187. številka. 411 i* H li Trst, v petek 17. avgusta 1900. Tečaj XXV „Edinost I:hain enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znn^n : Za celo leto........24 kron za pol leta.........3- „ za Četrt leta........ 6 - za en mesec........ - kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-fočbe brez priložene naročnine ne uprava ce ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne številke po 6 stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotin k (4 nvč.) Telefon iti. S7G. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edinosti je moč! Oglaat se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustim. Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oziasi itd. se računajo po pogobo Vsi dooi«i naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglnse spie-jema upravništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo štv. 3, II. naiistr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran G o đ n i k Lastnik konaorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Denuncijanti ? ii. V ZAGREBU, dne 13. avgusta 1900. Irredentistične manifestacije niso na dnevnem redu jedino v našem Primorju, ampak tudi v Trentinu. Vendar se hrvatsko in slovensko novinstvo ne ozira na te poslednje manifestacije ; k večemu da jih beleži v kolikor politična kronika to zahteva. Zakaj ? Ker je Trentin res italijanska zemlja in ker tam ni malo ne gre za našo kožo. Mi ne bi znali in mogli dati boljega primera in bolj zgovornega dokaza, da mi ne denunciramo in da nismo denuncijanti, kadar beležimo irre-den tisti ške man'festacije na Primorskem, kadar jih zasledujemo in kadar ustajamo proti njim. Ne gre tu samo za Italijo in Avstrijo, ne gre samo za to, kakor v slučaju Trentina, ali naj Primorje spada pod Avstrijo ali pod Italijo. Ivo irredentizem revendicira za-se Primorje, tedaj revendicira dežele, v katerih hrvatski in slovenski rod tvori nad 2/3 prebivalstva; tedaj revendicira dežele, katere po božjem in ljudskem pravu morajo, v okvirju monarhije, pripadati oni jedinstveni državi, ki jima zbrati Hrvate in Slovence. Mi torej, kadar se vzdigamo pri »ti irredentizmu, ustajamo na obrambo sebe, na obrambo naše narodne ekzistence, na obrambo naših pravic, na obrambo naše bodočnosti. To ni nikako denunciranje; to je dolžnost, to je patrijotizem. Fraza o denunciranju nas ne sme plašiti. Ako bi bili mi ravnodušni nasproti manifestacijam irredentizma in nasproti njega brezbožnim naporom, da bi nam ugrabili ono, kar je naše, tedaj bi bili mi najveći grešniki, mi bi pokazali, da nimamo zado.itno ni narodne zavesti, ni narodne energije. Denunciral je dr. Scampicchio, ko je v utemeljevanju svoje interpelacije v dež. zboru istrskem grajal vlado, ker ne konfiscira nekili drugih novin, katere da prekoračuju meje zakonitosti. Na katere novine da je on aludiral, to je pač lahko umeti. Mi se nočemo braniti pred njim, ali konstatirati nam je, kako da se Hrvatje in Slovenci niso nikdar toliko ponižali, kakor je nizko pal on, ki je proti Slovanom zahteval policijskih odre-deb vladnih organov. Mi branimo vsikdar najširšo slobodo, ali zahtevamo tudi pravične politike! Ako mi prigovar-mo vladi zaradi tega, ker gre irredentizmu na roko, se godi to, ker je taka politika kri- vična. Naši interesi se v resnici strinjajo z interesi monarhije, zbok česar naše aspiracije ne sezajo preko okvirja te poslednje. V interesu monarhije je, da se na Primorskem tiduši irredentizem ; a v ta namen bo zadoščalo, ako zadovolji pravičnim in legitimnim aspi-racijam Hrvatov in Slovencev. V interesu monarhije je, da se Primorje spoji z ono državno tvorbo, na katero delajo danes vsi Hrvatje in Slovenci. Opozarjanje na to skupnost interesov, ko ! je le-ta v soglasju z zahtevami prava in pravičnosti, to ni denunciranje! No, kaj noj storimo, ko nas merodavni faktorji ne slušajo, ako hočejo za vsako ceno ugajati onemu istemu irredentizmu, ki bi hotel naše Primorje odcepiti od Avstrije ter je pripojiti Italiji ? ! Mi ne moremo nikogar prisiliti, da bo pravičen, ako noče biti : mi ne moremo nikogar prisiliti, da ne bo kratkoviden, ako hoče biti kratkoviden. V povdarjanju skupnosti interesov, v dokazovanju, da ta skupnost obstoji, smo mi še predaleč šli. No, ali moremo mi žrtvovati s a ni i sebe?! j Ako nas merodavni faktorji nikakor nočejo slušati ; ko nas hočejo polagoma izročiti milosti in nemilosti irredentizma; ko nočejo uineti skupnosti : ko nas morda zlorabljajo tudi zato, ker vidijo, da smo mi preveč uverjeni o tej skupnosti, pa mislijo, da nas morejo tolči še huje, nesro nas tolčejo, ker da mi ne moremo živeti brez te skupnosti : tedaj nam je misliti n a - s e, ter zaupati le »u se i u svoje kljuse«! V tem ravno mora obstati razlika med našo nekdanjo in sedanjo politiko. Nekdaj smo se borili le za to skupnost, nekdaj smo po%*darjali mi svoje interese le v toliko, v kolikor so bili isti del skupnih interesov. In ako bi tudi danes hodili po istej poti, ne bili bi še radi tega denuncijanti, ali bili bi vsaj na-jivni. Kakor del skupnosti smo mi storili svojo. Ko pa nas skupnost odbija in dela proti nam, potem se moramo mi neodvisno od merodajnih krogov, ali celo proti njim, boriti za svoje interese kakor Hrvati in kakor Slovenci. To nas ne rešava dolžnosti, da kritiziramo delo uprave, kadar mislimo, da ona ne dela modro in pametno. To dolžnost nain narekuje naša državljanska, zavest, in ko vršimo to dolžnost, nismo denuncijanti ! Glavno je torej, da po tolikih žalostnih izkustvih ne rušimo preveč one meje, kjer se nehujejo interesi skupnosti in začenjajo naši. Tu gre za borbo dveh velikih idej, dveh velikih svetov. Gre za to, kam da spada Primorje: k tuji Italiji, ali k naravni in prirodni državni tvorbi, ki ima objemati Hrvate in Slovence?! Borba je med hrvatsko in slovensko mislijo na jedni strani in italijansko, irredentistično, na drugi. Mi se borimo proti irredentizmu kakor Hrvatje in Slovenci, mi se borimo za svojo narodno ekzistenco, bori mo se za naše državno jedinstvo in za našo državno svobodo; mi se bo-I rimo v ime naše prošlosti, v ime jedinstva krvi in jezika, v ime probujene narodne zavesti in narodne volje. Hočejo-li nam pomagati oni, ki so poklicani, da so naši zavezniki, tem bolje tudi za njih. Ako nočejo — pa se bodo kesali v hudih časih. Mi smo narod in se borimo kakor narod ; mi kakor n a r o d ne