YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE: { Praznično v Brezovcu in pri Tomažu (stran 3) Gobarska sezona na višku (stran 4) Slikarska kolonija Gorca '85 (stran 5) Domača rast (stran 7) Drava ostaja v območni ligi (stran 9) tETO XXXVIil., ŠT. 26 Ptuj, 1 1. julija 1 985 CENA 30 DINARJEV OB DNEVU BORCA SLOVESNO TUDI V PTUJSKI IN ORMOŠKI OBČINI Borci, mladina in drugi občani ptujske in ormoške občine so le- tošnji Dan borca proslavili nadvse slovesno. Srečanja borcev so pove- zali tudi s proslavo 40. obletnice osvoboditve. Pri lovskem domu v Brezovcu pri Cirkulanah je bilo srečanje borcev SR Hrvaške in SR Sloveni- je iz sosednjih občin tega območ- ja. Zbrali so se borci Hrvaškega Zagorja, haloške in kozjanske če- te, aktivisti OF bivšega ptujskega okraja in kurirji NOV, ki so sku- paj s pripadniki teritorialne obrambe in številnimi občani obu- dili spomine na skupne akcije in boje proti okupatorju, se spomnili oalog današnjega časa in v pri- hodnjem obdobju. V občini Ormož je bilo letos tradicionalno srečanje borcev, mladine in drugih občanov pri To- mažu, kjer so slovesno odkrili pre- novljen in prestavljen spomenik NOB in s tem v celoti uresničili načrt občinske organizacije o ure- ditvi spomenikov in spominskih obeležij NOB na območju ormo- ške občine. Več o srečanjih poro- čamo na tretji strani. FF Borci NOV na medrepubliškem srečanju v Brezovcu pri Cirkulanah; Foto: I. Ciani Potrebujemo še teden dni sonca še teden dni lepega, sončnega vremena jej potrebno, pa bo pšenica dozorela in lahko jo^ bomo pričeli žeti. Ce se bodo te želje kmeto- ■ valcev uresničile, bodo pridelali razmeroma ] suho zrnje. Najbolje je, da zrnje posuši son-! ce, saj opravi to delo zastonj, sušenje v sušil-j nicah pa je drago. Ce je v zrnju več kot 15 ^ odstotkov vlage, stane sušenje dinar za kilo-' gram, če je vlage med 16 in 17 odstotki 1,20 i dinarja, med 17 in 18 odstotki že 1,45 dinarja ; in za vsaki nadaljnji odstotek še 30 par za su-: šenje kilograma zrnja. Mokrega zrnja pa ne; velja skldiščiti, saj to vpliva na kakovost zr-- nja, ki že po nekaj dneh ni več primemo za; moko in kruh. ■ V ptujski občini je za žetev vse pripravlje-; no. Prevzemna mesta v obeh kmetijskih za- j drugah bodo pričela prevzemati zrnje že prvi dan žetve, odprta pa bodo od 8. do 20. ure, osrednje prevzemno mesto v tovarni močnih ' kraiil v Dražencih pa od 7. do 22. ure. Kme-J tijska zadruga Ptuj bo prevzemala zrnje v Slovenji vasi, Vidmu, Markovcih, Bukovcih, Muretincih, Gorišnici, Dornavi, Polenšaku, Juršjncih, Vitomarcih, Trnovski vasi, Destrni- ku, Rogoznici, Grajeni, Podlehniku, Maj- šperku, Stopercah, Zetalah, Cirkulanah in Zavrču, Kmetijska zadruga Lovrenc pa bo zr- njejprevzemaia v Selah, Lovrencu, Cirkovcah in Sikolah. Po oceni so kmetovalci jeseni posejali pše- nico na 3.916 hektarih, s te površine pa priča- kujemo 8.400 ton zrnja. Od tega načrtujejo v kmetijskem kombinatu 5.485 ton, v kmetijski zadrugi Ptuj 2.325 ton in v kmetijski zadrugi Lovrenc 600 ton. Cena je kmetovalcem goto- vo že znana. Za prvorazredno pšenico, ki je pri nas takorekoč ni mogoče pridelati, bodo pridelovalci prejeli 37 din, za drugorazredno dinar in tretjerazredno dva dinarja manj. Te- mu je potrebno prišteti še 2 dinarja zvezne in 5 dinarjev republiške j)reniije. Poleg tega prejmejo še regres 20 dinarjev po kilogramu za semensko pšenico, seveda za novo setev, če kmetovalci sklenejo pogodbo o tržnem pridelovanju. Prejmejo tudi regres za umetna gnojila, če ne zamenjajo pšenice za koruzo — 5 dinarjev za kilogram, če zamenjajo pa di- nar za kilogram oddane pšenice. Izračun, ko- liko bodo pridelovalci prejeli za oddano pše- nico, je torej precej zamotan. Sicer pa bo za- menjava pšenice za koruzo potekala fizično v razmerju I proti 1, vrednostno pa 1 proti 1,1 v korist pšenice. Pridelovalci dobijo plačan tudi prevoz zr- nja do silosov in sicer: do 15 kilometrov 0,65 din za kilogram, od 15 do 30 kilometrov di- nar za kilogram in nad 30 kilometrov 1,30 di- narja za kilogram bruto teže. Za prevoz zrnja na odkupno mesto zadruge pa bodo prejeli plačilo 0,30 dinarja za kilogram pšenice. JE VIŠJA LIGA, VEČJE SKRBI Kljub temu da smo še pred meseci precej poslušali o slabih re- zultatih ekip ptujske občine v kolektivnih športnih panogah (nogo- met, rokomet, košarka), je zaključek tekm.ovalne sezone pokazal, da temu ni tako. Omenimo le dva, po našem in verjetno tudi sploš- nem mnenju največja uspeha. Nogometaši Aluminija so se po za- pletih in pritožbah okrog enega izmed igralcev Elkroja iz Mozirja kot prvaki vzhodne območne članske lige uvrstili v slovensko nogo- metno ligo in tako ponovili uspeh izpred (precej) let. Pred tem je na- predovanje v republiško ligo uspelo tudi članicam rokometnega klu- ba Drava. K temu bi lahko dodali še uspešne nastope mladih, kar je porok za bodoče uspehe (ob kakovostnem delu seveda). Mladinci in pionirji Drave so v vrhu svojih lig, podobno tudi kadeti, mlade ekipe rokometnega kluba Drava pa so se v vzhodni Sloveniji, razen mladink, povzpele na vrh. Podobno je tudi v nogometnem klubu Aluminij in košarkarskem klubu Ptuj. Zakaj o teh dosežkih govorimo kot o velikih uspehih? (Marsi- kdo bi nas ob tem rad spomnil na druge in prve zvezne lige, s kate- rimi se ponašajo druge sredine). Zato, ker za še večje dosežke ni- mamo pogojev in možnosti. Med pogoje lahko štejemo objekte in strokovnjake, med možnosti pa denar. Po drugi strani pa ne gre prezreti kitajski pregovor, ki pravi, da se tudi najdaljša pot začne s prvim korakom. Nikomur se še ni posrečilo, da bi ga preskočil. Vsi uspešnejši klubi in centri so morali začeti s postavitvijo temeljev, ki jih sestavljajo prej omenjeni pogoji (seveda so, kot je naša navada, tudi izjeme, ki pa samo potrjujejo pravilo). V ptujski občini smo, po nekaterih večjih dosežkih izpred let (Aluminij in članice Drave v drugi ligi), za sedaj še pri postavljanju trdnejših temeljev. Zato mo- ramo na dosežke ekip gledati skozi to prizmo in jih ne smemo v ce- loti primerjati s sredinami, ki so to že opravile bolje in v boljših po- gojih. Nogometaši .Aluminija so se torej znova uvrstili v slovensko nogometno ligo. Po dolgotrajnem čakanju na končno odločitev ča- sa za slavje ni bilo veliko. Nastop v višji ligi zahteva kar dvojne pri- prave — igralske in organizacijske. Aluminij mora okrepiti izbor igralcev, če se želi koliko toliko uspešno kosati z ekipami, med kate- rimi so tudi tako močne kot na primer Oiimpija, Maribor, Slovan, Rudar iz Trbovelj. Kovinar in drugi. Prestopni rok bo trajal do 15. julija in v tem času namerava vodstvo v ekipo pritegniti nekatere najboljše nogometaše s tega območja. O imenih ne bi govorili, saj je odločitev v rokah igralcev in klubov, iz kateri/ so kandidati za dres Aluminija. Prvi pogovori kažejo interes v tej smeri. V Aluminiju pa morajo okrepiti tudi organizacijsko področje dela. saj zahteve republiške lige terjajo več redarjev, več admini- strativnega dela, boljšo organizacijo dela. To bodo v Kidričevem verjetno zmogli še najlaže. Bolj jih .skrbi drugi osnovni pogoj — de- nar za normalno delo. Od družbe (prek ZTKO) vsote za normalno delo (v manjših klubih SNL je to okrog 4 milijone din) ne morejo pričakovati. Tudi vstopnine bo gotovo premalo. Zato bo za pomoč potrebno prositi organizacije združenega dela in zasebne obrtnike ter izvesti še kakšno akcijo, ki prinaša denar. Podo%no je tudi v rokometnem klubu Drava, saj se jim bodo stroški z napredovanjem sicer zelo mlade ekipe članic močno pove- čali. Tudi ta ekipa bi se rada dokaj enakovredno merila z drugimi klubi. Prav je, da bi v združenem delu razumeli potrebe in želje teh športnih ekip ter jim v okviru svojih možnosti pomagali. Da se ne bi uresničile napovedi iz drugih sredin, po katerih bi naj člani Alumi- nija in članice Drave v republiški ligi igrali le eno sezono! 1. kotar , ZMDA SLOVENSKE GORICE '85 Druga izmena koplje v lenarški občini Dan po slovesu brigadirjev prve izmene ZMDA Slovenske gorice So v nedeljo, 7. julija, prispeli v brigadirsko naselje v Dornavi briga- dirji druge izmene. Prišli so iz občinske konference Ljubljana —Cen- ter, iz vojaške gimnazije Franc Rozman —Stane, iz Kovina pri Beo- gradu, iz Arilja in posebna specializirana brigada Rdečega križa Slo- venije, sestavljena iz 12 brigadirjev, ki delujejo po svojem programu. V drugi izmeni je 164 brigadirjev, tako da je naselje spet polno za- sedeno kot v prvi izmeni. Od tega je 143 fantov in le 21 deklet. Vse skupaj pa so v ponedeljek zjutraj toplo sprejeli v krajevni skupnosti Benedikt v lenarški občini, kjer bodo brigadirji delali vso drugo izme- no; primarni in sekundarni vodovod bodo podaljšali za okoli 6 km. Brigada rdečega križa je \ ponedeljek odpria otroška vrtca v Pod- 'thniku in Trnovski vasi, razen tega pa brigadirji pomagajo starejšim "ajanom pri raznih opravilih. M. Ozmec S sobotnega slovesa brigadirjev prve izmene akcije Veliko gasilsko slavje Zveza gasilskih društev občine Ptuj pripravlja skupaj s Požarno skupnostjo in GD Moškajnci v soboto in nedeljo regijska gasilska tekmovanja, ki jih bodo združili s praznovanjem 10. obletnice požar- ne skupnosti občine Ptuj, XI. dnevom gasilcev občine Ptuj in visokim jubilejem — 80-letnico gasilskega društva Moškajnci. Obenem bodo s proslavami počastili 40. obletnico osvoboditve in zmage nad fašiz- mom. Pod pokroviteljstvom SO Ptuj bodo v soboto, 13. julija, ob 14. uri pričeli z regijskim tekmovanjem pionirk in pionirjev A in B skupine. Ob 18. uri pa bo prav tako v Moškajncih veliko srečanje gasilskih ve- teranov. V nedeljo. 14. julija, bodo ob 7.30 pričeli z regijskim tekmovanjem za mnladinke in mladince, člane in članice, ekipe civilne zaščite in JLA ter veterane. Ob 13. uri bo skupna slavnostna seja predsedsii ' Požarne skupnosti in zveze gasilskih društev občine Ptuj ter upravne- ga odbora GD Moškajnci. Ob 15. uri pa se bo pričela skupna zaklju- čna slovesnost. Gasilke in gasilci, vabljeni v Moškajnce! —OM MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA PODRAVJE Za skladnejši razvoj Člani medobčinskega sveta ZKS za Podravje so "torek, 2. julija, ocenili enoletno delo. Poudarili ^0 uspešno sodelovanje občinskih in mestnega ko- ""'teja ZK ter opozorili, da so v preteklem obdob- ji' uspeli ustvarjalno obravnavati najbolj aktualna Vprašanja v Podravju. Kljub prizadevanjem pa je odprtih še nekaj po- "^embnih vprašanj, katerim bodo namenili ustre- glo pozornost v naslednjem obdobju. Največ pou- ?3rka bodo dali uresničevanju skladnejšega razvo- I? ""^gije- To pomeni, da bc potrebno v planskih dokumentih opredeliti hitrcjiii razvoj manj razvitih obmejnih obroočij, hkrati pa se zavzeti za '''ftanjševanje števila brezposelnih. S»|b^^ Po- ''1'avju je 28 odstotkov vseh brezjja^mft^^ipt^e- "'ji Problem naj Hi reševah bui.