M 37. Vetja po poŠti: sa celo teto naprej K 26- sa pol leta l po sa četrt leta „ sa en mesec „ 13 — 6-50 2-20 V upravniStvus as celo leto naprej K 22-40 «a pol leta „ „ 11-20 m (etrt leta » h 5*60 en mesec „ „ vgc Sa poillj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. V Liumiant. u torek, dne 16 februar a 1909. mi.«. Uredništvo Jf * Kopitarjevih ulicah It. 2 (vhod *ez _. dvorlite nad tiskarno). — Rokopisi sr ste tfraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona Itev. 74. Političen list za slovenski narod Leto XXXVII. Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat ... - 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna gartnondvrsU ž 26 h. Pri večkratnem ob lavljenju primeren popust izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. ur; popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — --- Vsprejema naročnino, Inserate to reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. Današnja številka obsega 4 strani. '•L Pred socialnodemokraškim shodom. »Jurček s podgore Ima pisane vole.« (Narodna pesem.) Po velikih lepakih na ljubljanskih vogalih vabijo socialni demokrati na današnji svoj shod, na katerem bo govoril »gospod« Kristan o zaključenju državnega zbora. Socialni demokrati bodo burno pritrjevali »gospodu« Etbinu, ko bo zabavljal in kričal na češke radikalce, ker so z razbijanjem in z ragljami povzročili, da je bil zaključen državni zbor. Povedal bo zvestim svojim poslušavcem, da hočejo socialni demokrati državni zbor, ki naj reši dalekosežna dela, na katera čaka delavsko ljudstvo že dolgo z največjo nestrpnostjo. Tudi mi podpiramo vsako stremljenje, da državni zbor deluje. V tem oziru smo edini s socialnimi demokrati. Ne moremo si pa kaj, da bi si ne ogledali, kaj tako. groznega so storili radikalni Cehi s svojo obstrukcijo. Radikalni Čehi so v potu svojega obraza razbijali, vihteli raglje in storili vse, kakor je navada, kadar se dela hrupna obstrukcija. A kljub ragljanju in šumu, ki so ga zapravljali v zbornici radikalni Čehi, bi državni zbor le ne bil pričel delati. Redno delo državnega zbora je zavirala cela vrsta nujnih predlogov. Vložil ie nujne predloge tudi »Slovenski 'klub«, nekaj tudi socialni demokrati, o katerih se je tudi razpravljalo. Kaj so storili radikalni Čehi? Poslužili so se tistega sredstva, ki so se ga poslužili svojčas tudi poslanci tistih strank, ki imajo zdaj Schreinerja v ministrstvu. Ker so storili radikalni Čehi, kar po določilih sedanjega poslovnika smejo storiti in česar jim ne more zabra-jiiti niti zbornični predsednik niti zbornica, zato se ne more metati na nje kamenje. Zbornični predsednik zainore poslanca poklicati le k redu, ne more pa odpraviti nobene raglje, nobene trobente, s katerimi so se v 'potu svojega obraza mučili ubogi češki radikalci, vsi zmučeni in utrujeni. Zavrlo bi se pa lahko delovanje drž. zbora tudi drugače, ne da se vporabljajo tiobente in »parlamentarne« patentirane raglje čeških radikaicev: z interpelacijami, z nujnimi predlogi in z glasovanjem po imenih. Kdor hoče redno delo državnega zbora, ta mora hoteti, da se sprejmejo v poslovnik take določbe, da 'je redno delovanje državnega zbora mogoče. Naši poslanci to hočejo in so zato, da se poslovnik izpremeni in da dobi predsednik državnega zbora pravico, da iz zbornice za eno ali več sej izključi poslance, ki ovirajo redno delovanje državnega zbora. Dalje smo mi popolnoma zadovoljni, da se obravnava nujnih predlogov tako izvrši, da bo imela res zbornica v oblasti, ali hoče pripustiti daljšo razpravo ali ne, ravno tako želimo, da se poostre določila o poimenskem glasovanju in da se podajajo interpelacije samo pismeno. Na ta način hočejo naši poslanci zagotoviti delo zbornice, dasi niso velika stranka, ker edino tako je mogoče doseči, da zbornica uspešno deluje. Socialni demokrati pa poslovnikove izpremembe nočejo, dasi so velika 'Stranka. Oni torej hočejo tiste določbe v poslovniku ohraniti, po katerih lahko' peščica poslancev onemogoči delovanje državnega zbora. Oni nočejo takih določb v poslovniku, po katerih bi bilo razbijanje in .»patentirano ragljanje« čeških radikaicev nemogoče. In pri tem so velika stranka. Na eni strani pravijo, da hočejo drž. zbor, na drugi strani pa nočejo dovoliti takih določil v zborničnem poslovniku, da bi zbornica lahko neovirano delovala. Na eni strani napadajo radikalne Čehe, ker so ragljali in trobentah, na drugi strani pa branijo tisti poslovnik, ki dopušča ragljanje in troberitanje. Temu se pravi v navadnem življenju hinavščina in če se da dobiti za to kak drug izraz,naj ga blagohotno pove pri svojem rohnenju »gospod« Kristan. »Gospod« Kristan naj tudi blagohotno pove, kako se imenuje tak človek, ki ljudstvu, ubogemu delavstvu, ki po pravici pričakuje od parlamenta dela, pove pač s primernim ogorčenjem, kaj so delali radikalni Čehi, noče pa povedati, da bi radikalni Čehi tega 'ne mogli storiti, če bi jim velika socialnode-mokraška stranka tega ne omogočila, ker brani sedanji poslovnik, ki ne zavira takega ravnanja, kakršnega so se posluževali radikalni Čehi. Tako jasno kakor beli dan je, da so ravno socialni demokratje omogočili obstrukcijo radikalnih Čehov, ker branijo sedanji državnozborski poslovnik.Socialni demokraciji naj »gospod« Kristan pove, da ako ona hoče, bo 'poslovnik izpremenjen brez vsakega dvoma. In socialno demokraški delavci, ki bodo na shodu tulili proti tistim par češkim trobentam, s katerimi so se mučili v svojem znoju po zgledu velikih strank češki radikalci, naj bi rajši klicali na odgovor tisto socialno demokraško stranko, katere poslanci so v prvi vrsti krivi, da so mogoči taki prizori, kakor je bila češka radikalna Obstrukcija, ker brani sedanji poslovnik. Te dve stvari, ali posiovnikova izprememba ali pa čisto gotova nedelavnost državnega zbora zijata .kot dve brezni, katerih enemu se socialna demokracija ne odtegne. Če neče poslovnikove izpremembe, hoče, da državni zbor ne bo deloval iu je kriva, da parlament ne reši zakonskega načrta v varstvo rudarjev, da ne reši zakonskega načrta v varstvo trgovskih in pisarniških uslužbencev in da ne reši za delavstvo velevažne predloge o delavskem zavarovanju. Vse govorjenje o tem, da hoče socialno demokraška stranka državnim uslužbencem in osobito oficiantom izboljšati njihove razmere, vse bahavo vpitie, da