Aeceptance for maihng at special rate of poatage provided U sec t i on 1103, Acl of Oct 3, 1817, authoriied on June 4, 1818 vsak dan razen sobot, nedelj ^^ in praznikov. jjj.jed dsUy ezcept Sunday» and HolidajB. L^TEAR XXXV. Cena lista je $0.00 PROSVETA i •]» p A> , GLASILO SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTE0 ?i ŠHTfSS. % CHICAGO 13. ILL« TOREK. II. NOVEMBRA (NOV. !•). 1S43 Urednllki ln upravnliki prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of Publlcatlon: 3857 South Lawndale Avo. Tslephono, Ročk wa 11 SubscrlpUon $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 224 nske armade še 35 milj stare poljske meje Ruska armada v severni Ukrajini te približala Korostenu v prodiranju proti poljski meji. Srdite bitke divjajo na 900 milj dolgi fronti od Nevela na severu do Krima na jugu. —Ameriški letalci vrgli 223 ton bomb na ja ponske mornarične in letalske baze v novih napadih. Podmornice potopile sedem japonskih parnikov v operacijah na Pacifiku.— Ameriške čete racpršile dva nemška bataljona v bitki na italijanski fronti Moskva, 15. nov.—Ruska ar ida je danes kljub hudemu ezenemu viharju dosegla Ba-ovko v zapadni Ukrajini, 42 zapadno od Žitomira in sa-»35 milj od stare poljske meje. ZsTezniški atan v Alširu. 15. r.—Ameriški lahki bombniki litchellovega modela, ki so po-eli iz Italije, so včeraj sipali ibe na Sofijo, glavno mesto garije, se glasi uradno poro-iz tukajšnjega zavezniškega Američani so razdejali ivno železniško postajo in važne vojaške objekte v ji.—Na italijanski fronti so eričani danes zlomili tri nem-protinapade z velikimi izgu-li za Nemce. London, 15. nov.—Huska arma-v severni Ukrajini se je pri-a Korostenu, železniškemu u, v prodiranju proti zapa-du, pravi Moskva. Berlin je si-»či priznal, da je ruska sila okrog pol milijona vojakov prebili nemške bojne črte ob krivir sDnjepra v novih napadih in ila v past mogočng jiacij-lo na jugu. Poveljnik ruske armade, ki ira proti Poljski in Besara-je general Nikolaj F. Vatu-Ta je zasedla čez sto vasi naselbin in dospela na ozem-\ ki je oddaljeno le 45 milj od meje, Severno krilo ru-armade je zasedlo postajo na i železnice Kijev-Varšava, itralno krilo pa prodira od 2i-ira v smeri Novograda in i in Berdičeva, drugega zniškega križišča, žno krilo ruske afmade, ki ira proti Rumuniji, je nale-na močan odpor s strani ke sile pri Fastovu, 35 milj ozapadno od Kijeva, glavne-mesta Ukrajine. Rusi so z ""Pačijo Žitomira pretrgali '•Bnške komunikacijske zveze in atoli zagozdo med nemško obo-Neno silo v severni in južni najini. Cilj ruske ofenzive sta W«cija in uničenje nemške sile. I^rlin je končno priznal, da Je pika fronu daljša, ne krajša. fPJ je pojasnjeval umike kot •Jjfanje nemške fronte. Besed-f* nemškega poveljstva je de-[J1 da redne in rezervne dlvlzl-J «* morejo ustaviti prodiranja *«ov v vseh sektorjih. bitke divjajo v več kra-P 900 milj dolge fronte, ki sc Rteza od Nevela na severu dc /*lrna jugu. Nemški tfuletlr [•nenja ruske naskoke na pozi-nacijske sile v bližini Kerča n ^rekopski zemeljski ožini ns Južno f)d Dnjepra, in na ,lran*h Čerkasija med Ki-»n kiivino te reke. *«*etniiki stan na Pacifiku. ^ nov-Ameriški letalci sc ^ ^rdirali Alexishafan in Ma-jap,nski mornarični in le-Uzi na Novi Gvineji, ir n baza na otokih v Jui-^in rr, delu Pacifika, med Ugk^l na otoku New Brf 223 ton bomb ns lo porušile vec voja- , »n zanetile ogrom r Požare. bru... , . ' ' J' ameriških bombni L ' rT bombe na japon-r " ' ph Kari v buin-u w*t"rju otoka Bougain t<»vorne parnike v bli-* "*w Ireland. Dva parki,,, l^dopljtat, štirje ps v napadu. ^^ Klt.,.ka. 15< nov.« Kitajske čete so izvojevale uspehe v operacijah proti japonski sili na centralni fronti in ob reki Salween, se glasi poročilo. Ki tajske operacije proti sovražniku so podpirala ameriška bojna letala. Poročilo omenja ljute bitke med Kitajci in Japonci na obeh straneh reke Jangtse in pri jezeru Tungtingu. Japonski lil-skoki na kitajske pozicije so bili odbiti. New Delhi, Indija. 15. nov.— Britske .čete, ki so obnovile aktivnosti na burmski fronti, so se spopadle z Japonci pri hribu Činu v pokrajini Ara kan. Komunike trdi, da so se morali Japonci umakniti pred britskimi četami. Waahlngton, D. C„ 15. nov.— Ameriške podmornice so torpe-dirale in potopile šest tovornih parnikov in enega letalpnosca v operacijah na Pacifiku. Dva druga parnika sta bila poškodovana. Mornarični department poroča, da so ameriške podmornice od začetka operacij potopile in poškodovale 49« japonskih paznikov tn ladij. Zavesniškl stan v Alširu, J5. nov.—Oddelki pete ameriške armade prodirajo naprej proti severu in severozapadu od Migna-na, kjer se odpira pot do Cassina in od tam do Rima, kljub močnemu odporu s strani nemške sile. Nemci so zagnali bojna letala v akcijo, da ustavijo prodiranje ameriških čet. Te so razpršile dva nemška bataljona v bitki pri Venafri. Na fronti ob Jadranskem morju so čete osme britske armade prekoračile reko Sangro v dveh krajih in okupirale mesto Ates-so, ki ima 10,000 prebivalcev. V spopadih v zraku so britski letalci sestrelili osem nemških letal, sami pa so izgubili dve letali. Izgredi v Lebanonu se nadaljujejo Protifrancoske demonstracije v Egiptu Kairo, Egipt. 15. nov.—Krvavi izgredi v Lebanonu med francoskimi četami in domačini se nadaljujejo. Provocirale so Jih eatiralne metode francoskih sv-toritet. Odbor za osvoboditev Francije, čigar načelnik je general de Gaulle, je poslsl generala Geor-geaa Catrouxa v Kairo, kjer so izbruhnile " protifrsncoske demonstracije, da Um konferira z egipUkim premierjem Nahaaom Egiptaki dijaki so nspadli urad francoskega odbora s ksmenjem in kričali "Proč s Francijo in generalom De Gaullem!" Premier Nahas Je sinoči izja vil, da bo njegova vlada pritiskala na zaveznike, naj nastopijo proti francoekemu odboru in gs prisilijo v izpustitev čUnov le-banonske vlade, ki so bili aretirani po izbruhu izgredov zadnji teden On je naglasil, da so simpatije egiptske vlade na strani lebanonskega ljudstvs. ki se bori za neodvisnost svoje dežele Protesti proti frsncoskamu f tabora prihajajo tudi iz drugih krajev arabskegs svets Arabske trgovine v palestinski!) me-«tih ao zaprte vrata v znak simpatij z Arabci v Lebanonu. Protiosiščni nemiri na Ogrskem Pramier Kallay apelira na ljudstvo London. 15. nov.—Kaos je nastal v karpatski Ukrajini, skrajni severni ogrski provinci, ki je prej tvorila južnovzhodno konico čahoslovaške republike, po poročilih, ki jih je dobila čeho-slovaška ubežna vlada v Londonu. Predsednik ogrske vlade Nikolas Kallay je apeliral na prebivalce za kooperacijo pri zatiranju protiosiščnih nemirov in izgredov. r t. Gerilske enote uprizarjajo navale na vasi in mesta. Nekatere enote vodijo bivši ogrski vojaški častniki. Cehoslovaška vlada je bila informirana o masnih aretacijah. Gerilske enote se zanašajo na eventualno rusko pomoč, čeprav so ruske čete še tristo milj proč od pozorišča nemirov in izgredov. Kallay v svojem apelu naglaša nevarnost, ki preti Ogrski, in potrebo vojaške pripravljenosti. "Ogrska je obkrožena po nemških, ruskih in anglo-saških četah," je dejal. "Mi moramo biti pripravljeni na vse, kar lahko pride v bodočnosti." Premier ni v svojem govoru v parlamentu, ko at je sestal v zasedanju, omenH zveze med Ogrsko in Nemčijo. Poudarjal je le, da bo morala Ogrska priti na dan s svojimi zahtevami, ko se bodo reševali komplicirani problemi centralne Evrope. Francoski general podlegel poškodbam London, 15. nov. — Radijsko poročilo iz Vichyja pravi, da Je general Marie Debeney, poveljnik prve francoske armade v svetovni vojni ln bivši član francoskega vojnega sveta, podlegel poškodbam, katere je dobil pri bombni eksploziji. Frsncoski "teroristi" so skrili bombo v njegovem avtomobilu in je eksplodirala, ko je general pognal motor. li dve železniški križišči ' i Bitke ipfid Slovenci in Nemci e bfiiini i tali-jantkef meje BOMBNI N4PAD NA SOFIJO London. 15. novi—Jugoslovan- retrgall želez-zased- piHrgali i-Bvku in ski partizani so nlco Budimpešta 11 dve železniški križišči. To sta Koprivnica na progi BudimpeŠ-ta-Zagreb ln Virovitica, 65 milj vzhodno od Zagrabi, križišče železnice Osijek-Ko£rivnica. Komunike iz glavnega stana generala Tita, poveljnika osvobodilne armade, trdi, da so partizani okupirali tudi dve radio-postaji, zaplenili osem težkih topov, 500 pušk ln pol milijona nabojev. Partizani Vodijo ofenzivne operacije proti nemški sili na HrvaŠkem, v Zagorju, Sremu ln Srbiji, slovensfce partizanske enote pa so zavo^evane v bitkah z Nemci v bližini italijanske meje. Nemško poveljstvo je priznalo, da so partizanske operacije zavzele širok oIMčm in da ao Rommelove kolone zavojevane v ljutih bitkah s partizani še več tednov na severovzhodni strani Reke. Poveljstvo trdi, da so Nemci pobili 3600 partizanov in ujeli 4500. Nemška časniška agentura DNB poroča, da so enote bojne mornarice Izkrcale vojaške čete na Krlui, Cersi in ^ušinu, otokih v severnem "8iTu Jadranskega morja, na južni strani Reke, in jih zasedle. Partizani so okupirali te otoke, ki ščitijo dostope do Reke in Pole, v oktobru. Glavni stan generala Tita je naznanil, da so partizani ujeli dvesto hrvaških ustašev, med temi 22 častnikov. New York, 15. nov.