propademo, ker imamo v sebi vse pogoje življenja, veličine in bodočnosti. To je pomen naše borbe za jedinstvo in slobodo ; to je pomen naše borbe proti irredentizmu, v katerem vidimo našega najljutejega n e p r i j a t e j a! Nam je dolžnost, da sledimo vsakemu koraku njegovemu, nam je v dolžnost, da ga z vsemi dovoljenimi sredstvi pobijamo in razbijamo, kjer-koli se pojavlja in pod katero-koli formo se je pojavil. To ne leda ni denucija-c i j a, ampak je najsveteja in najli-b e r a 1 n ej a borba! Dinko Politeo. i Sodni nadzorniki. Na mnoge želje, došle nam iz krogov naših sodnih uradnikov, priobčujemo tu po »Slovenskem Narodu« nastopni res veleaktu-velni članek : »Novi sodni red prinesel nam je tudi novo vrsto sodnih funkcijonarjev. Teh ni prej nihče poznal pa tudi nihče pogrešal, in če izginejo danes, ne bo nihče za njimi tugoval. Ti novi funkcijonarji so takoimenovani sodni inšpektorji, in kadar se imenujejo tisti uradniki, ki so za funkcioniranje državnega stroja najbolj nepotrebni, tedaj se vselej imeuujejo tudi sodni inšpektorji. Ne dvomimo čisto nič, da se je ta kategorija uradnikov ustanovila z najboljšim namenom, ali praktično delovanje pri justici je pokazalo, da je ta vrsta uradnikov do cela odveč, da nima resne naloge, in vsled tega so PODLISTEK. si Zinka Brazilijanka. Povest. Spisal I v o T r o s t. Da bi bil skoro doma! - In ta misel, tukaj že več nego na pol uresničena, se mu je zdela vesela in žalostna. Srečno so se skobacali drug za drugim na »Esperanzo«. Še več nego z napol manjšim veseljem, nego odhajaje iz domovine, so hiteli otroci po nastavljenem mostiču, neprestano boječi se, da popadajo v morje. Tedaj so odhajali nasproti obećani sreči, sedaj se pa vračajo na staro zapuščino dvomljive vrednosti. Vendar so vsi tiščali : domov, domov! V parnikovem drobovju je nekaj za-škrtalo, velikan je zmajal z repom, da se je nemirno zapenila voda v ozadju, pa se je jel pomikati od kraja, hreščeče zavriskavši tovarišem v pozdrav. Odhajajočim se je razpel krasen pogled na razsvetljeno braziljansko prestolnico. Tudi v morju je odsevala mestna svetloba, in skratka : luko in mesto in zvezdnato nebo je bilo samo morje luči. Polagoma »e je vse manjšalo in oddaljevalo. Popotniki so se razšli v svoje kabine urejat prtljago in prenočišče. Tudi Gregor je pregledoval iz domovine s seboj vzete stvari, katerih je bilo že dobršno polovico manje in še te vse umazane, raztrgane in razdejane. — Na, na, Ivanka, spravi to-le ! — Podal jej je pogodbo o Zinkinem službovanju in se zibaje nerodno zaletel v hčerko, ki se je previdno umaknila godrnjaje nekaj o pijancih in pijači. - E, veš, Ivanka, — samo tebi to povem — sem moral piti, da bi mene spoznali : imam rumeno mrzlico. Ali vidiš? — O, moj Bog! Oče, kaj res ? Oh, oh ! Potem vsi pomrjemo, da, še v morje nas po-meeejo žive. — Tiho bodi! Saj sem že na pol ozdravel. — Za rumeno mrzlico nihče ne ozdravi. Ali niste še slišali ? — Pa jaz ozdravim. I>e poglej me ! — — Potem nimate rumene mrzlice, oče, hvala Bogu. — Nimam, hm! — Pa že nekaj mesecev. — To Vam je nekdo natvezel. V par mesecih pobere rumena mrzlica — to sem slišala — na sto in sto ljudi, vsak umre v nekoliko dneh. — To vam je zdravnik lagal ali ga pa niste u meli, oče. — Zdravnik Rado — je godrnjal Gregor, spoznavši britko resnico, zaradi katere je prodal hčer. Z neukrotljivo silo ga je nekaj vleklo nazaj. Toda vidć, da je vse zastonj, je sko-mizgnil z rameni in je gledal, kod bi zopet prišel do pijače. Da bi se čim ložje zmuznil, je prašal: — Ali si spravila papir? Upam, da bomo tisto stvar kmalu rabili. Saj mora tako biti notri, da lahko vrnemo denarje in spravimo dekle domov. — Bom videla. — Ivanka je sela na culo zmečkane obleke, napenjala oči radi nedostatne migljajoče svetlobe. — Oče, tukaj ni nič takega. — Mora biti; le poglej ! Hčerka je zopet napenjala oči, obračala papir, se ozirala v očeta, pa zopet v luč, in obilo solz se jej je udrlo po licih : — Uboga, uboga naša Zinka ! O revica moja sestra ! — Zakaj revica ? Nič revica ! se je prestrašeno branil oče. — Prodana je, prodana. Oh, ubožica ! Uh-u-uh ! tukaj le pravi: za šest-deset let. — Kaj? Pa tako je notri? Tako-o-o ? — - Tukaj le — oh ! Uboga moja Zinka ! Nikdar več je ne bomo videli. — A-a-a-a ? Res? A-a-a-a ! (Pride še.) te službe postale prav podobne tistim, ki se navadno imenujejo sinekure. Ako so bili za ta lepa mesta imenovani samo sinovi dvornih svetnikov, sodnih predsednikov in plemeni-tašev, iz kratka sinovi dobrih očetov, je to seveda samo slučaj, in še v sanjah se ne sme misliti, da je tu morda protekcija igrala kako ulogo. O protekciji pri nas še govora ni ! Mislilo se je, da ti sodni inšpektorji, --ki so v jednem letu po dvakrat avanzirali, in katerih službe najtežavnejši del je vožnja na državne stroške pojdejo sodnikom na roke, koder bo mogoče, in da pripomorejo tako, da se novi sodni red uživi, in se sodnikom olajša njih delo. Toda ti sodni inšpektorji imajo o svoji službi povsem druge nazore. Po njihovem mnenju je prva naloga, ki jo ima sodni inspektor, da najde kako pomoto proti takoimenovanemu »Formularienbuchu«. Formularji čez vse! Formularji so važuejši nego vse drugo ! Tako se mora vsaj sklepati iz postopanja sodnih inšpektorjev. Ako se jim posreči, iztakniti kako pomotino proti temu prestavnemu »Formularienbuchu«, zabeleži se .to 2 vestnostjo, ki bi bila vredna boljšega predmeta, in posledica tega je naredba sodnega predsedništva, oziroma »nos«. In v taki naredbi se čita vselej, da dotični ne pozna zakonov, a nikdar niso v teh naredbah navedeni razlogi. Če se torej najde jedna pomota proti formularjem, oziroma če se najde pomota, ki se je primerila pri nareka vanju v zapisnik drobnih zapisnikov se ne omenja — sodnik že zakonov ne pozna ! Pri tem je pa še nerešeno vprašanje, kdo ima prav: ali sodnik ali sodni inspektor ! Ali je naloga in dolžnost sodnika, gledati le na obliko zapisnika, ali na to, da pride v zapisnik vse to, kar je važno, in da stori sodbo po svoji najboljši vesti, po svojem prepričanju in po pravici, oziroma: kaj je važnejše? Sedaj sodnik že skoro ni nič drugega nego pisar. Gledati mora preti vsem na to, da se ne zgodi kaka pomota pri obrazcih, da so takoimenovani registri vedno v redu, vsi spisi dobro in trdno sešiti itd. Sodnik faktično ni več sodnik, ampak opravlja delo kanceli-stov in pisarjev, in