3 nć.
66. številka.
e za ćetpteh 3. junija
<y Trstu, t Četrtek zjutraj dne 3 junija 1897.)
Tečaj XXII.
„■DINOIT"
Uhaja po trikrat na teden v testih is-NU> ob torkih, 6«totklh Ia lobotah. Zjntranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane: ■■ Jeden meseo . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 •atrineseo. ..3.- , „ . 4.&0 •a pol leta ... 8.- . , " 9— aa vse leto ... 1J.— . , : 18.-Marstslas le plačevati naprej ■« laredke krti priložene aareonlae •• spravi ■§ szlra.
Pcitmtčne đtevilke >e dobivajo v pro-4aj«!aioah tobaka v lratu po M nvč. izveo Trsta po 4 nvt.
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifa v petitu; ia naslove i debelimi irktai se plaiaje prostor, kolikor obsega navadnih vritic. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do-naći oglasi Ud. se računajo po pogodb';
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništva ulica Caaerma št. 13. Ysako pismo nerc biti frankovano, ker nofraukovana ae ne aprejoraajo. Bokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, rokluraaoijn ia oglnse spre jema upravniitvo ulioa Molino pic* oolo hšt, 8, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati leco Trat. Odprte reklava cije IO proste poAtaine,
61
II
litiftnogo društva xm Primorsko«
' „ V edinosti)* m««".
Razmere na Primorskem.
(Govor posl, dr. Laginja, v seji zbornice poslancev dne 13. maja 1897).
(Dalje)
Videči, da nas ne brani več absolutno nikdo, zasnovali smo to morda zadnje parlamentarno obrambeno sredstvo.
Na oni diugi strani je bilo rečeno, visoka vlada naj bi poklicala na odgovor provzročitelje teli nasilnih činov. Jaz vam podam dokazov, kdo so ti.
Ako bi hoteli poklicati na odgovor resnične provzročitelje, potem bi morali razpustiti velik del občinskih administracij v Istri, vse one, ki se nahajajo v italijanskih rokah (Dobro!), nadomestiti jih po nepristranskih možeh ter uvelja^ti zakon in pravico.
Hotelo se je — saj je bilo to čisto odkrito — glede provzročiteljstva namigniti bolj na desno od gospodov; ne, absolutno ne, in ako visoka zbornica le količkaj zaupa moji častni besedi, potem vam prisegam se svojo častno besedo, da ne jaz in ne noben drug strankar v Istri ni na noben način česa provzročil od vsega onega, kar se je godilo zadnje dni.
Pač, še jedno nalogo sem si bil naložil, to je res, da se je oborožena množica kmetov, ki je stala pred PoreČem, ustavila tam in da ni šla dalje, temveč se je popoludne, po dovršeni volitvi, vračala domov popolnoma mirno in vsklikaje „Živio Fran Josip L, živela kuča avstrijska"! (Prav dobro !)
To svojo nalogo sem spolni] (Pohvala), toda ne mislite nikar — tudi to moram izjaviti — da bo-dem vedno delal to uslugo vaši stranki in vašemu prebivalstvu, marveč bi se utegnilo zgoditi nasprotno.
Sklicevali ste se na zadnje dogodke v legi-timacijskem odsekn, da bi dokazali našo, seveda le namišljeno drznost, našo zlobnost in kar hočete še drnzega. V legitimacijskem odseku se je posto-
palo na predpostavi, da je primorske volitve izročiti onim gospodom, ki so več ali manj vešči onim jezikom (Prav dobro !), v katerih so sestavljeni dotični spisi.
A ravno ta okolnost, da se gospodje in njih najtesneji zavezniki čutijo toli ogorčene in razburjene n. pr. na dejstvu, da se je izvolitev gospodov poslancev Hortiaa in Mauuonarja izročila moji malenkosti in ona gosp. poslanca Bartolija spoštovanemu tovariša Ferjančiču, ravno ta okolnost nam po mojem menenjn podaje dokaz, da vest gospodov ni Čista. (Pohvala.) Ne, Vaša vest glede verifikacije volitev ni čista in ne more biti Čista, kajti v dež. zbornici v Poreču ste nam opetovano dali dokazov, da jednoglasno niste odobrili volitev (Čujte I Čujte!), zoper katere ni bilo protesta. (Čujte t Čujte!)
Tak dokaz ste podali v Trsta nedavno temu, ko niste odobrili istotako neoporekane, skoro jednoglasne volitve poslanca Nabergoja, ukljub predlogu komisije in s pomočjo členov iste komisije. (Čujte! Čujte 1)
O da, tam izvršujete svoje idejale (Živa pohvala in ploskanje na desni 1), tu seveda ne smete kazati takih idejalov, ker bi ta — tudi ko bi bili mi v manjšini nasproti vam — ne našli pripravljenih zastopnikov drugih narodov Aveiirije za taka ne-odobrenja. (Posl. Mayreder je vskliknil nekaj. — Nemir v zbornici.)
Kar ste mislili sami pri sebi, to hočete podtakniti nam. Toda, uverjeni moreta biti (Posl. dr. Mayreder je zopet vzklikal. — Živahen nemir.) da, ako poročevalec in odsek najdeta v volitvah spoštovanih poslancev Bartolija, Mauronerja, Hor-tisa in drugih (Klici Laginjel) — tudi Laginje, toda jaz je nisem vsprejel, je nisam mogel vspre-jeti moje izvolitve (Živahna veselost) — takih nezakonitosti) in pregreškov zoper zakone in mor&lo, kakoršne mora kaznovati zbornica, bode poroče-J valeč vršil le svoje sveto pravo in svojo sveto dolžnost, ako poreče, da gospodje naj gredo domov. (Živahna veselost na desni.)
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši. 114
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Dandet, preloiil Al. B. —
Med tem, ko se je on premetaval v skrbeh, ne da bi mogel zatisniti oko, je hodil višnjeli mo-žiček še drugod ter stresel mošnjo in verižico tudi nad podstrešno sobico na boulevardu Beaumar-chais, kjer se je bil po Desirejini smrti nastanil sloveči Delobelle s svojo 2eno.
9Dan plačila, dan plačila1*
Male šepalke niso varale slutnje. Ko je odšla ona, gospa Delobelleova ni mogla več dolgo delati »ptic in hroščev". Oči so jej popolnoma opešale vsled neprestanega joka in preveč so se jej tresle stare roke, da bi delala kolibrije dovolj živahne. Naj se je še toliko trudila, male stvarce so imele borno, žalostno podobo. — Ko je morala opustiti to opravilo, je pričela vrla žena šivati, popravljala Čipke in vezenja ter je polagoma postala navadna delavka. A s tem zaslužkom, ki je bil čedalje manjši, je mogla poplačati jedva najpotrebnejše izdatke za gospodinjstvo, in Delobelle, kateressu je žalostni stan igralca in partibus pro« vzročeval neprestanih troškov, je bil prisiljen delati dolgove. Dolžan je bil krojaču, črevljarju, trgovcu, ki ga je zalagal s perilom; najbolj pa so
ga togotili izborni zajutreki, katere je užival na boulevardu za časa gledališkega ravnateljstva svojega.
