako j slabega agnosticizma. Verska svoboda za vsakega naj se zaščiti. Well, podpisal je tudi zastopnik sedanje Rusije. Litvinov, bolj pravilno Abraham Wallach, iz rodu Abrahama in Walach je njegovo pravilno ime. Tako se je pisal, ko se« je Stalin tudi pisal le Joža Džugašvili, in sta bila skupaj tam v Tifli.su. in menda veste, kako je tam v Tiflisu in tedaj bilo. Well, Litvinov je zdaj Litvinov in podpisal je za Rusijo in podpisal se je za — versko svobodo. Težko, da bi se mu bila pri tem roka tresla, ampak v glavi je bilo morda malo čudno, kako pa je bile v Litvi-novi glavi, le Bog ve, dasi ljudje na vse kriplje trdijo, da Bog nič ne ve, ker ga baje ni. Upajmo, da se je ljubi Bog ozrl na molitev lastnega Sina ob zadnji uri: "Oče, saj ne vedo, kaj delajo, odpusti jim!" » V Londonu je vse polno — vlad, ampak vse so brez dežel, ker dežele je pohrustal nemški .hrust, šment Hitler in njegovi šmenti. Dobro pa je, da je vsaj še nekaj vlad ostalo, ko je šla vsaka država fuč. Čemu je le dobro, da so vlade brez vlad ali dežel? Vseh dni še ni konec, "dum spiro, spero-dokler le di- • . |T4 -7 ' , v i ' V' - ham še upam" in upajmo, kakor upajo vlade v Londonu, da se upi uresničijo. Še več je, ker so _ "vlade" tam v Londonu. Te dni so se možakarji vsedli za mizo in so sklenili, kako bodo naredili in uštimali, ko bodo "vlade" zopet pri vladah. Dosti je povsod raznih "KvisHngov", tudi petokojonci ali kaj jim pravijo, in to so vrlo nečedna banda, ki ^e mastijo pri mrtvih. Vsaj povedati moramo ti bandi, tako ,so rekli in sklenili pri mizi tam v Londonu, kako bi z njimi, s temi petokolonci in izdajalci, ko pride dan obračuna. Prehud naj bi ne bil, želim in upam, ampak propaganda je ! danes močno orožje, in morda se ta ali oni le strežne še ob pravem času, ko vidi, kaj vse ga utegne zadeti, ko pride dan obračuna. Domovina ne umrje kar tako v dan, če pa kdo pokopuje domovino, naj ve, kako bo, ako domovina zopet vstane, in naj je biia tudi nekaj let kakor bi bila že mrtva. Petokolonci, look out! * Bavarski škofje pravijo v svoji izjavi, da gre roba predaleč in ne morejo več molčati, ker bi drugače postali verniki j zbegani. Ali morda niso le predolgo molčali in bili tihi ko grob? Pri zmagah je "hajla-nje" vesela roba, ko pa se zmaga začenja spopakedrava-ti. se skuša vsak posledicam izogniti. Odgovornost je odvisna od tega, ako je kdo prej odobraval, ko je bila kaka zmaga navadna morija. Višji sodnik bo sodil, svet pa lahko malo nafulajo. m—wtnrrifc _< t J y i j j DR. JOHNJ. SMETANAj \ OPTOMETRIST J j \ Pregleduje oči in predpisuje očala ' 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue { TeL Canal 0523 \ ji J Uradne ure: vsak dan od 9 J ;{ ► zjutraj do 8:30 zvečer. % i _______________________* --——--——j - - ■ Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. ..............-— - - ■ | KRASENKRJŽ j j, V . kateri tvon pripravo, ! ^ ki se rabi ob čatu pre- V \ \ videvanja bolnikov. I ^iT'S rt ^S^ Narejen jc po no- ^jffi^g^ igJk vem praktičnem nači- | i ^^ • jlWiMb 5 C^Tč* Z^P * m i* tako zvanegm i "Wood Fiber" materi-% 4 fll ala- Visok blizu 11 !o- j , I'-lJjWj li^ySr £ev- Nare^en tako» d* ji [I 1 se vsa P"Prava> kot | Kfl svečke, flaška z& bla- ig jjl f gorlovljeno vodo. ba- j A ^ A ta-prtič*fliCke lloži v I | 'T p Jirii. Nato ie načelna ! Ttran kriza zapre kot [l _ |) | i pokrov in imate kra- I sen križ za obesiti na \ — . aMBL^. Ktetla Narejen je v le- J!L_ —=y P* orehovi barvi. Kril /M j!lir je vlit i* lepe svetla | M p! I medenine. • M I Te križe so začeli | ^ m^Jij / ' /V^ izdelovati pred krat- Vy ' V^ > kem kot posebno no- c===r~~r/ / veliteto in se radi ^rV" praktičnosti zelo pro-^ dajajo. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je potlati v Money ordru ali čeka z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec j 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j