—Radio Budimpešta poroča, da so zsvezni-kl bombardirali Sofijo, glavno mesto Bolgarije in ds so bombe ubile in ranile več ljudi. Bern, ftvlcs. 15. nov.—List Basler Nachrichton je objavil poročilo lz Budimpešte, da je dr. Ante Pavelič, predsednik lutkovske hrvaške vlade, odredil smrtno kazen za vse one, ki vedo o činih sabotaže in jih ne prijavijo polletji. Priprave za invazijo Evrope Sestanek med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom London. 15. nov.—Tu prevladuje mnenje, da se bodo Roosevelt, Churchill in Stalin kmalu sestali na konferenci in razpravljali o invaziji zapadne Evrope. Sodi se, da ao bili načrti glede Invazije predmet razgovorov na konferencah v Quebecu in Moskvi. Uradni britski krogi naglašajo potrebo sestanka med voditelji treh velesil. Premier Cjmrchlll je nedavno Izjavil, da nl Isgu-bil upanja glede sestanka med njim, Rooseveltom ln Stalinom. Roosevelt je po zakljuČenju razgovorov v Quebecu tudi dejal, da želi izmenjati mnenja s Churchillom in Stalinom. Komunike o zaključkih moskovske konference zunanjih ministrov treh velesil je poudarjal važnost operacij na ruskih frontah in britskih ter ameriških priprav glede invazije zapadne Evrope. Iz tega razloga je skoro gotovo, da bo Stalin kot vrhovni poveljnik sovjetske oborožene sile Izkoristil priliko, da se seznani z detajli strategije skupnega britsko-amerlškega general« nega štaba. Govorice, da bo general George C. Marshall, šef ameriškega generalnega štaba, odpotoval v London ln prevzel vodstvo Invazije zapadne Evrope, se vzdržujejo. Nekateri člani njegovega štaba so že dospeli v London. Rusija poljske pokrajine Mežico Clty, 15, nov.—Konstantin Umansky, ruski poslanik v Mehiki, je v svojem govoru namignil, da bo Rusija anektirala one poljske pokrajine, katere je dobila na podlagi z Nemčijo sklenjene pogodbe 28. septembra I. 193». Umansky je bil prej poslanik v Washingtoqu. Odbor razkril ameriške vojne stroške VVashington, D. C., 15. nov.— Odbor za vojno produkcijo poroča, da je Amerika potrošila $ 138,000,000,000 za financiranje 'vojnih operacij do 1. novembra. Vsots je trikrat večja od one, potrošene v prvi svetovni vojni. paraiaa Ha. * • Financiranje pomožne akcije Načrt^ pred konferenco v Atlantic Cityju Atlantic CUy. N. J.. 15. nov.— Zaključek glede oavojitve formule, da vsaka država, repre-zentlrana v administraciji sa pomoč in obnovo, prispeva eden odstotek od svojih splošnih dohodkov v sklad sa nasičevanje prebivalcev dežel pod osiščno okupacijo, kadar bodo osvobojene, je bil sprejet na konferenci representantov Združenih narodov. Za direktorja administracije je bil zadnji teden izvoljen Her-bert H. Lehman, bivši newyorŠkl guverner, Dean Acheson, pomožni državni Ujnik, pa za načelnika sveta mednarodne pomožne organizacije. Lehman in Harry D. VVhite, desna roka federalnega zakladnika Henryja Morgen-thauja, sta razpravljala o izvedbi načrtov pomožne akcije. White Je Znan kot veŠčak o zadevah mednarodnih financ ln stabilizacije. Glavno Vprašanje, ki čaka rešitve, je financiranje naslčeva-nja prebivalcev in rehabilitacija osvobojenih dežel. Lehman ln njegovi tovariši so se izrekli za načrt, da Nfraka država prispeva eden odstotek svojih dohodkov v sklad poMiošne akcije. Katero leto bo osfojeno kot baza vsote dohodkov, še ni jasno, če bo sprejeto leto 1940, bo Amerika, k< je 4me)l v omenjenem letu $76,000,000,600 dohodkov, prispevala $760,000,000 v sklsd. valjarje«. ffiraufobdrial vojaško oblast Komunisti zahtevajo reprezentacijo v odboru Alšlr, Alšerila, 15. nov,—Do znava se, ds je general Henri Giraud predložil rasignacijo kot vrhovni poveljnik francoske oborožene sile, ko je bil odbor sa osvoboditev Francije reorganl* ziran, a jo je umaknil, ko Je dobil zagotovilo, da bo imel proste roke v vodstvu vojaških zadev. Giraud Je odločno zanikal ob« dolžitve, da ima še vedno zvez« z nekaterimi člani Lavalove vlade v Vichyju, Pristaši generala Charleaa de Gaulla, ki Je po odstavitvi Girauda postal načelnik francoskega odbora, zahtevajo odstranitev nekaterih vojaških častnikov, katere Girsud ščiti. Voditelji komunistične stran* ke so ponovili zahUvo, da morajo dobiti dve po/lciji v odboru. List La Liberte, glasilo te stranke, zahteva od odbora pod-pitanje moskovskega sporazuma Opozicija proti odpravi volilnega davka VVsshlngton, D. C., 15 nov.~ Kainpanje sa odpravo volilnega davka v osmih južnih državsh je naleUla na močno opurtcljo pri Migresrilkih in senstorjih Iz Uh dliav. SefUtor Theodore O. Bil-bo. demokrot iz Mlasissippijs, Je za preti I z obstrukcljo. On je iz-Jsvil, da načit za odprsvo volilnega davka podpirajo komunisti In Ameriška delavska stranka, "da pospašijo socisllzaoijo Amerike " -- Rooseveltov odpošlanec v Cungkingu Čungking, Kitajska, 15. nov General Petrick J Hurlay, Roo aeveltov oaelmi odposlanec, doapel som in konferira! s generalom Kaišekom, vrhovnim poveljnikom kitajske oborožene sile, vojnim ministrom Jungči-nom in generalom Htljurellom, I poveljnikom ameriška leUlake I Sile na KiUjekem llurley Je doapel v Čungking iz Indije. badoglio bo odstopil kot NAČELNIK VLADE i Liberalci zahtevajo ab-dikacijo italijanskega kralja POLITIČNE STRANKE PRIZNANE Sedaš ItalUanake vlada. 15. nov.—Maršal Pietro Badoglio je naznanil, da bo odstopil kot predsednik Italijanske vlsde, ko bodo zavezniške armade vkorakale v Rim, On Je v razgovoru » časnikarji priznal, da nl mogel pridobiti grofa Carla Sforzo, oivšega italijanskega zunanjega ministra, kl se Je nedavno vrnil v Italijo u Amerike, In drugih liberalnih voditeljev za sodelovanje. Tl vztrajajo pri zahtevi, da se mora kralj Viktor Emanuel odpovedati prestolu. Kralj, ki se nahaja a svojo še-io in sinom v kraju, kjer je se-leš Badoglijeve vlade, se upirs ibdikaolji. Znamenja kašejo, da e ne bo odpovedal prestolu, do-vlar zavezniki ne oavobode Rima, čeprav časopisi In liberalne stranke zahtevajo abdikacijo, Kampanja za odpravo savojske iinastije in ustanovitev republika se nadaljuje. Badoglio je povedal častlikar-icm, da je v Neaplu konferiral s Iforzom, filozofom Crocejem in Irugiml liberalci in ds Je Sforza zagotovil podporo njeiovi vladi te pod pogojem, ds se kralj odpove prestolu Croee je savsel dično-staNšče "Skušal sem jih da je najvažnejši problem osvo-bodi tev Italija in da se riloAmo izogniti vsaki akciji, kl bi pro-vocirala nemire v osvobojenih krajih," je dtjal. "Ljudstvo naj bi odločilo o formi vlade, kakr-Ino hoče, ko bo vsa lUUje osvobojena. Kralj Ja tudi konferiral s Hforzom v Neaplu, toda dosegel ni nobenega uspeha," Badoglio je rekel, da se vxpo-davlja svoboda tisks ln strokovnega unionizma v Italiji, da so 'se strsnke, med temi komuni-»tična, legalne in da ups na obnovo diploinatlčnih odnošajev s rlznala k Ije je mvjetako Ruai jo, ki je italijo kot sobojevnico. lejsl, da je večina fašističnih vo-llteljev pobegnila v cone, katere w zasedli Nemci, ostali pa so bili internirani. Kongresnik zahteva preiskavo japonskega taborMa VVsshlngton, D. C, 15. nov,— Kongieaitik Kngle, demokrat is Californije, je obdolžil upravo Japonskega tsborišča v Tulelaku pot varjenja poročil o situaciji v taborišču m zahteval, da Diesov odrek odredi zaslišanje in preiskavo Kongresnik Je dejal, da m nelojalni Japonci, sovražniki Amerike, provocirali izgrede v taborišču. Odnokaji med Rusijo in Egiptom Kaiio, Egipt, Ift. nov.