ker vidi, da se temu večja važnost pripisuje, nego vsemu drugemu, posvečuje tudi tem opravilom največ pozornosti. Morda trpi vsled tega justica, a kaj se hoče, ko je pa sodni inspektor s svojim »formu-larienbuchom« sodniku vedno za petami. Da se ogne »nosom«, mora sodnik dalje skrbeti, da stranki skleneta poravnavo. Kolikor več poravnav kdo sklene, toliko boljši sodnik je. Pa naj kdo reče, da avstrijska jurisprudenca tem potom ne pride kmalu na vrhnnec! Takih in podobnih stvarij bi se dalo lahko še mnogo navesti. Ni čuda, če je pri takih razmerah zavladala mej sodniki velika i nevolja, in če se tolikrat čuje trpko vprašanje: Ali je to po zakonu nam priznana in pri-l stoječa neodvisnost? Sodniki so postali nekaki \ učenci, katere pride vsaj trikrat na leto kdo j nadzorovat in inspicirat, in ki po takih re-j vizijah dobe vselej dolg »nos«. A če je ta »nos« opravičen ali če ni opravičen, sodnik mora molčati. Tudi če je »nos« tisočkrat neopravičen in nezaslužen, ni proti njemu nobene pritožbe ! Žalostno je, da so se ti sodni inšpektorji dokopali tudi do nekega vpliva na imenovanje uradnikov. Ti sodni inšpektorji službujejo šele nekaj let, a že so pokopali mnogo izvrstnih uradnikov, oziroma se potem sami vsedli na mesto svojih žrtev. Naj imenujemo samo jedno ime: V »lusko. Kar se godi zdaj s sodniki, tega se ne more več molče gledati, ampak je prišel čas, da" se začno poslanci zanimati za poslovanje sodnih inšpektorjev. Najbolje bi bilo, tla bi nasvetovali, naj se ta popolnoma nepotrebna kategorija sodnih uradnikov opusti, naj se ti inšpektorji odpravijo ! Nečemo trditi, da vse malenkostne sitnosti > ki jih provzročajo ti inšpektorji, izvirajo iz -želje dokazati, da je njihova tako prijetna služba potrebna, mej tem, ko je v resnici najnepotrebnejša v vsej j u stični upravi, ali kar store ti inšpektorji pozitivnega, to ni vredno piska vega oreha. Boljše bi bilo, ko bi predsedništvo vsako leto jedenkrat ali dvakrat zahtevalo v pregled vse pravd«, oziroma bi zamoglo to storiti mini- j sterstvo, a dotičnemu sodniku se mora pri- j znati pravica, se opravičiti, oziroma se pritožiti- S tem bi se zagotovila resna revizija j vseh pravd in vseh spisov, in bi se sodilo na podlagi resne revizije. Zdaj pa o resni reviziji j še govora ni. Kaj pa pregleda sodni inspektor ? j Jeden akt in, kar se zdi njemu najimenitnejše, [ registre. Iz jednega akta, oziroma iz jedne j pomote proti obrazcu pa se potem sklepa, da sodnik zakonov ne pozna! Te razmere ko gotovo nezdrave, nevredne sodnih naših funkcionarjev in niso | ravno na čast avstrijski justici, a ker so postale celo neznosne, je čas, da se spravijo na pristojnem mestu na razgovor, in se s tem : začne njih saniranje. Kakor doslej, tako nikakor ne more več ostati. V Trstu, 17. avgusta 1900. Cesar Fran Josip I. bo slavil jutri svoj sedemdeseti rojstni dan. V mnogih krajih monarhije bodo nocoj in jutri na blesteč ; način slavili ta pomembni dan svojega mo- j narha. V Trstu pa ne bo šumnih slavnosti. Tako skromno naša fedelissima menda še ni obhajala, tega dogodka, kakor bo obhajala baš ta 70. rojstni dan. O vzrokih nočemo irovoriti : ker so na dlani in ker bi ne bilo O lojalno, ako bi prihajali z rekriminacijami v , isti hip, ko se hočemo klanjati svojemu vla- : darju. Cesar Fran Josip obhaja svoj 70. rojstni dan v nenavadni svežosti telesa i a duha. Narodi Avstrije, katerih oči so sicer polno pri-j čakovanja obrnene do prestolnice Habsburgov, se danes spominjajo divnega mesteca v gornji Avstriji, kjer biva sedaj visoki jubilar ter molijo Vsevišnjega, da bi cesarja Frana Josipa ohranil še nadalje v sedanji svežosti, da bi ta monarh mogel svoje, na dogodkih toli bogato življenje čim prej kronat' z najlepšim, od Njega samega gotovo zaželjenim činom, katerega Njegovi državniki ne znajo dovršiti in ki iz Avstrije naredi zatočišče resnično za-j dovolj njih narodov, živečih med seboj v bo-; žjem miru in stremečih v plemenitem tekmovanju po vzvišenih idejalih človeštva ! Politični pregled. TRST, 17. avgusta 1900. K položaju. »Slov. Narodu« brzojav-ljajo z Dunaja,"da vlada ne misli na ni kaka pogajanja z voditelji strank, ampak jim hoče I jednostavno predložiti svoj že dogotovljeni j načrt; na voditeljih strank da bo potem, ali vsprejmejo ta načrt ali ne. To da se zgodi v kakih 14 dneh. Kar se tiče odredeb, s katerimi hoče pl. j Korber dobiti zagotovilo za redno delovanje parlamenta, je citati v danes došlih listih to in ono, kar pa ne soglaša z gornjo vestjo v »Slovenskem Narodu«. Seveda pa je težko soditi, da-li imajo te vesti več vrednosti, nego ono navadnega ugibanja. V nasprotju z vestjo v »Narodu« posnemamo iz listov, da se bo vlada vendar pogajala z voditelji Cehov. V ta namen da pojde minister dr. Rezek te dni v Prago, kjer se bo pogajal s češkimi voditelji, pod katerimi pogoji da bi odnehali od obstrukcije. V imenu češkega plemstva da se udeleži posvetovanj baron Parish. Tudi glede koncesij, s katerimi hoče vlada pridobiti Cehe, prodira nekoliko v javnost. »Plzenskv Obzor« hoče vedeti, da jedna pridobitev Cehov bo češko vseučilišče na Mora vskem. Drugi del »plačila« — kakor se izraža »Neuc* Freie Presse« — naj bi bilo sklicanje deželnega zbora Češkega. Ker pa zahteva vlada obvezo, da se v tem zasedanju ne bo razpravljalo ni o jezikovnem vprašanju, ni o jezikovnih načrtih, in da se sploh ne i>od:> delali nikaki politični sklepi in ker češki voditelji niso mogli prevzeti te obveze, da imajo ti poslednji sami malo nade, da bi dobili ta del »plačila« ? Dr. Herold v Parizu. Ta češki od-ličnjak je bival te dni v Parizu. »Narodni isty« poročajo, da je bil dr. Herold pred- metom mnoge pozornosti v novinarskih in političnih krogih. Vabljen je bil na več banketov, na katerih je moral tudi govoriti. Predsednik francozke komore, Pavel Deschanel, ga je povabil v salone predsedništva. Rečeni francoski državnik je jako dobro poučen o narodnih in političnih odnošajih v Avstriji in pozdravlja obupno borbo Cehov s fanatičnim in pohlepnim pangermanizmom, ker se zaveda mednarodne pomembnosti Češke za evropsko pozorišče. Praški list zaključuje : »Naj se reče, kar se hoče, o tem moremo zagotoviti svoje čitatelje, da letošnje bivanje dra. Herolda v Parizu ne ostane brez važnih in razveseljivih posledic za češko-francosko razmerje, in mi moramo le želeti, da bi se taki pomembni obiski često ponavljali.