bo priborila stranka železničarjem boljše čase, je čisto navadna sleparija, ki se ji mora na glas smejati vsak razsoden človek. Nam je 'prav. O tem namreč ne dvomimo, da je ta pot v prvi vrsti za socialne demokrate skrajno pogubna. Če pojde tako naprej, potem morejo ostati pri njih največji duševni reveži, ki ne znajo šteti do pet in ki še verjamejo na strahove in na coprnice. Čujmo še, da popolnoma dokončamo to vprašanje, kako se zagovarjajo socialni demokrati, ker za toliko prebrisanega imamo tudi »gospoda« Kristana, da ta zagovor pozna. Oni pravico in pišejo: »Ne moremo dopustiti, da bi večina manjšino pritiskala ali kakor oni pravijo: »'brutalizi-rala«. Kaj se to pravi? Večina ima pravico pa tudi dolžnost, da dela postave. Manjšina jih ne more delati ,ker ni v večini. Vsaka postava, ki je sklenjena proti manjšini, je neko stiskanje, ali v socialnodemokraškem žargonu: »brutaliziramje«, ali tako potrebno ,da brez njega sploh ustavno življenje ni mogoče. Tudi mi smo za to, da mora imeti tudi manjšina 'pravico, da odkrito pove in brani svoja načela, toda manjšina ne sme imeti pravice, da brani večini delati postave. Socialni demokratje pa pravijo, da branijo državni zbor, da hočejo braniti pravice večine, a omogočiti ji nočejo delovanja. Trdijo, da hočejo redno delo v državnem zboru, da torej državni zbor dela postave, zraven ondenca« poroča, da je vzel Bienerth svoji vladi začasni značaj in si izbral take može, ki bi spravili v red upravo, ki jo je zavozil Beck. Postopal je zato tako hitro, da ne izsilijo Mažari od krone z uporabo § 14 važne monarhiji ško-škodljive zahteve. Zato je pozval nekaj parlamentarcev v ministrstvo. NVeiskirch-ner je 'postal minister, ker se ne bo udal Mažarom in tudi ne dopustil, da se vlada s S 14. Izključeno pa ni, da če se nadaljuje obstrukcija, da razpuste državni zbor in razpišejo nove volitve. »Pijeva korespondenca« obeta, da se vlada najbrže še izpopolni z jugoslovanskim ministrom krajanom. Kako mi sodimo o tem, je znano, in smo zopet včeraj odločno označili svoje stališče. V Bienerthovi vladi 'je 9 Nemcev. 2 Ceha, 2 Poljaka. Med Nemci jih je 5 svobodomiselnega mišljenja, 3 uradniki in 1 krščanski socialec. Korespondenca naglaša, da je vplival Bilinskijev nastopen govor naravnost senzačno. Izjavil je odločno, da zastopa skupno banko in je ostro kritikoval poslovanje svojega prednika. Priporočal je varčnost in izrabo vodnih sil za industrijo in kmetijstvo. Slovani tvorimo v Avstriji večino, v ministrstvu pa 9 Nemcev proti 4 Slovanom! Delati se da tudi s sedanjo ljudsko Zbornico, seveda za to bi 'pa moral biti vodilen mož prepojen modernega socialnega duha, mož, ki bi razumel tok časa. To pa Bienerth ni, ker je preneroden in preveč birokrat. Sestava predpustnega ministrstva to živo dokazuje. AVSTRO-OGRSKA. Za Cernohorskega mandat se je vnel 'hud boj. Za njegov višehradski državnozborski mandat se pogajajo tnla-doče.ški, staročeški, realistični in socialno-demokraSki kandidati. Tirolski katoliški shod. Minuli ponedeljek se je zbral v Ino-mostu pripravljavni odbor za tirolski katoliški shod. Sklenilo se je, da se skliče tiro'ski katoliški shod v Inomostu. Tirolski ikatoJiški shod se bo vršii meseca aprila. Češki Nemci proti vladnemu jezikovnemu načrtu. V Mostu se je vršil v nedeljo nemški shod, na katerem so se izjavili proti vladni predlogi o jezikovnem zakonu. Trgovsko ministrstvo proti okrajnim telefonskim omrežjem. Hebska trgovska zbornica se zavzema že leta za okrajno telefonsko omrežje. Trgovinsko ministrstvo je zdaj izjavilo, da nasprotuje okrajnim telefonskim omrežjem zaradi slabih izkušenj, ki jih ima z okrajnimi telefonskimi omrežji. Nadvojvoda Henrik Ferdinand v Zagrebu. Po Zagrebu se govori, da bo bival nadvojvoda Henrik Ferdinand od I. marca nadalje trajno v Zagrebu. Kdo je povzročil umor gališkega namestnika Polockega? Varšava, 16. »Varšavski Eho« poroča, da je znani ruski tajni policist Azev tudi udeležen umora gališkega namestnika grofa Potockega. Azev je bil v stiku z rusinsko socialistično mladino in oseben znanec Potockyjevega morilca Siczyn-skega. BOSNA. V sobotni seji ustavne enkete je dr. Halid-beg Hrasnica obrazložil izjavo muslimanskih članov enkete. Najvažnejše točke so sledeče: Sprejem nedoletnikov v drugo vero se naj smatra kot hudodelstvo; svečenstvo nobenega veroizpoveda-nja naj nima pasivne volivne pravice; še-riatsko-sodne zadeve naj ne spadajo v kompetenco deželnega /bora; ženske^po-sestnice naj dobe aktivno volivno pravico; Bosna in Hercegovina naj se proglasita za nerazdružljivo ozemlje. Zlasti pa muslimani zahtevajo, da se prisilna razdelitev ne razširi na zemljišča, ki so v kmečkem razmerju, to je zemljišča, ki so last ag in begov, a jih kmetje samo obdelujejo, in da se uvede poleg kurije veleobdačencev tudi kurija veleposestnikov. Dr. Nikola Man-dič je podpiral, muslimanske zahteve ter zahtevaj, da se sme agrarno vprašanje v saboru reševati le s kvalificirano (n. pr. dvetretjinsko) večino. Ta izjava s hrvaške strani je mohamedance kaj vzradosti-la. — V debati se je govorilo še o svobodi vere in vesti in da se brezverstvo ne sme dovoliti in priznati. Zlasti zanimiva je bila izjava sekcijskega načelnika plem. Sheka, da bodo pasivno volivno pravico imeli le oni avstro-ogrski državljani, ki so rojeni v Bosni ali Hercegovini. — Danes se enketa nadaljuje. Hrvatje z ustavo, kakor jo predlaga vlada, niso nič kaj zadovoljni. Vlada je namreč odločila, da bo tvorilo v kmečki kuriji vsako okrožje volivni okraj, v ku-riji veleobdačencev, inteligence in mest pa naj bi bila cela dežela — Bosna in Hercegovina — en sam volivni okraj s približno 300.000 dušami. Jasno je. da bi se vsi ti po celi deželi raztreseni volivci nikdar ne mogli zediniti za ene ter iste kandidate, že zato ne, ker niso organizirani. Zlasti hrvaška stranka še nima nobene politične organizacije. Vlada ji ne dovoli, da bi »Hrvatska Narodna Zajednica« poleg gospodarskih in prosvetnih nalog smela sprejeti v svoja pravila tudi politično delovanje. Tudi pravoslavni Srbi in moslimi niso v tem oziru 'mnogo na boljšem. Na drugi strani pa ima vlada izborno organizacijo v svojem uradništvu, in pri volitvah zmaga pač tisti, ki ima moč v rokah — torej v Item slučaju Vlada. ' Življenjsko vprašanje ne le Hrvatov, ampak tudi Srbov je, da tako volivno geometrijo preprečijo in »Hrv. Dnevniku« gre zasluga, da je javnost na to, v prvem hipu bi se zdeio, malenkostno reč opozoril. SRBIJA. Ali mandat ali ne? »N. Fr. Presse«, ki s svojimi poročili vedno zasleduje postranske namene, je poročala, da velevlasti nameravajo Avstriji poveriti mandat, da Srbijo pomiri. V istem smislu piše »Montagsrevue«, ki trdi tudi, da je o tej nameri informiran tudi srbski minister dr. Milovanovič. Velevlasti smatrajo posebno prestolonaslednika za nevarnega miru. Dr. Milovanovič je baje veievlastem zagotovil, da se vlada na prestolonaslednika slej-koprej nič ne ozira. »Zeit« in drugi listi pa trdijo odločno, da o kakem mandatu ni govora. Avstrijska vlada ne smatra konflikta s Srbijo za aktualno stvar. Tudi ne potrebuje mandata od velevlasti. Kadar bodo Srbi udarili, bodo že izvedeli, da je Avstrija dobro pripravljena. Vesti judovske »Presse« so pustolovske senzacije. 