—Prvič tti boljšovtške revolucije eo bili storjeni koraki za vspoetavlUv ilplomatičnlh odnošajev med sovjetsko Rusijo In Egiptom. Ru-»ks dipl' matična misija je do-»pela v Kairo, da postavi podla- a • e Zadnji teden so listi poročali o paniki na ncwyorški borzi. Delnice ao izgubile skupaj dve milijardi dolarjev na vrednosti zaradi nekih govoric, da se bliža konec vojne. Kdo je raznesel te govorice in zakaj, ni povedano, značilno pa je dejstvo, da delniški trg nl mogel prenesti alt ignorirati teh govoric. Vsaka še tako rahla in goljufiva sapica strese to trdnjavo kapitalističnih špekulacij do njenih temeljev! Zakaj? Vsekakor zato, ker velike ameriške korporacije, ki zdaj proizvajajo le bojni material, računajo vsaj še na leto dni vojne tn svojih čezmernih dobičkov. In vsak glas, ki vznemirja ln skuša zmešati te račune, požene te korporacije v strah ln posledica je—pečenje vrednosti delnic. V Interesu demokracije bl bllo, da borzne špekulacijo prenehajo med vojno. Delniška borza bl morala biti zaprta v vojnem času! At e e o Med petorico senatorjev v Washlngtonu, ki so 5. novembra glasovali proti resoluciji za sodelovanje Amerike v mednarodni organizaciji po vojni, je bil tudi 77-letni Hiram Johnson lz Callfbrnljc. Pred dobrimi 24 leti jc bil ta mož nu čelu lzolaclonlstov, ki so za Ameriko porazili mirovno pogodbo s paktom Lige narodov vred; takrat Je Hiram Johnson grmel, da Amerika mora Iti svojo pot sama in ne potrebuje nobene Lige za svoj mir. Hiram Johnson je trdovratno ostal pri tej veri do današnjega dneva kljub vsem dejstvom, ki so osmešila njegovo stališče do skrajnosti. Danes je star in bolan, kljub temu je nasprotoval resoluciji. Ves tresoč se je nekaj šepetal in senatorji v njegovi bližini so slišali, da je molil: "Bog i »čuvaj, Bog očuvaj Ameriko, kajti Američani je nočejo čuvati več . ." e • • Bivši senator Norris lz Nebraske je drugačen človek. Ob koncu zadnje vojne je Norris pomagal Johnsonu ln ostalim tzolacionl-stom; bil Je proti Ligi narodov in tudi on je verjel, da Je za Ameriko najbolje, če ostane sama. Danea misli drugače. Norris je starejši od Johnaona—inia čez H« let—kljub temu Je Izpremenll svoje mišljenje in danes zagovarja sodelovanje Amerike v svetovni organizaciji iz razloga, ker so daru* druge razmere in nobena država, še tako velika in bogata, ne more obstati sama, ločena od drugih. Stari Norris je pokazal, da je človek lahko star po letih, toda še vedno tnlad za sprejemanje novih idej in spoznavanje resnic. Norris živi—kot se reče—z duhom časa. • • • The Chicago Sun je objavil poročilo lz Londona, da so si ministri prejšnje Trifunovičeve jugoslovanske vlade v Londonu v zadnjem avgustu v napiej nakazali vsak po $8000 plače; dalje so nakazali knezu Pavlu tiaoč funtov sterlmgov (okrog $4000). To je oni Pavle, ki je sklenil pakt s Hitlerjem v imenu Jugoslavije in Je po pievratu 27. marca 1U41 pobegnil nekam v juino Afriko, kjer Je menda k- danea. Mladi kralj Peter pa prejema letno 108.000 funtov sterliiiKov (okrog $434.000) in s to "beraško vsotiro" mors vzdrževati mater in dva brata Ni nič čudnega, če so ubežne jugoslovanske vlade osovražene dru^a ra drugo pri ljudstvu Jugoslavije, ko p« tako zločinsko zapravljajo ljudski denar. Ce je še kaj pravice na svetu, bt morali ubežnt ministri s kraljem vred za vedno ostati v tujini—tO j »a ne pomeni, da bi ljudstva Jugoslsvije morsla biti oaedlana zaradi zločinov re*kci|e z novo šibo—komunistično diktaturo! * e o e • » * Predsednik Roosevelt je v svojem poročilu kongresu o "lend-lessu" zadnji teden poudaril vztrajnost Rusov v Stalingradu. vrtrajnost brambovcev na Malti in vztrajnoat Anglije, ki je bila leto dni sama v vojni s Hitlerjem. Ta trojna vztrajnost je veliko prispevala k porazu osiščs Roosevelt je s tem poudarkom poka i zal, kaj je objektivno priznanje za uapehe v tej vojni. Glasovi iz naselbin Novico Is Ambrldga Ambridge, Pa.—Tukaj le živimo, čeprav ni nobenega glasu iz te naaelbine. Vzrok je menda, ker ni veselih novic, žalostnih pa veliko. Mladih fantov ni več tukaj. Sem pa tam je kdo toliko srečen, da dobi j?ar dni dojMiste in se malo razvesefc pri svojih domaČih. Veliko veselje je, kadar pride sin na dopust, da se starši kar razjokajo; je pa toliko večja žalost, ko pride čas, da se mora sin zopet poeloviti in iti v svet, ne vedoč kam. Bila sem že navzočo pri takem slovesu. Drage matere! Vaša misel naj bo ta, da je vsake reči enkrat konec in tako bo tudi tega strašnega klanja. Mi smi bili rojeni v času, ko moramo iti skozi to žalostno življenje. Toda hi pomoči. V našo naselbino je posegla tudi smrt.. Dne 23. avgusta je umrl Joseph Pele, star naseljenec in ustaiujvitelj društva 33 SNPJ. Rojen je bil 4. februarja 1876 ,v vasi Srebrenče pri Novem mestu. Zapušča žalujočo ženo, Iti ri hčere, sina in več vnukov. Blag mu opomin K Tudi bolezen tukaj ne počiva. Za srčno napako že dalj časa boleha sestra Pele, žena pokojnega Jožeta Pelca. Druga je Joeephi na Keržen, ki že tudi dalj časa boleha za sladkorno boleznijo. Tretja je sestra Ogolin, ki je prestala očesno operacijo in ii gre zdaj vid malo na bolje. Četrta je Katarina Grandovič, tajnica društva Reveiier, ki je prestala težko operacijo, a zdaj se že nahaja v domači oskrbi. Na bolniški postelji je tudi sestra Posega, ki boleha že dalj čaaa za rev-matizmom. Prav tako je račji revmatizma že dalj časa na bolniški postelji John Grandovič ml. Želim vsem skorajšnjega zdravja. Rada berem Prosveto in dopise, ki so zame velikega (»mena; posebno se mi dopadejo oni, v katerih dopisniki opisujejo svoje življenje. Tako sem brala tudi Barbičev dopis, v katerem pravi, da je dal penzijo svoji ženi, da ji nl treba več zjutraj vstajati. Komaj sem čakala, da je prišel moj mož domov in mu povem, kako dober človek je Bar-bič. Nagovarjam ga, da bi tudi on dal meni tako penzijo, all moj Lojze pravi—absolutno ne! Gor truda Uhernlk. 33. Jo^še med šlvlml Millord. N. J<-V Prosveti se že nisem oglasil yeč kot leto dni. Vzrok je bila bolezen in tudi delo. V poletnem času, ako je delavec zainteresiran v vrtnarsko delo in povrhu Še ljubi naravo, ae mu ob večerih ne ljubi pisati. Tako je bilo z menoj. Lanska sezona mi je tako hi-trd miniia kot bi pihnil. Dne 19. decembra sem prišel.domov k družini v Cleveland, veseleč se mojih počitnic. Toda namesto da bi se veeelil z dr\ižlno, me je na žalost zadela huda neareča. Ko sem šel na božični dan preko ceste St. Clair, me je zadel avtomobil in mi na glavi nri-fadjal smrtnonevarne rane. Selc po par dnevih sem se zavedel v bolnišnici. Kako in kaj se je zgodilo, se še danes ne spominjam Le to vem, kar mi Je moja hčerka povedala, in pa to, da sem moral trpeti. V bolnišnici Mount Sinai sem bil 19 dni. Rači moram, da sem v tej negMjp imel dobre zdrav nike in so ;pe mi rane začele hitro celiti že po par dneh. Le znotraj n§ dgsni strani glave za ušesom sem Še dolgo čutil bolečine, kakor jib čutim Še sedaj, ko ae vreme spremeni. Opsm pa, da bo tu bi bili majnarji krivi tega Štrajka. Krivi so v resnici operatorji in zvezna vlada. - Vendar pa očitajo majnarjem in bruhajo proti njim, dasi vedo, da le od njih žive. Delavec producira vse dobrine, kar jih ljudstvo uživa. Tako je bilo, odkar svet obstoji in tako bo tudi v bodoče. To pišem, ker sem bil tudi sam nekoč rudar4 in bil dosti osovražen pri kompaniji, ker nisem hotel vzeti vsega za dobro, kar je ona hotela. Za neko družbo sem delal osem let, do štrajka leta 1916. Ker me je imela že prej na piki, mi j>otem ni hotela več dati dela. Boss tiste majne mi je hotel še vodo zapreti radi moje nepokorščine do njega in kompanije. Ko to izvem, grem do njega v urad. Ko pridem tja, me grdo pogleda in pravi, da nimam več kaj tam iskati, nobenega opravka. Odgovorim mu, da nekaj pa le imam. Vprašam ga, če je res, da misli vodo zapreti. Pravi, da tako bo tudi storil. Jaz mu pa rečem: "Mislim, da ti nisi še toliko mogočen, da bi mogel to napraviti; vse, kar mi moreš storiti, je to, da moram na mesec nekaj plačati za vodo. In še tega mi ni treba, kajti imam na hrani tri može, ki delajo pri tebi." Potem me ni maral več pogledati v obraz. Naj povem še nekaj, kako slabo postopajo z delavci tam, kjer nimajo dobre organizacije. Leta 1923 je okraj začel delati novo cesto iz Biwabika proti Tower-ju. Kar je bilo bolj trde zemlje, smo delali poleti in v jeseni, dokler nl zemlja toliko zmrz- 18 novembra Voditelji unij CIO/ Od leva na dSettot Sherman H. Darhfmplo, R. J. Thomaa. Van JL Blttnor in Lee Prsssman. so sedanji takrat še ni bilo, to je, da bi nazaj dumpali. Zato smo morali čakati, da je zemlja toliko zmrznila, da so lahko konji hodili po nji in na saneh vozili material, da so tisto močvirje zasuli in zgradili cesto. Dostikrat je bilo 40 do 45 stopinj pod ničlo, toda ni bilo nobene strehe, niti toliko ne, da bi delavci imeli hrano na gorkem. Seveda smo imeli nekaj ognja na prostem, ali kaj bo tisti revni ogenj proti tako hudemu mrazu kakor je tukaj v naši Minne-soti. Povem vam, da dosti dni nismo mogli nič jesti, ker je bila vsa hrana tako zmrznjena kot kamen. In medtem, ko smo mi delali v takem mrazu in v tekih raz merah, si je tedanjih okrajni komisar pa. polnil žepe na gorkem na naš račun. Pa tudi drug okrajni komisarji niso bili nič boljši za delavce. Neki, kruk— ime mu je bilo Jože—je pa še zahteval od onih, ki so delali s tro-ki za okraj, da so mu morali pla čati še precej "odškodnine" ali podkupnine, ako so hoteli neka, zaslužiti. Tako sp dela s tem ubogim tr pinom na .splošno po vsem svetu Lahko bi še mnogo takega povedal, toda naj bo dovolj za danes Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. « Frank Karlgh at., 211. Pri prijateljih po 23 lotih j ClevelancL—Dne 11,. oktobra sva se z ženo podala i^t počitnice v Pueblo, Colo., da obiščeva nekdanje prijatelje. Minilo je že 23 let, odkar smo se preselili od tam, kjer smo živeli približno 12 let. Sedaj je tam vse drugače ,kot je bilo prej. Vožnja na vlaku je bila udobna, ker tisti vlaki, s katerimi sva se midva vozila, niso bili tako natrpani, da bi morali ljudje stati. Vsi uno imeli sedeže vseskozi do Puebla. Iz Clevelanda sva odšla v pondeljek ob 12. ponoči ln prišla v Pueblo v sredo ob 10:30 dopoldne. Tam dobim na postaji voznika, ki naju je zapeljal do prijateljev. Ko prideva do cilja, vprašam če tem živi Tony Tekavc. "Yes kdo sta pa vidva? Pa ne da bi bil Mauser?"