Njih račun je znašal dvesto in petdeset frankov, katere je imel plačati koncem jannvarja. Da bi ga upniki čakali še dalje, tega se ne more nadejati, zato mu je v svarilnem klicu višnjelega možička mraz pretresel ude od strahu...
Samo jeden dan Še do plačevanja! vjednem dnevu mora preskrbeti tistih dvesto in petdeset frankov! Ako se mu ne posreči jih dobiti, pride na boben vse, kar imata 1 Borno pohišje — vedno isto, odkar sta si urediia gospodarstvo — ki pa se jima je vendar priljubilo zaradi mnogih veselih in žalostnih spominov, naj je bilo še tako nepripravno in nedostatno ; dolga delavna miza za ptice in hrošče, kjer je na koncu Delobelle že dvanajst let zaužival svojo večerjo; Zizin velik naslanjač, katerega roditelja nikdar nista mogla pogledati brez solza, ker je imel na sebi še vedno nekaj sledu nihove ljubljenke, njenega gibanja in držftnja, kadar se je naslonila vanj 9anjaje in delaje — vse bode prodano. Uboga mati tega gotovo ne preživi, da jej izginejo vsi ti dragi spomini.
V teh mislih se je premetaval po postelji nesrečni igralec, čigar trdokorna sebičnost vendar ni mogla vedno braniti grizenja vesti: globoko je vzdihoval ter imel neprestano pred očmi bledi o-
Ako pa se ne najde ničesar sličnega, potem bodite uverjeni — in tega si ne pustimo odrekati —, da imamo mi, četudi kmečki sinovi, toliko poštenja v svojem srcu in vesti, da bodemo predlagali, da se volitve odobre. (Živahna pohvala ua desnKJV^^V;
Nočem zadržavati visoke zbornice s podrobnostmi, katerih sem nabral v obilici. Ura je že pozna in več gospodov je že navajalo takih podrobnosti). Omejiti sem se hotel na glavne toike, o katerih sem meni), da jih moram navesti v ilustracijo.
Z one (leve) strani (govornik je kazal na italijanske poslance) se je stavilo vprašanje do nas: Kedaj so italijanski duhovniki rabili cerkev in propoveduico kakor agitacijsko sredstvo ? Kedaj? Odkar vrše svojo službo med s 1 o-vanskim ljudstvom! Dozdeva se, da spoštovani dr. Rizzi v kolegiju, v katerem se je učil, ni imel pri rokah vseh onih del in knjig, ki se tičejo naše ožje domovine. Toda, poznal bode go« tovo velikansko delo Farlatija „Illiricum sacrnm". Tam se more prepričati, da je bilo pred 250 ali morda več leti v jedini škofiji poreško-puljski mnogo župnij, kjer je bila liturgija riuisko-katoli-škega prebivajstva slovanska liturgija, njih narodni jezik. Dandanes ni nobene take župnije več. To je ravno, da sti se sama propovedniea in cerkev že stoletja upotrebljevala za agitacijske iti politi-ške namene.
Rečeno je bilo nadalje, kedaj da so Italijani pretili lastnini, sekali trte ? Na to sem že odgovoril. Toda, tudi iz najnovejega časa morem dati odgovora na to in tu prosim spoštovanega tovariša Pfersche-a, da bi nekoliko spremenil svoje nazore o naših agrarnih razmerah. Jaz mu ne štejem v zlo, da ni posvečen v tajnosti razmer tako nate dežele, saj tudi meni niso popolnoma znane razmere dežele, iz katere prihaja on. Ni res, uli pa je res le po jako malem odlomku, da so naši hrvatski kmetje po Istri koloni italijanskih veleposestnikov. Ne. Nima muogo zemlje vsaka
brazek svoje Desireje in proseči pogled, ki ga je umirajoča upirala vanj, proseča ga: „Odreci se... odreci se 1" — A čemu naj se odreče ? Umrla je, ne da bi to povedala, a Delobelle je slutil, kaj je hotela reči in v njegovo doslej neomajeno zaupanje se je urinil nekov dvom, nekov nemir, ki se je to grozno noč združil z njegovimi denarnimi skrbmi ter ga grozno mučil.
.Dan plačila! dan plačila!"
To pot je višnjeli aožiček svoj preteči opomin zaklical v dimnik malega gospoda Chčbea.
Gospod Chćbe se je namreč nekaj časa sem spuščal v znatne kupčije, ki so bile sila nedoločne in so požirale mnogo novcev. Že večkrat sta bila prisiljena Sidonija in Risler, poplačati očetove dolgove ter vselej sta storila to z izrecnim pogojem, da bode odslej miroval ter da ne bode delal nobenih kupčij več. A ti mali Jadjeloui so mu bili neogibno potrebni, ga delali čilega in pogumnega. Kadar gospod Ch&be ni imel denarja, je oddal svoj podpis, katerega je sploh sila zlorabil, vedno računajo na dobiček svojega podjetja, da z njim poplača dolgove. Le to je bilo hudo, da dobiček nikdar ni hotel priti, dočim so podpisane menice z obupno točnostjo prihajale nazaj h gospodu Ch6-beu, v nekaterih mesecih, prepotovavše ves Pariz, vse črne brezbrojnih, potoma nabranih hijeroglifov.
(Pride še.)
družina na*a, mi imamo več kamenja, nego zemlje, toda vsaka družina ima nekaj, kar imenuje stojo last (Veselost.) in nam so se povodom voiitev poprej sekaie trte nego Italijanom. (Veselost.)
Tako so se n. pr. rezale trte Ivu Duda, kmetu v Zlapann, občine Sanvičenti, dolgo pred dogodki, katere so navajali gospodje, pa vendar povodom volitev. Ive DuJa je bil pristaš moje kandidature, in onega dne, predno se je zgodilo to, se je on y Sanvičenti, torej v krajni občini, prepiral z nekim 9ignorom o tem, da sili »voje na-pol-kolone — ka;ti ti imajo nekaj svojega — in sroje dolžnike, da morajo glasovati za italijausko stranko.
V noči med 9. in 10. februvarjem so se stkale trte istotako jednemu volilcu, naklonjenemu moji kandidaturi, Svetku Zepinu v Vabrigi. A ne le to. Sekali so mu trte in postavili so mu križ ■redi njive. Kaj da pomeni to, to bodo razumeli gospodje, ki so mnogo čitali o Camora maffia (M alfi a so zveze v Siciliji za upor proti redu in v varstvo nezakonitosti]) in sličnega. Postranski bodi omenjeno, da je Svetko Zepin, dasi precej dober posestnik, ni imel volilna pravice ni v peii, ni v četrti kuriji, in da je ljudstvo v vsej svoji bedi delalo dovtipe, da Zepin še ni polnoleten, vzlic svojim 40 ali BO letom.	(Pride še.)
pripravljajo na sveto narodno delo. V prvi vrati naj bi stopili v ožjo zvezo s češkimi visokošolci. Od teh naj bi se učili žilavosti, organizovanega delovanja, jedinosti in sloge, ko se gre za naroden blagor; vnemali naj bi se ob pogledu na lepe vspebe, ki so jih dosegli oni. (Glej Murkov spis v letošnj. Letopisu v narodopisni razstavi v Pragi, ondi se v glavnih potezah slika narodno delo čeških dijakov v obče, a posebe ie njih trud in zasluge za narodopisno razstavo). Bratimo se torej s slovenskimi visokošolci, učimo se njih jezika, po-hajajmo njih shode, razodevajmo si mej sabo naše težnje in skušajmo pridobiti si pristno narodno mišljenje ter otresti se nemških nazorov, ki smo se jih nalezli v naših srednjih šolah !