2e zopet vojska! Dočim se danes izve, da je nameravani protestni shod proti Avstriji srbska vlada naravnost prepovedala, razširja srbska vlada obenem sledeče situacijsko poročilo: Stališče srbske vlade je danes ravnotako kakor je bilo neposredno po a/neksiji. Srbska vlada nikakor ne bo zaradi 'malenkostnih gospodarskih koncesij žrtvovala svojo narodno bodočnost. Oboroževanje armade se bo nadaljevalo in bo skupščina vse tozadevne kredi e brez dvoma dovolila. Vest, da je Rusija preprečila, da se ni odposlala veievlastem spomenica, je neosnovana. Spomenica se bo z nekaterimi formalnimi iz-premembami veievlastem razposlala. Sicer precej zmerni »Trgovinski Glasnik« predlaga, naj se spomenica takoj odpošlje, obenem pa vsa srbska ar m a d a ni o -b 11 i z i r a, da bo Evropa spoznala, da je Srbija pripravljena, za svoje zahteve z orožjem nastopiti. Upajmo, da se v Bcl-gr; Ju kmalu zopet pomirijo. Gibanje zoper kralja očividno narašča. Vojna stranka je prestolonaslednika Jurja pridobila popolnoma zase in ga na-hujskala zoper kralja Petra. Jurij je pisal dr. Milovanoviču pismo, v katerem napoveduje, da se bo bojeval proti 'korupciji in tudi proti očetu, če bo treba. Zdi se, da so prestolonaslednika dobili v svoje roke protizarotniki, ki z gnevom gledajo, kako imajo kralja in deželo v oblasti zarotniki častniki in Pašičeva stranka. Pašič na vrhu? Baje se je doseglo glede novega kabineta sporazumljenje med strankami. Predsednik bo stari lisjak Pašič, vojni minister Vašič. Avstrijski finančni minister Bilinski napoveduje rentno 'konverzijo in druge finančne operacije in namiguje, da hoče s tem Avstrija dobiti na razpolago sredstev, da bo pripravljena za eventualne zapletke na Balkanu. TURČIJA. Februarsko revolucijo smemo imenovati od mladoturkov aranžirano akcijo, ki je imela za posledico padec velikega vezirja Kiamil-paše. Dasi še ni jasno, kakšni nameni in nagibi tiče za najnovejšim preobratom, toliko je gotovo, da je imel znak prave vojaške revolte. Veliki vezir Kiamil-paša je bil menda mož starega režima in je baje izkušal s pomočjo sultana ustavo odpraviti. Nasprotno trdi Kiamil-paša, da so mladoturki hoteli sultana odstaviti. Zdrav pojav februarska revolucija ni. Mladoturki so imeli zdaj v rokah vojaštvo in le zato, ker so bili topovi bojnih ladij naperjeni na Carigrad in je solunski ar-madni zbor izjavil, da odkoraka v glavno mesto, ako vezir ne odstopi, se je Kiamil-paša udal. Tudi nezaupnica, ki jo je izrekel parlament vezirju, se je storila pod pritiskom vojaštva, v kolikor pridejo v poštev nemladoturški poslanci. Parlament v resnici nič ne odločuje, častniki vladajo. Delj časa se tak zistem rie bo mogel držati. Čudno je, da je Kiatnil-pašo vedno zelo podpirala Anglija, dasi — kakor zdaj pišejo — ni bil mladoturk. Berolinski »Lo-kalanzeiger«, dobro informiran list, trdi celo, da bo Kiamil-paša kmalu zopet prišel na vrh, ker je najboljši državnik Turčije. Kiamil-pašo nekateri tifdi očito zagovarjajo. Vršil se je celo protestni shod zoper novega vezirja Hilmi-pašo, bivšega generalnega nadzornika Makedonije, in častnike, ki so pretili Kiamilu prijaznim poslancem. Na tem shodu so protestirali tudi proti Ahmed-Ri-za-beju, zborničnemu predsedniku, ker je omejil svobodo govora Izrnafl-Kemilu, ki je branil bivšega velikega vezirja. Akcijo proti aranžerjem zarote vodi list »Serbe-sti«. »Jeni-Gazetta« tudi obsoja, da častniki vodijo politiko. Novo ministrstvo menda še ni popolnoma sestavljeno. Gotovo je le imenovanje Hilmi-paše za velikega vezirja. Za ministra za zunanje zadeve hočejo imenovati poslanika v Londonu Rifaat-pašo, da s tem pokažejo prijateljstvo nasproti Angliji. Mladoturki so nekako oficieino angleškemu poslaniku v Carigradu šli sporočit preobrat in ga zagotovili globokega prijateljstva do angleškega naroda. V novem ministrstvu bo ostalo še precej članov starega kabineta. Značilno je tudi, da je imenovan nov Šejk-il-izlam, poglavar inoha-medanske veroizpovedi, Ziaeddin-efendi, odtočen n.lndoturk. Armada je razdeljena v dva tabora: častniki mornarice n. pr. ne pripadajo vsi mladoturškemu odboru, marveč je precejšen del na strani »Liberalne unije« in prijazen Kiamil-paši. Odločno na strani Mladoturkov je-solunski artnadni zbor. Trdi se, da ima Kiamil-paša veliko pristašev, da so ga pa Mladoturki s pomočjo bojnih ladij prehiteli. Pogajanja z Avstrijo se bodo seveda zavlekla. Vendar pa prihajajo poročila, da je Hilmi-paša prijatelj Avstrije in se je torej nadejati ugodne rešitve. 