—"Yes, Tony!" Povabi naju v hišo. Mary takoj zakričl: "Jej, jej, jej, Mauserje-vl so prišli iz Cleveland*" Potem pa hitro napravi kosilo— srnjakovo pečenko, ki je bila zelo okusna. Drugi dan sva šla na Miniquo Helghts, kjer obiščeva nekdanje prijatelje. Seveda se je vsakdo začudil, ko naju je zagledal, nekateri pa naju tudi niao spoznali. Ker delajo s polno paro, jih dosti tudi ni bilo doma in sva mo- nila, da smo lahko delali tudi po i rala obiskovati zvečer. Vsak ve-močvirju. Razume se. da po tako. čer sva šla k temu ali onemu, mehki zemlji ni mogoče iti s ko-' toda ponoči človek težko najde nji in vozovi. Takih trokov kot j hiše, ker ni dosti svetilk na uli- Slika kale ruake tanke na ulici Kijeva, glavnega mesta Ukrajine. ci, pa tudi veliko novih luč je bilo zgrajenih v zadnjih 23 letih in nekateri so se tudi preselili. Vseeno sva jih dosti našla doma, toda jih je še doeti, ki jih nisva mogla obiskati, ker ni bilo časa, V soboto, 16. oktobra smo Šli pa na lov na zajce 55 mil) daleč Dobili smo jih deset. Še nikdar prej v svojem* življenju nisem .videl volkov. Zdaj pa sem vide štiri skupaj, ki so se pripravljali da napadejo živino. Od nas so bili oddaljeni okrog 300 korakov in stali mirno. Jaz in Ray Papež sva bila na cesti v kari, jirugače bi jih ne bila videla. Škoda, ker nisva imela puške za tako daljavo; imela sva puške samo za zajce. Jaz sem ustrelil velikega kragulja, ki ga bom imel za spomin. Dne 23. oktobra sva šla z Ray jem Papežem zopet na lov. Hodila sva tam po gmajni in streljala zajce. Topot nisva, videla volkov, dasi sva imela dobre pu ške tudi za tako zverino. Tam bi človek še hodil, akovbi ne bilo take vročine, kar se v tem času mogoče sliši neverjetno, ako Človek sam ne poskusi. Dne 22. oktobra se z ženo zopet podava na Miniquo Heights da vzameva slovo od naših prijateljev. Hvala lepa vsem za ta ko lep sprejem, posebno pa Kon ciljevim za postrežbo in vožnjo z avtom. Dne 25. oktobra pa se poslovila od Tekavcevih, Papeževih Helen Ros TJekavec. Hvala lepa za vašo postrežbo, tako Le sprejem in lepo vožnjo. Peljal so nas tudi na postajo, kjer smo se poslovili ne vem za koliko časa. Anton Mauser in iena, 264. Nekaj U Frontonac. Kana.—Ker ravno pošiljam malo vsoto za Sansa, bom pa še nekaj napisal za Prosveto, ker ni bilo že dolgo glasu iz naše naselbine. Posebnih novic ni tukaj. Sedaj prihaja zi ma tudi v Kansasu, čeprav velja ta država kot vroča, ampak sedaj ni. Dela je sedaj dovolj za one, ki so sposobni. Nekateri so še tudi precej dobro plačani, samo majnarji so izjema; oni imajo za mrznjeno plačo, dasi gredo cene potrebščinam višje. Na društvenem jx>lju tudi ni napredka. Tu in tem izgubimo tega ali onega, pridobiti kakšnega novega člana pri nas je pa težko. Bolnika imaipo enega Od meseca maja je bolan brat M. Pencil, ki se nahaja v slabem položaju. Nekoliko o Mihajloviču. Kmalu j>o invaziji Jugoslavije smo čitali, da se je kot častnik že prej postavil po robu nekaterim višjim oficirjem. Potem- smo čitali, kako je organiziral geril-ski odpor proti Nemcem in Italijanom. Zadnje čase pa čitamo, da se njegovi četniki bore tudi proti partizanom. To je res nekam čudna godla. |Kar se tiče Louisa Adamiča, ljudje, ne razburjajte se. Mazi-Ijencem je dobro znana njegova zgodovina. Izgubiti teko "ovc?" iz tabora, se ne da kar tako prezreti. To bi bil "puli", kot pravi Američan, če bi ae maziljenci mogli ponašati z njim. Ko je šel star možiček v stari domovini mimo sosedove hiše In ga je pes oblajal, je dejal: "Bog vedi, uradu in tem stvari ure^ Naj nihče ne misli, da deW reklamo za urednika s*!? njam pa se pete redne ko££ cije, ki se je vršila v Milw2uS" br MnU bU deU?^ ^ br Molek On je predlagal Z solucijo, katero še sedaj\Z berete v starih pravilih. Vecii delegacije je odklonila to rt&dl cijo, čeprav je bila uko važ* za splošni dobrobit delavstva Ker pridejo na konvenciji tu-di težke zadeve v reševanje ta! ko je bilo tudi na peti konvenci* \\ Te^aJ,uS0 £ pa obrml1 do Ivana Molka. On jim odgovori, da lahko brez njega opravijo Ker ni slo drugače, sta bila dva delegate poslana k odvetniku V tistem času je pa Molek na krat-ko povedal, kakšen rezultat bo In prav s takim poročilom kot ga je prej Molek omenil sta k vrnila od odvetnika. Potem se je pokojni Jože Z* vertnik oglasil, da so deleg* užalili Molka, ker so glasovali proti njegovi resoluciji. "Mi ni-smo razumeli," so se pričeli ogl* Sati po dvorani, "prečita j te jose enkrat." Prej odklonjena resolu. cija je bila ponovno prečitam in sprejete. To je dokaz, da je včasih tudi večina v zmoti. Pred zadnjimi kongresnimi volitvami je pa predsednik Roo sevelt priporočal volilcem, naj porazijo one nazadnjake, ki mu delajo preglavice. Kaj je večini storila, je vsakemu znano, kdor zasleduje politiko. Lahko bi navedel še več primerov, toda naj zadostuje. Brat Gornik je pred nekaj meseci zapisal, da je prestar. Am-pak jaz ga posekam za eno desetletje. Prank Krajsel. 27, t So ao dobro imeli New Yorlc—V nedeljo, 7. novembra sem imela priliko, da sem se udeležila plesne zabave pevskega društva Slovana. Počastili so Martinovo nedeljo. Mislila sem si, ker je na Martinovo nedeljo žegnanje v naši vasi na Igu, pa grem. Ker nisem bila že par mesecev v Brooklynu, se človeku dobro zdi, ko zopet vidi svoje prijatelje, brate in sestre mojega društva 580 SNPJ. Zbor Slovan je zapel več slovenskih pesmi. Ploskali smo tako dolgo, da so pevci morali ponovno nastopiti in zapeli so pesem "Urška". Predsedniku Slovana, ki je pel "naprej", to je solospev, so iz ščegetavosti podarili velik šopek cvetlic. Srn* ha je bilo dosti. Mr. Muc je tudi povabil goste, naj se udeleže 21. novembra, ko bomo imeli veselico mladinskega krožka št. 50. Priliko bomo imeli videti slike iz starega kraja, katere bo predvajal br. Michael Vrhovnik. Torej ne pozabite tega dneva. J Newyorški Slovenci pridno delujejo na kulturnem polju. Skoro vsako nedeljo je kakšni priredba v Slovenskem domu v Brooklynu. Dne 12. dccembri bo velika priredba v Poljskem domu na Osmi cesti, o kateri bo bolj natančno poročano. Torej na Martinovo nedelji smo se dobro imeli. Tc zabave so se udeležili tudi člani pevskega zbora Domovine. Jennie P«* dar je bila pridno na delu s pr°; dajo listkov. No, pri naši mm je bila srečna mrs. Muc, ki J« zadela "božjo kapljico". Ker me ne pije, se bojim, da sc bo tiftt žegnana voda spridila. Mary Tursich. 580. Hitler in njegov "Meln KampT Canion, O.—Nemčija .sc n» *\ nikdar v svoji zgodovini nahajala v tako desperatnem stanj« kot se nahaja danes. To je H* Ier sam priznal v svojem za* njem govoru. Desperado J* svojem govoru obljubil, atf* ma zagrozil, da bodo'pedale jpr ve onih, ki vidijo, da pot**" prihaja 11. november iz leto Ta krvoločna kreatura. £ spisal biblijo "Mein Kampl * 80 milijonov Nemcev 'n Ji® največjo sigurnostjo obljubil.» se v prihodnjih tiaot letih spremenil niti en «am itsves biblije, danes ve, ds ac ure njemu in njegovemu ^ Kampfu". Pred nekaj mesec. ** aai da bo zadnje poglavje tr ^ glasne knjige prečitano vzhodnem bojišču D*n» * tem bojišču čite sednje raztrgana pa bo nekje <* Violi (Dalje na I- ***** Pismo iz Londona PR087BTA OiTlrno poročilo Proeveii) 12. oktobra 1943. Danes zjutraj so naznanili i vojnem komunikeju jugoslovan ske osvobodilne armade, da je «Luftwaffe" do tal uničila Novo pesto. V nedeljo smo govorili, kje ima verjetno slovenska narodna vlada in voditelji narodne armade svoj sedež. Ugibali smo, & ne v Novem mestu. Mogoče v Gorjancih. Da so Gorjanci postali dom svobodnih duhov, ne le bajnih duhov. Novo mesto, Dolenjska. Velikokrat sem mislila na 'Novo mesto s sentimentalnostjo, kar vsekakor pristoja mestu, ki ima gimnazijo, v kateri goje tradicijo "petošolske ljubezni". Kjer verjamejo in govorimo — ne uex cathedra", ampak po šolskih hodnikih in na poti v šolo in iz nje dš kdor ne piše j>esmi kot študent, njemu ostane vse življenje praznina v duši. Večkrat sem mislila na Novo mesto s smehom, kar pristoja provinci alnemu mestecu v slovenski Dolini šentflorijanski. Novo mesto je imelo svoje "pugerje", svojega prosta, župana, ravnatelje: vse nesrečnike iz Cankarjevih fars in tisoč drugih dobrih in slabih. Nikdar nisem mislila na Novo mesto s kraljevsko