(Zvršettk pride.)
DOPISI
Dunaj. (Razmere med visokošolci). [Izv. dop] (Dalje.) V čitalnici .Slovenje' visi lepa Rovšekova fotografija pevskega zbora „Glasbene Matice", zbora, ki je pod vodstvom vrlega Hubada toli proslavil našo pesem na carskem Du naji. Žu pogled sam na t > odlično pevsko armado naj bi opominjal slednjega člena-pevea, pohajajo-čega „Slovenijo", da je že skrajni čas, da bi se tudi mej slovenskimi visokošolci zasnovalo dobro organi/.ovano, na trdni te mej j postavljeno slovensko akademično pevsko društvo. Izgovarjati se pač ne more tukaj nihče, da ni dovolj, in to vrlih pevskih močij mej našimi akademiki; izgovarjati se ne more nihče, da manjka potrebnih tauzikalij, ker teh nudi .Sloveuije* arhiv vsakemu pevcu v obi lici. Treba se le otresti one proklete mlačnosti, zavzeti se za to prelepo misel —iu imeli bi kmalu pevski zbor, ki bi vsaj v malem nadaljeval tradicijo naše pesmi, tradicijo, započeto tu na Dunaju po „Glasbeni Matici". Ta zbor naj bi o prigodnih prilikah slovesno pokazal in dokazal Duuajcanom, da so Slovenci če pevsk narod, da Se nogujpjo to dično cveUo-pesem domačo, in da se ne plaše ni truda, ni zgubo časa, samo da tedaj, kedar nastopajo s svojim petjem, Častno izvrše svojo nalogo, izvrše tako točno, da jim niti razvajeui Dunajčan ne more očitati ničesar, temveč se lepriznalno izraziti o njih petji. Z ustanovitvijo stalnega pevskega zbora bi pač zopet pričarali na/,aj one prelepe čase, ko so slovenski akademiki pod vodstvom Davorina Jenka s svojim petjem budili na Dunaji občo pozornost in polnili gostilne z občinstvom, v katerih so peli. Tak zbor bi pač najpreje „Sloveniji" priboril oni ugled, ki ga je uživala pred časi baš radi izbornih svojih pevcev; tak zbor bi sploh spravil društveno gibanje v pravi tek. .Slovenija" bi potem pač ne dremala več, temveč žila čvrsto žitje. —
Slovenci smo mul narodič. A boriti se imamo z mogočnimi nasprotniki. Naj nam v teh bojih ne upada pogum ob misli na skromno število naše. Tu se oklepajfflo dragih nam bratov onkraj Sotle — Hrvatov, vzgledujmo se na žilavosti Čehov, mislimo na ostale naše slovanske sorodnike. Pesnik pravi pač po pravici:
Če sam je, pasti mora še junak: A kogar broj tovarišev podpira, Pogum mu rase, dasi je šibak.
Živo se torej zavedajmo svojega sorodstva z drugimi, mogočnimi slovanskimi narodi, zavedajo naj se tega sorodstva vzlasti slovenski akademiki, ki bodo skoro morali prevzeti boj za narodne svetinje t domovini; trd boj, ki jih bode potrl, če jih ne bo navdajala in polnila sladka zavest, da štejemo na zemlji milijone bratov, ki sočustviyejo z nami, ki se radujejo naših pridobitev, nas tolažijo v bedi io nesreči in bo pripravljeni, pomagati nam. Z ozi-rom na to naj se slovenski akademiki tesneje oklenejo visokoiolcev drugih sorodnih narodnostij, družijo naj se žnjimi in s tem vetim navdušenjem
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dne 2. junija 1897.
Državni zbor. Ne hvali dneva pred večerom ! Ali pa: ne obetaj meritorne razprave o od* nošajih na Primorskem, čeprav je ta razprava postavljena na dnevni red. To smo doživeli mi vče-raj. Govorili smo o razpravi kakor gotovi stvari, a te razprave ni bilo I Obstrukcija zahteva za-se toliko časa, da ga ne preostaje za resne razprave. Razprava o odnošajih na Primorskem se torej tudi včeraj ni vršila. Včerajšnja seja je bila znamenita in pomembna. Evo nekoliko poročila. Potem, ko je siloviti German in žaljivec Pessler v interesu svoje ljube osebe izrekel svoj pater peccavi, podanih je bilo več Ujav o poluženju in o vzrokih istemu. Nemški veleposestniki obžalujejo, da je tako nizko padel naš parlamentarizem, želeli bi, da se zopet omogoči zakonodavno delo s tem, da se odpravijo vzroki razburjenju Nemcev, kar bi se glasilo v u-mevn5 slovenščini, da naj se odpravijo jezikovne naredbe. Izjava nemških veleposestnikov graja tudi postopanje obeh podpredsednikov. Tudi izjava na-prednjakov obsoja postopanje obeh podpredsednikov. Drugačna je izjava večine, ki jo je prečital posl. Ebenhoch. V tej izjavi se izreka priznanje podpredsednikoma. (Viharno ploskanje na desnici). O kakem nezakonitem postopanju predsedništva ni smeti govoriti. Veliko bolj bi bil opravičen protest večine radi nespoštovanja dostojnosti, radi oviranja parlamentarnega delovanja na škodo davkoplačevalcev, — proti obstrukciji. Med čitanjem te izjave je bilo seveda raznih intermezzov. Znani volk, pardon \Volf, je zakričal Ebenhochu: „To izjavo naj bi bil prečital kak Poljak, ne pa Nemec. Vi, kakor sin nemške matere, bi se morali sramovati takega postopanja!" Jurij Schonerer Veliki pa je vskliknil: „Kmetje bi vas poslali k vragu, ako bi bili bolj vzbujeni 1« WoIf zopet: .Poljaki nam jemljejo naš denar, Čehi pa parlamentarne pravicel" In potem isti Ebenhochu: »Izdajalec naroda! To je srameta !■ In grofu Badeniju: .To je drznost, da ste še na tem mestu J" Grof Badeni je ustal in je odšel iz dvorane. Po prečitanju te izjave večine se je oglasilo več nemških poslancev, ki so prote-stovaii proti istej. Schonerer je vskliknil, da bodo Nemci ovirali parlamentarno delovanje z vsemi sredstvi, dokler se ne odpravijo jezikovne naredbe.