15. t. m. je avstrijska vlada vrnila turški načrt. V koliko je izpremenjen, ni znano. Govori se pa, da sta se Turčija in Avstrija domenili, da bo Avstrija se obvezala, da varuje Sandžak' pred srbsko, oziroma črnogorsko okupacijo. — Srbi si od preobrata v Carigradu veliko obetajo in je dobil srbski poslanik Nenadovič vnovič instrukcije, da izkuša mladoturke pridobiti za to, da zbornica avstrijsko-turške pogodbe ne odobri. Zakaj Anglija podpira Turčijo? Čisto naravno! Obstoj Anglije je odvisen od posesti Indije. Brez Indije je Anglija nehala biti uvaževanja vredna sila, prva na svetu. Doletela bi jo v takem slučaju usoda Španije. Anglija zato svojo zunanjo politiko uravna vedno z ozirom na to, da zavaruje svojo indijsko posest. Čemu polaga Anglija toliko važnost na Južno Afriko in se ie zaradi tega zaplela v krvavo vojsko z Buri? Ker leži Južna Afrika na poti v Indijo. Zakaj sta Gibraltar in Suez tolikega pomena za Albion? Ker sta vrata do Indije. Zakaj Anghja s tolikimi žrtvami varuje svojo premoč ob Akaharju in pazi na perzijski zaliv? Da nihče ne more do Indije. Zakaj Anglija tako silno nasprotuje bagdadski železnici? Tudi zato. Zakaj je Anglija Siamu garantirala neodvisnost? Ker ločuje francosko posest od Amglešike. Čemu subvencionira afganskega emirja? Ker varuje Indijo pred Rusijo, ln ravno z ozirom na Indijo podpira Anglija Turčijo, ker si hoče s tem zaslužiti naslov prve varuhinje muslimanstva. V Indiji živi nad 60 milijonov mohainedancev. Na te se opira angleška nadoblast proti Hinducepi. Te .politike se je Anglija vedno držala. Dnevne novice. + Vseučifiški odsek, kakor ga je sklenil deželni odbor, bo sestavljen iz sledečih članov: deželnega glavarja, dveh zastopnikov dež. odbora, župana ljubljanskega, dveh zastopnikov ljubljanskega občinskega zastopa, štirih kranjskih državnih poslancev, treh zastopnikov bogoslovnega učilišča ljubljanskega, po dveh zastopnikov »Slovenske Matice«, »Pravnika« in »Leonove družbe« in enega zastopnika srednješolskih učiteljev. Za svoja zastopnika je imenoval deželni odbor prof. Jarca in dr. Lampeta, za zastopnika srednješolskih profesorjev pa prof. dr. Zmavca. + Naša mladeniška organizacija. V nedeljo, dne 14. t. m. se je ustanovil nov telovadni odsek na Črnem Vrh u nad Idrijo. V kljub zametom in burji so prišli mladeniči iz najoddalienejšlh krajev in z velikim navdušenjem zasnovali fantovsko društvo. Govorili so F. Terseglav iz Ljubljane, vrla mladeniča Anton Mikuš in Filip Šinkovec iz domačega kraja ter brat Kan-duč iz idrijskega odseka, ki je poslal veii-ko zastopnikov. Mladeniči so si za telovadni odsek izbrali sledeči odbor: Anton Mikuš. predsednik; Anton Kastelic, kaplan, podpredsednik; Filip Šinkovec, ta-nik; Franc Pivk, njega namestnik; Rudolf Dominik, blagajnik; Franc Tominc, njega namestnik; Alojzij Kavčič in Franc Von-čina, odbornika. — Na Črnem Vrhu sc dani vsi pogoji, da prospeva telovadska organizacija. Odbor šteje samo zavedne in izobražene mladeniče, fantje so zavedni in politiško zelo izurjeni, navajeni bo.'a za naša načela. — Preteklo nedeljo so se tudi po drugih odsekih vršile odborove seje, kjer so fantje sklenili izvesti daleko-sežne načrte in predloge; ki so se zasnovali na mladeniškem tečaju v Ljubljani. Predsedstvo Z. T. O. se je včeraj, dne 15. t. m., posvetovalo o avtonomiji okrajev in bo izdelalo tozadevne predloge. Združili se bodo med seboj odseki čisto natorno, kakor so nastali, okoli središča,, iz katerega so izšli. — Odseke opozarjamo. da i i m je čisto na svobodo dano. prirejati mladeniške. oziroma socialne kurze. kadar in kjer in koiikor časa hočejo, celo priporočati je, da jih aranžirajo v vsakem okraju v velikem obsegu, kadar pride za to pripravni čas. »Zvezi« naznanijo le čas in eventualne želje. -j- O rimskem zavodu »Anima« poroča zadnja številka zagrebškega »Jutra« : Vest, ki je došla iz Rima in je zelo razburila slovensko javnost, da se namreč ne bodo več sprejemali v rimski zavod »Anima« Slovehci, ni istinita. Istina je, da se tam šopiri nemštvo, ker so poleg slike našega vladarja lani obesili tudi sliko pruskega kralja. To se ni dogodilo pod prejšnjim ravnateljstvom tega zavoda, .pod škofom dr. Naglom, ampak pod sedanjim ravnateljem linškim prelatorn Loh-ningerjem. — Mi z veseljem registriramo to vest, a odločno protestiramo proti temu, da bi v Rimu v katoliškem zavodu se šopirila na častnem mestu podoba pruskega kralja. Vse, kar je prav! -f Goriški deželni zbor. Iz Gorice: Iz krogov laške kršč. socialne stranke se čuje, da tam z gotovostjo računajo z razpustom deželnega zbora. Mons. Faidutti prireja shode po deželi, na katerih furlansko ljudstvo pripravlja na nove volitve. — Nam se zdi .da razpust ni še tako gotov, ker dunajska vlada ima sedaj pač čez glavo drugih skrbi nego pečati se 'z našim deželnim zborom. Dokler se ne zjasni splošni politični položaj v državi, nam sko-ro ni še pričakovati noviji volitev za deželni zbor — morda še prej za državni. -j- lzpremembe v deželni službi: Pri tajništvu: Vodja stenografske pisarne Pfeifer ie imenovan tajnikom I. vrste, kon-cip:st Škarja komisarjem, konc. praktikant dr. Rutar koncipistom. Pri stavbnem uradu: Nadinženirju Sbrizaju je podeljen naslov dež. stavb, svetnika, inženirju Krajcu je podeljen naslov dež. stavb, nadkomisa;-ja, inženirju Zajcu je podeljen naslov dež. stavb, nadkomisarja, inženirju Skabernetu je podeljen naslov deželnega stavb, komisarja, stavbni praktikant Podkrajšek ie imenovan stavb, adjunktom. pisarniški praktikant Ahčin je imenovani pisarniškim asistentom. Pri knjigovodstvu: Pisarniški pristav Nebenfiihrer je imenovan deželnim ekonomom, blagajnični kontrolor Omejc je imenovan dež. računskim svetnikom, bol-ničnemu kontrolorju Frclihu je podeljen naslov bo!ničnega blagajnika, računskim oficijalom I. reda Zalarju, Bukovicu, Bre-gantu, Berniku, Peklenku, Šarabomi je podeljen naslov računskih nadoficijalov. Računski praktikant Selan je imenovan računskim oficiialom, istotako volo'nter Pogačnik in praktikant Erman; volonterja Pavlin in Petrove sta imenovana prakti-kantoriT. Pri pomožni pisarni: Pisarniški adjunkt Pečnik je imenovan za 'pisarniškega načelnika, pis. oficijal Černe je imenovan za pis. nadoficijala, pis. oficijal Lokar je imenovan za pis. nadoficijala. Pomožni uradnik Lavrič je imenovan za oficijala, pomožni uradnik \Villenpart je imenovan za pisarniškega praktikanta. V prisilni delavnici: Stražnemu nadzorniku Mulačku je podeljen naslov adjunkta deželne pri-siine delavnice. Pri nadzorništvu deželnih naklad: Definitivnim sta imenovana revi-elcnta deželnih naklad Simšič in Pogorele. + Ricmanjsko vprašanje rešeno? »Hrv. Korespondenca« piše, da se je državnemu poslancu dr. Matku Laginji kot zastopniku Ricmanjcev in Ložanov posrečilo, doseči v riemanjskem vprašanju sporazum med pristojnimi oblastmi in da je smatrati ricmanjsko vprašanje za rešeno. Sporazum temelji na teh-le načelih: Za Ricinaire in Log se nemudoma ustanovi samostojna župnija. M kongrui letnih 1400 kron prispeva cerkev 315 K, ostanek trpi verski zaklad; župljanov ne zadene nika-koršno breme. Zupl ani si bodo župnika volili »in vicina«. Občina (cerkvena?) postane župni patron z vsemi pravicami in dolžnostmi za bodočnost. Za popravo cerkve in župnišča