« Senzacijonalno aretiranje. Nemški listi javljajo, da so na Češkem zaprli znanega starokatolika dra. Ivana I s k o, ker da je deloval med Cehi v smislu parole »proč od Rima«. Listi, katerim je Schonerer Bog in \Volf prerok, se zgražajo, ako se je avstrijska vlada semtertje osokolila toliko, da je kakemu pruskemu pastorju, ki preveč rogo-vili v smislu proti katoliškega gibanja, pokazala pot čez mejo, ne najdejo pa sedaj dovolj psovk na račun dra. Iske ter pojejo slavo isti avstrijski vladi, ker je prestrigla njegovo delovanje. Sumničijo ga celo, da je podkupljen z ruskimi rublji ter da hoče potom staro-katolicizma dovesti Čehe v narodno cerkev. Seveda: v tem slučaju je vse kaj druzega. Dr. Iska je nevaren — panslavist, zato : po njem ! Ali da se razumemo : mi nočemo nikakor braniti dra. Iske, le pokazati smo hoteli tudi v tem slučaju, koliko doslednosti, koliko poštenja in koliko resničnega slobodo-ljubja je v izvestnih nemških žurnalistih. To so veliki liberalci in bodisi tudi revolucijo-narci za-se, proti drugim pa bi hoteli poznati le inkvizicijo in tiranstvo. Za smrtno kazen se oglaša sedaj na Italijanskem več in več glasov. Znani učitelj prava, senator Pessina, gotovo prvi kriminalist apeninskega poluotoka, priobčuje v no-vinah to-le pismo : »Vse kulturne države, tudi take, ki so prekucuhom vzor, kakor n. pr. Zjedinjene države v Severni Ameriki, imajo za morilce smrtno kazen. Na Italijanskem smo smrtno kazen odpravili ter uživamo vsled tega strašno slavo, da je naša dežela domovina roparjev in političnih morilcev. Od Orsinija do Pasananteja, Angiollila, Caseria, Lmchenija, Acciarita in Brescija tvorijo junaki z bodalci celo predmet, katerega izvažamo iz dežele. YT imenu pravice in dobrega imena pred svetom moramo zahtevati, da se za ubijalce in morilce kraljev postavijo zopet vislice. Na omotico humanitete neuinnežev in alkoholikov odgovarjamo s tem, da jim pokažemo mrtva trupla Carnota, Canovasa, cesarice Elizabete in kralja Humberta. To, ; mislim, naj bi zadostovalo.« — Opomniti treba, da je pred leti baš upliv Pessine mnogo pripomogel v to, da so odpravili smrtno kazen. i _ , i•.'!.'* < *. . Tržaške vesti. Škedenjske jereiuijade. Iz Skednja ; smo prejeli: Kakih 15 let že pase pri nas ovčice naš ljubeznjivi gospod župnik Cavalich. In hvala Bogu : njegovo delovanje ni bilo , brezvspešno. Njegovo postopanje je našo cerkev temeljito očistilo — pobožnih obiskovalcev, posebno pa možkih. Izborno se mu je posrečilo v tej dobi, da si je skoro med vsemi domačini pridobil najsrčnejo — nelju-bezen. No, v zameno si je pridobil spošto- f vanje vseh šignorov, kar jih je med Skednjem in magistratom. Ti šignori sicer ne zahajajo v cerkev, ali njih ljubezen je vendar mnogo vredna za — našega gospoda župnika. Tudi j naloga gospoda župnika sicer ni posebno kon-grueutna s cilji šignorov, kajti prvemu je baje dolžnost ta, da pripravlja ljudi za večno kraljestvo, dočim leže cilji šignorov v nekem drugem kraljestvu. No, figur : kaže, da je gospod župnik, kakor pameten mož, napravil nekak kompromis med svojo dolžnostjo in cilji šignorov. Blagor njemu ! Šignori so za- ( dovoljni žnjim, a od »Primorskega lista« pohvaljeni »vrli boritelji za krščanske resnice« ga tudi ne grajajo. Je pač lepa reč na svetu takov pameten kompromis. V bolje umevanje stvari bi utegnilo služiti dejstvo, da je naš gospod župnik izišel iz slavne šentjakobske zakristije in da je prišel k nam po želji še slavnejega magistrata. V biografiji njegovi čitamo, da mu je tekla zibel pri sv. Antonu blizu Dekani, torej, kakor vidite, v kraju, kjer je vse laški, razun — ljudi, ki vsi govore slovenski. Njegova gospiea sestra je v svoji mladosti hodila v narodni nosi ; moja ranjka mati — Bog jej podeli večni mir! — je pripovedovala tako; sedaj pa te pozdravlja, če si došel v župni dvorec : Bon giorno, cosa la vol ? To pa ni nič čudnega: tempora mutantur! Te dni smo imeli procesijo sv. Lovrenca, cerkvenega patrona. Nekdaj je bila ta procesija jako lepa. Udeležba ogromna, petje krasno, godba istotako! Pevalaje »Velesila«, a svirala domača godba. Gospod župnik je iztisnil »Velesilo« in domačo godbo. Sedaj | poj o pevci dvomljive vrednosti, zbrani od | vseh vetrov, na procesiji pa je svirala tista j salezijanska godba, ki je štrajkala pri sv. j Jakobu radi zastave bratovščine sv. Cirila in j Metoda! In da bi videli, kako se je to vr-1 šilo ! Po dovršeni procesiji so najprej svirali nekaj komadov pred župniščem, na oknu i se je prikazal milostni obraz gosp. župnika. Potem jih je z rajskomilim nasmehom po-| vabil v svoj stan, kjer se jim je dobro go-I dilo ob zvokih salezijanske godbe. In niko-I mur ni bilo treba mučiti se z okornim in | barbarskim slovenskim jezikom : vse je šlo v sladkem »si« kakor po loju. Rekel sem že uvodoma, da je bilo delovanje g. župnika velevspešno. V zaključku ' vam hočem podati dokaz za to. Iz te naše I župnije se je poročil te dni — pravoslaven par. Na obredu je bilo navzočega mnogo našega občinstva. In že govore, da bo sledil drug tak par iz naše župnije. Skedenjski ! župljani pa si o tem mislijo — svojo. Pa naj se nam oglasi kdo iz Gorice z očitanjem, da delamo propagando za pravoslavje. Takoj mu bo v odgovor to, da »Edinost* ne dela druzega, nego da beleži — dejstva ! Dejstva, katera so zakrivili — drugi in v prvi vrsti poznani tržaški »vrli boritelji za krščanske ; resnice«. Jeremija. »Molkavno poveljstvo«. Pišejo nam: Kedor ugane, kaj pomenja naslov te notice, I dobi v dar j balon« najnoveje konstrukcije! Ker ga pa menda ni modrijana, ki bi uganil to, uaj povemo mi, da je bilo na nekem pismu, oddanem te dni na tukajšnji centralni pošti, zapisano »Polkovno poveljstvo«, kar pa je gospiea, ki neznaslovensk i, zapisala za »Molkavno poveljstvo« ! Da, da, mnogo — »molkavnega« je pri nas v Trstu ! ! Njihovo »odrešenje«. Kako daleč je dospela predrznost tržaške »mafije«, razvidno je iz glasil iste, ki kar udrihajo po vsem, kar ne trobi v njihov rog! Bodi visok, bodi nizek : ako vedo, da ni žnjimi, pa usuvajo nanj svoj smrad. Korenine te »mafije« pa segajo že v vse sloje TržaČanov. Med njihovimi krogi razpravljajo kar javno, kedaj pade Trst pod Italijo!! Zadnje dni je tem rokovnjačem tako zrastel greben, da brez vsega straha določil jejo čas odrešenja! Mi konstatujemo, pa naj smo radi tega tudi — denuncijanti ! Za one, ki