^^nl^itim^^- vojem drobnega '^'^spodarstva, s poklicnim usmer- janjem in z odpiranjem manjših proizvodnih obra- tov. Medobčinski svet ZKS Podravja se bo moral v naslednjem obdobju, tako kot ostali medobčinski organi, spopasti tudi s problemi na področju druž- benih dejavnosti. Precej odprtih vprašanj je v sred- njem usmerjenem izobraževanju, kjer se je treba vsako leto znova dogovarjati o mreži šol. Več po- zornosti bo treba nameniti tudi povezovanju zdravstva ter razvoju in sodelovanju kulturnih ustanov, ki so regijskega ali republiškega pomena. Na omenjeni seji so člani sveta ocenili tudi ures- ničevanje nalog komunistov pri usmerjanju razvo- ju teritorialne obrambe. Sklicane seje zborov SO Ptuj Predsedniki zborov skupščine občine F*tuj so na podlagi sklepa seje predsedstva sklicali ločene seje zborov. Tako se bo družbenopolitični zbor sestal v sredo, 24. julija, naslednji dan pa zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. Delegacije za zbor KS in zbor združenega dela ter delegati za DPZ so že prejeli večino gradiva za sejo, nekaj pa ga bodo prejeli še naknadno skupno s stališči, mnenji in predlogi odborov posameznih zborov. Vsi trije zbori bodo obravnavali poročilo o izvr- ševanju družbenega plana v tem srednjeročnem obdobju z oceno do konca letošnjega leta in infor- macijo o izvajanju sanacijskih in predsanacijskih programov v OZD, ki so po zaključnem računu iz- kazale izgubo ali poslovale z motnjami, to je takih, ki ob zaključnem računu niso imele sredstev za poslovni sklad. Pomemben dokument, o katerem bodo sklepali vsi trije zbori, je tudi osnutek dogovora o ten>eljih plana občine Ptuj za obdobje 1986— 1990 in pred- log sklepa o podelitvi priznanj občine Ptuj za leto 1985. Sklepali še bodo o predlogu sklepa o poime- novanju, opravili volitve, imenovanja in razrešitve ter obravnavali delegatska vprašanja. Delegati zbora združenega dela in zbora krajev- nih skupnosti pa bodo sklepali še o predlogu odlo- ka o uvedbi melioracijskega postopka na območju Gajevci —Placarovci, o osnutku odloka o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih in o osnutku odloka o gospodarjenju z javnimi cestatni ter o predlogu odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na območju Sp. Jablan in Gaja pri Pra- gerskem. Zlasti v zboru krajevnih skupnosti bo prav gotovo posebno živahna razprava o gospo- darjenju z javnimi cestami, saj so vprašanja s tega področja stalno prisotna v tem zboru. 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 11. julij 1985 - TEDNIH GORENJE - TOZD POSLOVNA OPREMA ZALOGE SE VEČAJO S tem ko so letos pričeli uvajati nov tip televizorja, so težave še j povečali Dodatno so obremenjeni s problemi repromateriala in kopi-i čenjem končnih izdelkov — televizorjev, ker seje prodaja ustavila in J to predvsem zaradi naglega skoka cen in manjše kupne moči obča-: nov. Trenutno imajo na zalogi šest tisoč aparatov. Dodatno poročajo iz trgovin, da jih ipiajo na zalogi — torej še neprodanih - devet tisoč ' televizorjev. Proizvodnja v šestih mesecih pa je bila okrog 20 tisoči aparatov. Sedaj so pred pomembno odločitvijo, kaj storiti s programom ši- i roke potrošnje, ki ne gre in prinaša izgubo. Tozd Poslovna oprema j ima izgubo s televizorjem, medtem ko je ostali program to je biroteh-- nični program in program malih poslovnih sistemov — rentabilen. ' Bruno Podhostnik, direktor temeljne organizacije poudarja, da si j večjo prodajo in s tem popravek rezultatov obetajo od novega manj- i šega-portable-aparata, ki ga bodo začeli proizvajati že v prihodnjem ; mesecu. Se na drugi problem opozarjajo v temeljni organizaciji — na niz-! ke osebne dohodke, ki se gibljejo od 20 do 23 tisoč dinarjev. Z julijem i so osebne dohodke popravili za 16 odstotkov. V naprej pa upajo, da i jih bodo glede na rezultate v prihodnjih mesecih lahko še povečali. ! MG; Tudi Panorama v sistemu YU butikov i Sistem YU butikov predstavlja pomembno ol>ogatitev nepenzi-J onske ponudbe. Članica poslovne skupnosti in specializirane mreže ■ trgovinic, katerih lasten zaščitni znak predstavlja originalnost in ka- kovost izdelkov, enotnost načina in ravni prodaje ter tudi enotnost podobe prodajnih mest, je tudi obrtna zadruga Panorama Ptuj. V butikih ponujajo kakovostne izdelke domače in umetne obrti,; športno konfekcijo, usnjeno galanterijo, krzneno blago, športno obu-- tev in športne rekvizite, kristal, keramiko, kozmetiko, letos pa bodo j ponudbo razširili tudi z delikatesami in pijačami. ! Ideja o YU butikih pomeni tudi vertikalno povezanost proizvod-; nje, trgovine in turizma, jugoslovanski skupni nastop na tržišču, razvi- i Janje uspešnejše ponudbe in tudi boljšo kakovost jugoslovanske pro- i izvodnje. Ivanka Krajnc, vodja komerciale v OZ Panorama Ptuj, je pove- dala, da je vključitev v sistem YU butikov zelo pomembna, ker zadru-1 ga nima lastne potniške službe; vključitev v ta sistem pomeni enosta- vno in tudi najcenejšo pot do kupca. Vedeti pa je treba, da bodo trgo-; vine v okviru tega sistema ponujale le najkvalitetnejšo in izvirno ter J izbrano blago. ' Panorama se vključuje v sistem samo z izdelki domače obrti, v ta« namen so tudi ustanovili strokovno komisijo, ki bo skupaj s kupci iz-' birala izdelke, ki jih bodo prodajale te trgovine. ' PRIPRAVE NA FRANKFURTSKI IN CELJSKI SEJEM V tem času se v Panorami pripravljajo tudi na dve sejemski prire-i ditvi. Prva bo v Frankfurtij, druga pa v Celju. V Frankfurtu bodo| predstavili domače obrti in lesno galanterijo. Za celjski sejem se šel posebej dobro pripravljajo, ker je to hkrati njihova najpomembnejša; sejemska predstavitev. Predstavili bodo izdelke iz rednega programa,; s pripravami pa so pričeli že v aprilu. Ponovno bodo prikazali tudi; inovacije. ' V Panorami smo še izvedeli, da bodo do konca leta pričeli z ure-' janjem poslovne stavbe na Vrazovem trgu v Ptuju, v kateri bodo trgo-| vina in poslovni prostori za službo razvoja, ki so jo ustanovili pred: dvema meseca in od katere veliko pričakujejo. V trgovini bodo proda-i jali izdelke članov zadruge, poleg tega pa pripravljali določene izdel- ke za izvoz. Za ureditev poslovnih prostorov bodo porabili 15 milijo-" nov dinarjev. MG- Brusilci Slavko Kolarič, Milena Jančič in Milan Jančič Razkalci Martin Potočnik, Janez I .ccii, VI:^do Trafela in Franc Brglez TEKMOVANJE KOVINARJEV Tudi letos so se pomerili kovinarji na nivo- ju občine in regije. Tekmovanje je potekalo v Slovenski Bistrici, Lenartu in v Ptuju ter je že peto po vrsti. Organizacijski odbor je z ob- činskim sindikalnim svetom veliko prispeval h končni izvedbi tega proizvodnega tekmova- nja. Ob dobri organizacjiji opažamo vedno več tekmovalcev. Letos smo imeli čast videti na občinskem tekmovanju ženo-rezbarko, kar je lepa pobuda za drugo leio. Tovarišica Milena je iz Slovenske Bistrice in je poklicna brusilka. NAJ PREDSTAVIMO NAJBOLJŠE: STRUGARJI-A kvaliteta: Stanko Koren (Agis Ptuj) 618 točk; Marjan Motaln (Sloven- ska B.) 562,5 točke; Janez Veršič (Agis Ptuj) 553 točk. STRUGARJI-B kvaliteta: Ibrahim Ekič (TGA Kidričevo), Rudi Arnuš (Agis Ptuj), Milan Sega (Slovenska Bistrica). BRUSILCI: Slavko Kolarič (Agis Ptuj) 791 točk; Milan Jančič (Slovenska B.) 781 točk; Milena Jančič (Slovenska B.) 742 točk. REZKALCI: Martin Potočnik (Agis Ptuj) 651 točk: Janez Lačen (Agis Ptuj) 514 točk; Franc Brglez (Slovenska B.) 508 točk. TV MEHANIKI: Anton Fajfar (Gorenje TOZD Posl. opr.) 848 točk; Ante Rajkovača (Gorenje TOZD Posl. opr.) 770 točk; Marjan Zelenjak (Gorenje TOZD Posl. opr.) 710 točk. REZULTATI REGIJSKEGA TEKMOVA- NJA V SLOVENSKI BISTRICI PLAMENSKI VARILCI: Silvo Godec Strugarja Stanko Koren in Janez Vertič (Impol) 948, 16 točk, Franc Fridav (Lenart) 944,99 točke, Leopold Jegl (Impol) 844,33 točke. TIG VARILCI: Bogomir Vrečko (Impol) 909,25 točke, Stanko Janžič (Impol) 886,75 točke; Matija Stern (Impol) 839 točk. REO VARILCI: Zvonko Kovačič (Impol) 758 točk; Vlado Babic (Impol) 682 točk; Vilko Berglez (Im- pol) 664 točk. STROJNI KOVAČI: Franc Pogorevc (Im- pol) 829 točk; Franc Kovačič (Impol) 795 točk; Marjan Rabič (Impol) 738 točk. REZULTATI REGIJSKEGA TEKMOVA- NJA PRI LENARTU MAG VARILCI: Stanislav Žemljic (Le- nart) 855; Zdravko Vračko (Lenart) 854 točk; Vili Drozg (Slovenska Bistrica) 837 točk KLJUČAVNIČARJI: Marjan Mesarec (Lenart) 863 točk; Stanko Breznik (Lenart) 808 točk; Marjan Vešnik (Sloven. B.) 782 točk. ORODJARJI: Leopold Polanec (Lenart) 866 točk; Stanko Vertič (Agis Ptuj) 819 točk; Lepold Pemik (Agis Ptuj) 683 točk. Odbor sindikata delavcev kovinarske in elektroindustrije pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj se zahvaljujemo vsem organizaci- jam združenega dela, ki so sodelovale ali na kakršenkoli način pomagale pri izvedbi 6. občinskega proizvodnega tekmovanja kovi- narjev občine Ptuj, pa tudi vsem posamezni- kom in ostalim sodelavcem. Tekst in foto: Preac TV mehaniki Anton Fajfar, Ante Rajkovača in Marjan Zelenjak Strugar Rudi Arnuš med tekmovanjem Kakšni so ucinki vlaganj v kmetijstvo Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj so na seji, 1. julija namenili precej razprave poročilu o uresničevanju politi- ke razvoja kmetijstva v občini Ptuj. Ugodno so ocenili prizadevanja občinskega komiteja za kmetijstvo in kmetijskih delovnih organizacij, saj so rezultati vidni. Opozorili so, enako kot že večkrat doslej, na neskladja v cenah poljedelskih pridelkov in živalskih proizvodov in zahtevali, da je treba obrestno mero za kreditiranje kmetijstva prila- gajati ciklusu kmetijske proizvodnje. Kritično pa so opozorili na nekatere slabosti pri investicijah v kmetijstvo, ker nimamo ustreznega organa za kontrolo učinkovitosti investicij. V razpravi so bila postalvjena konkretna vprašanja; zakaj smo zgradili farmo prašičev, ob tem pa ni urejena kanalizacija in či- stilna naprava, zalo farma ne more začeti s proizvodnjo, ob tem pa vložena sredstva bremenijo delavce kolektiva. Zemljišče melioriramo, potem pa gremo na še neutrjeno zemljišče s težkimi stroji, uničimo drenažo in gre tako veliko porabljenih sredstev v nič. »Delegati želi- mo, da nam odgovorni tudi o takih primerih natočijo čistega vina,« je rekel eden od razpravljalcev. Zaradi takih in podobnih primerov so zahtevali, da se na eni od sej zborov skupščine občine Ptuj delegatom podrobneje poroča o investicijskih vlaganjih v kmetijstvo in o učinkih teh investicij. To zahtevo so tudi ustrezno opredelili v enem od skle- pov seje družbenopolitičnega zbora SO Ptuj. FF Praznik v Leskovcu 4. julija so v krajevni skupnosti Leskovec slavili osmi krajevni praznik. Kot je že običaj so pripravili v počastitev praznika več prire- ditev. Na sam prazničen dan se je zbralo 86 nad 70 let starih krajanov na tovariškem srečanju. V petek so slovesno predali namenu novoz- grajeni most na lokalni cesti v Belavšku, istega dne pa so odprli raz- stavo izdelkov učencev osnovne šole in trofej lovske družine Lesko- vec. V soboto je bilo že osmič tradicionalno srečanje mladincev z ob- močja Haloz. Prireditve so zaključili v nedeljo s svečano sejo skupšči- ne krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Med drugim so podelili tri bronasta odličja