Potem pa je podpredsednik dr. Kramar energično zavrnil vsa očitanja. Predsedništvu da je dolžnost varovati dostojanstvo zbornice. Naj le napadajo kakor hočejo, mi se vendar ne odpovemo svoji stvari. Ako nam pridete brutalnimi z&htevami, se bodem o že znali braniti. Med vriščem in hrupom se je pretrgala seja za dve uri. — V nadaljevanju seje se je vsprejelo več obstrukcijskih predlogov, seveda glasovanjem po imenih* Na predlog posl. Kaizla so se vsprejeli razni predlogi kakor nujni. Koncem sejo je predlagal kričafi Schonerer, da naj zbornica izreče predsedništvu popolno nezaupanje iu naj položi svojo Čast.
Po tem junaškem činu velikega Grmana se je zaključila seja, ki je trajala več ur.
K položaju. Bližamo se h koncu. Danes ali jutri bode zadnja seja zbornice poslancev, ako smemo verjeti današujim vestem. Tako hoče baje večina na desnici. In ako bi se vlada ne hotela udati tej želji, potem poda večina izjavo, da se ne more več udeleževati parlamentarnega dela. Potem bi bila vlada prisiljena odložiti posvetovanje. Nekateri mislijo celo, da se posvetovanja ne odložć samo, ampak, da se sesija zaključi. Na to bi kazalo tudi dejstvo, da se desnica jutri zbere na skupen banket
Torej se bližamo h kraju! Hitro, res hitro se je jelo vrteti kolo naših avstrijskih odnošajev t Kje se ustavi? Kje bode izhod iz teh homatij ? To bi moralo iti po glavi onim, ki so v svoji srditosti izpodrezali žile avstrijskemu parlamentarizma, onim, katerim se je bati vsake spremembe. Nam se ni bati, ker vemo, da spremembe morajo priti na našo korist in na korist države. V tej nadi pričakujemo mirnim srcem nadaljnjih vesti z Da* naj a.
Zoper obstrukc^jo! Z ozirom na včerajšnjo našo notico o dejstva, da že prihajajo protesti od strani nemškega ljudstva proti obstrnciji, dodati nam je, da se hoče odposlati peticija avstrijskega obrtnega stanu državnemu zboru, glaseča se tako:
„Podpisani priznavajo odkrito, da je njihovo navdušenje za parlamentarizem že na jako nizki stopinji; trpeče ljudstvo je prišlo že davno do iz-poznanja, da se mora zastopanje njegovih gospodarstvenih interesov enkrat za vselej ločiti od zastopanja političnih in narodftosttiih zadev. Prva je skrb za vsakdanji kruh, ki sili ljudstvo, da obrača svojo pozornost na rešitev gospodarskih vprašanj pred vsemi drugimi stvarmi. Ako bi se to ne postevalo od strani gg. poslancev, ukrene se o bodočih volitvah nekaj potrebnega. Nadejaje se, da visoka zbornica itd. itd." — Tako pač mislijo tisoči in tisoči plačujočih mas v tem trenotku, ko se v drž. zboru na brezvesten, nezaslišan način kradejo novci iz žepa pomilovanja vrednih avstrijskih narodov.
To je pač kaj druzega! Italijanski poslanci na Duuaju se hinavsko zvijajo po različnih tira-dah in zakrivljenih oblikah svojih iztuhtanih govorov, kako krivični smo Slovenci Primorja nasproti Italijanom, kar se tiče narodne jednako-pravnosti; kako jih zapostavlja celo vlada in s jedno besedo: kako se jim je boriti za svoj narodni obstanek v Avstriji. Govore, da jim je pravica in dolžnost braniti in hraniti svojo narodnost, istotako, kakor Slovencem. V teh svojih prikrivaujih pravega svojega mišljenja znajo se čutiti tako po mačje nesrečne, da bi jih moral človek kar občudovati in jim do pičice verjeti vse, ako bi jim ne videl do obisti. No, mi jih poznamo, zato jim tudi kar v obraz rečemo, da bi oni niti govoriti ne smeli o takozvani narodni jednakopravuosti, kajti njihov pojm o tej .jednakopravnosti" je pač vse kaj druzega kakor naš. Isti je poosebljeno podaljšanje italijanskega nadvladja za avstrijsko Primorje; on je neposredna nevarnost interesu avstrijske države in bi se radi tega že a priori moral obsojati ta pojm. Naša narodnost, ce tudi se na uko krepkih nogah, ne more nikoli škodovati Avstriji, a italijanski politikom Primorja so zajedno mejaši matere Italije, h kateri jih vleče krivični njih fanatizem, kakor močni magnet. Ako bi avstrijska vlada merila Italijanaiem po pojmih iyihove jednakoprav« nosti, morala bi merico to polniti v jednomer, tako dolgo, da bi ne imela sama ničesar več. Kajti po pojmu njihove jednakopravnosti bi bil moral postati ves Kras do Postojne pokrajina italijanska, oziroma podaljšana Italija, a zajedno trđć, da je Italija tako daleč, dokler se govori italijanski jezik. Tako bi lepo po pojmu jednakopravnosti, kakor jo razumejo izvestui življi, pomikali in prestavljali mejo Italije bolj in bolj proti severu. In tega se zavedajo prav dobro tudi Lenassi in kon-sortje, da znači njihov boj za .jednakopravnost" vse kaj druzega, nego boj Slovencev odnosno Hrvatov avstrij. Primorja.
Kaj pomenja Primorska za nas Slovence? V dodatek k včerajšnji naši notici .Duvali* zern in federalizem" nam je povedati še enkrat, da se ne moremo načuditi dovolj, kako je mogla »Sttdst. Post'' sprejeti kaj takega v svoje predale kakor je domnevanje o prepustitvi Primorja Italijanom. Tako domnevanje priča o skrajni površnosti pojmov o pravih odnošajih v slovenskem Primorja in o pomenu Primorske za ves narod slovenski. Mi pravimo: to priča o površnosti pojmov o odnosa-šajih v našem Primorju. Vedeti mora dopisnik in vedeti moramo vsi Slovenci, kaj pomeni Primorje za obstanek Slovencev v politiškem, a poleg tega tudi v gospodarskem obziru. Ako bi se dali Slovenci Primorja zares izročiti Italijanom, kakor nas izroča dopisnik „Štajerske", tedaj zgubimo prav kmalo najpoglavitejšo trdnjavo v svojem narodnem gospodarstvu, to je: jadransko morje in občutili bi to izgubo vsi Slovenci Kranjske, Šta-

jerske in Koroške, kajti to ve sleherni naš trgo vec, da je veča trgovina vseh slovenskih pokrajin tesno navezana na Trst. Ako bi bili odrezani od morja, bil bi to smrten udarec narodnogospodarskemu življenju našemu. Mi, Slovenci Primorja, smo ona četa v narodni naši vojski, ki stoji noč in dan na straži in ki ne dopušča, da bi Nemci izročali Italijanom prim. Slovane na milost in nemilost, kakor si domneva dotični dopisnik v svoji površnosti. Taki argumenti bi pač sodili v kak drugi list, nego pa v „Siidst. Post." Govorili smo.