krono iz razbeljenega železa na glavi. Ampak Dolenjska je taka: ko gre za male, vsakdanje stvari, se ji nič ne izplača. Ko gre za veliko stvar, se zberejo vse neslu-tene, podtalne sile in udarijo na dan. Trubar je bil doma z Do-lenskega. Ustvaril je prvo slovensko knjigo; od njegovih časov je ta mladika našega življenja zrastla v tako mogočno deblo, da ga ni naroda na svetu, ki bi lahko pokazal na kaj podobnega. Trubar je bil upornik reformacijske dobe. Za njim so prišli uporniki kmečkih puntov. Kmečke čete s polhovkami na glavi — gorjanski polhi so jo zalagali s kožuhovino — so požiga-li dolenske gradove. Moj rojstni Mokronog je gorel takrat. Potem turški boji. Jurčič nam popisuje onega pri Muljavi: dolenjski kmetje so zavrnili bari bare od vzhoda, da niso prodrli naprej proti zapadu Evrope. V vsakdanjem življenju je bi-Dolenjska nejx)djetna, lena Idežela. Ni se ji izplačalo, da bi pobrigala za več in boljše ieleznice. Ceste so bile slabe: niti enega kilometra asfaltirane ivtomobilske ceste ni premogla Najlepše vasi Um ob Krki so bile še brez elektrike. Industri-4? Kam naj jo grem iskat, da o najdem? Nekaj malega jo je >'lo, ali Gorenjci so gledali na nas "z vrha doli" in imeli so prav. Dolenjska je bila dežela majhnih kmetij. Lepo zaokroženih kmetij, ki imajo vsega: polja in travnikov, gozdov in vinogradov. Revščina? Revščino b' jo imenoval vsak, ki bi prišel od zapada Evrope, trikratno rev-*»no oni, ki bi prišel iz Ameri-Ali kruha ni manjkalo po dolenjskih domovih in po večini ™ so imeli prekajene svinjine m vina tja do pomladi. Denarja P« ni bilo, ni ga bilo niti za obu-kv in obleko, kaj šele, ds bi popravljali hiše in hleve in si ku-P'l' novo orodje. Vsaj v naših je bilo Uko, čeprav so mnoge hiše v prejšnjem stoletju poznalo trdno kmečko blagosU-nj* - Večkrat sem slišala zgod-|«o, kako »e je moj sUri-sUri rotil, da bo dobil svoje dekle Jf ^ntjanške doline za ženo, tudi ce mora tlakovati s cekini I* P«* od Bele cerkve do St. Kuperta". Dobil je svojo nevesto in cekini so še bili pri hiši. « m jaz bils otrok, ker naš "če nam je dal vsakemu \nuku po cekin, ko smo seiPo Petnicah poslovili od njefca ■nekje pred začetkom zadane so cekini prenehali in ■l 'krat jih nisem več videle «dnjt leta svojega življenje pa f11 J' »»tari enkrat ali dva-J™ 'Hal, da ima sUre hraste ^prečah, ki "bodo padli, ko Tam c« na naši zemlji prišla z* Dolenjskega. Nedolžne vasi, kakor Mučkovec pn Novem mestu, so požgali, ker so "imele opravka z uporniki". Najhujši boji so se bili v dolini Krke od vsega po-četka. Razširili so se na Belo krajino in okolico Višnje gore. Zadnji teden so bile vesti tako dobre: vsa Dolenjska tja do Ljubljane je bila svobodna. In Novo mesto je bilo središče osvobodilne vlade in armade. Nemci so prišli z letali nad nje. Ostal je le kup razvalin. Italijani so že prej požgali vse zidanice po vinogradih in posekali trtje, ker so se po njih skrivali uporniki. Kaj je še ostalo od Dolenjske? Ves dan mi ne gre iz glave: kaj se godi s kraji in ljudmi, ki sem jih poznala Uko dobro? Pred leti bi šli na oktobrsko nedeljo ven iz Novega mesta na Trško goro ali na Vin j i vrh po grozdje in mošt. Pekli bi kostanj po zidanicah, jedli potice in šunko in kranjske klobase. Vračali bi se nazaj v mesto v temi in blatnih cestah, peš vso pot. Ali bi bila mesečina, ki bi podila sence po gozdovih in sijala srebrno na Krko. Prišli bi v mesto mimo gimnazije, po temnem drevoredu do Skabernetove visoke — dvonadstropne! — hiše. Kako je danes tam? Kje so moji znanci iz onih časov? Kaj se je zgodilo s hišo na hribčku pri Kapiteljskem marofu? Ono hišo, ki sta jo sezidala moj oče in mati, odkoder se je videlo daleč po Dolenjski, ki jo je popotnik zagledal od daleč nad mestom. Starši so nas vzgajali, da "čim višji si, bolj te pretresa vihar, dalj gre oko" Spoštovanje za od vetrov prečiščene višine mi je ostalo do teh dni, čeprav nismo dolgo živeli v oni hiši. Naša zemlja in ljudje so dru gi, kakor so bili, ko smo jih pustili v jeseni l 1939. Čudovito se obnašajo, zato trpijo strašno. Lepega mesteca na Krki ni več. Mesteca, okoli katerega se vije reka, tiha in lena ln ga objema "kot ljubica zvesU". Pravijo, da se iz zraka vidi kskor biser v zelenju. Ni ga bilo težko najti, ni ga bilo težko uničiti. "Luft vvaffe nima razloga, da je ponosna na svoj umor. "Nikar ne obžalujte svojega resničnega poguma, ki je pri-vedel nad vas ta divjaški napad. Vaš pogum se bo svetil na straneh zgodovine, žel pa bo tudi bolj neposredne sadove.- Karkoli izgubite v sedanjosti, ste si prihranili za bodočnost. Britanski imperij se bori skupaj z vami in zadaj za nami je velika demokracija Združenih držav ameriških s svojim ogromnim in vedno rastočim bogastvom. Naj bo borba še tako težka, naia zmaga nam je zagotovljena." Tako je govpril Churchill jugoslovanskemu ljudstvu 13. aprila 1941. Od takrat je prišla v boj še Rusija. Ogromne sile so se zbrale, da bo Novo mesto spet vstalo na bregovih Krke. Dolenjka. Zavezniški pritisk na Balkan v Kairo, 7. nov. (ONA).—Tukajšnji balkanski krogi in poznavalci zračne vojne zasledujejo z napetim zanimanjem prodiranje ruskih armad na Krimski polotok. Vzrok tega zanimanja strokovnjakov je v tem, da bo Krimski polotok v trenotku, ko ga bodo Rusi popolnoma zasedli, mogel posUti velikanska baza za težka bombna letala neglede na to, da bi bil obenem tudi pomorska baza za mornariško vojno v smeri rumunskih in bolgarskih transportnih centrov, katerih se zdaj poslužujejo nemške vojaške sile. Letala, katerih baze bi se nahajale na Krimskem polotoku, bi z. največjo lahkoto dosegla vse konce in meje sateliUkih ozemelj in tudi zatočišča nemške vojne industrije v Avstriji, Če-hoslovaški ter južnih predelih Nemčije same. Strokovnjaki za zračno vojno prorokujejo, da bo prišlo do tega, da bodo leUla priplula na Krim iz Italije preko evropskega kontinenta in nazaj, kar bi ogromno povečalo tovor bomb, namenjenih ciljem na balkanskih ozemljih. Objekti največje važnostfrHotna primer petrolej-ska polja v Ploestiju na Rumun-skem, bi bila takorekoč v neposredni bližini. Morda Še hujša ai bile grožnja za nemške prometne zveze. Zaradi gerilske vojne na Bal- kanu, posebno v Jugoslaviji ln Grčiji, je Nemcem nemogoče izkoristiti v celoti—in sploh v velikem obsegu—železniške zveze za oskrbovanje zunanjega obroča svojih obrambnih pozicij. Prisiljena je radi tega vedno bolj in bolj uporabljati pomorska po-U. Na progah preko jadranskega morja imajo Nemci še večje težave, ker so tam v kleščah med jugoslovanskimi gerilci, ki jih čakajo na eni strani, in zavezniškim letalstvom, ki ima svoje baze v Italiji. To je Nemce privedlo do tega, da vedno bolj marljivo uporabljajo bolgarska pristanišča, kakor tudi rumun-ska in potem prevažajo svoje dobave z ladjami preko Črnega morja skozi Dardanele in v Egej-sko morje. Zavezniške zračne in tudi pomorske sile store seveda vse, kar morejo, da bi jim pretrgale to dovozno cesto, prav kot to delajo v področju Jadranskega morja, toda težkoče so velike, ker nimsjo v priprsvni oddaljenosti nobenih zračnih baz za neobhodno potrebna lovsks letala. Ta težkoča bi v veliki meri izginila, ako bi mogli zavezniki dobiti zračne baze v Mali Aziji. Ako bi se to pripetilo, bi vojna v tem področju zadobila popolnoma drugačne izglede. Prav lahko je mogoče, da je moskovska revija "Vojna in delavstvo" ns podlagi podobnih zaključkov nedavno pisala, da je turška nevtralnost popolnoma izgubila svoj pozitivni značaj, in aicer to ne le s stališča zaveznikov, temveč tudi v pogledu Turčije same, Poročiš." SUri 6ix in hra-M, predno sem se jaz po-Dolenjska mi ni dala bi bila vredna en cekin Plovnem tržišču. Vendar r vse, kar imam In "jj"m nikdar pritožila, da sem K, J,. Jugoslavija padla pod * ; ^nike v Uj vojni, so r*očiia o uporih proti prva tujcem K. Deelittle. | triianaiihi>i morja |e Tood rtfhtb Ior Preodem" (Hreae e tavajo U fi—ee tr* etlj )e. de ae objeanl pe le apeialeje ae Oi">min ae lepeku. de Je ki Je aejal w avo)! kukiejl | borbi ae •votode). Ta lepek raape kol del leleetl vneta aepore. katarepa hreae v abljatl hreae ee eejfcel) hreae p>o.«vajeti. MtS io j na Je »udi a nje ravnali teke da ae bede nafti fee Ije etepli tim pra J Je ae «e. Doollttle naa v po»ahwt valikepe pae»ea ke)tt njene rodbino resprštie. Kadar ae vai ia |e f wmae as ls. de fte nikdar ai TrtJa člani opeva v San Fraaciecu. Cal. Od lave na deenot Joe Glammanco. Edwin Vanuccl in Glulio Manclnl. Moskovska konferenca ln notranji spori v Jugoslaviji Kairo, 8. nov. (ONA).