imajo plačevati vojaško takso (vojarino). Možje rojeni v letih 1866. do 1879. in pristopni v Trst, ki so bili na vojaških naborih proglašeni nesposobnimi za vojaško službo, se imajo do 15. septembra j t. 1. prijaviti na tu k. magistratu (oddelek za vojaške stvari, ulica Ss. Martiri št. 21, vrata1 št. 5) ter prinesti verodostojna dokazila o svojih dohodkih, rentah, plači itd. Te listine morajo biti potrjene od dotičnih predstojni- ■ kov, šefov, delodajalcev itd. ter so proste kolkov. Z naših sodišč. Na tuk. deželnem so-j dišču je bil včeraj 34-letni Albert Zanella iz Trsta obsojen zaradi tatvine v 1"» mesecev težke ječe. Isti je junija meseca t. 1. ukradel dragocenosti in obleke v vrednosti 300 K. — 21-letni Peter Peressini iz Vidma na Italijanskem je bil zaradi javnega nasilstva po § 81 kaz. zak. obsojen v 13 mesecev težke ječe. Peressini je obče nevaren subjekt, izgnan iz Trsta. Ko so ga nedavno zasačili zopet na tržaških tleh ter aretirali, je razgrajal ter klical svojim bratom, naj ga z noži rešijo iz rok redarjev. Poneverjenje. Včeraj so aretirali Josipa Jankovicha z lesnega trga št. 7, kateremu je nekdo Uročil več dragocenosti, da bi jih prodal: Jankovich je izročene mu predmete • zastavil. Isto je storil z zastavnimi lističi. ; Škoda, ki jo je provzroeil, znaša okolo 500 kron. Priznal je svojo krivdo. Z lestvice je padel včeraj 10-letni Albert Godnik iz ulice Vicolo cieco št. 2 ter se nevarno poškodoval. Dečka so spravili v bolnišnico. Malo je upanja, da ozdravi. Nezaslišano je, da se je to zgodilo v r«»-1 varni, na delu. Take otroke že sprejemajo v tovarne ! Z drevesa je padel 13-letni Hugo Tre-visan iz ulice S. Giusto ter si zlotnil roko. Dečka so spravili v bolnišnico. Povožen deček. 10-letni Rudolf Gas-tioni iz ulice S. Servolo št. 2 je zlezel včeraj na neki tovorni voz, ki je vozil mimo njega, j Voznik ga je podil z voza, deček je skočil i na tla, a tako nesrečno, da je priletel pod voz, ki ga je povozil ter ranil precej nevarno j na več mestih. Vremenski vest u i k. Včeraj: toplomer ob 7. viri zjutraj 20.0., ob 2. uri popoludne 28.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7ii0.fl — Danes plima ob —*— predp. in ob l.f>9 pop.; oseka ob 0.0 predpoludne in ob 1U.4S popoln dne. Za Cirilo-Metodov dar nam je došlo: g. Ribič I. na Ponikvi 2 K, Trošt Terezija 1 K, Zmagosla\a in Milica v Devinu 2 K, : Guštin Katika v Metliki 2 K, Vrabet-Anton v Trstu 2 K. Skupaj 9 K — st. Prej izkazanih 7<><*> .. ->0 Skupaj 77"» K' f>0 st. NB. Od lanskega leta smo napredovali is Cirilo-Metodovim darom za 20 K 50 st., ; da pa bo napredek še lepši, prosimo, da se I ostali rodoljubje odzovejo našemu pozivu čim preje. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda so nabrali v seji »Del. ; pod p. društva« dne 5. julija 1900 S kron 34 st. Presrčna hvala! Vabilo. »Delalsko podporno društvo« b<» praznovalo dne 19. avgusta običajno obletnico blagoslovljenja društvene zastave z zju-] tranjo in popoldansko slavnostjo. I. Zjutraj , ob uri se zbertf udje in odborniki v i prostorih društva, Via Molin piccolo št. 1. Od tod odidejo, z godbo, društveno zastavo in odborom na čela, v cerkev sv. Antona novega. Točno ob 9. uri začne sveta maša, pri kateri bodo peli pevci »Slovanskega pev. društva«. Po sv. maši se vrnejo udje in odbor, spremljevani z godbo, istim potom v društvene prostore pohranit zastavo, potem se razidejo. II. Popoludne bo v odičenem vrtu šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, ulica Giuliani 2S., veselica, ki začne ob 5. uri. Razpored: 1. Jenko: »Naprej«, godba. 2. Iv. pl. Zaje: »Davorija«, godba. •">. J. Vašak : »Slovan«, moški zbor. 4. A. Grbec: »Na valovih sinje Adrije«, valček godba. i>. Vilko Novak: »Hrvaška Hrvatom«, moški zbor. G. Kalfe: »Ciganka«, simfonija, godba. 7. Benj. Ipavic : »Domovini«, godba. S. F. S. Vilhar: »Hrvatska Davorija«, moški zbor s spremljevanjem godbe. 9. A. Gerbec : »Slovanski svet ti si krasan«, veliki venec, godba. 10. u metalni ognji, I. del. 11. Tuček: »Kovač v gozdu«, godba. 12. 1). Jenko: »Sto čutiš«, moški zbor. 13. Fogel: »Cigani«, o-odba. 14. »Umetalni ognji«, II. tlel. l.>. + »Mlin«, polka, godba. 10. Svobodna zabava. Na veselici bosta sodelovala »Slovansko pevsko društvo« in godba pod vodstvom gospoda kapelnika \Vagnerja. — Ustopnina za odrasle 20 nvč., otroci plačajo 10 nve. Podpisani odbor se nadeja, tla se družabniki in družabnice, kakor tutli drugi prijatelji društva mnogoštevilno udeleže slavnosti. Opombe. Družabniki in družabnice morejo ta dan nositi društveno znamenje. Na red pazijo postavljeni nadzorniki. \ slučaju slabega vremena se veselica preloži na 21>. avgusta ob isti uri zvečer. Prvo vojaško veteransko društvo pod pokroviteljstvom Njeg. Veličanstva bo imelo dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj slovesno sv. mast) v proslavo rojstva Njeg. Velič. cesarja Frana Josipa I. Navadna bakljada se letos n e p r i r e ti i, pač pa se v to svrlio namenjeni trošek razdeli med najubožuišc društvenike. V o d s t v o. Vesti iz ostale Primorske. X Nače lil i št v t) družbe sv. Cirila in Meto d a z a Istro nam piše: Tvornica, ki je prevzela izdelovanje užigalic na korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, je tloposlala te dni družbi znesek K 463.44 kakor odpadajoči del dobička od prodaje družbinih užigalic od 1. aprila tlo 30. junija t. 1. V tem razdobju se je razprodalo v vseh pokrajinah, v katerih bivajo Hrvatje, 772.400 škatljie družbinih užigalic. Ako vzamemo v obzir, da so se užigalice v tej dobi razprodajale v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Istri — in ako vzamemo nadalje v obzir število hrvatskega prebivalstva v teh pokrajinah, potem moramo reči po vsej resnici, da količina prodanih -družbinih užigalic ne odgovarja nadam, ki jih je načelstvo stavilo v to podjetje- Načel-stvo je pozivalo na vse mogoče načine in pozivlje povsod i vse rodoljubne Hrvate, naj rabijo izklj učljivo le družbine užigalice, ker tako koristijo družbi brez nikake žrtve od svoje strani. Vzlic temu ni to podjetje v prvih treh mesecih ni srednje vspelo. Kje je temu vzrok? Jedino le v brezbrižnosti in mlaenosti večine Hrvatov. Ako bi vsi Hrvatje v navedenih pokrajinah zahtevali in rabili povsodi in vsikdar samo družbine užigalice, tedaj bi jih morali prodajati vsi trgovci in potem bi jih gotovo v jednem mesecu