Odnošaji na Hrvatskem. Iz Ogulina je došla »Obzoru- vest, da so se v Dubravi dogodili veliki izgredi. Štiri osebe da so ubite, mnogo da je ranjenih. Volilci da so zasramovali tudi srbskega župnika — drugi pravijo celo, da so ga ubili —, ker je bil prevaril volilce trditvijo, da je kandidat vladne stranke Tomašić — opozicijonaleo. Če je to res, je pa že značilno, da so morali namreč vladni možje kazati oposicijonalno barvo, ako so hoteli biti izvoljeni. — Sad sodaojega zistema na Hrvatskem dozoreva tako, kakor ne more drugače, kjer so nenaravni odnošaji, kjer hočejo po vsej sili vladati proti volji naroda. Tako usiljevanjo nenarav- \ nih odnošajev more pač dušiti nekoliko časa glas javnosti, ali slednič dovaja do — izgredov 1
Zarota v Atenah. V grški prestolnici so zasledili zaroto zoper kralja iu pri tem zaprli več oseb. V zaroti je največ italijanskih anarhistov, kakor voditeljev zarote. Zdaj umejemo „navdušenje" Ital. za grško podjetje 1 A to je resnica: za take in druge take banditske igrače so kakor ustvarjeni ti ital. „junaki'. Kdo ve, kaj še visi v zraku i nad našo Adrijo, ako se izvestnim elementom ne pokaže f dosti zgodaj pot tja, od koder so prišli 1
Različne Tresti.
Kaj pomeni to ? Nocoj ima svojo sejo naš občinski zastop. To ni nič novega, nič posebnega. Ali nekaj posebnega je to, da so v to sejo povabili tudi g. svetovalca Nabergoja!!l Jeduoglasno so uničili njegovo izvolitev ; kričali so, da ni vreden, da sedi med njimi; prisegli so, da se ne udajo nobeni .sili*, napovedali so odpor zoper namestništvene in ministerijalne naredbe, napovedali so rekurz na upravno sodišče, iz kratka: zarotili so se — in to ne Bog ve kedaj, ampak le pred nekoliko dnevi —, da nikdar ne pripoznajo Nabergoja izvoljeuim svetovalcem mestne občine tržaške, a za današnjo sejo so mu vendar d o p o-slali povabilo. Kaj pomeni to ?! Ali ni to mala kapitulacija y
Tudi v drugem pogledu so se menda — tako čujemo — Italijani nekoliko prestrašili. Pravijo nam, da se na galeriji ne bodo več ponavljali škandali in gnusni izgredi. Gosp. svetovalec Alojzij G o r i u p jih je menda prijel do živega se svojim energičnim nastopom 11 Tako treba govoriti, kakor je govoril gospod Goriup, s takimi ljudmi, kakoršui se shajajo na galeriji mestne zbornice tržaške! Da bi le hoteli od vseh strani primerno govoriti s temi ljudmi, pa bi se kmalu naučili — ci-vilizovanega vedenia !
Slovanska liturgija v litri. Na vprašanje posl. Rizzi-a: kedaj da italijanski duhovniki zlorabljajo cerkev in propovednico v agitacijske in po-litiške namene ? Dr. Liginja je odgovoril na kratko in primerno: Odkar vrše svojo službo med nasira ljudstvom 11 V dokaa temu je dejstvo, da je bilo pred 200 leti župnij, v katerih je bila uvedena slovanska liturgija iu teh župnij danes — ni več. Kdo je odpravil v teh župnijah slovansko liturgijo ? I Na to naj nam odgovore, ki po vsej sili hote potajiti zgodovinsko dejstvo, da se je v mi-nolih Časih vršilo po Istri slovansko bogosluženje. To zgodovinsko dejstvo je seveda klasična priča o narodnem značaju Istre, to dejstvo uničuje do korenine domnevano pravico Italijanov do nadvladja v pokrajini istrski. Vsa prizadevanja naših nasprotnikov streme za tem, da bi zbrisali spomine na slovansko bogosluženje v Istri. V ta namen se trudijo razni cerkveni „zgodovinarji" italijanskega mišljenja, v ta namen je škof poreškopuljski leta 1888. razposlal okrožnico, s katero je prepovedal slovansko bogosluženje v svoji škofiji in je zagrozil z odstavljenjem a divinis vsakemu duhovniku, ki bi gojil slovansko bogosluženje. Te dni se je zopet neki laški .zgodovinar" lotil „zgodovin-skega dokaza", da slovansko bogosluženje v
Istri nima zgodovinskega opravičena. Mi bi niti ne omenjali te krparije, to je golega zanikanja zgodovinske resnice, ker je krški kanonik Volarič že spregovoril neovržno in zaključno besedo o tem vprašanju, navedši argumeutov in zgodovinskih podatkov, pred katerimi se mora ukloniti, komur je do resnice in ne do — Slovanov sovražnih namenov. Mi ne bi omenjali te krparije, pravimo, da se ni oglasila hitro redno — objektivna .Trieste-rica". Ta list sicer noče biti ni slovenski ni italijanski, iu vrhno načelo mu je: objektivnost ali nepristranost do obeh uarodnosti. To pa je le golo naključje, samo naključje, uesrečuo naključje, da se mu utihotaplja v predale sltherni .argument" in „dokaz- — in makari da je tam v Kitajo zagledal beli dan — ako govori zoper Slovane, do-čim hoče nesreča, da navadno ne vidi, kar se glasi v prilog Slovanom. Tako je prav po naključju prišla v „Triesterico" tudi najnoveja krparija alias zgodovinski „dokaz" zoper opravičenost slovanskega bogosluženja v Istri. Toda „Triesterica" je objektiven in nepristanski list, ona noče biti ni proti Italijanom ni proti Slovanom! Zato smo uverjeni, da nam bode hvaležna, ako jo opozorimo na zares zgodovinsko, temeljito, neopovržnimi podatki podprto razpravo veleučenoga kanonika Vo-lariča v tem vprašanju; mi smo uverjeni, da jo ponatisne čimprej v interesu zgodovinske resnice in v zmislu svoje širom sveta poznane objektivnosti. Da, tako bodi! Čitali so čitatelji „Trieste-riceu „razpravo" italijanskega zgodovinarja; sedaj pa naj dobe — po blagohotni objektivnosti „Trie-sterice" — v roko Še Volaričevo razpravo! Potem naj primerjajo in naj sodijo. Tako bodi, da se še bolj utrdi glas o nepristranosti „Triesterice" gledć na borbe med Italijani in Slovani I In poleg tega odpade še nekoliko dobička za — zgodovinsko resnico I
Učite se slovenski! Nekoliko dni je od tega, ko smo čitali v našem .Piccolo della sera", da je pravosodni minister Gleispach svetoval neki deputaciji Italijanov, naj se Italijani — pridno uče slovenski. Ker pa nas uči skušnja, da je marsikaj, kar nosi v „Piccolu" znamko zaresnosti, vendarle izrodek bujno razvite orijentalne fantazije, prora-čunjen v hojskovalne in agitatorične namene, se nismo brigali dalje za ono vest. No, sedaj je prešla malone v vse novine vest o onem nasvetu; zato jo beležimo tudi mi. Povdariti pa moramo, da se verzija v .Piccolu" nekoliko razlikuje od one po drugih listih. „Piccolo* je stvar zasukal nekako tako, kakor da minister zahteva od Italijanov sploh, da se uče slovenski, kar seveda mora razburiti Italijane. Resnica pa je brez dvoma ta, da je svetoval učenje slovenskega jezika uradnikom, da bodo mogli službovati med slovenskim ljudstvom. Ta nasvet je vendar tako naraven, da drugačnega ni mogel dati c. k. minister, in naj je sicer še toliko prijatelj Italijanov. Italijani — kakor so že navajeni, vedno postavljati stvari na glavo — bi hoteli drugače: slovensko ljudstvo naj se uči italijanski zatu, da se italijanskim uradnikom ne bo trebalo — nič učiti 1 Zahteva Italijanov je sicer krivična in absurdna, ali oni hotć tako, oni hotć previlegijev ne le v politiškem življenju, ampak tudi po cesarskih uradih. In ako ni vse tako, kakor oni hočejo, potem se zbirajo v deputacije in silijo pred ministre tožit radi kršenja — jednakopravnosti na korist Slovanom. Ako ni vse italijansko, pa se ne čutijo jednakopravne. Imajo pač svoje posebne pojme l — Od gospoda uiinistra Gleispacha pa zahtevamo najnujneje, da odredi potrebno, da se bode vršil tudi v praksi njegov lastni nasvet.