osvobodilne fronte in sicer so jih preje- li Marija Baniček, Martin Emeršič in Danica Fric. V nedeljo je bila še vaja gasilskega centra Videm in pobratenih društev iz sosednje Hrvat- ske ter za zaključek še zabavna prireditev. JB Na območju mesta Ptuj enotno o prostoru V sklepih, ki sta jih po razpra- vi o osnutku dolgoročnega plana občine Ptuj sprejela zbor združe- nega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Ptuj, je tudi zapisa- no, da naj javna razprava o tem pomembnem dokumentu traja do 15. septembra. V tem času naj OK za družbenoekonomski raz- voj in planiranje organizira raz- prave po krajevnih skupnostih. Delegati družbenopolitičnega zbora so k temu sklepu dodali, da naj se za območje mesta F*tuj organizira enotna razprava zlasti o zasnovi in strategiji urejanja prostora, varstva dobrin splošne- ga pomena in okolja, zato naj ne bi te razprave drobili po krajev- nih skupnostih. To so utemeljili s tem, da je mesto Ptuj prostorska celota, ki jo je treba enotno in celovito urejati z vidika mesta kot celote, ne pa z vidika intere- sov posameznih KS. V razpravi je bilo tudi poudar- jeno, da bo v-ak zainteresiran občan imel možnost dati svoje priporTibe in predloge na osnu- tek dolgoročnega plana občine Ptuj leta 20X). V razpravo sc naj tudi bolj vključujejo sredstva javnega obveščinsa, zlasti lokal- na. FF SDNIK -11- julij 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - S PRED ŠTIRtDESETIMr LETI Prijava vojne škode Med pomembnimi nalogami ^fajcvnih odborov OF pred 40 l^tl je bil tudi popis vojne škode. V iasu od 4. do 9. junija 1945 je fiiio treba zbrati prijave o vojni jlcodi. čeprav te prijave niso bile popolne, saj mnogih, ki so izgu- bi največ, še ni bilo doma, se ni vedelo, če so še sploh živi, vse- eno zbrani podatki kažejo na ve- liko škodo, ki jo je na območju takratnega ptujskega okraja utr- pelo prebivalstvo. Okrajna komisija je zbrala skupno 6567 prijav vojne škode. Iz zbirnika je rar/idno, da je za posledicami vojne (padli, umrli v taboriščih, ustreljeni kot talci jt(j.) umrlo 644 ljudi, pogrešanih pa je bilo 1.777 ljudi. Veliko od teh se je v naslednjih mesecih in letih še vrnilo iz taborišč, vojne- ga ujetništva ipd., za mnoge pa se je šele pozneje zvedelo, da so padli, umrii ali bili trajno pogre- šani in na podlagi tega po letih proglašeni za umrle. Tudi število trajno poškodova- nih oseb je bilo prijavljenih pre- cej manj, kot jih je bilo dejansko. Tako izhaja iz zbirnika, da je bi- lo zaradi vojnih posledic 69 oseb popolnoma nesposobnih za delo, delno nesposobnih pa je bilo 278. Število oseb, ki jim je bila med vojno odvzeta svoboda je bilo prijavljeno skupno .3.041, ki jim je bila odvzeta svoboda skupno za 67.867 mesecev ali po- prečno na enega 22 mesecev in 10 dni. Popolnoma uničenih je bilo 122 stanovanjskih hiš, 906 pa po- škodovanih, po številu nekaj manj je bilo uničenih in poško- dovanih gospodarskih poslopij. Ogromno škode je bilo na stano- vanjski opremi, osebni lastnini, knjigah in umetninah. Med voj- no je bilo kmetom odvzetih 3.601 ^ava goveda in konj, 1.788 pra- ličev itd. Uničenih je bilo 18 traktorjev, 41 mlatiinic, 110 plu- ijov, okoli 3 tisoč kosov drugega 'poljedelskega orodja, nad 2 tisoč Ifozov, nad 1.800 sodov z 9 in pol milijona litri vina, uničenih okoli 70OO sadnih dreves in nad 67.000 vinskih trt. Skoda na strojih za opravljanje obrtnih storitev, de- lavnicah in drugih napravah je znašala 76 odstotkov glede na vrednost in promet v letu 1940. Ljudje so prijavili tudi veliko škodo, ki so jo utrpeli na denar- ju, vrednostnih papirjih in dra- gocenostih ter razno drugo ško- do, vse računajoč rja vrednost di- narja pred izbruhom druge sve- tovne vojne v letu 1939. Na vpra- šanje, kdo je povzročil prijavlje- no škodo, so oškodovanci na na- šem območju, poleg Nemcev, pripisovali tudi Bolgari. Za to- čnost podatkov je moralno in materialno odgovarjal vsak pod- pisnik sam. Ob vsem tem je občudovanja vredna učinkovitost izvedbe ak- cije. V petih dneh so opravili po- pis, to je razdeHli popisnice, in- štruirali za popis zadolžene od- bornike, zbrali popisnice, napra- vili krajevne zbirne preglede in okrajni zbirnik. Pri tem je treba upoštevati, da smo ihieli takrat še skromen administrativni apa- rat, dosti popisovalcev pa je bilo le napol pismenih. Toda bila je volja in čut odgovornosti. Iz tega bi lahko povzeli poduk za marsi- katero današnjo akcijo. ODREDBA O CESTNEM PROMETU Sploh je bila v prvih tednih po osvoboditvi praksa, da smo znali stvari povedati na kratko in tudi razumljivo, da je vsako nalogo bilo treba izvesti takoj. Zanimiv dokument je okrožnica, ki jo je Prometni odsek komande mesta Ptuj, dne 27. maja 1945 poslal vsem krajevnim odborom O F. Zapisano je, daje Glavni štab J A v Sloveniji izdal »odredbo radi ureditve cestnega prometa«. Po- tem je v 16 točkah, praktično v 16 stavkih zapisano vse, kar mo- rajo upoštevati uporabniki cest- nega prometa, ki so takrat bili: vozniki motornih vozil, kolesarji, jezdeci, vozniki vprežnih vozil in pešci. Tehnični odsek komande me- sta Ptuj in ustrezni organ okraj- nega odbora OF sta tudi skrbela, da se nobeno tehnično delo na območju okraja ni smelo izvajati brez njihovega dovoljenja. O tem Prva stran okrajnega zbirnega pregleda vojne škode z dne 9. junija 1945 so uradno obvestili »vse civilne in državne oblasti«. Njihova do- voljenja pa niso bila taka kot da- našnje odločbe, ki morajo obve- zno citirati pravne norme, imeti izrek, obrazložitev in pravni po- duk, temveč so bila bolj enosta- vna. Za primer citiramo sporoči- lo Okrajnega odbora OF Ptuj z dne 19. 6. 1945, ki ga je poslal KO OF Bukovci: »Okrajni odbor O F Ptuj se stri- nja z vašim predlogom, ki je bil overovljen od našega odbora, da si zgradite cesto do ladijskega pri- stanišča ob Dravi. Vsekakor pa, da ne boste za to stvar odvzemali ljudi, ki so mobilizirani za gradnjo mostu, železnic in drugega. Smrt fašizmu — svoboda narodu! se- kretar«. ZBIRNE BAZE ZA REPA- TRIACIJO Posebna skrb je bila namenje- na tudi vsem tistim, ki so se po končani vojni vračali v domovi- no, vendar je bilo treba na tem področju zagotoviti red in kon- trolo. Tako je 9. junija 1945 Ko- manda mesta Ptuj, po nalogu vojne oblasti IV. Armije objavila razglas: »Vsi vojni ujetniki, interniranci in drugi, ki se vračajo s prisilnega dela, se morajo takoj po prihodu na naš teritorij javiti pri najbližji zbiralni bazi za repatriacijo. Oni, ki ne bi tega storili, naj se pod stražo privedjo eni izmed navede- nih baz. Omenjenim je prepoveda- no vsako gibanje po našem terito- riju, ako nimajo za potovanje ve- ljavne objave — propustnice, izda- ne od zbirnih baz ali štaba za re- patriacijo. Edino te oblasti so pri- stojne, da jim izdajo dokumente za potovanje.« Na dan 23. junija 1945 je bila v Ptuju velika proslava in po njej ljudsko rajanje. Zato je Koman- da mesta Ptuj odredila, da traja policijska ura do 23 ure. Udele- ženci takratne proslave pa vedo povedati, da je komanda tudi po tej uri zatisnila eno oko. Pripravil FF ^ladi terftorialci prostovoljci so na slovesnosti dali svečano zaobljubo Foto:LCianl Na slovesnosti v Brezovcu se je zbralo veliko nekdanjih borcev in aktivi- stov, mladine in drugih občanov Foto: I. Ciani ob dnevu aorca četrtega julija — na dan borca je bila za ptujsko občino osrednja proslava v Brezovcu pri Cirkulanah, ki so jo združili tudi z medrepu- bliškim srečanjem borcev in s proslavo 40-letnice osvoboditve. Na slovesnosti so izročili dve državni odlikovanji članoma ZZB NOV in 41 pisnih priznanj občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. Predsedstvo SFRJ je odlikovalo Faniko Rajh, sekretarko obč. odbora ZZB NOV Ptuj z Redom dela s srebrnim vencem, Franca Smi- goca iz KZ ZB NOV Jože Potrč Ptuj. Pisna priznanja občinskega odbora ZZB NOV Ptuj v letu 1985 so prejeli: OŠ Videm pri Ptuju, OŠ Ivan Spolenak Ptuj, OŠ Tone Žnida- rič Ptuj, Zavod Radio-Tednik Ptuj, ZZB NOV Ivanec SR Hrvatska, krajevno združenje ZB NOV Cirkulane, Kozjanska četa v Halozah, Ivo Skerlovnik za borce Lackovega odreda, Martin Pišek za borce Haloške čete. Rudi Luter (komandir TV-8) za kurirje bivšega ptujske- ga okrožja, Lojzka Stropnik za aktiviste OF bivšega ptujskega okrožja in Mirko Ivič-Silja za Zagorske borce. Nadalje so prejeli pisna priznanja borci in aktivisti iz posameznih krajevnih združenj ZB NOV z območja ptujske občine in to: Janko Baštevc, Cirkovce, Anton Milošič, Cifkulane, Janez Brumen, Destr- Državna odlikovanja sta prejela Fanika Rajh in Franc Šmigoc Foto: 1. CianI nik, Milan Lamut, Dolena, Franc Janžekovič, Domava, Viktor Sprajc, Gorišnica, Marija Marinič, Hajdina, Ignac Hrga, Juršinci, Franc Vre- ze, Kidričevo, Franc Medved, Lovred Dr. p., Maks Šošter, Majšperk, Mihael Dvoržak, Markovci, Leopold Ciglar, Podlehnik, Ivan Bevk,. Polenšak, Albert Krapež, Ptujska gora, Tomaž Emeršič, Ivan Spole- nak Ptuj, Polona Vlah, Dušan Kveder Ptuj, Jože Skerlovnik Boris Zi- herl Ptuj, Stanimir Lomovič, Jože Potrč Ptuj, Matilda Veselic, Olga Meglic Ptuj, Rudi Hlušička, Franc Osojnik Ptuj, Tončka Trop, Tone Žnidarič Ptuj, Helena Hojnik, Bratje Reš Ptuj, Alojz Lešnik, Rogozni- ca, Ana Golob, Stoperce, Lizika Ceh, Trnovska vas, Anton Fijačko, Videm pri Ptuju, Marija Kokot, Zavrž in Alojz Zajšek, Žetale. PRIZNANJA V OBČINI ORMOŽ Na občinski proslavi za občino Ormož, ki je bila v Tomažu pri , Ormožu, so podelili tri pisna priznanja občinskega odbora ZZB NOV j Ormož za posebnne uspehe pri negovanju in prenašanju revolucio- \ namih tradicij na mlade. Priznanja so prejele: Marjeta Ritonja iz Or- ; moža, Anica Pevec s Koga in Marija Rajh iz Ivanjkovec. j Vsem prejemnikom odlikovanj in priznanj čestitamo! FF O VPRAŠANJIH SOCIALNE VARNOSTI ' Na seji predsedstva OK ZKS Ptuj, seja je bila 9. julija popoldne, so se dogovorili o poteku priprav na sejo občinskega komiteja ZKS Ptuj o aktualnih vprašanjih socialne varnosti delovnih ljudi in obča- nov, ki bo predvidoma v septembru. Na seji so imenovali tudi delo- vno skupino za preučevanje gradiva in usmerjanje javne razprave o gradivih za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. Prav tako so se do- govorili o sklicu in izvedbi akcijskih posvetov s sekretarji OO ZKS, ki bodo v naslednjih dneh. FFi PRAZNIČNO V BREZOVCU IN PRI TOMAŽU Občinska organizacija ZZB '^OV Ptuj je v soHdelovanju s kra- [vnim združenjem ZB NOV Cir- '"lane organizirala letos osred- 'l** proslavo ob dnevu borca, ki ^ bila 4 julija pri lovskem domu * brezovcu pri Cirkulanah. Pro- yo so povezali s 40-letnico os- voboditve in medrepubliškim '^^njem borcev sosednjih ob- SR Hrvaške in SR Slovenije, ^b 10. un se je zbralo okoli ^ nekdanjih borcev enot iz Hr- f*^žcega Zagorja, borcev Haloške r-^ in Kozjanske čete, ki je dc- ^^ala na območju Haloz, aktivi- i^°v OF bivšega ptujskega okraja *urirjev NOV ter pripadnikov ''lorialne obrambe. I^Osrednja slovesnost se je zače- II. uri. ko je zbrane borce ij. aktiviste ter številne druge 1^,^'ežence