—Tukaj vlada pričakovanje, da bodo Amerika, Velika Britanija in Sovjetska Rusijs poskusile skupno akcijo, da pHvpdijo do premirja med spornimi elementf v Jugoslaviji. Upanje, da bo prišlo do rešitve, je močno podnetilo dejstvo, da se je minister zunanjih zadev Velike BrlUnije Anthony Eden razgovarjal s predstavniki balkanskih dežol. Govorice trde, da zavezniki ne bodo poskušali t enim samim udarcem rešiti vaeh zamotanih jugoslovanskih problemov, ki so izbruhnili v U odprti spor, temveč bodo skušali doseči le začasen sporazum take vrste, da bl bilo obema strankama mogoče posvetiti vse svoje sile borbi proti okupatorju. Zdaj, ko se nahaja približno 25 divlsij bolgarskega, nemškega in drugega vojaštva v Jugoslaviji, imajo sile domoljubov že dovolj posla in Užkoč s tem, da se drže ln uspešno preprečujejo {>o{K)lno uničenje svojega gibanja—ne da bi še slabili drug dru- SBga. Trpkg ironija te tragične _ tuacije je v tem, da ni izključeno, da obe nasprotni struji uporubljata orožje ln podporo, katero doblvaU od zaveznikov, v boju med seboj, namesto da bi ta sredstvs naperili proti Nemcem. i * Nikdo nima tu nobenega dvoma več o tem, da je bilo to vprašanje na dolgo in &iroko pregledano in preiskano o priliki moskovskih razgovorov Eden je obiskal tukaj kralja, Petra in pred-sednlks Jugoslovsnske vlsde Pu^ rlčs, istotako tudi grŠkegs kralja ln predaednika Tsouderosa, ter je potem še večarjsl skupsj z Reglnsldom Leeperom, britsn^ akim smbsssadprjt m Grčije. O vsebini teh razgovorov do zdsj še nI bilo nobenih indikscij. Zna. no je, da razsaja tudi v Grčiji slična državljanska vojna kot v Jugoslaviji. Najbolj verjetno je videti, da si bodo prizadevali, najbrže s pomočjo posredovalca tripsrtlt-nih sil, nekako ustvariti sporazum mad kraljem Petrom ln njegovo vlado v Izgnanstvo Ur ns- arotno stranko j»d generalom tom, partizanskim voditeljem v Jugoslaviji. Prav verjetno je, da bi tak sporszum privede! do nekaterih sprememb v Jugoslovanski vladi v izgnanstvu, ki velja zdsj zs ne-politično vlado uradnikov. V to vlado bi morale at"pitl nekatere osebnosti, ksUrlm >>odo partizani nekoliko bolj zaupali kot se" dsnjim člsnom, V Um slučaju bi bilo pred vsem jiotrebno na« nadomestiti geneisls Drsžo Mihajloviča, gerilske »(s vodjo v Jugoslaviji, v njegovem svojstvu vojnega mioktrs i oda kot poveljnik vladnih vojnih sil bi brez dvoma ostal na svojem alarmi mestu, na vssk ns< in in v vsakem slučaju k"t poveljnik čet ns ozemlju Srbije. Niti sedanja, niti prejšnje ju-goelovsnske vlade v izgnanstvu niso resno jpysku4ala—ako so Sploh kdaj Storile kej v UJ ame-ri—doseči «01revo m mod svojo stranko in pajrtiza/u. Vse jugo-aiovanake vlade zaporedoms so zahUvsle. ds partizani najprej povedo zakaj ae bore in kaj ao njihovi cilji. Ako Je njihov v#-liki cilj rekonstttucijs demokra- tične Jugoslsvije, v kateri bi si narod svobodno Izbiral formo vlsde, ki mu najbolj ugsia, v tem slučaju bo najbrže lahko mogoče doseči načelni sporasum. . Dočim se tukaj nadaljujejo prizadevanja zs sporszum, so vsi strokovnjaki mnenja, da bodo poskušsli opredeliti krajevno na terenu oz4mlja, ns katerem bosU delovala MihajloviČ in Tito, kar bi pripomoglo do tega, da bi ostsle njih sile deljene ln delovala vsaka na svojem lustaem področja. Jasno je seveda, ds ta raAfttev vprašanja nI ravno najboljša ln da si je lahko misliti bolj ugodnih, toda, ako bi obe strani sprejele tak sporazum in prenehale s svojo propagandno vojno, bi bila s tem dosežena rešitev, ki bi vsaj v vojaškem pogledu močno podprla borbo proti sovražniku ter tudi pripravila pot do bolj primernih solucij, ki bi mogle biti bolj trajnega značajs. Poljska in moskovska konferenca London, 8. nov. (ONA).—Tukaj poročajo, da krožijo na škotskem letaki v poljskem jeziku, ki napadajo Anglijo, da je "jgo-dala Poljsko zs krožnik ruske loče". Na Škotskem se nahaia precej poljskih vojakov in civilistov. Tukajšnji krogi so prepričani, da dele te letake ekstrcmlstltai krogi, ki so bili vedno ljuti nasprotniki Sovjetske Rusije ln so tudi lets 1941 delsll opozicijo proti rusko-poljskemu paktu, ka-terega je sklenil general Slkor-ski. Poljska vlada v Izgnanstvu uradno še ni oddala nobenega komentarja k moskovski konferenci, toda uradni organ poljske vlade, Dziennik %)lskl, ja v soboto obravnaval stvar v svojem uvodnem Članku. Ta članek Izraža svoje zadovoljstvo s tem, da Evropa ni bils razdeljena v interesne sfere na tej konferenci. Prlznsl je tudi, da bo Sovjetska Rusija brez dvoma igrala v bodoči Evropi veliko vlogo kot jnisledlcs "svojega mogočnega napora na bojnih poljih", a dodal je nasled-nje: "Isto velja tudi za druge narode, Ne bilo bi pravilno, ds bi se rsdi tegs ravnalo z drugimi narodi drugače." Nemški lelezničarji morajo v vojsko VVashington, 7. nov. (ONA).-Švedsko časopisje poroča, da bodo nadomestile žene vse nemlko železničarje, ki so zdsj nastav* Ijeni na norveških železnicah. Na U način osvobojeni mofje bodo morsII na fronto. To vest pošiljs Office of Wsr Information, ki j>oroČs, ds je po-| sneta iz švedakega čaaopias Ai beurfft. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje a t. alraai.) Kratkovidni Francozi in Angleži so dovolili Hitlerju, da je trgal stran sa stranjo versajske pogodbe, ki je bila seveds slaba diptomatična tn imperialistična krparija. Pustili so mu, dokler ni iztrgal zadnje strani in tako povzročil katastrofo, ki je tudi francosko republiko vrgla pod giljotino. Ampak še večja katastrofa sc bliža Hitlerjevi Nemčiji, ki jc bila zgrajena na krvavih atraneh "Mein Kampfs". Ta katastrofa bo tako kolosalns, ds bo zasenčile vse, kar je do danes videl svet. % Stotlsoči, ki j>adajo na ruskem bojišču in drugod sa Hitlerja, se ne bodo nikdar več vrnili v svoja razdejana mests, o ksterih je bU Goering tako siguren, ds ne bo nsirje padUi niti ens angleška bomba. • > S padcem despersds, največ- Juga krvnika na svetu, se bo zru-U tudi ves njegov nscljskl štab. Izpod zemlje sf bo dvignila stru- is, ki je trbhnela tam od čass, to je Hitler zasedel nemški pre-stol. Ts struja bo sicer imela krstko življenje, vendsr se ps lahko zgodi, da v tistih kratkih urah napravi tako messrljo, ki bo v terorju zasenčila francosko revolucijo. Ko je bils pogažens 30-mill-jonsks Poljska, je Ley rekel Poljakom: "Od danes naprej boste sato na svetu, da Nemcem čistite Čevlje ln nosite malu pa opeko nemškemu sldsrju.N S temi ss-ničevalnlml besedami je Ley mislil, da bodo nemški zidarji kidali po nemško na Poljskem, v Rusiji ln osUll Evropi. Isti Ley je tskrst obljubil Nemcem, da bodo romali j>o kolonljsh ln tro» plčnlh morjih kot mojstri sveta. Leyu se Ukrat ni niti ssnjalo, da bo treba sldatl tudi v Nemčiji ssmi, ds si bodo morsll Nemci ssml ansžili Čevlje in tudi sami nosili malto ln opeko. Kaj si bo Ley mislil, ako mu bo glsvs ostala ns vratu po padcu nacizma? Kaj si bo mislil, ko bo gledal včeraj ošabnega Nemca, pod Čigar peto se je svl-jala vsa Poljaka, ko bo »nosil mslto ln opeko jMiljskemu sldsr-ju v Varšavi v senci poljskegs bajoneta? In kaj si bo mislil, ko se bo morsla nsmška frajls Še-tati v senci IsUga bajonete po Unter der Llndenu? Vsekakor čaka nacijske Leye velika rsso-Čsrsnje. ' Michael Ckok. Izkuanj« starega naseljenca Piše rojak a severoaapada IV Zadnjič sem povedal, kako sem dom zapustil. Ker od tistega čass nisem nikdsr več videl svoje rojstne hiše, kakor tudi Bele Krajine ne, me Je šele sedaj pri Um pisanju prijela želja, da bl kaj izvedel o Um kraju. Parkrat sem še bral v Um listu, ko so doplsniksrjl ali dopisnlka-rice pissle o svojem rojstnem kraju, kar zalo rad berem. Upam pa, ds ml čiUUlji ne bodo zamerili, ako povem, da bl tudi zelo rad bral kaj o Bell Krajini, kaUra Je bila že takrat, ko sem bil Jaz doma, nekak ponos tudi Slovencem lz drugih krsjev radi vinske kapljice, po kaUro so hodili k nam po novomeški in kočevski ceeti In jo odpeljsli v velikih sodih ns svoje domove. fte ko je bils moje mama živs, sem bil enkrat s očetom v Bučki. Gostilničar v Bučki Je Imel cene vina napisane ns tabli, visači ns suni, ilelokrsjlnsko vino Je bilo štiri krsearje drsžje prt liti u kot kaUro drugo. Torej kje sU, Balokranjcit Ha j ae menda vam nI treba tsko skrivati kot se Jaz. OglaalU se In opišiU svoj kraj, svoje male, toda morebiti zanimive dogodke Jaz aem že opiael skorsj vse dogodke, kl aem Jih doživel v svojem rojstnem kraju. Da aem bil dalj čase tem in ako bl mi ■lovenAčlns ne bile tako šej>evs kot je, bi Belo Krajino postavil r.a vrh zemljevida v Proevetl Vem se vsak/) vas od Črnomlja do Vinice, od Črnomlja do Semi če in Metlike, kekor mi Je snsns tudi gora In kapelice vrti gore in coeU, kl pelje v Hteri trg (Poljane). V začetku Uga spisa sem zapi- Filmska igralka Ellen Hali. sal, da se morsm skrivsti. To ne pomeni, da sem komu ksj slabega storil, ksj ti sko imam ksk grah ns sebi, sem gs že povedal, ksko sem se s očetom rasdružil, kajti vem, ds nisem prav storil. Skrivati se morsm torej rsdi drugags vsroka, o katerem bodo ČiUUlji fte pozneje izvedeli. NI ml snano, kako so nsšl sosedje Izvedeli, zakaj je mene