Opravičeno vprašanj«. Iz povsem verodostojnega vira smo izvedeli, da je finančna oblast mi-nolega leta naložila globo 2000 gold. nekemu mestnemu svetovalcu, državnemu poslancu italijanskemu in vinogradniku. Ta globa ga je zadela kakor vinogradnika in kletarja, vsakdo si lahko misli torej vzrok globi. To nas ne briga dalje, ali vprašati moram, kaj iu kako bi bili pisali italijanski listi, ako bi bil moral n. pr. gospod Nabergoj plačati le 1 gld. globe iz sličnih razlogov ? 1
Komen je središče spodnjega krasa, Komen je slovenska vas, in ne samo Komen nego tudi ves njegov okraj je po olnoma slovenski. Pomislite, dragi Čitatelji, kako me je iznenadilo, ko sem danes slučajno prejel v roke odlok komenske c. k. davkarije od dne 31. maja 1897 8t. 1413,
p i 9 a n v 1 a š k e m j e z i k u i n dostavljen slovenski stranki v Trstul! Mislil sem, da je to kaka „shičajna* pomota, ali stranka mi je izjavila da je to že drugi ta*i odlok v teku 14 dnij (!) in da poslednjega odpošlje nazaj, ker ga ne razume. Ako ni to preziranje jednakopravnosti — potem res ne vem kaj bi se moralo imenovati takima! Kaj vendar misli s', c. kr. davkarija s ta im postopanjem ? ? Saj smo menda v Avstriji, in v avstriji menda veljajo državni
(temeljni zakoni katerim se mora pokoriti tudi — davkarija v Komnu :	.Nebodigatreba*.
Ruska križarka „Vestnik" dospela je sinoči ob 7»/» uri iz Smirne v tukajšnjo pistanišče, kjer ostane 14 dnij. Zamenjati hoče jeden jadernik. Poveljnik ladiji je fregatni kapitan Young. Na ladiji je 198 ljudij in 14 topov. O prihodu oddala je križarka običajnih 21 strelov, ki so veličastno doneli v ulice tržaške; odzrala se je takoj nabrežna baterija. Ker je ta čas ravno igrala vojaška godba, nabrala se je velika množica radovednih ljudij, da vidi došlega gosta naše Amfitrite.
Rodoljubje Svetoivančanov. .Bodete-li birmali svojega sinčka ?■ Tako je vprašala soseda ženo nekega zaprtega okoličana. — .Ne morem, saj veste, da treba marsikaj, kar jaz ne premorem v sedanjih razmerah" — tako je odgovorila žalostno nesrečna žena. Ta pogovor se je vršil v društveni krCmi pri sv. Ivanu in ga je slučajno čul tudi g. H, in ne bodi len, je hitro naprosil navzočo gospodičino Čargovo, da bi kaj nabrala za ubogo ženo. Rečeno, storjeno. Imenovana gospodičina je na mestu nabrala med gosti svoto 8 gl. A ko je nekdo izročil ta znesek dotični materi — ki pa ni ničesar slutila
0	tem, kar se je godilo — zalile so siroti solze oči in zahvaljevala se je iskreno blagim darovalcem. Tdko je rodoljubje Svetoivančanov!
Za podružnico družbo sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v pušici-nabiralniku v krčmi g. Katalana 3 gld. 20 nvč. in v zadružni krčmi v Rojanu 1 gld. 80 nvč.
Letni občni zbor rojanskega posojilnega iu konsumnega društva vršil se bode v ponedeljek, dne 7. junija 1897. ob 3. uri pop v društvenih prostorih, na kateri se vabi VBe ude, z opombo, da posebna vabila se ne razpošiljajo.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah imelo je minolo nedeljo, dne 30. maja svoj redni občni zbor. — V novi odbor so bili izvoljeni: Dra»otin Pertot (Križetov) predsednikom, Hrabroslav Ra-žem podpredsednikom, Josip Sulčič tajnikom, Henrik Martelanc blagajnikom. Odborniki: Josip Pertot (Tičetov), Jakob Pertot (Mešiua), Dragotin Pertot (Jernejev), Valentin Tavčer, Josip Pertot (Štak). Namestniki: Jurij Čok, Svetko Čok, Ven-ceslav Martelanc. Pregledovalci računov: Anton Grbec, Angelj Martelanc. — Po dovršenem občnem zboru razvila se je v vrtu gostilne g. Starca prav prijetna pevska zabava.
Za ubogo rodbine, radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov je nabral g. Katalan: Jo*ip Kat »lan 3 gl., Šumi 1 gl., Ant, Guštin 30 nč., Josip Petrič 20, Fran Fuk 50, Andrej Ferluga 30, Miha Požar 30, M. Ogrizek 10, J. Verne 10, M. Fabjan 30, Josip 'Požar 50, Šocio od Pipana20, Mlekar iz Lonjerja 50, J. Piščanc 20, Fran Cink 20, J. M. Bole 50, P. Fran Rak 20, Gašpar Rak 20, Valentin Piščanc 20, Ant. Kerševan 20, Ant. Zam-perlo 20, J. Piščanc 50, J. Piščanc 20, Fran Pirievic 20, Ivan Kramar 30, Ant. Abraht 50, in Jernej Venuti 30. O priliki občnega zbora ženske podružnice diuibe sv. C. in M. v R 'jann 2*85.
Gospa Ivanka Mikelič je nabrala: Ivanka Mikelič 50 nč., Rudi in Olga 40, Ant. Bremic 50, Pavel Mikelič 50, Kapetan 50, Franjo Kra^o* 20, Venuti Just 20, Kralj Anton 50, Ferluga Ivan 20, Jakob Ferluga 10, Ivana Ferfolja 20, Fran Fer-folja 50, Fran Ferfolj« ml. 20, Štolfa Josip 20, Zlobec Alojz 20, Ferluga J. M. 20, Piščane Josip 80, Ivan Kavčič 40, Venuti Miha SO, Fr. GnStin
1	gl., H. Sonc 1 gl., J. Macarol 1 gl., Josi\i Pertot 50, Marica Debelak 50, Zupančič Franja 20, Anton KovaCič 30, Filičič 50 in Ogrizek Marija 15.