proslave pozdravil ji"3n Lacko, predsednik občin- i^Vprganizacije ZZB NOV Ptuj i^J'ni izrekel dobrodošlico. V i^^"vj zbranih borcev iz Hrvaške Slovenije je Milanu Lacku predal poročilo Branko Horvat, nekdanji mitraljezec Zagorske brigade. Slavnostni govornik je bil Jan- ko Bezjak, predsednik IS SO f*tuj, ki je orisal revolucionarno preteklost, s poudarkom na Ha- loze, orisal težak gospodarski položaj danes in naloge, ki nas čakajo v prihodnje. Uresničeva- nje današnjih nalog zahteva da- : nes od vseh nas veliko trdega de- ' la, veliko naporov in odrekanj, pri tem imajo pomembno vlogo prav borci NOV. Na slovesnosti so mladi terito- rialci prostovoljci iz ptujske ob- čine dali slovesno zaobljubo in tako postali pripadniki naše teri- torialne obrambe ter temeljni člen v sistemu naše SLO. Podelili so pisna priznanja in izročili dr- žavna odlikovanja (o tem poro- čamo v posebnem sestavku). V kulturnem programu so sodelo- vali vojaki iz ptujske vojašnice Dušana K\Tdra, učenci OS Mak-- sa Bračiča iz Cirkulan in pevski zbor KG P Ptuj. V občini Ormož so letos pri- pravili v počastitev dneva borca Janko Bezj3k, predsednik IS SO Ptuj je bil v Brezovcu slavnostni govornik Foto: I. Ciirai tradicionalno srečanje borcev in aktivistov, mladih in drugih ob- čanov, ki je bilo pri Tomažu. Na slovesnosti so odkrili spomenik NOB, ki so ga prestavili na ustreznejši prostor v neposredni bližini krajevne dvorane, kjer so tudi uredili okolje. Prestavitev spomenika so materialno podpr- li delavci Mercatorjevih TOZD Zarja in Ograd, kmetijski kombi- nat Ormož in KS Tomaž, ki jeAu- di prevzela spomenik v varstvo. Pri delu tako prestavitve spome- nika kot pri urejanju okolja so veliko pomagali tudi učenci OŠ Tomaž, mladina in borci. Danes spomenik z urejenim okoljem predstavlja skupaj s kulturno dvorano lepo kulturno središče v tej KS. Program proslave je obsegal tudi slovesno sejo skupščine ob- činske organizacije ZZB NOV Ormož, kjer je govoril njen pred- sednik Vlado Ožbold in podeli- tev priznanj (o tem poročamo posebej). • Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Ur. list SRS, št. 18/84) in 53. člena zakona o sistemu druž- benega planiranja in o družbenem planu SRS (Uradni list SRS št. 1/80) Izvršni svet Skupščine občine Ptuj objavlja javno razgrnitev osnutka dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 1. Osnutek dolgoročnega plana občine Ptuj za obdob- je 1986—2000, ki ga je izdelal Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje v sodelova- nju z Geodetskim zavodom Slovenije iz Ljubljane v mesecu maju 1985 in ki so ga zbori Skupščine občine Ptuj obravnavali, dne 27/6 in 1/7—1985, je javno raz- grnjen v času od 1/7 do 15/9—1985. 2. Osnutek dolgoročnega plana občine Ptuj za obdob- je 1986—2000 bo razgrnjen v prostorih Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje. Srbski trg 1, soba št. 9 ter bo na javni vpogled v urad- nih dneh. V času javne razgrnitve osnutka organizira Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje razpravo za krajevne skupnosti po dogovorjenem pro- gramu. 3- V času razgrnitve lahko k osnutku dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000 poda pri- pombe in predloge občan, organizacija združenega dela in druga samoupravna organizacija ali skupnost. Št.: 30-12/81-3 Datum: 1/7-1985 Predsednik lz\ršnega sveta SO Ptuj Janko BEZJAK 1. r 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 11. julij 1 d85 — Gobarska sezona na višku Lahko bi rekli, da se je z začetkom julija pričela tudi prava go. barska sezona, saj je izmenično deževno in toplo vreme v veliki merj vplivalo na rast gob in ostalih gozdnih sadežev. Vse to je seveda čutiti in predvsem opaziti tudi na ptujski tržnici, kjer branjevke ponujajo v glavnem lisičke in jurčke ter tu in tam kakšnega turka. Že sredi prejj. njega meseca pa so zaživela tudi odkupna mesta sirom ptujske obči" ne. V eno od teh, v trgovino Kmetovalec KZ Ptuj, smo se odpravili tu' di mi in k razgovoru povabili poslovodkinjo Štefko Pišek. Najprej nas je zanimalo, kakšne vrste gob odkupujejo in kdaj so pričeli z odkupom? »Odkupujemo le lisičke in prave gobe ali jurčke, z odkupom pa smo pričeli že 15. junija. Gobe odpremljamo naprej v Hmezad Za- lec« Kakšne so cene za kilogram? »Jurčke ali prave odkupujemo po 600 din za kilogram, lisičke pa po 900 din. Ljudje se čudijo kako to, da so lisičke dražje od jurčkov. Mislim, da je prav tako, saj je lisička boljšega okusa pa tudi bolj ob. stojna goba je od jurčka, poleg tega pa lisičk ne najedajo črvi. Po takšnih cenah odkupujejo gobe tudi v ostalih naših poslovalnicah na Destrniku, v Rogoznici, v Juršincih, Stopercah, Žetalah in še kje.« Koliko gob pa ste v te> poslovalnici že odkupili? »Od pričetka odkupa smo pri nas odpremili že prek 130 kg lisičk in le okoli 10 kg jurčkov. Treba je dodati, da smo imeli za jurčke ne- kaj časa še nižjo ceno — 400 din za kilogram.« Kako je z izplačilom, ali opravljate to takoj po prevzemu gob? »Da, denarne zneske izplačujemo vsaki stranki takoj po prevze- mu. Rada bi povabila vse gobarje, če imajo kaj viška in če si želijo prislužiti kakšen dinar, naj prinesejo gobe na naša odkupna mesta, kjer jih bomo z veseljem sprejeli.« Odpravili smo se tudi na ptujsko tržnico, kjer smo k razgovoru povabili branjevko Marijo Mihalič iz Grajenščaka ter jo povprašali po kakšnih cenah ponuja gobe? »Jaz prodajam lisičke in prave gobc.po 800 din za kilogram, po- samezne ženske pa prodajajo jurčke tudi po 1000 din, vse je odvisno od kvalitete. Manjše gobice so ponavadi dražje od večjih.« Če ni skrivnost, kje nabirate gobe? »Sploh nimam skrivnosti, gobe nabiram v gozdu, hahaha. Naj- več jih je v državnem gozdu na Grajenščaku, pa še kje. Najraje rastejo jurčki pod bukovjem in hrastovjem, lisičke pa v borovem gozdu. Dru- gih gob ne nabiram, ker jih ne poznam.« Ob koncu velja vse gobarje opozoriti na julijsko nevarnost. V tem času ponavadi prične rasti zloglasna in smrtno strupena zelena mušnica, zaradi katere je lani umrlo več oseb. Ce ste vnet gobar, bo bolje, da stopite do knjigarne in si kupite knjigo o gobah, kjer so ob- razložitve o posameznih gobah opremljene tudi z barvnimi fotografi- jami. Posebej si oglejte poglavje o strupenih gobah, sicer pa je bolje, če se držite načela: pobiraj in jej le tiste gobe, ki jih dobro poznaš! M. Ozmec Pri tehtanju gob v trgovini Kmetovalec. UsposaDijanje mladih teritorialcev -prostovoljcev Prejšnji teden je na Zg. Ložni- ci (občina Slovenska Bistrica) potekalo .6-dncvno usposabljanje šcstintric^setih mladih teritori^- ccv prostovoljcev. To so bili učenci in učenke, ki so končali osmi razred oziroma so srednje- šolci. Njihov tabor je bil na tam- kajšnji osnovni šoli in okolici. Prijavili so se lahko prek mladin- skih organizacij, med prijavljeni- mi pa so bili izbrani najbolj prid- ni. Komandant je bil Marjan Strehar, pomagala pa sta mu še zraven drugih An.drej Godec (ko- mandant 1. voda) in Jože Luiga- rič (komandant 2. voda). Uspo- sabljanje je potekalo v vojaškem redu, saj so že prvi dan dobili vsi svojo uniformo, orožje in drugo opremo. Imeli so tudi določen Vrnik in stenčas, katerega je pri- pravil mladinski aktiv. Dopoldan so hodili na terene, spoznavali in uporabljali orožje, imeli orientacijske vaje, skratka vse veščine, ki so povezane z vo- jaškim življenjem. Popoldneve so imeli, proste, kar so izkoristili za športhe in druge dejavnosti. Na voljo šo imeli tudi filme, kar je seveda pripomoglo k boljšemu razumevanju. Pri tem uspoi»abljanju je imela veliko vlogd OK ZSMS Sloven- ska Bistrica, ki je vseskozi poma- gala pri poteku in organizaciji idejnopolitičnih, ku^urnih in športnih dejavnostih. Mladince Mladinci teritorialci med praktično vajo. teritorialce so med njihovim vo- jaškim bivanjem na povabilo obiskali starši, da so spoznali po- tek njihovega usposabljanja, po- leg programa pa so bili pogošče- ni s pasuljem. Marjan Strehar o mladih teri- torialcih: »Mladi ljudje, ki so pripadnild enote teritorialne obrambe, imajo do tega področ- ja vfeč interesa, kar predstavlja več možnosti za njihovo življenj- sko usmeritev s šolanjem na vo- Komandant tabora Marjan Stre- har: »Mladim moramo omogočiti vključitev v enote teritorialne obrambe.« jaških akademijah. Zagotovo pa so najprimernejše osebe za rezer- vne vojaške starešine, ki naj bi sprejemale naloge v okviru teri- torialne obrambe.« Zadnji dan so imeli pohod na Osankarico, kjer so ob spomeni- ku imeli svečano zaobljubo. Predstavnik Zveze združenj bor- cev Maksim Peklar jim je govoril o NOB in Pohorskem bataljonu. Vsi udeleženci so bili zelo zado- voljni, saj so spoznali dosti stva- ri, ki so jim bile prej tuje, mogo- če pa bodo nekoč prav ti mladin- ci komandirji oddelkov, rezei-vne vojaške starešine ali po konča- nem vojaškem roku redni člani enot teritorialne obrambe. Tekst in foto: Samo Brbre V Ptuju imamo 13 taksistov z razvojem turizma, še pose- bej zdraviliškega, naraščajo po- trebe po prevozih. Taksi služba že sama po sebi sodi med dejav- nosti turističnega značaja in ji je potrebno posvetiti vso pozor- nost, natančneje podporo. Pod- pora se kaže tudi v lastni telefon- ski celici, ki je za sedaj ptujski taksisti nimajo. Trinajst taksistov, kolikor jih je sedaj v Ptuju, zaenkrat zado- stuje. O cenah in drugih proble- mih se taksisti dogovarjajo na zborih taksistov. Nujno pa bi jih bilo turistično izobraziti, saj so taksisti pogosto prvi, s katerimi so tujci v nekem mestu srečajo. Se na en problem opozarjajo ptujski taksisti — to je na ceno za prevoženi kilometer, ki glede na to, da imamo v občini še veli- ko makadamskih cest ne pokriva vseh stroškov. Ptujski taksisti se najpogosteje zadržujejo na avtobusni postaji. MG VREME ŠE KAR NAGAJA Proti Ptujskim toplicam se je zarotilo tudi vreme, noče in noče biti toplo. Tako letos toplice še niso imele večjega obiska. Nasprotno pa so zelo zadovolj- ni z obiskom v bungalovih, ki ^o skoraj vedno zasedeni, in z obiskom v campu, kjer je 50 stojišč in kjer lahko hkrati prebiva okrog 150 gostov. Da bi se gostje oziroma kopalci raje vračali, so že utečeno ponudbo dodat- no obogatili. Pomembna novost je tudi vitrina s turističnimi spominki. Skozi vso lansko sezono je toplice obiskalo 160 tisoč kopalcev. Sodeč po sedanjem, o večjem obisku letos ob koncu sezone ne bomo mogli govorili. Na obisk bodo vplivale tudi vstopnice, ki jih je kupilo združeno zdravstvo Mari- bor: 700 vstopnic, vsaka velja za deset kopanj, to je skupno 7000 kopanj. Te vstopnice bodo koristili tisti, ki so doslej prihajali na rehabilitacijsko plavanje v Fo'ntano, ki pa je prvega julija zaprla službo za medicinsko rehabilitacijo in se preselila v Splošno bolnišnico Maribor. S tem pa so bazen zaprli tudi za rekrea- cijo, saj gostinstvo samo ne zmore velikih Stroškov ogrevanja. Pri Certusu tudi obljubljajo, da bodo uvedli avtobus do toplic in tako pri- bližalj toplice vsem, ki so kopanja potrebni. 