prodali toliko, kolikor se jih je prodalo v teh treh mesecih. Ako bi mesečno prodajali po 772.400 škatljic — in to bi bilo jako lahko mogoče — tedaj bi imela družba od tega podjetja 0601 kron čistega dobička. S tem novcem bi mogla vzdržavati najmanje 5 družbinih šol. Tekom tega leta je družba odprla v lastnih poslopjih svoje zabavišče v malem Lošinju in družbino šolo v Livadah. Še v tem letu se otvoriti -družbi ni šoli v Vo-loskem in Opatiji. Vsled tega jemlje družba na-se preveliko breme in ako ne bo dovoljne podpore' od strani Hrvatov, ne bo mogla zmagovati tega bremena. Vsi Hrvatje morajo torej družbi priskočiti na pomoč, a najlaglji način doprinašanja za svete svrhe družbe je izključljiva raba družbinih užigalic, ker ni spojena z nikakimi žrtvami. Zlasti luvatski rodoljubni krasni spol moral bi v gospodiju-stvu rabiti izključno družbine užigalice in živo agitiratijpri možkih za izklj učljivo rabo istih. V zgled ujmo se le na požrtvovalnosti naših krvnih nepri jateljev v Istri ! »Lega Nazionale« dobiva od prodaje leginih užigalic mesečno K 200. Glejmo, da se družbine užigalice uvedejo v vse v resnici rodoljubne hrvatske hiše in da raba istih postane v resnici izključljiva v vseh hrvatskih pokrajinah. Tako bomo mnogo koristili družbi, narodu, sebi in — uič žrtvovali ! X T o ni prav. Pišejo nam: Človek, ki je šel iz Trsta na izlet v slovenske kraje — recimo v Komen —- je žalosten, ko čuje, da tam ni dobiti užitralic družbe sv. Cirila in Me- O toda. Se žalostnejše je odgovor, ki sem ga dobil na vprašanje, zakaj da nimajo teh užigalic ? Reklo se mi je : Te užigalice (navadne) so ravno tako dobre kakor one sv. Cirila in Metoda! Oboje izdeljuje Zid in nima torej družba ni kakega dobička od tega. Ako res ni dobička, kdo je podaril dotične lepe stotake družbi, ako ne glavni za-lagatelj istih?! Želimo, da bi se ta komenski greh takoj odpravil ! X 11 a 1 i a n i s s i m i na Reki. Dne 14. t. m. se je v reškem gledališču prikazala igralka Fani na odru z italijansko tro-bojni-»o. Občinstvo je ploskalo. Kapitanu D e-renčinu, ki jc bil tudi med gledalci; pa se je zdela ta protlavstrijska demonstracija na hrvatskih tleh predebela ffi začel, je žvižgati. In glejte čuda! Slavno redarstvo niv morda prepovedalo italijanske, trikojore, am-/ pak — zgrabilo je Hrvata Dereneina ter ^a postavilo pred vrata... Ali so vestni -ti ma-djarski čuvaji avstrijske misli ob A/iriji! Vesti iz Kranjske. * P o ž a r je v Jvalu pri Šmihelu mi-nolo soboto vpepelil 10 -hiš. * L ju bij a n s k a nižja gimnazija. Deželni šolski svet kranjski je, kakor je čuti, že dobil ministrsko odredbo glede razširjenja ljubljanske nižje'gimnazije; pravijo, da se vsled te odredbe že začetkom prihodnjega šolskega leta otvori na tem zavodu pefci razred. * Domači o b r t n i k - u 111 etnik. V izložb; Batnbergove knjigarne v Lj+ibljani so razstavljena krasna knjigotrška dela, katera je izrisal in vezal knjigOMeški. pomočnik pri navedeni tvrdki, g. Fr. Dežman. Krasno sta vezana dva izvoda »Pomladnih glasov«, nekaj posebnega, izrednega pa je, kakor poroča * Slovenec«, vezava Gregorčevili poezij. To dragoceno delo je izdelano v barvah in risanju po jugoslovanskih motivih. Vezava je povsem ročno delo ter priča o izredni spretnosti domačega knjigoveza, ki dela Čast slovenski obrti. G. Dežman se je izuril v svoji stroki v Geri na Nemškem ter je bil na razstavi knjigoveških del odlikovan z diplomo. J * Čudno! Po »Slovencu« j>osnemamo j sledeče :• Te dni se je v ljubljanskem hotelu ! »Llovd« nastanil slikar gosp. Žmitek, rojen Slovenec, ki se pa v Petrogradu uči slikarstva. Od tam je tudi prišel v Ljubljano ter je v podpisni knjigi zapisal, da je prišel z Ruskega. Posledica tega pa je bila, da je bil g. Žmitek penoči zbujen od redarja, ki ga je prosil, naj se poda žnjim takoj na magistrat ! i Seveda se g. Zmitek ni malo ni čudil okolnosti, da so v Ljubljani Rusi celo v postelji nevarni javnemu miru. Mi ne pišemo komentarja, ker ne vemo, od kod izvira čudno postopanje ljubljanske policije. Živo pa nam stopa [»red oči okolnost, kako svobodo uživajo n. pr. v Trstu ljudje iz lačne Italije, tla si lahko trdimo z mirno vestjo, da je med temi nekaj več dvomljivih I subjektov, nego pa meti Rusi, ki prihajajo v Ljubljano. ♦Prostovoljno gasilno ti r u š t v o na R a z <1 r te m vabi na veselico, tombolo in ples, katero priredi dne 26. avgusta 1900. ob 5. uri popolutlne v prostorih g. F. Kavčiča. Po tomboli prosta zabava in ples. Na veselici in plesu bo svirala postoj i nska godba na pihala. Med odmorom bodo pevali pevci-gasilci. Čisti dohodek se porabi za poravnavo društvenega dolga. Vstopnina za osebo 40 st. Tablice za tombolo po 40 st. Na obilno udeležbo uljudno vabi ' ODBOR. - Štajerske vesti- — Slomšekova zaveza slovenskih učiteljev se v kratkem ustanovi. Pravila so vladi že predložena. — Osebna vest. Višji obrtni nadzornik v Gradcu, g. dr. Val. Pogatschnigg, je dobil naslov i u značaj vladnega sodnika. — Celjski župan je pustil na vseh vogalih nalepiti velikanske lepake, na katerih je čitati razglas, da je celjskemu »Sokolu c prepovedano slovesno obhajanje desetletnice dne 15. t. m-, daje isti dan strogo prepovedana vsaka narodnauoša in vsaki narodni znak. To je storil g. Stieger pač samo radi tega, da bi razburil celjsko fakinažo ter aviziral celjsko nemškutarstvo. Saj je »Sokol« že davno prejel dotično prepoved! No, Slovenci niso tako bedasti, da bi šli neumnim celjskim nemšku-tarjem na led, in je dne 15. t. m. fakinaža, ki je čakala na celjskem kolodvoru ua slovenske došlece, da bi jih napadla — morala oditi z dolgimi nosovi ! Sicer je bilo pa najbolj hudo onim gospodom, ki so morali »civilnemu redarstvu« plačati določeno kvantiteto pijače, dasi je isto ni »zaslužilo«. Pribiti pa treba tu, da Nemci — kljub vsemu razglasu — hodijo po mestu, okrašeni s pla-vicami in pruskimi trobojni ca mi. To so razmere ! — ■ " .. Vesti iz Kbroške. »V.ol lisf.est« se je vršil dne 5. t. m. v Železni Kaplji V korist »Sutlmarke«. Na tej indijanski slavnosti — taki so namreč vsi nemški »volksfesti«, ki jih zbobnajo »kupaj razn^lcričači in na katerih "se najnespretneje irf» najsuroveje udriha po 'Slovencih — je! igral veliko JulogoSt^tudi neki mali petelin s pristriženim repom. Ta petelin se je namreč kazal ljudem *z duhovito opazko: »Das ist a \vindischer Hohne, dem man uberhaupt alle