Glavna skupščina „Lega Nazionalo" seje vršila minole nedelje v Roveredu, toda ob le srednji udeležbi. Bilo je le kakih 150 delegatov. Da se je ob vsprejemu gostov lomilo nebrojno običajnih fraz, to se razume ob sebi, tega ne treba praviti. V poročilih o delovanju posamičnih sekcij družbe, so posebno proslavljali — Dalmatince 1 Ti ljubi čita-
telj, ne čudi se tema: to je bilo labudovo petje italijanstva v Dalmaciji. Zvok rogov in ropot je še čuti, ali vojske, italijanske vojske ni več v Dalmaciji. To so le še ostanki vojske, ki caplja počasi za drugimi z bojišča. To so pripoznali sami, ko so vrgli predlog, da bi se prihodnja skupščina vršila v Zadru, češ: da za sedaj ne bi bilo umestno. Za sedaj ? Ne: nikdar več 1 Istotako je umevno samo ob sebi, da je nastopil neizogibni tržaški Piccoli in da je stavil neizogibno resolucijo za ustano< vitev laškega vseučilišča. Gospoda kaj radi mahajo s palico po vodi, bodi jim to veselje! Prihodnja skupščina bode v Tržiču. Potem je bil seveda banket: jeli so dobro, pili so dobro in govorili mnogo. Nesreča se ni dogodila nikakal
Zahvala. Podpisana se zahvaljajem onim« gospodoma, sosebno veleč. g. kanoniku Karabaidu, ki sta mi doposlala nadaljnje podpore, Bog jima poplačaj 1	A n a Č e s n i k.
(O p. u r e d n i š t v a. V zadnjem izkazu je bilo rečeno po pomoti .udova Česnik". Česnikovka ni udova, ampak mož ji je v bolnici bolan na umu. Obžalujemo to pomoto, ker bi bila lahko povodom krivemu menenju.)
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju 1897 je 166 strank uložilo 47.008 gld. 47 nč., 67 strank vzdignilo 12.682 gld. 21 # n«., 31 strankam se je izplačalo posojil 25.045 gld. Stanje ulog 248127 gld., denarni promet 135894 gld. 22 in pol nvč.
Nemika nestrpnost. Češki „Sokol" v Gradcu je bil povabil na svoje slavnosti tudi nekaj zmer-nejih Nemcev. Na ta čin se graiki Nemci srde grozovito, češ, kako se more kaj takega zgoditi v nemškem Gradcu! Gostilne, ki je dala prostore češkemu društvu, se zdaj kar ogibljejo, kakor da bi bila kužna. — Prav tako, kakor v nas: sov-ražtvo hočejo, in nič, ko sovražtvo, mi pa naj bi jih še ljubili za to ? Še tega bi se manjkalo. Klin s klinom!
Kje Ie2e Draždane? Te dni je došlo pismo nekega francozkega župana na draždanski magistrat z naslovom : .Dresden en Autriche-Hongrie". Torej v Avstro-Ogenki 1 Pred nekaterimi leti bi to še nekako — šlo, ali danes? No, najbrže je čital francoski župan o sestanku avstrijskih Nemcev v Draždanih in je iz tega sklepal na — avstrijske Draždane.
Slavje v Rimu. Posvećenje Antona Marije Zacharie in Petra Fourierja v svetnika vršila se je v Rimu na zares sijajen način. Ves akt je bil razdeljen v tri oddelke. V prvo sose poklonili sv. Očetu prelatje in kardinal Macella je prosil sv. Očeta za posvećenje svetnikov z besedami: „instanter, instantius, instantissimel" Potem je sv. Oče proglasil imenovana svetnikoma in sicer prvega za dan 4. julija in drugega na dan 9. decembra. Na to je zapel sv. oče tedeum mej zvonenjem zvonov vseh rimskih cerkva, na kar je pričela molitev novih svetnikov. Pred obhajilnim oltarjem celebriral je vrhovni kardinal Oreglia pontiflkalno mašo ob veliki Jazistenci. Na tej maši se je pel sv. evangelij v grškem in latinskem jeziku. Po tem zaključku je delil sv. oče apostolski blagoslov in je proglasil odpustke navzočim. Posebno slovesno je bilo sveto obhajilo, katero je prejel sveti Oče. klečć pred prestolom. Da se sv. Očeta ne razburi preveč, prepovedano je bilo vsako vskli-kanje.
Množica se je zadovoljila z vihtenjem4klobukov in robcev. Stoprav, ko je sv. Oče vstopil v kapelico sv. zakramentov, zaorili so navdušeni slavaklici. Papež, ki je bil jako ginjen, a ki je izgledal izborno, blagoslavljal je vso pot množico dvignivši so ponosno se svoje Sedia gestatoria. K temu poročilu bi radi pridodali svoje obžalovanje na načinu kakor je neki slovenski list pisal o tem dogodku. Tako ne smemo!! Saj ni siljeu nikdo, da mora verjeti; ali dolžnost je vsakomur, da ne žali čutil drugih.
Ves zastop v zaporu. V blagajni italijanskega mesta Foggia so zasledili primanjkljaj od 364.000 lir, i»di česar je prefektura dala zapreti vseh 42 mestnih zastopnikov. O blažena Italija!
Potres. V petek se je v Italiji in na Grškem pojavil precej močan potres. Na Grškem se je čutil zlasti v Lamiji, Patrasu in v Atenah ; v Italiji, kjer je bil dosti močnejši, pa v Palasciji, v Bariju, v Tiriolu, v Messini in v lažnih drugih užnih krajih.
J
Nesreča v gledalištu. V gledališču „Poli-teama" v Neapolju je imel neki igralec v pred« stavljani igri ustreliti iz revolverja v zrak. Slučajno je namesto gledališkega revolverja dobil v roko nabasan revolver. Ustrelil je — in kroglja je zadela nekega na galeriji sedečega trgovca v glavo ter ga ranila za smrt nevarno.
Najnovejde vesti*
DUNAJ 2. (Zbornica poslancev) Načelnik poljskega kluba Javorski je izjavil v imenu večine, da ista stoji trdno na predloženi adresi, o kateri pa je razprava nemogoča. Badeni je ostro ožigosal obstrukcijoniste ter je izjavil potem, da je sesija zaključena. („Triesterica-* pa poroča, da je zasedanje le odloženo. Op. ured.)
Dunaj 2. Podpredsednik zbornice poslancev, vitez Abrahamovič, je doposlal posl. dru. Barn-reitherju pismo, v katerem pravi — v odgovor na včerajšnja očitanja poslednje imenovanega poslanca —, da resnica pride ložje do zmage, kakor hitro se poleže strast.
Dunaj 2. Do sedaj je prišlo iz zgornje Avstrije 54 peticij zoper obstrukcijo.
London 2 Iz Kaneje (Kreta) poročajo, da so ustaši napadli v zadnji noči Hierapetro, toda vojne ladije fraucozke in italijanske so jih prisilile, da so se morali umakniti.