potrebnih 10.000 kron plača verski zaklad. Cerkveni obred je latinski. Na podlagi tega načela bo ordinarij (škof) v smislu dotičnih predpisov rimske kurije uredil rabo slovenščine v cerkvi. + Čudno stališče. Glasilo radikalnih dijakov se huduje, ker je v Ribnici katoliško izobraževalno društvo priredilo shod 7.a vseučilišče, katerega imenuje »strankarskega«. Ali imajo radikalni dijaki monopol za prirejanje vseučiliških shodov? Oospodiči menda še danes ne vejo, da niti v dijaštvu ne predstavljajo več komandantov. kaj še v celi slovenski javnosti! f Nemški šo! >ki nadzornik za Istro! Vlada se pripravlja, da za par nemških šol v Istri nastavi posebnega nemškega šolskega nadzornika!! — Operni pevec Josip Kašman v Trstu. Slavni operni pevec, katerega rodbina izhaja iz naše Škofje LOke, se je povrnil po 30 letih delovanja v tujini, v domovino. V Trstu je Kašman te dni slavil nepopisen triurni v operi »Janez Krstnik«, ki je delo ženiialnega mojstra Finoa, kanonika katedrale v Bologni. Tržaški listi pripovedu-jeio čudesa o Kašmanu v tej divni vlogi. Občinstvo je bilo uprav elektrizirano. Zagrebški časopisi zahtevajo, naj se pozove v Zagreb e n s a m b 1 e iz Trsta, da Hrvatje čujejo Kašmana. Ali bi »Glasbena Matica« ali slovensko gledališče ne moglo takoj stopiti v zvezo s tržaškim en-satriblom in Zagrebčani, da se tako omogoči tudi Slovencem čuti opero »Janeza Krstnika« in Kašmana v Ljubljani? — Umrl je na Dunaju ustanovitelj društva krščansko-socialnih železničarjev v Avstriji »Prometna zveza« in njen večletni predsednik g. Anton Beberič, ki je bil doma iz Spodnje Štajerske. N. v m. p.! Zimska sezona v Bohinju. Tekmovalno sankanje se ni vršilo 14. t. in.; za letos bo menda izostalo. Zimskih gostov smo imeli precej nad 100. Sankalo jih je 'približno polovico. Drugi peljali so se k jezeru, nekateri tudi krog Bohinja. Naši stalni gostje so Tržačani in Goričani. Posebno se divijo zimski naravni lepoti naših gora Tržačani. Ni čuda! Saj v Trstu ne vidijo snega. Pri nas se pa lahko kepajo. drsao in skačejo po snegu. Privoščimo jim nedolžno veselje. — Zadnji dve nedelji je bil tolik naval tujccv, da so bili malo-dane vsi hotelirji v zadregi. Želeti je, da posamezne večje skupine svoj prihod naznanijo dotičnemu hotelirju. Tako sporočilo bo v korist gostom in gostilničarjem, ki imajo dobro voljo gostom postreči. Prva plzenska akcijska pivovarna ie izjavila vsenemški zvezi, da je narodno nemško podjetje in da je podpirala vedno samonemška stremljenja. Vsenemci so radi tega opustili bojkot proti takozvane-iiiii » °ilsner Kaiserquell«. Jako poučno! Poročila se je v Trstu gospodična klra Flora Drocker z gosp Vladimirom Valetičičem, asistentom držav, železnice. Umri je v Trstu 7b let stari umi-rovljeni računski svetnik Tomaž Jakob Fonžari. lastnik Grand hotela Fonzari v Orodežu. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Pripravljavni odbor za 'Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« je 5. januarja t. I. predložil društvena pravila c. kr. ministrstvu za notranje zadeve v potrjenje. Ker ni bilo nd vlade proti osnovan u društva nika-kega ugovora, obstoji po društvenem zakonu št. 134 od leta 1867 »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« od 5. februarja t. I. Društvene agende opravlja pripravljalni odbor do prvega občnega zbora, ki se vrši 7. marca popoludne v Trstu. To društvo, katerega sedež je v začetku Trst, bo imelo svoj delokrog v vseh jugoslovanskih deželah, zastopanih v državnem zboru. Društvo jugoslov. žel. uradnikov bo zastopalo stanovske interese železniškega uradništva in bo tudi branilo narodne pravice svojih članov, posredno tedaj pravice naroda. Sifonska steklenica eksplodirala. V Zagrebu je trgovcu G. Popoviču eksplodirala v roki sifonska steklenica. Steklo je trgovcu razrezalo žilo na roki. — Razprava proti srbskim »veeizda-jr.lcam« se prične v Zagrebu 1. marca. — Turška mornarica obišče meseca marca Trst. — Samoumor. V Zagrebu se je v nedeljo dopoldne iz neznanega razloga ustrelil hišni posestnik Pavel Saulik. — Električna železnica v Gorici tvori vsakdanjo ru'briko v goriških listih. Po dolgem odlašanju je v ponedeljek 15. t. m. vendar prišla ogledna komisija. Ogled se vrši še danes, t. j. v torek. Tekom tega tedna se torej tramvaj otvori. — Škrlatica po Gorici še vedno razsaja. Vsaki teden se pojavi nekaj novih slučajev. Izpraznjena srednješolska mesta. Od 1. do 13. t. m. so bili razglašeni sledeči razpisi: Ravnateljska mesta: Dunaj 11. (r, 20. II.), — Klasična filologija na g. za šolsko leto 1909/10: Dunaj VIL (novo sistim. mesto, 28. II.), Dunaj akad. g. (10. lil.), Celovec (prosilci, ki so izprašani iz slovenščine, imajo prednost, 28. II.),'Dunaj XIII. (20. IIL), Černovice (15. IIL). Moderna filologija: Olomuc (r, Fr. E., 10. IIL), Dunaj II. (r, E fr. d, že vdrugič, 28. II.), Dunaj VII. (r, D E, 28. II.), Olomuc (r D fr. e., 10. IIL), Knittelfeld (r, D. Fr., 28. IIL), Gorica (r, F. IX, 8. III.), Ljubljana (r, Sl D, 1. IV.). — Zgodovina in zemljepisje: Brno (2. r, 15. IIL). — Matematično nara-vosl. skup.: Dunai II. (r, M Geom, 28. II.). Dunaj VII. (r, M. Geom., 5. III., novo sistim. mesto), Bielitz (g, 13. IIL), Gradec (r, novo sistim. mesto, 6. IIL). — Prirodo-slovna skupina: Brno (2. r, Ng C, 15. IIL). — Prostoročno risanje: Dunaj VI. (g, 10. IIL). — Telovadba: Dunaj II. (r, 28. II.). -Suplentura: Wcidenau (g, zgodovina-zemljepisje, za 11. tečaj, 18. II.). Kratice in znaki kakor običajno. — Umrla ie v Bovcu soproga občinskega tajnika gospa Marija Ocvirk. HRVAŠKA. Katoliški centrum predlaga zagrebško »Jutro« ter poziva k nekaki enketi o ,tcm vprašanju. Ta katoliški centrum naj bi združeval vse katoliške poslance hrvaškega sabora vseh političnih strank. Namen mu ni političen, ampak kulturen: da paralizira liberalno strujo in njeno delo pri reševanju kulturnih vprašanj v hrvaškem parlamentu. Spojitev »hrvatske puč-ke napredne stranke« in »hrvatske pučke seljačke stranke« (Radičeve) je skoro gotova stvar. Sorodni sta si po načelih. Napredni ljudski stranki in njenim voditeljem z rabinskirni izkazi o rojstvu nedostaje — ljudstva, !