20. julija pa bo tako in tako znana tudi že nadaljnja usoda toplic, vsaj tak- šen dogovor so odgovorni sprejeli na pogovoru predstavnikov kmetijskega kombinata Ptuj in SOZD-a Emona, ki je bil 20. junija. MG Delo študentskega servisa v Ptuju zaživelo Na Titovem trgu v Ptuju, to- čneje v prostorih Kluba mladih že od 17. junija posluje enota študentskega servisa iz Maribo- ra, ki jo vodi študentka Alenka Valentin. Kakšen je odziv med ptujskimi dijaki in študenti in predvsem ali so jim zagotovili vsa željena dela, smo hoteli zve- deti. Alenka je ponudila takle odgovor: »Do sedaj bi na kratko lahko rekla, da je povpraševanje po de- lu precej večje od ponudbe. Tre- nutno so nam potrebe po delu posredovali iz Gorenja — tozd Poslovna oprema, iz Ptujskih to- plic, iz tozda Elektro F*tuj ter ne- kaj obrtnikov, ki so sicer zaposli- li že več dijakov. Sicer imamo v kartoteki servi- sa vpisanih že prek 80 dijakov — teh je največ, precej manj pa imamo vpisanih študentov. Seve- da pa je dela za te ali one prema- lo.« Po kakšnih delih pa iz delov- nih organizacij povprašujejo? »Za omenjene primere lahko povem konkretno. V toplicah so potrebovali prodajalce pijač, či- stilce prostorov, garderoberje ter pomočnike v kuhinji. V tozdu Elektro so potrebovali čistilce poslovnih prostorov, obrtniki pa zelo različno« Koliko pa lahko zaslužijo dija- ki in študentje? »Tudi to je zelo različno, odvi- sno za koliko časa in predvsem koliko ur dela imajo. Najnižja uma postavka za ^elo prek štu- dentskega servisa je 200 din. Glede na težavnost in strokov- nost dela pa je znesek navzgor neomejen.« Torej ste začeli z delom kar za- res, kajne? »Vsekakor. Dijaki in študentje so zelo zainteresirani za delo. Vsak želi nekaj zaslužiti, zato jih veliko prihaja po informacije. Ob vpisu dobi vsak člansko iz- kaznico, v kartoteko pa vpišemo kakšno delo želi opravljati.. Žal pa je v delovnih organiza- cijah in pri občinah še zmeraj- premajhno zanimanje za sodelo-. vanje z nami. za iskanje delav- cev. Poudariti moram, da lahko prijavi potrebo po kakršnemkoli delu vsak občan. Imamo primere za iskanje pomoči pri selitvah, za čiščenje stanovanj in stanovanj- skih hiš, pa za razne pomoči v gospodinjstvu. Nudimo in neko- V ptujskem študentskem servisu je vsak dan ži\ahno liko težje najdemo kakršnokoli delo in izvrševalce teh del. Ce se je komu tale trenutek porodila ideja, če potrebuje kak' šno pomoč pri delu, naj pokličf po telefonu na številko 773-110 Sicer pa smo v Klubu mladili vsak delavnik od 7. do 13. ure Se posebej bomo veseli povpra- ševanj po delavcih iz raznih de- lovnih organizacij in od obrtni' kov.« M.Ozme'^ TEDNIK — 11. julij 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 5 Slikarska kolonija »Gorca '85« Nedavno je bila zaključena na gorlu slikarska kolonija »Gorca •g5«, ki je delovala med 29. juni- jem in 5. julijem. Uspešnost ude- ležencev kolonije potrjuje izbor 31 del, razstavljenih v jedilnici hotela Poetovio na Ptuju. Letošnja slikarska kolonija, ki jo je ponovno priredila likovna sekcija DPD Svoboda na Ptuju, je je odvijala namesto na Gorci v Halozah, kot nekajkrat v zadnjih letih, tokrat v drugem delu Ha- loz, na Borlu. Motivov je bilo na voljo dovolj, ki jih je vneto kori- stilo devet udeležencev, med nji- mi: Vida Arhar Čopi iz Kopra, Nada Behek iz Tržiča. Tone Ci- merman iz Ljutomera, Marija Gregorc iz Ftuja, Branko Pun- gartnik iz Maribora, Ida Rebula iz Domžal, Rozina Šebetič iz Ptuja, Tomaž Šebrek iz Kranja in Tone Tomazin iz Jesenic. Kot gosta sta prihajala slikat tudi Bo- jan Lubaj in Julij Ošlovnik iz Ptuja. Mentorica kolonije je bila umetnostnostna zgodovinarka in etnolog dr. Štefka Cobelj. Iz te sestave so nastajale slike, pasteli, akvareli in številne risbe. Njihovi ustvarjalci so se podrejali pred- vsem zahtevam motivov, ki so se jim ponujali predvsem na Borlu in tudi v okoliških območjih, ce- lo pri Tomažu pri Ormožu ter vnašali v njih svoje slikarsko raz- položenje. Upoštevali so izrazito motivno lepoto navedenih krajev ter povezovali njeno vsebino v značilno kompozicijsko celoto. Vzporedno so spretno oživljali svoja dela s svežo barvitostjo in vnašali v njih živahne svetlobne kontraste. Iz razstavljenih del je razvid- no, da se izraža Vida Arhar Čopi slikarsko učinkovito, da se uve- ljavlja v olju in akvarelu, pred- vsem pa v pastelu. Subtilno obravnavani in globoko doživlje- ni so zlasti pastelf, ki jim ohranja avtorica svežino videnih elemen- tov ter mehkobo krajinskih in ar- hitekturnih oblik. Pri tem poka- zuje široko zanimanje za dobro izbrane motive, ki jih podreja svobodnemu slikarskemu občut- ku, neposrednosti potez in kon- trastov ter nežnemu koloritu. TržiČanka Nada -Sehek slika oljna platna ter se preizkuša v akvarelu in risbi. Pri tem upošte- va v oljnih slikah močne kontra- ste, pri akvarelu pa zvočno barvi- tost. Sicer je šele na začetku svo- je slikarske poti, ki si jo utira z učinkovitim posluhom za risbo, kar se odraža predvsem v portre- tih. Kljub temu bo treba še vloži- ti dosti napora za učinkovito in potrebno motivno ter barvno ravnovesje v vseh tehnikah, ki ne sme biti zgolj naključno. Za čisti kolorit je bil navdušen v koloniji tudi Tone Cimerman. V svoje kompozicije v olju vnaša s pestrimi toni oblikovne ele- mente, s čemer sugerira občutek za prostor, obenem pa živahno povezuje barvite krajine v har- monično celoto. Njegovi motivi so obravnavani zelo širokopote- zno, toda ne brez likovne logike. Prizadeva si, da povezuje smisel za kompozicijo z odnosi površin, kontrastov in posameznih deta- Ijev, predvsem pa barvitosti, ki tukaj v dobri meri prevladuje. Dela so predstavljena v hotelu Poetovio (foto Ciani) V olju in akvarelu se je preiz- kušala tudi tokrat Marija Gre- gorc. Ustvarila je nekaj zanimi- vih kompozicij, med njimi tudi grad Bori v olju, ki izstopa po čvrsti kompozicijski zasnovi in čisti barvitosti. Njeni akvareli so tudi sedaj lazurno slikani in pb- kazujejo občutek za obravnava- nje prostora, obenem pa izražajo željo za efektnim načinom izra- žanja in poglabljanja motivne vsebine. Vse to pospešuje vtis, da avtorici ne primanjkuje inventiv- nosti, morda le časa, da bi se in- tenzivnejše poglabljala v prakti- čne probleme, ki jih zahteva sli- kanje. Od vseh udeležencev kolonije je vložil največ entuzijazma v svoje oljne kompozicije Branko Pungartnik, ki je zapustil na n)ih vtis spontanosti in barvne sveži- ne. Njegova vsebinska kompo- nenta je zgrajena na trdni kom- pozicijski osnovi, ki je odraz ži- vahne likovne zamisli, vsebuje pa tematsko pestrost, barvno in- tenzivnost in oblikovno nepo- srednost. Koncentriral se je na krajine, pri tem pa se ne poslužu- je drugih elementov kot sočne barvitosti, toda v takem obsegu, ki ga lahko vidi le slikar. Zato so njegove ustvaritve odraz sponta- nega opažanja in sveže barvitosti tudi tedaj, ko vključuje v motive arhitekturo, ki jo modelira pasto- zno in odreja njeno fizionomijo barvno originalnejše. V monumentalnih in nepo- sredno podanih krajinah izraža Ida Rebula toplo barvitost. V tej koloniji jo je zanimala predvsem arhitektura borlskega gradu, ki jo je obravnavala občuteno, obe- nem pa izražala svoj slikarski temperament prizadevno in celo- vito. Tudi krajino Donačka gora, ki je nastala na Borlu, je opazo- vala avtorica skozi specifično prizmo. Pri tem pa ni zanemarila ostalih krajinskih značilnosti, ki obkrožajo motivno celoten kom- pleks in ga reševala v neobičajni barvni atmosferi z njej lastno do- slednostjo in enostavnostjo. Rozina Šebetič se pokazuje tu- di tokrat v sveži barvitosti, ki je značilna za njen način slikanja. Z živahnim zanimanjem se pove- zuje z živopisno gričevnato po- krajino in odkriva njene lastno- sti, ki vsebujejo dovolj kontra- stov in neposredno dojetih obču- tkov. V svobodnem zamahu oži- vlja poenostavljene oblike valo- vitega haloškega in slovenjegori- škega terena ter usmerja svoj in- teres na raznoliko barvitost, s či- mer posega v zmerno dramatiko in spontano obravnavanje svojih motivov. Najmlajšega udeleženca kolo- nije Tomaža Šebreka je navduši- la barva haloške zemlje, na kate- ri rastejo vinogradi. Sprejel jo je kot simbol in jo tako tudi obrav- naval. Zato se nanaša njegova vsebinska komponenta izključno na materializacijo tega fenome- na, ki mu je pomagal, da je izra- zil svoje oblikovne občutke v olj- ni tehniki. Svoja opažanja je komponiral na poseben način, predvsem pa se je trudil z oži- vljanjem in dramatiziranjem os- novnih vsebinskih oblik. Takšno razpoloženje mu je pomagalo, da je ustvaril kompozicije, ki vsebu- jejo sporočilo slikarjevih zamisli, njegovo oblikovno navdušenje, vzporedno pa ne skrivajo dvo- umljenja, ki navdaja avtorja, ko se znajde pred težko nalogo. Samo en dan je bival v koloni- ji Tone Tomazin, v razstavo pa vključil tri dela: eno starejše olje in dve razkošni krajini, ki ju je naslikal na Borlu z lazurnimi to- ni. Sicer na vseh delih uporablja te lastnosti, ki jih spretno preple- ta v širokih površinah in živahno razporeja v resno vsebinsko komponento. Slikane površine so nekoliko barvno pridušene, si- cer pa spretno razčlenjene in spontano poudarjene s svetlejši- mi potezami čopiča, kar je brez dvoma odraz slikarjeve vizije in smisla za realno obravnavanje motivne stvarnosti. Med razstavljalci je tudi slikar Julij Ošlovnik, ki je spremljal de- lo kolonije po svojih časovnih zmožnostih. Vso pozornost je po- svetil motivom z borlskega tere- na in njegovega širšega območja. V svoje akvarele je vključil po- sebne idilične in motivne lastno- sti, kar spada sicer v slikarjevo ustvarjalno uveljavljanje. Obrav- naval je tudi staro lokalno arhi- tekturo ter oživljal njene oblike in okolico z značilno zvočno bar- vitostjo. Zato so njegovi akvareli tudi tokrat odraz dobrega motiv- nega izbora in plemenitega kolo- rističnega bogastva. Prepojeni so s posebno likovno dramatiko, ki je podana sveže in neposredno, predvsem brez vsiljevanja in pa- tosa. Iz vsega tega je razvidno, da so si prizadevali udeleženci kolo- nije ves teden, da kar se da naj- boljše izrabijo čas, ki so ga imeli na voljo za slikanje. To so potr- dili tudi s številnimi deli, ki so nastala med tem časom, izbor kvalitetnejših pa je predstavljen na razstavi kolonije. Zasluge za vse to ima predvsem Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Haloški biser, ki je nudil kot pokrovitelj udeležencem kolonije letos že če- trtič glavne pogoje za delo, obe- nem pa tudi prostor za razsta- vljanje. Člani ptujske likovne sekcije pri DPD Svoboda, ki so organizirali kolonijo, se najto- plejše zahvaljujejo TOZD-u Ha- loški biser za izredno razumeva- nje. Temu se vsekakor pridružu- jejo tudi udeleženci slikarji, ki so si zelo prizadevali, da ne izneve- rijo organizatorjev in ne pokrovi- teljev. Nekateri so bili prvič na Borlu in odnesli so najboljše vti- se iz stikov s kraji in ljudmi. Prav tako želimo, da dobijo najboljše vtise tudi obiskovalci razstave udeležencev kolonije, ki bo traja- la v hotelu Poetovio do konca ju- •'j^- Dr. ŠteiTca Cobelj IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Alojzu Kasimiru \n njegovi ženi Tereziji Stary se je najstarej- ši sin Luigi rodil 18. aprila 1881. Družina je stanovala nasproti Male kasarne v bližini Spehastih vrat, ki so takrat še zapirala se- verni del mesta. Luigijeva babica po materi- ni strani je imela pekarno. Babi- ca je ovdovela že dolgo pred Lui- gijevim rojstvom. Njen rod je izviral iz Dalmacije, pisali so se GrS- nitz. Luigijev dedek po materini strani, pisal se je Stary, je bil pek a je rad tudi slikal in pesnil. V mladih letih je svoji nevesti poklanjal bi- dermajerske sličice z verzi. Luigi Kasimir jih omenja v spominih na mladost, ki jih je zabeležil Heinz Schiittler in so izšli na Dunaju leta 1944. V bližini Staryjeve pekarije je živel in delal lončar Maister, na drugo stran ozke ulice, ki se je vzpenjala proti grajskemu obzidju pa sta bila stanovanje in delavnica mizarja Kratzerja. Okrogli stolp ob vzhodnem koncu obzidja je Kratzer uporabljal za skladišče. V njem je bilo vedno polno lesnih ostankov, ki jih je mizar ostružil v piramide, mali Luigi pa je iz njih sestavljal hišice. (Podatki so povzeti po Heinz Schuttler: Luigi Kasimir, Dunaj, 1944) Marjeta Ciglenečki Luigi Kasimir: iJBgartborgasse (zdaj Lackova alica) v Ptvfi, barvna ra- diranka, 1933. Lmetnik je s pogledom zajel alico, ki je je zaključil s pročeljem Dajčmaoove fai^, pred katerim se belo riše Florijanov spome- nik, za Djim pa se dviga mogočni mestni stolp. V ozadju je videti še del gradu, na desni pa ulico zapira zdaj podrta Velika kasarna. Grafiko hrani Pokrajinski muzej Ptuj (inv. štv. G 514 g) in je razstavljena v mu- z^ski galeriji. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP štev. F 1731. Foto Mišo Koltak 1982. franc fideršek delegat naee zgodba o aktivistih v letu 1945 5^ Tako razmišljujoč je prišel Nace na sedež vaške straže, da hi se s kornandirjem podrobneje pogovoril glede organizacije mitinga, zago- tovitve varnosti na veselici in sploh za pomoč pri izvajanju nalog. Va- ške stražarje so takrat tudi s pridom uporabljali za kurirske posle, če je bilo treba sklicati odbornike OF, sekretarje ZSM in obvestiti tega ali onega kmeta za izpolnitev kake obveznosti. Tako so se tudi takrat dogovorili, da za naslednje jutro skličejo v Žetalah skupni sestanek sekretarjev krajevnih odborov OF, vse sekretarje ZSM in sekretarke SPZZ (Slovenske protifašistične ženske zveze). V tem se je iz okraja pripeljal na motornem kolesu kurir z nujnim obvestilom za Načeta, da je naslednje jutro ob 6. uri izredna seja OK KPS, za tem pa še seja okrajnega odbora OF. Zaradi tega so namera- van sestanek sklicali za popoldne, saj se bo do takrat Nace že lahko Vrnil s Ptuja. Medtem so mu namreč priskrbeli »službeno« kolo, ki so 8a začasno zasegli enemu takih, ki je bil preveč vnet za Nemce. Ne bi se namreč spodobilo, da bi tako ugledni predstavnik okraja, kot je po- slal Nace, moral hoditi peš na Ptuj. Sam namreč kolesa ni imel, saj ga i y tistih hribovitih Kočicah ni potreboval, ravnotežje na biciklu pa se ] je vseeno že prej naučil držati. Za nujno službeno vožnjo je bilo moč \ "»obilizirati tudi kakega lastnika konja s kolesljem, vendar je s kole-i som človek prišel hitreje kam kot pa s konjsko vprego. Tako je Nace tisto noč prespal v 2etalah in se naslednje jutro ob svitu napotil na Ptuj. Zamuditi ni smel, za vsako minuto zamude je 'ahko od sekretarja dobil opomin. Seja okrajnega komiteja KPS je bila že na novem sedežu v manj- ši vili ob Grajeni. Tovariš Simon je najprej pozdravil Ado Krivic in Povedal, da je CK KPS njo imenoval za sekretarko KP in da bo prev- zela tudi posle sekretarja okrajnega odbora OF, sam pa bo prevzel J^aloge na področju gospodarstva. Potem so si porazdelili še ostale l^nkcije v vodstvu komiteja. Od prešnjih tovarišev sta ostala še Lju- '^o, odgovoren za kadre in agitprop m Marko kot vojni referent. Tovariš Ljubo je nato predstavil Adi organizacijsko stanje KP v okraju, kjer je delovalo pet celic s 23 člani in 10 kandidati. Izmed kandidatov so štiri tovariše takoj sprejeli v članstvo, pet tovarišic in tovarišev pa so predlagali za kandidate. Ker v samem Ptuju še ni bilo nobene celice KP, so sklenili, daje to treba takoj ustanoviti, vanjo pa vključiti sposobne in naši stvari predane ljudi, ki delajo v mestnem odboru OF. Tovarišica Gozdana, ki je prišla na Ptuj iz okrožja, je prevzela Skoj in tudi poročala, da je v okraju 27 grup s 146 člani. Potem so se še dogovorili o sestavi novega okrajnega odbora OF, ker je precej to- varišev odšlo drugam. Za dva odseka pa trenutno niso našli kadrov- ske rešitve. Za kaj več na seji komiteja ni bilo časa, ker je ura potekla in ob sedmih je že bila sklicana seja okrajnega odbora OF, zato so vsi udeleženci seje OK KPS odšli na to sejo. Na seji okrajnega odbora OF so potem praktično uresničili to, za kar so se prej dogovorili na komiteju. Dodatno so vsi člani plenuma morali še poročati o delovanju krajevnih odborov OF, tudi Nace o svojih iz gornjih Haloz. Na podlagi tega so dali usmeritve za nadalj- nje delo, zlasti še pri širitvi masovnih političnih organizacij, poleg OF še mladina, ženska zveza in Rdeči križ. Posebno skrb pa je treba na- menjati socialnemu skrbstvu. Popoldne se je Nace vrnil s kolesom v Žetale. Prenesel je veliko nalog, ki jih je dobil in za katere je slišal na okraju, takoj na sekretar- je krajevnih odborov in mladine. Predvsem pa so podrobneje govorili o pripravi in izvedbi mitinga v počastitev osvoboditve. Sklenili so, da bo miting v nedeljo, 20. maja popoldne po večemicah, to je nekako pol petih. Na mitingu bo govoril tudi član okrožnega odbora O F iz Maribora — Jože Lampret, nekoč kaplan v Žetalah, potem partizan in verski referent 14. divizije, s katero je prišel na politično delo v svo- jo rodno Štajersko. Novico so udeleženci sestanka sprejeli s posebnim zadovolj- stvom in ocenili, da bo to vplivalo tudi na večjo udeležbo. Največ ča- sa so porabili za dogovor, kdo in po kaki ceni bo točil po mitingu vi- no. Dekleta so obljubila, da bodo doma spekle vsaj po en kolač kru- ha, za meso bo poskrbel mesar Žerak, da bo to meso primemo pripra- vljeno pa nekdanji gostilničar Svenšek. Domov v Peklačo se je Nace vračal peš. Potrebno je menjati sraj- co, se pogovoriti o delu, po potrebi svetovati. Se sreča, da ima tako delavno in razumevajočo ženo, pridne hčerke, sicer bi mu kmetija propadla. Skrbelo ga je, kako bo naprej. Ondan so ženo na sestanku Kočičljani izvolili za sekretarko SPŽZ, hčerko v odbor ZMS. Kako bosta delali doma, če bosta morali hoditi na sestanke, če pa ne bosta hodili, če ne bosta delali, bo to sramota zanj. Kako naj druge prepri- čuje, jih priganja k delu, če svojih najbližjih ne zna Potem so mu misli prešle na mladino v Žetalah, na pripravljenost deklet pomagati in sodelovati, kjer je potrebno. Žal so to dekleta iz centra in okoliških zaselkov. O marsikateri so govorili, da je hodila z nemškimi vojaki, očetje od nekaterih so bili »blokfirerji«, »blokhel- ferji« ali nosilci kakih drugih funkcij v nacističnem sistemu »firer- stva«. Ni sicer prav, da so z okupatorj m sodelovali, toda zločina ni napravil nobeden, zato tudi ne bi smeli sedaj odbijati njihovih otrok, če želijo sodelovati. Ob tem razmišljanju je nekako prišel do spoznanja, da je na vasi le nekaj takih družin, ki jim je že nekako v rodovini, da so občinski odborniki, cerkveni ključarji in drugi možje na vasi. Ali ni tudi pri teh dekletih neka prirojena težnja po uveljavljanju. Dekleta iz obrobnih zaselkov, ki so že delovala v ilegalnih odborih ZMS, so preveč odda- ljena, kar jim otežuje delo, pa tudi sposobna niso tako in ne vajena se sukati v boljši družbi. Eno je skuhati sestradanim borcem žgance, jim oprati in zakrpati perilo, pa tudi nesti kam pošto, material, čisto nekaj drugega pa je pripraviti miting, kulturni program, okrasitev, pogosti- tev. .. Škoda, da ni doma fantov, ki so bili v partizanih in so tako neoporečni, pa tudi onih, ki so bili mobilizirani v JA. Če bi bili ti do- ma, bi bilo delo mladine mnogo lažje organizirati. Sedaj je pač treba računati s tem, kar je doma in je pripravljeno delati. Bolj bi bilo treba pritegniti fante — invalide iz nemške vojske, ki so vojno končali že pred uradnim koncem. Zlasti Šimperski, Sardinski, Zagajski, Pušenč- ki bi bili sposobni pa so nekako preveč zadržani, zagrenjeni... Tako je razmišljal Nace vso uro in pol dolgo pot do doma in razmišljal, ka- ko prenesti čimveč obveznosti na mlade ljudi, ki se jih bo bolj dalo usmerjati kot pa stare trmoglavce. SREČANJE Z UČENCI Za miting v nedeljo je bilo vse pripravljeno. Ta nedelja, 20. maj, je bila za Žetale še posebno praznična. Prvič po več letih je bila maša spet v farni cerkvi, iz izgnanstva na Hrvaškem se je vrnil kaplan Vo- grinec, svojci so dobivali vse več pisem od svojih sinov, ki so jih imeli za pogrešane in so sedaj sporočali, da so se s Peto prekomorsko vrnili v domovino, jo pomagali osvobajati in sedaj varujejo Trst. Za po- poldne pa je bil napovedan še miting^in Veselica ter srečanje s kapla- nom, ki je pred devetimi leti odšelai^^tal. Delegat okrožnega (Jf- odbora iz Maribora župnik Jože Lampret seje pripeljal v Žetale nekoliko prej. Rad bi se bil z znanci izpred ne- kaj let še malo pogovoril, kajti takoj po mitingu je moral odpotovati. Čakali so nanj kot na govornika tudi še na nekem drugem mitingu. Se nadaljuje 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 11. juHj 1985 — TEDNIK Dober den po naši stori navodi. Gnes sen malo bojše volje, saj nan vremenoslovci obetajo malo boj topel julij. Saj je tudi zodji cajt, ke bi nan malo švic po ritnen žlebi daj teka, drgačik se nede naša zlota pšeni- čka zezorila. Saj vete kak provi tisti pregovor: Kamen na kamen palača, zrno do zrna pogača . . . Saj, saj, palače smo še v naši družbi kar pridno gradili, samo pri krušnih no drugih zadevah smo se boj nazaj držah. Če bi vse tiste dinare, ki smo jili v zidovje vzidali v pridelovanje hrane na- menil, te bi lehko vejki izvozniki tote dobrine bili. Zdaj pa je pre poleg vseh naših njiv najboj rodovitna žitnica luka Koper. Saj vete, kaj s ten mislin: v luki Koper namreč uvoženo pšenico no druge stvari »žanjemo.