Zn slabotne
bolehave vsled pomanjkanja krvi na Živcih, blede in sla-slabotne otroke; izvrsrnega okusa in preiskušenoga učinka je
ieleznato vino lekarja Piocolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta)
priporofleno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr.
Trgovinska bfpzojavhe ln viatl.
Budlmpaits. Pšenica z n j osen 7.29 7.31 Pšenica ia jnni 1897 7*68 do 7.80 Oves za jesen 5.22—5.94. — tii za jesen 5.68 5.70. Koruza za juni 18»?. 3.88' 3.70 t'^.nira nova od 78 kil. f. 8.15—8.20 od 79 kilo. 8 20 8 25 od 80 kil f. 8.30-8 35 , od 81. kil. f. 8 35 840 , od Sfc kil, ;or,	—, leomau 6* —8'—
proso 5-75- -- 620
Pšenica: sredneponudbe, mlini rezervirani trg stalen, Prodalo se je 2000 met. st. 5 nvč. dražje Vreme: lepo.
. raara. Nerafinirani aladkfr for. 11.62'/. do —•—. Novi po f. 11.70.
Praga. Centrifugi I.o novi, postavijo* v Trst s curino vred odpošiijatev preooj f, 33 — 3325 Conoasse 84 — 34*25 Cetvorn' 85 —• —Y glavah aodih 86*60 Jako stalna rastoče.
Ilsvro. Kava Bftntoi good avernge za juni 45.75 sa oktober 47.— mirno.
Haabnrff. Hsntos arerago z* juli —. za september 38.—, za december 38.75 za mare 30.25. mirno.
OanKlak« bovsa 2.	juniju	1H97.
	danos	včeraj
Državni dolg v papirju . . .	. 101-95	101.90
„ „ v srebru . . .	. 102 —	101.95
Avstrijska renta v zlatu . .	. 122.80	122.95
„ „ V kronah . .	. 99.90	1G0.80
Kreditne akcije	. 864.—	363.—
London 10 Lat.......	. 119.45	119.45
		9.52
20 mark ......	11.73	11.72
100 itaij. lir .....	. 45.42'/,	45.37'/,
ZELEZNISKI VOZNI RED.
Driavna ielesnloa. (Postaja pri sv. Andreje.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljas. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 pepol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzo vlak v Pulj, Divačo, Beljak ua Dunaj,
Lokalni vlak ob praznikih 9.15 popol. v Divačo.
DOHOD;
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H>rpelj, Ljubljano, Dunaja.
vi/____
7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, LjnbUane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol iz. Diva£e.
(Juinss ielaanloa (Pastaja južne žclesnice.)
Od dni 1. maj« 1897. ODHOD:
7.45 predp. brsovlak na Dunaj, sveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Veroao. 9.55 „ poStni vlak na Dnnaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ postni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešte, Reko 8-05 „ brzovlak v Kormin. 8.45 n mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— w mešani vlak do M&rzzuschlaga.
Lokalna vlaka oby praznikih. 2.— „ v Gorico, Kormin, Červinjan. 4.25 „ v Nabrežino.
Tedenski vlak: 7.50 popol. (sredah ekspres v Ostende.
DOHOD:
6.55	predp. mešani vlak iz Muizzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrrtine, 8.35 „ brzovlak is Kormin a,
9.25 „ brsovlak i Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak is Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrožine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus ii Varone, Kormina, Nabreiine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Banetk, Vidma, Nabraiine;-
8.56	„ brzovlak z D maja zveza z Reko.
Lokalna vlaka ob praznikih. 10.50 popol. z Nabrežine. 11.25 „ iz Kermina,Gorice, Cervinjan.
Tedenski vlak. 9.— predp. (sreda) ekspres iz Ostende.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznaSalec lista „Edinost" ki ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvo za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d e r ik C o 1 j a, vratar hiSe št. 8 via Solitario
d
<3E>
<3E> <3E>
<3
Fran Valetič
krčmar
ulica Solitario štev. 12
<3E> <E> <E>

<3Z> <3E> <3£> <3
<3r> <3 V
toči jako fina vina dma in bela, kakor tudi pravi kraškiteran po zmernih cenah. Drži izborno puntingamsko ^ ^ pivo v sodčekih in v steklenicah. Ima tudi tropinovec, brinjevcc, slivovec, vermouth itd. Krčma je odprta od 7. zjutraj do 1 popolnoči.
Za mnogobrojni obisk se priporoča prav toplo rojakom svojim, zahvaljevaje se jim v naprej, z spoštovanjem
Fran Valetič
krčmar,
<E>
<3E> O
<3 >
<3>
J. KOPAČ
itemu svečenstvi fistvu pristne
Voščene sveče
Svečar v Gorici
priporoča velečastitemu svočenstvu, ter slavnemu občinstvu pristne
Solkanska oesta št. 9.
cerkvenim upravam,
Na najviše povelje
kilogram po 2 gld 45 n&.
Ha so ono sv-če, koje nosijo pietokolir.mo tvorniČno znamko, nepokvarjono, jamčim so svoto 1000 kron.
Sveče slaboje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivaj • so po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Lacriina najtineji.......klgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ „ w 1.-
Granis............ „ „ „ —.60
Blago pošilja so na vse strani avstro-ogorsko monarhije poštnine prosto.
--&
. in kr. apost.
XXXI. državna loterija.
za civilne dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljeno v 148 dobitkov se 3834 predobitki in 3834 zadobitki v skupnem znesku od 165 000 zlatih kron in 100.950 gld. nvstr. veljave in sicer:
1	dobitek	z	150.000 Kron v			zlatu . .	150.000	8	dobitkov
1	n		15.000	n	n	n • •	15.000	14	n
1			5.000	D	rt	n • •	5.000	18	n
1		■	4.000	M	H	■ •	4.000	28	n
1			3.000	M	K	n • •	3.000	52	n
1			2.000	n	n	M • •	2.000	96	»
1			1.000	rt	it	n • •	1.800	50	n
1			1.000	it	n	tt • •	1.600	182	D
1	«i		1.000	n	n	n • •	1.300	584	R
3			1.000	n	n	17 • *	3.000	350	n
4	•	■	500	rt	u	1» * '	2.000	1.350	w
4			300		n	n • •	1.200	660	n
4	■	rt	200	n	n	w • •	800	4.400	n
150 100 75 50 30 25 20 15 12 10 7 6
1.400 2.100 1C00 2.100 2.600 2.880 1.250 8.640 8.7G0 4.200 13.500 4.020 20.400
*
Žrebanje nepreklicno dne lO. junija 1897.
Jedno ore6ko stane 2 gld. avstp. veljave.
Srečke dobivajo se pri oddelku za državne loterije na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih in telegrafičnih uradih, menjalnicah, itd. Igralni načrt za prodajalce srečk gratis.
Sreeke se po»Hj»Ju poStlnv pruato.
Od c. k. loterijske dohodninske direkcije (oddelek za drž. loterije.)
Lastnik kensorcij lista ,Edinostr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godili k. — Tiskarna Dolenc v Trsta.