ksr nemudoma zmanjkalo doma Mialtm pa, da so s glsvo z ms Je-vsli, ko me niso več videli, ksjti so me vsi rsdi imeli. S pokopališča ljube mamltc aem se podsl po cesti proti Kočevju. Okrog dveh popoldne sem bil še Um s petimi krsjear-ji manj kot tremi goldinarji v žepu. V Kočevju sem si kupil ss pet krsjosrjev kruhs in zopet nsprej, mends do Ribnice. Tam sem prenočil pod nekim kosol-cem, šel rano drugo Jutro v vas, kjer aem si v neki gostilni kupil zs pet krajearjev kruhs, Potem pa sopet nsprej preko neke precej strme gore proti—Trstu. Ns avojem polovsnju do Kočevja uu ja ndthreč prišlo na misel, ds bi šel v Trst. Hodil sem včasih po cesti, vdanih po sUsi, večkrat pa tudi po grmovju in po skalovju. Nekako dva ali tri dni pozneje sem ssgiedsl Jsdrsnskn morje ln kmslu nato Trst. Bil sem zs 20 krajcarjev revnejši kot tskrst, ko sem zspustil dom. Ker me Je neksf vleklo proti morju, se nisem dosti osiral po Trstu, čeprsv nisem bil še nikdsr prej v kskem večjem mestu. Ne da bi bil ljudi izprsše-jfsi, sem prišel rsvno ns prsvo mesto, ksmor sem se namenil— k morju ns pomol. Tam je bilo več ladij in tudi par perobrodov, katere so delavci razkladali in nakladali Nekega Um stoječegs moža sem vprsšsl, ako on ve, kje tuksj nsj vprsšam za delo. "81 še premlad, da bl tukaj delal, fant, smpak svojo srečo lahko poskusiš v onemi« uradu; ns neka-Urih ladjah pa tudi ssmi kapitani dajejo delo," mi reče mot 6el sem tskoj v tisti urad in vprašal za delo nekega moža, ki Je sedel pri mizi. V času, ko se je on pripravljal, da mi odgovori, me je pe vprašal drugi mož, ki Je sedel mslo dalj« pri tnisi, sko snsm čltsti, pisati in rsču-nsti. Govoril je bolj po hrvaško. "Znam, znsni, gospodine, znsm čitat in piaat po alovenako, v rs* čunstvu ae ps nobenega ne bojim. Ramo povejte mi, koliko je U soba dolg«, široka in visoka, pa vsm v dveh minutah izračunom, koliko kubičnih metrov Je v nji prostore Dsjte mi kos papirje, da boste videli, sko znsm pisat sti ne," Mrce mi je poskakovalo od vesttljs, ker nadejal sem se dobregs dele in lepe pls-le. A molu ae je pe na obrazu pomslo, ds Je marljiv. "Verjamem ti, moj fant, ker vi Kranjci ste vsi Jako učeni Ns psrnlku imam enegs Kranjce, kl aam zna več kot vsi moji drugI mornarji. Dam ti delo, ako hočeš iti ven na morje. Plačo boš imel še malo večjo kot navadni mornarji, a delal ne b<4 drugega kot neksf pisal in rsčunal. Moj sin ti bo poka* p I, kaj boš delal (St nadaljuje.) ...................................-rrfrrrrrT--*-i*rrfrri>frifffrjfjijjjijjtfiJWJ GUSARJI CLAUDE 7ARRERE Poslovenil f. J-e "*—-"H__________ . ..............................................*.....ffffflflfJJJJJJJJJJJ___ijjM (Se nadaljuje.) . Tomaž in Rdečebradec stopita v gostilniško izbo. Vetrenica nad vratmi prijazno škriplje v južnem vetru. Dan je bil vroč, grla so suha. Na mizi, od katere je Rdečebradec bal vstal in h kateri v Tomaževi družbi Zopet prisede, stojita že dva prazna vrča, ki dokazujeta, da se je Flibustejec že ne vso moč boril proti rali. Sedaj je naročil ie dva vrča in dokaže s tem, de se mu prvi poizkus zdi ie mnogo premalo. V resnici izgine mokrota iz obeh vrčev, kakor da bi pihniL "Kkko pa • teboj, brate Tomaže?" vpraša Flibustejec ln nadaljuje pogovor. "Kako potekajo tvoje zadeve sedaj? Vem, de si revno teko bogat, kakor aem jaz reven, in v dobrem starem tovariitvu ti iz src« čestitam. Vem tudi, da al ie pred nedavnim odposlal vse svoje tovariie z zajeto galijono domov v Francijo. Vse prav ln lepo. Kaj p* potem? Je li res, kar si pripovedujejo povsodi, da si drži! na krovu "Lepe podlasice" mlado špansko demo, ki si jo ujel, in ds srž njo klunčkaU in srčka ta? Ksj je na tem? Nikar ne zardevaj! Velja! Kar Udari! Ni ga na Tortugi človeka, ki bi znal bolje vpoštevati nežna čustva ko Rdečebradec. Takoj ti dokažem!" Ni še izgovoril ln Tomaž ni imel časa, ds odgovori, da Rdečebradi vstane, skoči k vratom, pogleda po cesti in očividno najde, kar je iskal, kajti lz polnega grla jame klicati: "Halo, hola, kamerad! Semkaj, semkaj, mali moj! Pri teh vratih vrzi svoje sidro! Tu povij svojs jadra! Za vrčem aediva tu s starim prljsteljem ln bratom, ki ti ga hočem predstaviti in ki ga nastani tudi ti v svojem srcu!" Zopet se vrne, sedsj v spremstvu brhkegs dečka, ki je pa povsem brez brade. Ko vrže ta dečko svoj klobuk na mizo, pokaže naenkrat krasno grivo nsjlepiih plavih las, povsem nepovezanih in iiroko razpletenih čez tilnik in rame. "Hola!" vzklikne tudi doilec s svežim, toda nekoliko ostrim glasom. "Hola, Bonny, stari ded! Ksj si se ga že tako rano nasrkal in ie celo brez mene? Tl stari grelnik tl! Kdo ps je U možakar tu?" "To je pa Tomaž, ds! Tomaž Trublet, o katerem sem ti pripovedoval že tolikokrat, da..." . . ds ti sedsj ni trebs, ds govoričil fte kaj raz ven imena njegovega, ti brblja stars! Molči vendsr, hudiča sli! Kipitan Tomaž, evo vsm moje roke! Ugsjate mi, in vaša pokorna služabnica sem!" Tako je Tomaž ns svoje nsjvečje začudenje izvedel, ds je brhki dečko v resnici brhka deklics. To dekle je Msry Račkam/ Kljub svojim šele dvsjsetim letom jedra dekle že mnogo let po morju in ni novinka niti v orožju niti v mornarstvu. V ostalem ni nič msnj divjs in korajžna, ko katerikoli moiki Flibustejec. Vendar pa noai moško obleko le iz razlogov boljie uporabnosti, sicer pe ni zato nič msnj ženska, ampak ima vse strasti, ves ogenj, pa tudi vse slabosti in vse nestalnosti svojegs spols. Predno je ie potekla minute, je bil Tomaž že o vsem tem na Jasnem. Dekle je namreč Rde-čebradca obkladalo z najstrašnejšimi kletvami, očitki in peovksmi, mu oČiUlo, ds lets za bog-ve katero točajko ter mu obljubilo, da ga stoti-aočkrat sune z nožem v vamp, če mu točajka <»dgovort ns njegovo dvorjenje le z enim samim naameikom . . . Oha, kaj te pa to briga?" ji Rdečebradi smeje odgovarjs, "kaj Si mords moja prsvs že- na ali pa sem U kdaj zvestobo obljubljal, da se aedaj tako vlečeš zanjo?" V tem hipu potegne Mary Račkam svoj nož izza paau in ga zasadi v mizo s Uko silo, da se rezilo skrije dva palca globoko v les. , "Kaj me to briga?" mu odgovori, zaobrnjena zgornje ustnica pa pokaže vrsto krasnih belih zob. "Toliko me briga: Meni ni treba niti prisege niti meniškega blebetanje, da si varujem, kar je moje! In to-le mi jamči zate!" Pri tem pokaže na zasajeni nož. < Tomaž vljudno izdere nož lz mize, da ji ga vrne. Pri tem pa mora porabiti vso svojo ne-■Mlo moč, Uko silno ga je dama zssadila. "Satan!" reče poln občudovanja. "Ta pa ima moči v roki! To pest bi pa prav rad imel za pomoč, kadar treba nad sovražno ladjo!" Zadovoljna upili Rdečebradčeva ljubica Tomaža s pestjo po rami: "Stg hudičev!" pravi. "Ce ps trebs nad sovražnika, mi bo prsv ljubo, Če se moremo biti ramo ob rami, kapitan Trublet, kajti povedaU sem ti že, ti ml ugajaš, in pri Um osUne . . . Čuj: Ce bom tegs preiiča, tega Rdečebradca kdaj goljufala, in to se bo gotovo kmslu zgodilo, ker me je tskrat gotovo hudič'jahal ln ml vzel oči in pogled ali me upijanil, ko sem ^ to zverino vzeU za ljubčka! Kadar ga bom torej goljufala, pravim, in če nisva tskrst bolj oddaljena ko za streljaj, pride vssk drug junak iele pozneje na vrsto in goljufsti gs hočem nsjpreje s Uboj, pri moji veri, ds s Ubo!" Rdečebradec se je na to tako zakrohoUl, da bi se bil skorsj zadušil. Se isti dan je Tomaž prenehal s svojimi samotnimi sprehodi, ki mu tudi niso prinesli utehe. Bolj mu je ugsjaU zabava, ki jo je na-iel v občevanju z Rdečebradcem, starim svojim tovarišem, in z njegovo neugnano ljubico Ur v družbi raznih drugih pustolovcev, ki so v toliko sličili Rdečebradcu, da kakor on tudi oni niso imeli niti beliča v žepu. Zato so romali po vsem otoku od oitarije do druge, da se žive ob nepreiirokem kreditu, ki jim je bil odmerjen. V iareni mnogovrstnosti so posedale tu druga poleg druge nsjrszličnejie pustolovske pojsve. Nsj rs je se je Tomaž med njimi družil z nekim rojakom z otoka Olerona na Aunisu, Francozom, vzgojenim v takozvani reformirani veri in V takšnem ponašanju, da se ni moglo imenovati več sveto, ampsk že nsrsvnost svetohlin-sko. Vkljub Umu pa mož ni bil manj podje-Un ali manj hraber, ko ksUrikoli katolik. Ra-zun njegs se je znašel tam ie drug Francoz iz Dieppa v Normandiji, tako masUn in rejen, da bi po videzu sodil, da se sploh gibati ne more. V resnici pa ni bilo hrsbrejiega in gibčnejiega borca s katerimkoli orožjem, če je bilo treba, ds zsdrži deset nasprotnikov sil ds jim nsložl udsrcev, ds bog pomagaj! Tretji tovarii je bil ie čudnejii, ko prve dva. Bil je Benečan, sam se je izdsjsl za plemiča in ti prideval naslov "Ser": Trdil je, da izhsja iz prastare plemiike in patricijske rodbine. Ime mu je bilo Leredan, in to ime, nekdaj doževsko, se je tudi sicer lepo podsjslo k redki lepoti njegovega obličja, k njegovim finim rokam in lahkemu, prijetnemu koraku. Bodisi pa sicer prinčeve sli kmet-ske krvi, plemič ali ne, je bil Loredan prevesti Flibustejec, kakor vsi drugi, ds, bil je celo nsj bolj ii med njimi, čeprav je za razliko z drugimi svojimi tovariii, rojenimi mornarji, pričel isvrievsti pomorsko obrt iele v svojih zrelih letih. (Dalje prihodnjič.) FRANCIJA in francosko ljudstvo C. PETELIN (Se nadaljuje.) Ta ideja je proniknila v vse plasti ljudstva, ker ae fte mladi tolarji vzgajajo v njej. Posebna važnost se pripisuje Uko v šolah kakor v vsem življenju zgodovinskemu pouku. O tem sc pieprtčaš že ia čaaopiaov, kjer se vedno ponavljajo razni zgodovinski datumi kakor: februarski dnevi, 18. marec. 