« To prejšji petek gdo sen van jaz toto pismo pisa, kmetijci še nesmo vedli kejko bomo za kilo pšenice dobili. Pjebi to je trgovino no tržno planirano gospodarstvo, če nišče v naši lubi domovini ne ve zračunati, kejko je kila ' pšenice vredna. Potli pa itak velja tisti pregovor: navali narode, kdo da i več, kdo da manj, nazodjo pa itak kmetijci najmanj dobimo no si vsi dru- j gi vreče no blagajne punijo. Jaj, jaj, čudno je to čudno, če se niti pri kruš- i nih zadevah nemremo pobojšati. \ 1 Drgačik pa letos tudi na našen Suhen bregi pšenice lepo obetajo. Sa-^^ mo, da bi še pred točo vse fkuper poželi, saj človik nikol ne ve gdo lehko ledeni mlatiči pridejo no brez kombajnov žetev opravijo. S Polenšaka mi sporočajo, da bodo meli tradicionalni praznik žetve z razstavo kruha, pe- civa no pogoč, v soboto 20. no v nedelo 21. julija. Tudi jaz bon se prijava, ke bon ženkije klepa no srpe brusa. Saj vete kak to gre, da se srp kleple — klep, klep, klep, če še je na polovjoki kaj moker čep, da se z vinom su- ho grlo namoči, potli pa tak vreze, ke se že na njivi štejejo koloči. Dosti za gnes. Srečno, dobro se mejte, pijte no jejte, pa delati ne po- zobte, saj brez dela nega jela. Vaš požeti Lujzek • PRVI KOMBAJN NA DRAVSKEM POUU Kombajn z lastnikom Milanom Kirbišom Na poljih okrog Lovrenca in bližnjih vasi smo bili priča prvemu kombajnu na Dravskem polju. Pr\'i snopi so padli pod strojem zavid- ljivih let, upravlja pa ga Milan Kirbiš. Stroj je star kar osemindvajset let, dela pa brezhibno. Ob veliki količini vseh vrst žit je potrebno, da kombajni požanjejo tudi v zasebnem sektorju in tako izpolnjujejo plan. Zato je sedaj lepo videti kombajne, kako »neusmiljeno« žanje- jo. Med njimi je kombajn Milana Kirbiša, ki bo ob dobrem vzdrževa- nju nedvomno delal še dolgo časa. , . Danilo Klanjšek Gradnja šole napreduje o osnovni šoli Lovrenc na Dravskem polju je bilo že veliko po- vedanega. Nekateri skeptiki niso verjeli v besedo, da šola bo. Kot ka- že pa bo v kar se da najhitrejšem času šola služila svojemu pravemu namenu, tako da bodo osnovnošolčki le dočakali pouk v modernih, predvsem pa novih in varnih učilnicah. Pred nedavnim je bilo videti samo temelje, danes pa je del šole že pod streho. Tekst in foto: Danilo Klanjšek Gt^daja šole hitro napreduje Soliden obisk na začetku kopalne sezone Tudi za jeklene konjičke je dovolj prostora Kopališče v Kidričevem privlači Odprto kopališče v Kidričevem je zelo pri- ljubljena točka, saj v času poletne vročine nudi rekreacijo in oddih velikemu številu lju- di. Trije različni bazeni, igrišče za mini golf, rusko kegljišče, igrišči za odbojko in košarko ter pestra gostinska ponudba so že sami po sebi dovolj velika vaba za še tako izbirčnega gosta. Zraven je še urejen parkirni prostor. Zadnjo junijsko nedeljo je bilo v kopališču Kidričevo okrog tisoč kopalcev, ki so prišli iz raznih krajev, kljub temu da vreme ni bilo najbolj ugodno. Ker je vse povezano z lepim vremenom, bo število kopalcev gotovo še večje. Tekst in foto: Danilo Klajnšeki LEP PRIMER HUMANOSTI BOLNIKOV IN MEDICINSKEGA OSEBJA. Zahvala za pomoč Kot težki ledvični bolnik se že drugo leto kontinuirano zdravim v Centru za hemodializo v Ptuju. Sem prihajam vsaki drugi dan iz Va- raždina. Nedavno me je zadela velika nesreča. Medtem ko sem bil v Ptuju, rni je v Varaždinu zgorelo stanovanje z vso opremo. Požar je povzročila eksplozija televizorja. Bolniki, s katerimi se skupaj zdravimo, in medicinsko osebje Centra so takoj, ko so slišali za mojo nesrečo, med seboj zbrali denar in mi ga dali kot pomoč. Zato se jim prek Tednika skupaj z družino zahvaljujem za pomoč, za ganljiv primer humanosti! Ivan Premužič Tome Janušiča 1 Varaždin Na razpotju Junij. Vsega je konec. Sedim in premišljujem, kako bo potem, ko ne bom več tukaj, ko bom nekje daleč vstran med novimi prijatelji. Ali si bom morda še kdaj zaželela nazaj? Osem let je mimo — osem majev sem preživela v tej šoli, osem najlepših. Skoraj ne morem verjeti, da je tudi tisti zadnji, osmi, že za menoj. Kako se naj človek kar nenadoma poslovi od vsega tistega, kar si je v osmih letih prilastil, kako naj pozabi svoje sošolce in prijatelje, ki so mu bili najdražji, o katerih je vedel vse, kar jih teži. Zdi se mi, kot da še poslednjič sedim na vlaku. Skupaj smo vsi žalostni, ker vemo, da bo kmalu tu tudi zadnja postaja, na kateri bo treba izstopiti in se izgu- biti v množici. Ostale bodo slike, pisma, podpisi, skromna darilca. Nekaj neiz- povedanega pa bo ostalo tudi v srcu. Slika se lahko raztrga, podpis zbledi, pi- smo izgubimo ali zavržemo. Toda tisto, kar smo čutili drug do drugega, bo osta- lo v spominu za vedno. Nihče nam tega ne more vzeti, to bo ostalo naša trajna last. Navezani smo drug na drugega in težki so dnevi, ko nismo skupaj. Toliko skrivnosti si moramo še zaupati, toliko lepega povedati. Dolga je pot, da najdeš pravega prijatelja, ki ti želi tudi ostati prijatelj. Mogoče več nikoli ne bom sreča- la takšnih prijateljic, kot jih imamo sedaj. Takšnih, ki zvedo za vse moje skrite misli in bolečine, takšnih, ki me razumejo. Tračnice — vlak — množica — piš- čalka. Ali se bomo še kdaj dobili skupaj? Težko je slovo na zadnji postaji. Bojimo se zadnje postaje, ker vemo, da nam bo vzela dosti lepega, dosti nečesa, kar nam veliko pomeni. Osem let smo se »vozili na tem vlaku« in iskali prijatelje, zdaj pa neusmiljeno drvimo na zad- njo postajo. Zunaj je sonce, v nas pa nevihta, piha močan veter, ki nas hoče raz- družiti. Se zadnjič si gledamo v oči in si hočemo vsakega posebej vtisniti v spo- min. Še zadnjič se vozimo po teh tračnicah, v mislih pa samo prisluškujemo, kdaj se bo zaslišal žvižg na zadnji postaji. Vlak se bo ustavil in vsakdo od nas bo prestopil na drugega. Nekateri pa bodo ostali kar na postaji. Tako si jaz predstavljam razpotje, kateremu se naglo približujem. Slovo bo težko, pretežko. Se bodo vozili vlaki, še bodo drveli proti zadnji postaji. Vendar sem prepričana, da bo za vse potnike na zadnji postaji slovo enako težko kot je v teh dneh za nas. Vesna VAJSBAHER, 8/a, OS Franc Osojnik, Ptuj Most — za kvalitetnejše življenje v krajevni skupnosti Dornava, natančneje v njenem naselju Me- zgovci, bodo v nedeljo, 21. julija, praznovali. Ob tej priložnosti bodo namenu predali novozgrajeni betonski most v Mezgovcih, ki so ga pred dvema letoma zaprli za ves promet zaradi dotrajanosti. Po tem dogodku so o tem problemu govorili na vseh zborih krajanov, nato pa' so ga uvrstili v referendumski program v obdobju 1986 -1990. Kot je povedal Alojz Mikša, predsednik sveta KS Dornava, so h gradnji pristopili spomladi, za reševanje pa porabili vsa razpoložljiva sredstva in sile. K financiranju so poleg krajevne skupnosti pritegnili še vodno gospodarstvo, KK Ptuj — tozd Ptujsko polje, sklad za po- speševanje kmetijstva in skupnost za ceste. Gradnja je veljala 12 mili- jonov dinarjev, krajevna skupnost pa je iz sredstev samoprispevka prispevala 3,5 milijona dinarjev, skoraj 900 tisoč dinarjev pa so s po- sebnimi pogodbami zbrali krajani Mezgove. Svečani sklep — torej otvoritev mostu bo v nedeljo ob 15. uri po- poldan. Za to priložnost se v krajevni skupnosti, posebej še v Me- zgovcih, skrbno pripravljajo. Sodeč po tem bo to pravi ljudski praz- nik s petjem in folkloro ter prikazom starih običajev, stare mehaniza- cije in najnovejših kmetijskih strojev. Kosce in grabljice pripravlja na nastop marljivi Martin Cajnko. MG ANKETA - POČITNICE Nekateri učenci naše šole so mi zaupali, kje bodo letos preživeli poletne počitnice: — Počitnice bom preživel pri teti. — Počitnice bom preživela kar doma. — Počitnice bom preživela pri stricu v Mariboru. — Kar doma s starši. — Če bom odličen, bom šel na počitnice, če ne, pa bom kar do- ma. — Nekaj časa bom doma, nekaj časa pa v Domžalah pri sestri. — Doma ali pri sestri. — Doma; hodila bom v toplice s prijatelji. — Ostal bom doma. — Sel bom v Ljubstavo in v Maribor. — Grem na morje zraven tete. — Ostala bom doma. Bo kar držalo: »Ljubo doma, kdor ga ima.« SONJA PERNEK 7. RAZRED OŠ LESKOVEC PRI PTUJU V spomin Jožetu Krajncu iz Cirkulan V začetku maja so se številni borci, sosedje in znanci na poko- pališču v Cirkulanah poslednjič poslovili od svojega tovariša in prijatelja JOŽETA KRAJNCA. Njegova življenjska pot proletarca in borca za pravičnejši družbeni red je bila izredno težks Njegov življenjepis iz predvojnega in med- vojnega obdobja je kot napet kri- minalni roman, le da številni na- peti trenutki, dogodki polni groze, niso piod pisateljeve fantazije, temveč njegova resnična doživetja. Njemu v spomin objavljamo nekaj njegovih pretresljivih doživetij. Jože Krajnc je bil rojen 13. fe- bruarja 1910 v Brezovcu pri Cir- kulanah. Mala kmetija ni dajala toliko, da bi se na njej lahko pre- življalo pet otrok. Sel se je učit za krojač-, a je moral biti bolj hlapec kot vajenec, potem se je preživljal kot gradbeni delavec. Sodeloval je v štrajku, spet brez- poselnost in priložnostne zapo- slitve. Leta 1935 seje na Gorenj- skem seznanil s proletarskim pi- sateljem Tonetom Cufarjem, ki ga je tudi navdušil za komuni- zem, postal je delavski zaupnik. Leta 1937 je KP mobilizirala prostovoljce za Španijo. Javil se je in z njim še pet tovarišev. Pri- šli so do Splita, od tam so jih prepeljali na otok Brač, kjer se je zbralo 154 prostovoljcev, ki so čakali na ladjo. Toda bili so iz- sdani, polovila jih je policija. Po- tem zapori od Splita do Zagreba in Ljubljane. Leta 1938 se je za- poslil v Kranju, še pred okupaci- jo postal član KP in po okupaciji začel s tovariši organizirati od- por. Sodeloval v raznih akcijah, bil poškodovan in se pred zasle- dovalci umaknil z ženo in otro- kom v svoje rodne Haloze. Toda ni ušel gestapovcem. Ujeli so ga, potem zapori in mučenja v Ptuju, Mariboru, Celju, Celovcu in Be- gunjah. Dolžili so ga, da je sode- loval pri likvidaciji gestapovca in pri drugih partizanskih akcijah. Niso mu tega mogli dokazati, za- to so ga marca 1942 skupaj s 70 sotrpini poslali v taborišče Dac- hau. Težko je v nekaj stavkih pove- dati, kaj vse je v tem taborišču in v njegovih okoliških delcviščih doživel in pretrpel. Na njem so delali medicinske poizkuse, z la- stno krvjo je moral hraniti ko- marje, ki so prenašali malarijo. vendar je ostal živ, prebolel ma- larijo in bil poslan v delovni del taborišča. Tu se je vse dneve do konca vojne srečeval s smrtjo in neizmernim trpljenjem. Za ilu- stracijo nekaj odlomkov iz njego- vega življenjepisa: »Odgnali so nas najprej v ko- palnico. Tam sem videl na betonu ležati nad 40 ljudi. Bili so izčrpa- ni, da niso mogli hodili niti govori- ti. Bili so goli, polni ran. po telesih sledovi krvi in človeškega blata. Te ljudi smo morali znositi v kopalni- co, kaj je bilo potem z njimi, ne vem.« »Mlademu Rusu .su potisnili v usta in grlo cev in ga s tem ranili, da je začel bruhati kri. Akcijo je vodil kriminalec Fric, ki se je izda- jal za revirskega zdravnika. Ker krvavenja niso mogli ustaviti, je ta Fric šel s šivanko in nitjo nad Ru- sa tako, da mu je pod žile na vratu zabadal šivanko in žilo prevezal z nitjo, češ, da bo na ta način usta- vil krvavitev. Toda čez kake pol ure je Rus v strahotnih bolečinah umrl.