>.i.ečki ljudski stranki pa inteligence, ki jo dobi z združitvijo. Seveda nova skup':ia ne bo delala za gospodarsko povzdigo naroda, ker krščeni in 'pristni judje teui ne znajo in ne marajo. Nekaj pa vendar morajo delati, sicer bi kmet sprevidel . . . Nastavili bodo na kmečki sod liberalno pipo, iztočili naravno kapljico v svoje kleti, kmetu pa namazali oči s ponarejeno brozgo. Ko bo krnet videl, da mu gospodje nič ne pomagajo, pričel se bo puntati. Takrat ga pa naprednjaki opozorijo na cerkveno imovino in — naš voz prične z največjo naglico drčati po francoski strmini . . . ODKRITJA O KOŠUTU in njegovih umazanih špekulacijah ter de-fravdacijah izidejo v kratkem v obliki brošure. Uredništvo lista »Reichspost« objavlja ime dotičnega uradnika, ki je hotel nekega uradnika lista podkupiti, da bi mu izročil nekaj rokopisa odkritij o Ko-šutu. Ta mož je dr. Aurcl Szalagyi, nad-inspektor donavske parobrodne družbe, ki ga je najel minister Košut. »Fiiggetlcu Magvaroszag« preti urednikom »Reichs-poste«, ako brošuro objavijo, z revolverji. KoroSke noulce. 4 Bivši koroški deželni šolski nadzornik Palla umrl. Pred šestimi tedni je šel koroški deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Palla v pokoj, v soboto pa ic podlegel dolgi bolezni. Rodom je bil i/ Šlczije. Pogreb je bil včeraj popoludne. Naj počiva v miru! Koroško Slovenstvo ga je preživelo! k Cvetje iz koroških nemških šol. Naši narodni nasprotniki se prav pogosto, a čisto po nepotrebnem zaletavajo v kulturne razmere Slovencev, dasiravno ima- jo vse polno smeti pred lastnim pragom, kakor to dokazuje sledeča prošnja Korošca, ki je šest let trgal hlače v sloveči nemški šoli na Koroškem: »Ersulie die Ka, Ka. Botzirkshaubtmanschaft Noh mals um meine Papire Was lli fir Militer Taks schuldig sein solte so Habe lli doli auclt 6 K samti Papire ein gesendet Wo lli noch Keine antwort Wie auh Kein gelt ztirih erhalt aus Wesen grunt tun si mili dan zetiren Wo si one dies das gelt dort de-ponirter Haben und bis dato War lli Ober iiaubt noh Keine Tagkse schuldig lli bite senden si mir meine Papire oder lli Wen-dc mili am die K. K. Landes Regirung dan Wirt sili Weisen Was Ih nchuldig biu. N. N.« In to ljudstvo se ponaša s svojo kulturo ? ! ? Štajerske notice. š Zaročil se je g. dr. Adolf Lenart, c. kr. avskultant v Gradcu, z gospodično Zofiko Senica iz Žalca. š Umrl je stavec Cirilove tiskarne v Mariboru Jožef Kraljek, star 24 let, doma iz Varaždina. š Umrl je v Starigori pri Sv. Juriju ob Ščavnici bivši organist v Vitanju g. Janez Magdič, po domače Krznarjev, star 24 iet. š Umrl je v Celju v 88. letu svoje starosti g. J. S c h p e I t z. š Uinri je v Kostrivnici bivši trgovec in gostilničar g. Alojzij O g r i z e k. š Otrok padel v vrelo vodo. V Coge-tincih pri Sv. Antonu v Slovenskih gor. je padel vsled materine nepazljivosti triletni fant posestnice Elizabete Zigert v vrelo vodo. Otrok je vsled opeklin takoj umrl. TATVINA V SRBSKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU. V Belgradu so prišli na to, 'da je neznanec iz arhiva zunanjega ministrstva odnesel mnogo spisov, ki se nanašajo zlasti na gibanje srbskih vstaških čet v Makedoniji in ob bosansko-srbski meji. Ljublinnske noulce. lj Opozarjamo gg. pevce »Ljubljane« da se vrši pevska skušnja jutri v sredo točno ob 8. uri zvečer. Ij Za »Rokodelski dom« so darovali p. n. preč. gg.: Iv. Lavrenčič, dekan in deželni poslanec v Kamniku, 20 K; J. Pfaj-far, župnik v Javorjah, 12 K; dr. Avgust Levičnik, zdravnik v Ljubljani, 10 K; S. Zupan, župnik ha Ježjci, 10 K in Avgust Šinkovec, župnik v Škofji Loki, 10 K. Bog povrni blagim dobrotnikom in jim obudi požrtvovalnih naslednikov! Ij Katoliško mladenlško društvo si je s svojo predvčerajšnjo prireditvijo v Rokodelskem domu utrdilo ugled in si pridobilo novih simpatij. Lep napredek je pokazal pevski zbor, ki je pod vodstvom g.. Grama v splošno zadovoljnost nastopil s pesmijo »Jadransko morje«. Prav 'posebno nam je ugajal tenorsolospev »Pogled v nedolžno oko«, ki ga je s pravim ume-vanjem prednašal Avg. Jeločnik. Tamburaški zbor (pod vodstvom g. Fr. Jeločnika) je, kakor smo opazili, napredoval od zadnje prireditve po številu članov, kakor tudi v finem prednašanju. In kakšen vtis je naredila igra »Novi župan Siniegrajski«, ki je_ potekla iz spretnega peresa župnika Iv. Štruklja? Skoraj dve uri smo jej — ves čas med živahnim smehom sledili, in koncem 2. dejanja smo prišli do zavesti, da je to poučna igra, ki nam je nanovo vzljubila pošteno i;n pridno 'delo. Mladi igralci so dobro obvladali svoje vloge. Nikakor nam ni mogoče navajati vseh 21 oseb, ki so nastopile v igri, ampak živahna pohvala občinstva, katere so bili zlasti deležni predstav I javci večjih vlog, naj jim je v spodbudo, da čvrsto in .krepko napredujejo. — Ka'kor je v igri vč. g. Iv. Štruklja združeno koristno z zabavnim, tako je to spretno zadel vč. g. dr. .1. Jerše v svojem govoru, mojstrskem po obliki in vsebini. Mislimo, 'da nihče ni zapustil dvorane Rokodelskega doma brez sklepa: »Tudi jaz hočem kaj storiti za rešitev mladine.« Tak uspeh so imele govornikove besede. Prireditev katoliškega mladeniškega društva so počastili s svojo navzočnostjo presvetli knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Izmed drugih gostov omenjamo stolnega dekana M. Kolarja, kanonika Iv. Sušnika, drž. poslanca dr. .1. Ev. Krek . priorja P. Polaka, gvardijana P. Avrelija. dr. V. Scliweitzerja itd. Ii Slovensko iasopis'e je prepovedano v tukajšnji topničarski vojašnici. Kdor bi se pregrešil proti tej prepovedi, ima pričakovati najstrožjih kazni. Ali mislijo gotovi krogi, da nam bodo na ta način zamašili usta ? ! Povemo jim na glas. da s j takimi sredstvi ne bodo dosegli svojega j namena! Ij Gospod Franc Souvan sin je povo- i uom otvoritve svoje trgovine da! uredili- j I št v u našegi lista na. razpolago 100 kron. da jih podari po lastni izberi kateremukoli podpornemu društvu za slovenske visoko-šolcc, ki so podpore sredi sovražnih jim Nemcev najbolj vredni. Velikodušnemu darovatelju se iskreno zahvaljujemo! lj Skladišče za seno zastraženo. Skladišče za seno ob Poljanskem nasipu je po novih vojaških varnostnih odredbah zastraženo. Čez dan stoji ondi po en mož na straži. lj Posetniki psov — pozor! Ker se je ob sejmih in tržnih dneh zadnji čas priklatilo z dežele v mesto več psov brez nagobčnikov in je zunaj pasja steklina na dnevnem redu, je deželna vlada odredila, da se varnostne naredbe poostre. Tudi v Ljubljani treba na svoje pse paziti. Konjač bo odslej večkrat med tednom tudi ponoči — zasledoval pse, ki nimajo nagobčnikov in jih prijel, gospodarje bo pa zaradi zanemarjanja predpisov sodišče kaznovalo. lj Dijakinjo pogrešajo. Pogrešajo od sobote dne 18. januarja 1905 v Gričah pri Karlovcu rojeno in v Ribnik pristojno dijakinjo II. 