Federn ausrupfen solite«. (To je slovenski pe-te'.in, kateremu naj bi. sploh vsa perja izpulili.) Da, tla, nemškonacijonalna banda bi pač rada zavila vrat slovenskemu naročju — križ je samo to, ker se--isti neče spremeniti v — malega petelinČka !. " T %Brzojavna poročila. i Ustaja na Kitajskem. Dl^NAJ IG. (K* B.) Brzojavka s ces. ladije »Marija Terezija« iz Čifua pravi, da stojijo zvezne čete 20 milj pred Pekingom. DUNAJ 16. (K. B.) »\Viener Abend-post« javlja, da ladiji »Cesarica Elizabeta * in »Aspern« prispeta po kolikor mogoče hitri vožnji prve dni septembra meseca do kitajske obali. PETROGRAD 16. (K. B.) »Invalid«, javlja, da je poveljnik 20. divizije pešcev, general Milok, imenovan poveljnikom 3. sibirskega voja in poveljnik 11. voja, general Silipov, poveljnikom Čet, ki jih izkrcajo naj Kitajskem. WASHINGTON 16. (K. B.) Semkaj je j prispela vest, da hoče kitajska vlada poslati i visokega dostojanstvenika, da se snide v Tungsaiu s poveljniki zveznih čet ter se z istimi zjedini glede spremstva poslanikom na potu iz Pekinga. Pravijo, da bo .princ Taing vodil pogajanje. Mortla je ta sestanek že bil. TIENTSIN 12. (K. B.) Železnica iz Tientsina v Peitsang je zopet popravljena. Ruski oddelek popravlja nadaljno progo do Pekinga. NE\V-YORK 16. (K. B.) »Journal« priobčuje brzojavko svojega poročevalca iz Čifua od dne 14. t. m., ki pravi : Zvedel sem iz dobrega kitajskega vira, da so zvezne čete v ponedeljek prispele v Peking. Prepričan sem, da so si zvezne čete izsilile vhotl j v mesto ter da so poslaniki rešeni. Isti se nahajajo sedaj bržkone pri zveznih četah. BEROLIN 16. (K. B.) \Volff javlja: Grof Waldersee je predpoludne zbral častnike ter imel govor. Dne 18. t. m. sprejme cesar vrhovno poveljstvo za vzhodno Azijo v av-dijenci ; isto odpotuje dne 20. t. m. ob 7. i uri in pol zjutraj iz Berolina. Grof Wal-| dersee obišče z delom svojega štaba iz Ve-rone kralja italijanskega v Rimu. Dne 22. t. m. odpotuje grof Waldersee z državnim 1 poštnim parni kom »Sachsen« iz Neapelja v vzhodno Azijo. PARIZ 16. (K. B.) »Agenee Havas« javlja, da je francoska vlada obvestila nemško, da bo grof AValdersee v vojnem svetu mednarodnih čet užival vzvišeno stališče, ki mu pripada po činu. General Vovron, poveljnik francoske čete, si vsekako uredi in zagotovi svoje razmerje do grofa VValder-i see-ja. SHANGHAI 15. (K. B.) Tuk. konzuli so na podlagi skupnega sklepa poslali svojim j vladam to-le brzojavko : Ako se indijske čete umaknejo iz Wusunga, preti Shanghai u ve-I lika nevarnost. V zadostno varnost je potrebno, da pride nemudoma še več zveznih čet. RIM 16. (K. B.) »Agenzia Štefani« javlja dne 13. t. m. čez Cifu iz Takua : Admiral Candiani je prispel semkaj. V I Vangtsun je prispel italijanski oddelek pod poročnikom Sirianijem. Zvezne čete se naha-jjajo v bližini Pekinga; dne 9. t. m. so iste odbile kitajski voj pod Tung fu-siangom. — Ista poslovnica javlja dne 14. tega meseca iz Takua, da so zvezne čete po velikih težavah prispele v Matao. Na poti v Schang-kiu-van stoji močna kitajska armada. Ko je ruski poveljnik slišal, tla so zveze z zadnjimi stražami v nevarnosti, je zahteval ojačenj : bal se je namreč napada. Izkrcali so francoski bataljon in dve stotniji z italijanske vojne ladije »Fieramosca«. LONDON 17. (K. B.) General Gaselee j brzojavlja dne 11. t. m. iz Matou-a: Danes jutro smo prispeli semkaj po mučnem maršu, ki je trajal vso noč. Čete vseh velesil trpe mnogo zaratli vročine. Sovražnik se nahaja I bržkone na severu od Sang-kiu-vana v okopih. O poslaništvih ni nobenega nadaljnega po-I ročila. \VASHINGTON 16. (K. B.) Dane je prispela semkaj šifrirana brzojavka Conger-jeva, in sicer prva, iz katere je razvidno, da isti dobiva brzojavk, ki mu jih pošilja amerikanska vlada. LONDON 17. (K. B.) Reuter javlja včeraj iz Shanghaia : Angležke prevozne ladije so se vrnile v Vusung ; odplul je za njimi neki lovec na torpedovke ter jim velel, da se vrnejo. »Times« javljajo včeraj iz Hongkonga, j da je neki tartarski general dal v Kantonu preiskati vse hiše, kjer stanujejo kristijani-domačini ter tla je dal pribiti na dotičnih ; zgradbah tablice, ki svarijo ljudi, naj ne ob- I čujejo s prebivalci teh hiš. S to naredbo so kristijani izročeni druhali na milost in nemilost. Car pride v Pariz. PARIZ 17. (K. B) »Echo de Pariš« javlja takorekoč oficijelno, tla je določen obisk carja Nikolaja ruskega za 15. ali 17. septembra. Car pride sam. — »Sieele« potrjuje, da misli car obiskati Pariz, a izreka menenje, da pride car že v začetku septembra meseca. Vojna v južni Afriki. LONDON 17. (K. B.) »Dailv Mail« javlja včeraj iz LaurenzoJ Marqueza: Tukajšnji konzul transvaalski poroča, da je predsednik Steijn baje umrl na poti, ko je šel obiskat predsednika Kriigerja. , ' 1 I Trgovina in promet. Uvod v nauk o trgovini. II. del. Trgovina z blagom. Tretji o d ti e 1 e k. Določanje količine v trgovini z blagom. Menjavanje blaga je le mogoče, ako /a-moremo predmete, ki jih hočemo zamenjati, primerjati po količini. V presojanje količine ali množine nam služijo mere. Mera je vsaka enota, sprejeta za pravilo, ki služi v to, tla žnjo določamo druge količine iste vrste (dolžine, površine, telesa), in sicer preiskujemo, koliko takih enot obsega dotična količina, kateri imamo določiti količino. Mere, ki jih rabimo v trgovini, delimo na mere števila, prostora in teže. Najenovitejše mer. lo je število, mera po kosih (komadih), n. pr. 1 bala — 10 risov (skladov) po 10 knjig, po 10 zvezkov, po 10 pol v trgovini s papirjem ; ali 1 veliki tisoč = 1200 kosov, 1 veliki stot = 120 kosov, 1 gros = 12 ducatov po 12 kosov v trgovini z drobnim blagom (drobnino). Prostorna merila so trojna : 1. dolgostim mera, s katero določamo le dolgost ali obseg kakega telesa ; 2. površinska mera, ki služi v določanje dolgosti v zvezi s širokostjo : 3. telesna (kubična) mera, s katero določamo dolgost, širokost i*i visokost ob enem, ali, kakor se glasi tehnični izraz, kubično vsebino telesa. Dolgostno merilo je temelj drugih prostorskih meril ; kajti površinska mera je kvadrat prve (n. pr. 2X2=--2), telesna mera pa kubus dolgostne mere (n. pr. 2:l). Telesna mera nam služi ali v določanje kubične vsebine teles ali pa žnjo v obliki poštnine mere odmerjamo razno blago. Zato razločujemo : a. prava kubična merila ali kocke, b. posotlne mere. Posodna merila so zopet različna : ista