1« maj, 14. julij, noč 4. avgusta, deaeti avgust, liartolomejska noč. 4. aepteml>er, fi oktober, 2. december, 9 termi-dor itd in vai ti dnevi ae omenjajo brez vaakega pojasnila, ker vaak Francoz ve. kaj pomenijo. In značilno pri vaeh teh datumih je to, da se niti eden ne nanaša na kako bitko, temveč ao vsi no-t r an je-političnega pomena. Vsak dnevni dogodek se ukoj primerja s tem ali on lin zgodovinskim poglavjem Ko ao tudi v Franciji nekateri fašiati začeli govoriti o uvedbi stanovskega reds ali korporarij, je bil Ukoj odgovor tu: Da bi spet začeli s cehov-stvom? Hvala Bogu, da gs je ie Ludvik XVI. odprsvil! Ubogi mož je vaaj za nekaj bil dober! To nagnenje, učiti se iz zgodovine, da se sedanjost primerja s zgodovino in se potem nsprsvl zaključek, je sploh značilno za francoako ljudstvo. Zato ie danes tako ljubijo Ls Fontainove basni. Ta pisatelj 17. stoletje je svoje ljudstvo bolje poznal kakor marsikdo. Nikdar ne moremo dovolj viaoko oceniti vzgojnega vpliva, ki ao ga imele njegove basni v treh stoletjih ns vae ljudske sloje, pravi Dist+1-barth Basen o murnu in mravlji vzgaja n. pr. k varčnosti, basen o mački in sUrl podgani uči drugo lastnost Francozov: nezaupljivost, opreznost itd —Fran- cozi kar naprej brsksjo po zgodovini. Pred leti Je n. pr. nekdo podaril državi 1,700 VolUirovih pisem, za katera Je porabil vse življenje in lep del premoženja, da jih je zbrsl. V Franciji ne more igrat v politiki nobene vloge človek, ki dodobra ne potna njene zgodovine in ki ne obvlada finea francoskega jezika. Bivii ministrski predaednik Viviani je poznal po vsebini vse Dsntonove politične govore in stodvajset jih je lahko vsak čaa na pamet citiral, aedanji šef generalnega štaba Gamelin pa ve na pamet vae Napoleonove bitke do zadnjih podrobnosti. Vse io temeljito znanje Frsncozov izvira is njihove laatnosti, ki smo jo omenili pri Guizotu: oni ljubijo jasnoat, s slutnjami, s tako- ncw too* ucuenv'TAi'eimr Razni mali oglasi DEKLE AU ŽENSKA za izdelovanje plaščev ali šivanje gumbov. Ves dan ali samo par ur ha dan. Oglasite se pri: 2850 S. Ridgeway Ave., Chicago VSLED BOLEZNI PRODAM RES-TAVRANT. Doli v mestu. Rent 175.00. Dobro za dvojico. Zaprto ob nedeljah in praznikih. Phone Web-ster 4956—ali Haymarket 1050. PRODA SE 109 AKROV ZEMLJE 45 milj severno od Chicaga. Dobra zemlja in dobra poslopja. Cena 112,900. $1,009 takoj, ostalo v 19 letih a 4%. t L. J. BEHML. Grafi Laka, IIL . Phone Grays Lake 9151 A CRSMfMAN of the erulsar Savannah douses a flra amid lila rafts caused wbm eneraj bomben attacked th« eraft just prior to tha lsrvUng of Allied troops at Salamo, Italy. Despite damage, tha ship refused to giva Up ths flght U. a Navj phe zvsno podzavestjo se ne zadovo-jujejo; vsako stvar je treba jasno spoznati in imenovati s pravim imenom. Demokratizirana ideja civilizacije ima pri njih najgloblji x>men, ker združuje ne samo iloveka in nareki, temveč, ker zajema vse njihovo življenje. V Franciji se prične civilizaci-a že pri jedi. Osstronomija je del kulture. Morda spada tudi zraven. In|tudi vljudnost. Skratka, vse življenjske oblike so de-ežne pri pimbusu civilizacije, n te življenjske oblike niso ni-taka predpravica izobražencev, vsakega se tičejo, vsak jih je $le-ežen vsaj na skromen način. Demokratizem duhovnih ideo-ogij ima trdno oporo v oblikovanju življenja, ki je tudi urejeno s skupnimi normami in konvencijami. Ako se na primer na tržni dan v provincialnem mestecu petih tisočev prebivalcev podaš na kosilo, lahko dobiš zelo nazoren vtis o tem. V prenapolnjeni gostilniški dvorani sedi množica ljudi. Večinoma so kmeti in trgovci. Pa tudi turisti so vmes, ki so prišli z avtom, da si ogledajo staro katedralo. Nakažejo si prostor in pojedina se prične. Vsem servirajo enako kosilo. To kosilo ima šest vrst jedi. Razporejeno po klasičnih1 pravilih tradicije, ki so Uko trd- j na in nespremenljiva kakor pravila slovnice. In kmetu, rokodelcu, foešetarju so prav tako sama ob sebi razumljiva kakor elegantni Parižanki pri sosedni mizi." (E. R. Curtius.) Prav Uko kakor jed, je pa urejena tudi razdeliUv dela, konverzacija, pisemski sleg, družabnost; vse funkcije življenja so podrejene nekemu esUtične-mu redu. Ime za nje je: les ma-nieres (Izgovori man jer), mani-, re. Manire v francoskem smislu niso samo pravila za obnsŠsnje, temveč izraz esteUko-moralne omike. Joubert, eden najbolj tankočutnih moralistov Francije, definira vljudnost kot cvet člo-večanstva in pripominja: "Quie n'est pas assez poli, n'est pas as-sez humain"—kdor ni dovolj olikan, uglajen, ni dovolj človeški. Po vsem tem bo vsakemu jasno, da ima pri Francozih tudi literatura največji pomen. Nemec j E. R. Curtius pravi, da je njen pomen pri Francozih Uko velik, "kakor pri drugih narodih niti ; približno ne toliko" in nadaljuje;*-.' (Dalje prihodnjič.) x T0REK' 16 NOVr^ _R*mi_mali^ogUsi potrebujemo slamnikarice IZKUŠENE DELAVKF » šivanje "SATURN BRaid* DOLGA SEZONA Doati kit "braid" .lam, m dela. SUlni mašinist. Najbolj* ^ Oglasite se pri- LEPMAN BROTHERS CG Marshfield ave. in Ham^ |t IZVRSTNA PRILIKA za ženske nad 40 let »Ure DRILL PRESS. PUNCH Press i in splošna tovarniška deU Oglasite se na: , 1724 WALNUT ST ŽENSKE ZA LAHKO tovar «u Alonzi Furniture Co.. 1832 Hubb*, STROJNI delavci, mizarji in fmii, Alonzi Furniture Co., 1832 Hubli , 1 AGITIRAJTE ZA PROSVETM f........—............................... rrrr.uj..:- ii MY NATIVE LAND ii Spisal LOUIS ADAMIČ ♦ Nova knjiga, katero bo Čitalo stotisoče ljudi širom Zdr. držav, med njimi mnogo važnih #i vladinih funkcionarjev v Washingtonu, posebno še oni, ki delajo na vojaških, re-Ufnih in političnih načrtih za Jugoslavijo in Balkan. • Knjiga "My Native Land" bo vzbudila še • posebno pozornost med slovenskimi in drugimi jugoslovanskimi Amerikanci, kor se tiče Slovenije in Jugoslavije—pozorišča že nad dve leti najbolj neustrašenega odpora- *t proti nacijski in fašistični okupaciji, civilne . vojne, revolucije in proti-revolucije. »",. i . _ r yjML V 44 M y Native Und" nam Louis Adamič podaja zanimivo zgodbo južno-slovanskih dežel In narodov od sedmega stoletja naprej. Vsebuje 530 strani. CENA $3.75 IZVOD Naroča se pri PR0LETARCU 2301 South Lawi»dale Avenue, Chicago 23, Illinois V zalogi tudi osUla književna dela Louisa Adamiča POTREBUJEMO ŽENSKE ZA čiščenje uradov Stalno delo sedaj in po vojni 48-urno tedensko delo IZREDNO DOBRA PLAČA DELO STALNO ALI ZAČASNO IZVRSTNO DELOVNO STANJE Oglasite se v našem uradu BRANCH EMPL0YMENT OFFICE 1250 Milwaukee Avenue Ni treba nič plačati za uposlitev. TiSKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarska obrt spadajoča dela Tiska vabila ss veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ ■» ,.•*/ * »■ , t / "hp ' > * i VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■ i .... Vsa pojasnila dsje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unij sko delo prva mis Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T ERY 2S57-5S S. Lawndale Avenue . . Chlcago 23, Illinois TEL. ROCKWELL 4904 naročite si dnevnik prosveto Pe sklemt U. redae ksaveaetfo so lahke aefsšt as Ust Prasrsisls s. dva. tri. ŠUrl ali pet članov Is ana drušias k sai nsrot-Ust Prestala sftsae ae vae se *'«rf ell natisa« IMI * •oo Utno naročnina. Kae pe člani ie plačajo pri asesmeaiu II* -lednlk. se Jim te prišteje k naročnini. TereJ sadaj ni rsroks. rs«, daje liat peedref ae člane SNPJ. Liat Prosveta Je vaša lastnia* is Soleve Je e vsaki draUnl nekdo, ki bl rad lUal list vsak daa. e^{*^»-VaeleJ kakor hitro kateri teh Osnov preneha biti člss SNPJ, ali če ae preseli proč od družina bi bo zahteval ssm »voj l* tednik, bode moral tisti član is dotična družina. kl je tsko skupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu l»sta. in obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU Ako tefs ot stori, tedaj mora upravniltvo znižati datum sa to vsoto naročnik* Cena listu Prosveto Jat Za Zdruš. drla ve la ^"tnaitn HM 1 tednik in I tednika la I tednika la__,____juo 4 tednika in............uo I tednikov In .................. aič _ _ tfsaarjs si Ust Id )• vaša lasiri* PaoaTTTA. SNPJ.