'gimnazijskega razreda Mileno K n i e w a 1 d o v o. Bati se je, da bi si deklica zaradi n epov oljnega spričevala kaj ne naredila. Pogrešanka je za svojo starost 'primerno velika, črnili la's, doigolična ter govori slovensko, hrvaško in nemško. Oblečena je bila v črno baržunasto Obleko z belini ovratnikom, navadno belo čepico, črne nogavice in črevije na gumbe. Pri sebi je imela žensko, menda mik I jas to uro z dolgo verižico. Kdor bi o pogrešani kaj vedel, naj to takoj naznani policiji. Ij Izpraznjeni službi. Pri mestni policiji ljubljanski sta razpisane dve službi začasnih policijskih stražnikov. Oni inteligentni podčastniki, ki pa morajo biti močni, kateri imajo veselje do te službe, naj vlože prošnje pri mestnem magistratu. !j V prepiru ustreljen. Orožništvo je včeraj iz Radeč pripeljalo k deželnemu sodišču nekega Kastelica, ker je nekega svojega nasprotnika baje v silobranu ustrelil do smrti. lj Nova trgovina z manufakturnim blagom. Na Starem trgu št. 18 otvori letošnjo pomlad sedanji lastnik hiše gosp. P. Š t e r k prodajalno s suknenim blagom. Posestnik in gostilničar A. Zupan pa se preseli v svojo gostilno v hišo Fr. Babiča na Dolenjsko cesto. Ii Novi hiši. Ob Elizabetni cesti zgradite to poletje svoji hiši Jos. Kosova in E. Koželjeva. Prejšnjo skupno hišo sta prodali. Ij Svoj XXI. redni letni občni zbor ima prve dni marca t. 1. tukajšnje »Bolniško iii podporno društvo pomožnih uradnikov«. Ij Gospod pol. svetnik Vračko je prestavljen iz Ljubljane v Trst, kakor smo že poročali. Ob tej priliki mu je »Narod-< zapel hvalo. To je hinavščina »Naroda«, ki je gospoda svetnika svoj čas opetovano napadal. In če to hlinjeno hvalo citirajo »oline Komentar« »Deutsche Stimmen«, tiči v tem mnogo zlobe. Gospod pol. svetnik Vračko je vžival kot človek vedno spoštovanje. Tega spoštovanja mu ne vzameta niti hinavščina »Narodova«, niti zloba nemških štirnc. Ij Prostor za nemško gledališče iščejo ljubljanski Nemci in nemškutarji. Najbolj jim ugaja stavbinski prostor ob Miklošičevi cesti. V mislih imajo pa tudi nekdanji Cankarjev vrt. Poslopje se v mestu med hišami ne sme graditi ker bi za slučaj ognja pretila velikemu delu mesta nevarnost. Ij Za mestne uboge je daroval tukajšnji trgovec g. Franc Souvan, sin, povodom otvoritve svoje trgovine na Mestnem trgu vsoto 100 kron. Ij Najlepša stavbišča in najbolj suha in zdrava so 'brezdvonino zdaj v Ljubljani ona ob Dunajski cesti ter ostala pri sv. Petru (na bivših škofovih parcelah). Ob Dunajski cesti se zanje kar pulijo, a kdor ue zmore zidati palače, naj si zgradi, če mu sredstva dopuščajo, enonadstropno hišico pri sv. Petru, kjer se hiše ugodno obrestujejo. Ogibajte pa se mokrih, nezdravih stavbišč. Ij Aretovan jc bil včeraj znani kleparski pomočnik Anton Kregar. pristojen v Dobrunje, ker so mu v neki sušilnici na Poljanski cesti tako dišale klobase, da se .ni mogel premagati, da bi jih ne bil nekaj izmaknil. - Tudi delavca Antona Petriča so vtaknili v luknjo, ker je v neki gostilni na Dolenjski cesti naročil in popil vino, potem pa začel zabavljati, da vino ni dobro in da ga ne plača. Ker gostilničar ni dolžan dajati vino zastonj, je poklical policijskega stražnika na pomoč. Petriču je to že v navadi in je v kratkem času na ta ,način hotel piti že štirikrat. Razne stuarl. Potres v južni Italiji. Iz Rima poročajo: Te dni so se na potresnem ozemlju ponavljali močni potresni sunki. Posebno ,močan sunek je v soboto ob pol 9. uri zvečer prestraši! prebivalstvo v Branca- leone. Ljudstvo je zbežalo na piano. Isti sunek so čutili tudi v Messini in Reffgio di Calabria. Tudi tu je prebivalstvo v divjem begu zapustilo barake in hiše. V Messini je bilo že v petek več potresnih sunkov. istotalko v soboto jutro ob 10. uri. Izbruh vulkana. V meksikanski državi Golima je pričel bruhati vulkan Pico de Golima. Vegetacija v njegovi bližnji okolici je uničena. Radi slabega spričevala se je vrgel na Dunaju pod vlak realec Alfred Barak. Vlak je mladega samoumorilca popolnoma raztrgal. Stavka dimnikarskih pomočnikov na Dunaju se nadaljuje. Koliko škode je napravil potres v Južni Italiji. Bivši italijanski minister Mag-giorino Ferraris je skušal 's pomočjo uradnih listin proračunati škodo, ki jo je napravil zadnji veliki potres na Siciliji in Kalabriji. Izračunil je, da je škode okolu 6D0 milijonov lir. Telefonska In brzojavna poroBK SLOVANSKA OPOZICIJA PROTI BIE-NERTHU. Dunaj, 16. februarja. Danes se je zbral akcijski odbor »Slovanskega središča« in čeških ter rusinskih poslancev, da določi taktiko napram Bienerthovemu kabinetu. Od slovenskih poslancev sta bila navzoča poslanca dr. Susteršič Ln dr. Korošec. ABRAHAMOVVICZEVA USODA. Dunaj, 16. februarja. Usoda Abraha-moNviczevega ministrovanja se odloči v seji parlamentarne komisije poljskega kluba. ki se vrši danes ali jutri. SENAT NEMŠKEGA VSEUČILIŠČA V PRAGI. Praga, 16. februarja. Senat praškega nemškega vseučilišča v Pragi je preklical svojo demisijo. VOHUN V SRBSKEM ZUNANJEM MINISTRSTVU ? Zemun, 16. februarja. Zunanji minister dr. Milovanovič se je, glasom vesti iz Bel-grada, prepričal, da je neki uradnik zunanjega ministrstva izdajal Avstro-Ogrski vse tajne dopise glede organizacije band v Makedoniji. Zato ga je nemudoma odpustil in dosegel, da odslovijo tudi vse ostale uradnike, ki niso rojeni v Srbiji. Dotični uradnik je naturaliziran srbski podanik. BOSANSKA USTAVNA ENKETA. Sarajevo, 16. februarja. Včeraj je ustavna etiketa z veliko večino iglasov odobrila načelo volitev na podlagi veroiz-povedanj. Meteorotagično poročilo. Vttlna n. morjem 306-2 m sred. zračni tlak 736-0 mm Č*> opazovanja 15 16 9 zveč. 7. zjutr 2. pop Stanje barometra v mm 730 8 294 300 Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo — 26 brezvetr. -7 1 09 si. szah. si. jjzah. oblačno 0-0 mja ■H E E S°E ar«. a- o KJAMIL-PAŠA AGENT SRBIJE? Carigrad, 16. februarja. Avstrijska diplomacija je zadovoljna, da je padel veliki vezir Kjamil-paša, ki so ga smatrali za anglofila, 'ki je zavlačeval pogajanja z Avstro-Ogrsko ter hotel povzročiti vojno med Turčijo in Bolgarijo, da bi ob neizogibnih zmedah v grob položil mlado turško ustavo. Razpoloženje diplomatov napram novemu velikemu vezirju Hilmi-paši je ugodno. ZOPET POTRES V MESSINI IN KALABRIJI. Messina 16. februarja. Včeraj so zopet močni potresni sunki pretresli Messi-no in Kalabrijo. škode ni bilo, pač pa so sunki povzročili velik strah. Dva seismo-loga, ki sta opazovala, je sunek vrgel na tla ter jima razbil aparate.