služijo namreč ali v določanje suhih predmetov, ali trdili, ali tekočin. V prvem slučaju govorimo o suhih (žitnih) merah, v drugem 0 tekočinskih merah. V določanje količine telesa po težini nam služi teža. Teža, katere se navadno poslužujemo v trgovini, je trgovinska teža. Razven tega pa rabijo v nekaterih deželah še posebne teže za vrašlva (lekarniška ali medicinska teža) in posebne teže za zlato, srebro in žlahtne kovine sploh. Tudi za biserje iu drago kamenje rabijo posebne teže. Vsa merila, ki jih rabijo v eni in isti državi, morajo biti jednaka. V to svrho na-pravlja vlada vzorce meril (etalons), s katerimi se morajo vse mere, ki se nahajajo v prometu, strinjati. Vsa za javno rabo namenjena merila morajo biti primerjana z navedenimi vzorci : tako primerjanje imenujemo p res k u ševa nje. To se godi v meroskusnih uradih. V dokaz primerjanja dobijo merila uradne meroskusne znake (žige). Zahvala Podpisani se najprisrčnejše zahvaljuje uglednemu pevskemu društvu »Slava,« ki je minolo sretlo iz rodoljuhja priredilo lepo na roti no veselico v moji gostilni. Dalje se zahvaljujem gospodom »KolaŠem« ki so se v takt) lepem številu odzvali vabilu priobČenemu v »Edinosti.« Zahvaljujem pa tudi vse ostalo slavno občinstvo iz mesta in okolice, katero je v tako velikem številu posetilo to lepo narodno slavnost. Trst, dne 16 avgusta 1900. Ivan T rev en gostilničar v Kojauu. S OBUVALA! ? S PKPI KRAŠEVEC [) J uri cartvi St. Peffa (Piazza Rosario ucd linđsso šolo) ^ J priporoča svojo * bogato zalogo raznovrstnega obu- đ vala za gospode, gospe in otroke [) f Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu, h J Odposiljatev je poštnine prosta. ■ Prevzema vsako delo na debelo in drobno P f ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in ft J točnostjo po konkurenčnih cenah. ■ Za mnogobrojne naročbe »e priporoča m 1 Josip Stantič p fl čevlj. mojster ^ Velika zaloga soliHieo pohištva in tanecarii 0000000 od 0000000 Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Griovanni hšt. 5. (hiša Dlana). B^p Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. X)OOKXXXXXXX)OOOKX F I L I J A L K A c. ti uril avstr. Milim zavofla za trsrovino i n obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz S1/*0/,, 30- „ „ 3V/o V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/00;, 3-mesečni „ 21/4°/0 Ji- £>10 O- « « 9 'O na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto, Brno, TjVOV, Tropave. Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Ozovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Šolnograd, V>rez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Pa'rizu, Berolinti ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pobrano. Na£a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Kvizflova KreDCalna tefcočiizaMe 8 zlatih. 19 srebrnih kotanj, 30 častnih In zahvalnih diplom. Rabi se že skoro 40 let v dvorni It konjisnieali v večjih vojaških in civilnih hlevih za krepeanje pred z velikimi in po istih, kadar si konj liojro Izpaltue, « otrpnjenosti kit itd. Jsta ustosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima Fran Ivan Kwizda, C. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski in knežje bolgarski dvorni zalagatelj. Okrožno lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti po-1 žaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.«73-84 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,541.700 64 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. . . . „ 169,929.625 03 Plačana povračila: a) v letu 1894.......„ 9,737.614-48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894. ...... 292,401.706*51 Letni računi, izliaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanj-na pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. Fran WillieImov idvajajoči ta od Frana Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrijai. Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Prolog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršič : n Valenčič v 11. Bistrici. Original tega lista z d »e 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalis-t za očesne bolezni ulica Viil(lirivo štev. I. nacist. Sprejema na domu vsaki dan od 8 do rez vsake priprave in težave najfiueje likerje p<> francoskem zisteimi s pomočjo ekstraktov* ki stanejo za p<> 5 litrov likerjev : TrO-ginovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec. Rum. Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak. Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več Maga. se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST - Via Belvedere št. 23. - TRST •Ct K xw>oot HERA PROMETHEUS "K 1899 K V g DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN. .NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Z Jata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapesi > » & 99 • » * Schiedani Haag » » » Vratisiava » » » Monakovo Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delih sveta. Centralne napeljave t delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni /.istem glasom privilegija nemškega cesarstva st. »S.762 in lOs.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z naj odličnejši m i uspehi. gr Apneni ogliK aa^prve vrste, Ki daja največ plina, ss prodaja po ugodnih cenah-Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentinako, Dalmacijo, Kranjsko. Italjansko, ter angležko Indijo X EDVARD TURECK V TRSTU. . s Pozor nericB! Perite perilo, okrožnike, pohištvo, podove, stopnice itd. itd. < rv-. ^v-Sr'■ '-i -•• ABLUVIA (milčista razkttžljiva soda) ki je ekonomična, zdravilna fer prihran1 na času in delu. Rabi se jo povsod namesto sode in mila. Rabi j iva tudi z morsko vodo. h m Navodilo, kako jo je rabiti in prodaja na debelo se ww nahaja v ulici S. Caterina štv. 5. Na drobno se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin. Rinnione Aflriatica tli Siciirta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Giavntca in rese.rv- wva dne 31. decen^r 1892.: Glavnica društva..........gl7 Rezerva na razpolaganje . . - 5<)().CKX>*— Reserva zavarovanja proti premi- njan u kurzov. bilanca (A) . .. 333.822-4*2 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kdrzov. bilanca (lil 243.331*83 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . 5l/2°/0- U rad U je vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven ne