__ Dobivanje zob. Dajte trpečim „Scottovo emulzijo in trdno bodo spali ponoči. Zobje rastejo brez bolečin, brez ovir v prebavi in postanejo beli, ravni in močni. Otrok uživa rad Scottovo emulzijo. Neredno prebavljanje se zboljša. Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Pristna le s to znamko — ribičem - kot garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja. Srednja vCerajlnja temp. — 4 6°, norm. — 020. TRZNE CENE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 16 februarja Pšenica za april . 13 06 Pšenica za oktober I. 1909 . 11 18 Rž za april I. 1909. 10 42 Oves z« april . 8 80 Koruza za maj 1. 1909 7 42 Efektiv: 5—10 dražje. Specialiteta za kadilce. 3265 Glavna zaloga: (11 Lekarna Ub. pl.Trnkozcy t Ljubljani. Gostilna intrgovina se odda v najem im X Iru pri Domž 1»»1i. Poizve se islotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z želez-nino Fr. Siupica 189 Samogovori se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga Otona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 246 3 K, vezana za 4 K. 10—9 Lepo meblovane 412 2-2 mesečne sobe s posebnimi vhodi za eno, eventualno dve osebi se takoj ali pa s I. sušoem cMdato. Več se izve pri S Potniku v pisarni „Tov. sodavlce", Gradišče 7, od 1. do 4. ure popoldne. Bolni nn želodcu iščejo in najdejo tolažbo in zdravje z vlivanjem pravih Briniy-jevih lelodifcnih kapljic. ker se po kratkem uporabljanju tega staroznanrga sredstvu odstrsnjajo vse slabosti in neprijetno posledice kakor vrtoglavost, slabost, glavobol, slaba prebav-ljanja, '.aprtost in po tej povzročena utrujenost in onemoglost. K«r se pogosto prodajajo pnrareiania, zahtevajte vedno le pristne Brady jeve želodčne kapljloe, ki iinajo na zunanjem ovitku in navodilu razen .Marijine podobe s cerkvijo kot varstveno znamko tudi podpis Najvarnejši pred ponareja- ^f njem ste, če nuročite na- ' iHvnoBt pri izdelovalcu O. Brady-ju, lekarna, Dunaj I. Fleisohn ai kt 1/46*, kjer stane 6 steklenic K 6 — ali 8 dvojne steklenice K 4 60 franko in popolno broz vsakih suobkov. 2745 6—1 a Zahvala.4211 Podpisana, vsa potrta vsled nena-domesfjive izgube srčno ljubljenega, nepozabnega sina, gospoda Karola Dornika beneflcijata v Vogljah v svojem in v imenu vseh sorodnikov najiskrenejše zahvaljuje vse, ki so se udeležili pogreba. Imenoma izreka najtoplejšo zahvalo velečastitemu gospodu dekanu Antonu Koblarju za pr«srčni govor umrlemu v slovo, ki je bil hladilo tolažbe za krvaveča srca, vsi prečastiti duhovščini, ki ga je spremila na zadnji poti, predvsem še prečastitemu kn.-šk. svetniku župniku Fr. Špendalu, ki je rajnika pokopal, najtoplejša zahvala pa tudi častit, gospodoma župniku Jan. Šiška in kaplanu Iv. Kmetu, ki sta z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do zadnjega zdihljeja skrbela za svojega bolnega sobrata. Toplo se zahvaljuje d.ilje veleč, rodbini g. župana Mola, ki je bila rajnemu vedno odkritosrčna, prijazna in po-strež jiva. vsem ostalim župljanom vog-Ijanskim, ki so ga v tako častnem številu spremili do groba, vsem slavnim društvom, osobito si. požarni brambi, gg. pevcem za milotožne nagrobnice, gg. darovalcem krasnih vencev, sploh vsem, ki so kakorkoli počastili spomin nepozabnega pokojnika, ter izražali svoje sočutje. Bog bodi vsem obilen plačniki Tržič, dne 15. febrarja 1909. Žalujoča mati Mesto rsikegi diugegi azzaaalla 424 J . 1-1 T Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelje-n in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna mati, gospa Josipina Hanhart roj. Klander danes zjutraj po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 65 let izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predrage rajnice bo jutri v sredo, dne 17. febr. 1^09. ob 4. popold. iz hiše žalosti Emonska cesta št 8. na pokopališče k Sv. Križu. Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, dne 16. febr. 1109. Žalujoči ostali. mmS® Uradnik popolnoma zanesljiv, samostojen slovenski in nemški dopisovalec. Dobro vajen knjigovodstva, s primerno varščino se sprejme takoj ali začetkom marca t. I. v stalno službo (oženjeni ima prednost. Kje, pove uprava tega lista. 409 3 2 Hiša š« SO v Vižmarjih s hlevom, podom, svinjakom, kozolcem ; njive, travniki, gojzdl se bodo na prostovoljni dražbi na lici mesta v sredo dne 17. febr. 1909 ob 8. uri dopold. prodalo. Več se Izve pri Jožefu Jakošu, posestniku v Vižmarjih h. št. 58, pošta Šent 297 Vid nad Ljubljano. 3—3 ■■■■■■■■■■■■■■■I H Slavnemu občinstvu, posebno pa pre- H H častiti duhovščini In cerkvenim predstoj- ništvom priporočam svojo dobro nrejeno gg ■ podobarsko In pozla- n ■ tarsko obrt 5 v Wolfovih ulicah št. I H nasproti franfciftkanske cerkve H ter vsa v vso to stroko spadajoča dela H H kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna- M * kijev itd. in zagotavlja kolikor možno umetno ™ H ln fino ter trpežno izdelavo po lastnih in m predloženih načrtih. m Cene zelo zmerne I Priznano dovršena delal * 466 Z odličnim spoštovanjem 52—46 ■ ■ ■ U Aleks. Gotzl podobar in pozlatar. U HHMHaMHHBBU 427 1-1 Mil Odda še takoj 501 mleka na dan iz lastne mlekarne. Naslov pove uprava tega lista. Imate ozebline, kurja očesa in trdo kožo? Trpite na potenju nog al zoprnem duhu? Ena kopelj za noge ! __ Chiragrinon Vas takoj oprosti. 1 zavoj za dve kopeljl 30 vi narjev. Dobi se v vsaki lekarni, drogerlji ali ' boljših prodajalnah ali pa naravnost iz drogeriji v Gradec-n, Sackstrasse 3. K 423 20- PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje mrličev po jako nizki ceni. Naročila se sprejemajo pri ■■■■ JOSIP TURK S S FRANC VIDA Ll- JU, lastnik prvega slovenskega Prešernove ulice, Ljubljana. pogrebnega zavoda II Podružnice Spljct, Cclovec In Trst - Delniška glavnica -K 3.000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih n Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzu. Podružnice Spllet, Cclovcc in Trst Rezervni fond K 300.000.