« Njegov življenjepis je en sam opis takih in podobnih prizorov in doživetij v posameznih ko- mandah, delavnicah in v tabori- ščih, vse do 29. aprila 1945, ko so taborišče osvobodili Amerikanci. Kot pripadniki drugih narodno- sti, so v taborišču ustanovili Ju- goslovanski komite in začeli iz- dajati svoj časnik »Dachauski poročevalec«. Pri tem je med drugim zapisal: »Neki dan sem si ogledal kre- matorij in plinsko celico. Pred kre- matorijem sem videl zloženih kot drva okoli 2 tisoč trupel, pravih okostnjakov. Med temi mrtvimi je bil tudi moj brat Franc, ki je tik pred koncem umrl od izčrpanosti. Vse te mrtve so morali potem do- mačini pokopati na pokopališču in to posamič. Na železniški postaji sem videl na stranskem tiru kom- pozicijo vlaka, okoli 30 vagonov. Vagoni so bili odprti, polni okost- njakov — mrličev. kar so Ameri- kanci. med njimi je bila tudi žen- ska, snemali na filmski trak«. Vse to je doživel in videl Jože Krajnc. Mnogim srečnim na- ključjem in lastni iznajdljivosti gre zahvala, da se je junija 1945 živ vrnil v domovino in potem še dolgo pomagal pri njeni obnovi in graditvi. Slava njegovemu spominu! TEDNIK-^^1"«'^ »85 LITERARNA STRAN - 7 Ludvik Cvetko Lepo je biti kmet Lepo je danes kmetovati, lepo je biti kmet, njivo je lepo orati. z znojem, žulji kruh pridelovati. Lepo je biti kmet, če zemljo znaš ljubiti, če pošteno znaš živeti, res lepo je, če si kmet! \ Ludvik Cvetko Rekla si, da prideš Rekla si, da prideš, ko bo sneg skopnel, ko pomlad spet pride, ko bo gozd ozelenel. Sneg že zdavnaj je skopnel, pomlad v deželo je prišla, gozd je že ozelenel, le tebe še vedno ni, to v srcu me boli. Ti si kriva moje tuge, mojih solz v očeh, srčno rano si mi zadala, ker obljube nisi se držala. Ludvik Cvetko Plamen ljubezni Včeraj kakor iskra si v pepelu tlela danes si kot plamen zagorela. v srcu ti zapelo, se roža razcvetela, oko od sreče se zrosilo. ^ i Danes prvič sem poljub ti dal, j danes prvič te na ples peljal, \ nenadoma ti osvojil srce \ in zanetil drobne iskrice. Zanetil svetle, vroče iskrice, da iz njih ljubezni plamen zagori, ki ga moč pogasiti ni, zato v srcu vedno naj gori! Marija Lovrenčič Bela hiša Bela hiša tam na vasi, hiša moje mladosti, skriti so spomini, ko pri materi smo bili. Ona čuva naše tajne, ko smo še otroci bili, skrivali se okoli gmajne, kje so časi mladih dni. Bela hiša nas še vabi, vabi nas še mati vse, radi bi pri njej ostali pa moramo nazaj. Marija Lovrenčič Domovina Zemlja naša naj ostane zemlja naših je rodov trdna tla so kakor kamen kjer živi slovanski rod. V državi samoupravni živi rod naš bratski zemlja naša mati prava biser je Balkana. Domovina mati mila mati bratskih narodov ti ne boš nas zapustila varno ti nam kaži pot. Tu smo zbrani kakor brati v zvezni Jugoslaviji ohrani vse nas draga mati domovina Titova. Marija Lovrenčič Mladi brigadirji Mladi brigadirji smo v nove čase plovemo, za nami je vedrina, pred nami novi dan, zapojmo pesem si, iz naših grl se naj glasi: Graditelji smo naše domovine mlade, vihtijo kramp, lopate krepke naše roke mlade, ko ceste, vodovod grade. Ludvik Cvetko Še pomnite, prijatelji še pomnite prijatelji, kako takrat je bilo lepo, ko na večer na vasi smo dekletom smo prepevali. Še pomnile prijatelji kako je bilo lepo, ko smo pod staro lipo sladko vinci pili, vesele pesmi peli in dobro se imeli. Še pomnite prijatelji, kako takrat je bilo. ko z ostrimi smo kosami na travnikih kosili, nam dekleta južno so prinesla, se z njimi šalili veselo in v senci se hladili. Marija Lovrenčič Na razpotju Na razpotju za vasjo, ko sva se srečala, sva vse vezi pretrgala in vsak svojo pot odšla. Za njim sem še pogledala, to iskra zadnje je ljubezni bila. Zbogom dragi, zares sem le ljubila, in zdaj sem te izgubila. Le pojdi daleč vstran, da te ne videm več, le pojdi daleč proč, da te ne srečam več. Od tebe nimam nič, zato ne vračaj se. Je drugi prišel že, me poljubil in osrečil Je. V piramido zložena drva in suhljad, pripravljena za kns v počastitev Dneva mladosti v Zetalab Foto: J. Bračlč Pesem je utrip srca v Dornavi živi Ludvik Cvetko, ki se včasih skriva pod psevdoni- mom Liikarski pesnik. Obiskali sva ga z namenom, da ga pred- staviva javnosti. Pogovor je bil živahen, nekaj od tega sva zabe- ležili. Ludvik Cvetko — Liikarski pes- nik Naselje Dornava je precej raz- sežno, v katerem delu živiš? »Hja, živim v samem centru Domave, še bolj natančno pove- dano v »ulici psov«. Kdaj si začel pesnikovati? »Ni še tako dolgo od tega, septembra lani.« Komu si posvetil prvo pesem? »Sliši se bolj čudno, nobeni kaki skrivni ljubezni, temveč je pesem imela naslov Prleški kme- tic, to tudi dovolj zgovorno pove — komu je bila namenjena. No,, potem so se začeli počasi nabira-1 ti, list za listom, popisan z ver-] zi.« j Kdaj pa uspeš sestavljati ver-i ze, kovati pesmi, saj je na pode-: zelju vedno dovolj drugega dela? »Če ti čas ne dopušča, si ga pač moraš vzeti, ko mi pride kaj na misel, se ustavim kar sredi de- la. Več pesmi sem skoval kar na gnoju!« Nič čudnega, saj je že Ivan Cankar nekje zapisal, da najlep- še cvetice rastejo na gnoju. O čem največ pesnikuješ? »Rad opevam svojo rodno vas, delo, pa tudi ljubezenske in rodoljubne pesmi. Kar štirideset se jih je že nabralo.« Kako dolgo misliš še pesniko- vati in kakšne so tvoje želje glede objave? Pisal bom tako dolgo, dokler se mi bodo pesmi oglašale. Če se ti pesem oglasi v srcu, zareže v misli, jo pač moraš napisati. Do- slej so mi jih že nekaj objavili v Tedniku in v Kmečkem glasu. Moja velika želja je, da bi v Ted- niku kdaj objavili vso mojo zbir- ko pod naslovom VESELI LO- KAR.« Zaželimo mu veliko iispehov pri njegovem pesnikovanju in tu- di to, da bi se mu izpolnjila želja glede objave zbirke! Spraševali sta Nevenka Hočevar in N. D Žalostni spomini na Ripač pri Biliaču Ob 40-letnici osvoboditve se spominjam, kako so fašistični krvoloki leta 1941 vzdrli v naše kraje, jih pustošili in trpinčili slovenski narod, ropali in selili. Ti dogodki so mi ostali v neizbrisnem spominu. Bilo je 12. julija, ko je tudi v naše stanova- nje stopil škorenj hitlerjeve policije. Vzeti smo smeli s seboj le najnujnejše. Odpeljali so nas v Slavonsko Požego, odkoder so nas vo- zili na vse strani. Bili smo dodeljeni za Bihač. Od tam so nas peljali v čaršijo v Ripaču pri Bihaču. Razdeli- li so nas na tri strani, v Lohovo selo, Pritoko, nekaj nas je pa ostalo v Ripaču. Sonce je ogrevalo in zlatilo vrhove bosan- skih planin, v naših srcih je vladala čudna tesnoba. Iskali smo si na pusti njivi vsak svo- jo prtljago, kamor so nam jo zmetali ustaši. Vlak se je vrnil nazaj v Bihač. Ni bilo dolgo, kak teden po našem priho- du, ko se je ta na pogled mirna čaršija spre- menila v prizorišče grozot. Ripač se je napol- nil z ustaškimi zločinci. Morili in ropali so pri pravoslavnih družinah. F*remožnejši so bi- li prvi. Za umor je zadostovalo, da je bil pra- voslavec. Prvi teden po našem prihodu se je oglasil v Ripaču pri izseljencih pravoslavni kmet s polno košaro steklenic in rekel: »Ženske, ka- tere imate otroke, pridite si po mleko.« Rekel je še: »Ne bojte se Štajerci, ko mi pospravi- mo pšenico, takrat bo vsak kmet iz naše vasi vsak teden dal za vas hleb kruha.« Čez dva dni so jih ustaški zločinci začeli masovno klati in pobijati. Ostali moški, ki so še imeli srečo so pobegnili v gozdove. Na po- lje ni smel nihče več, ženske, ki so se pojavile na polju, da bi pospravile pridelek, so morale zbežati, ker se je vsula nanje svinčena toča. Tako niso mogli niti zase, kaj še le za nas, pripraviti knjha. V Ripaču je živel tudi posestnik Petrovič. Imel je ženo in osem otrok. Najprej so odpe- ljali njega in ga ustrelili, drugi dan so odpe- ljali še ženo in otroke. Odgnali so še ovce, skratka vso živino in pobrali vse kar je bilo pri hiši. Ženo in najstarejšo hčerko, bilo ji je šestnajst let, so zvezali z žico, mučili in na- zadnje ustrelili. Otroke pa so pustili čez dva dni domov v popolnoma prazno domačijo. Tega prizora ne bom nikoli pozabila. Otro- ci so se vračali domov plahi, lačni, izmučeni. Bili so zaprti dva dni v skladišču železa brez vsake hrane. Bili so skoraj sami fantki. Naj- starejša deklica je bila stara kakih 11 let, ta jim je nadomeščala mamo. Dveletni otrok se ji je držal za krilce, nekaj mesecev starega bratca pa je nosila v povoju na rokah. Vojaki rezervisti so odpirali svoje torbe in delili otrokom skorjice kruha, da so si leti to- lažili glad. Ob pogledu na uboge malčke, z očmi polnimi strahu, je slehernemu človeku strepetalo srce, le ustaške zverine so se veseli- le nad tem, česar ne bi mogel storiti noben normalen človek. Sivo nebo je viselo nad planinami, kakor da hoče sprejeti uboge malčke v svoj objem. Tudi našemu sosedu trgovcu niso prizanesli. Imena se ne spominjam več. Vem samo to, da so ga klicali Luka. Nekega jutra me je prebudil pretresljiv krik sosede. Vstala sem in stopila k oknu. Vi- dela sem, da se v njenem stanovanju spreha- jajo ustaši in da sin Svetozar beži proti Uni za njim je bežal tudi oče Luka. Žena je ostala sama doma s 13-letno Branko in malo Dani- co. Čez kako uro sta se vrnila mož in sin: »Nikomur nisem nič storil, ne bom se skri- val.« Prijeli so jih in vrgli v skladišče smrti. Popoldan sem stala pri oknu in videla, da Svetozar gleda mene in na domače d\orišče, vedela sem, da želi mamo. Poklicala sem jo, prišla je k oknu. Izročil ji je vse kar sta imela z očetom pri sebi: »Sedaj nas bodo preiskali, pobrali nam bodo vse kar imamo pri sebi. Odnesite domov.« Popoldne so ju med dru- gimi odpeljali na strelišče. Bilo jih je 28 ne- dolžnih ljudi, opotekali so sc pod udarci s puškinimi kopiti. Branka je pritekla k nam in kričala; »Ate- ka peljejo in Svetozarja na streljanje. Prosim, zadržite mamo, skočiti hoče v Uno.« Tisti trenutek je Branka planila skozi vrata se oklenila maminega pasu in kričala: »Mama kaj delaš? Nisi še sama, mene in malo Dani- co imaš.« Žena v svojem obupu ni poznala nikogar več. Hotela se je osvoboditi svoje hčerke, ki se je je trdovratno oklepala. Ustaša ta grozen prizor ni prizadel. To so izdajale njegove prezirljive oči. Pograbil je ženo in jo surovo podrl na tla. Naše izseljenke so ji po- magale vstati in jo odvedle v stanovanje. Tam so jo še dolgo tolažile. Dogodek me je pretresel, šele čez čas sem opazila, da že dolgo stojim in vsa trepečem. Živci so mi popolnoma popustili. Drugi dan mi je žena povedala, da mož in Svetozar ni- sta prvi žrtvi. Najprej so ji ustaši ubili sina gimnazijca, nato hčerko, zeta in njunega tri- mesečnega otroka. Dejala je, da tega ne more več prenesti. Čez čas so odpeljali še njo in hčerko. Zvedela sem, da so jih sunili v pre- pad. Ko se spominjam teh dni se mi zdi, da vse ponovno doživljam. Ripač je bila mala čaršija. Obsegala je prib ližno velikost ptujskega parka. Zato smo bili priče vsem grozotam, ki so se dogajale iz dneva v dan. Ko so poklali premožnejše pra- voslavce so začeli kar po vrsti. V začetku so zbirali vse moške in jih brez zaslišanja in sodbe morili. Ko so ostali videli, kaj se godi z njimi, so zbežali v gozdove predno so jih ujeli. Doma so ostale le žene otroci in starčki. Ustašev ni motilo, da ni bilo mož. Masovno so zbirali otroke, starčke in žene, ki so si morali zavezati na paličico koš- ček bele rute in jo tako nositi pred ustaši, ki so ponosno korakali z naperjenimi puškami in govorili, da so se jim partizani predali. Žalostno je bilo gledati sključene in osive- le starčke. V eni roki je držal na paličici zave- zano krpo, v drugi je imel palico, da se je la- žje premikal Se bolj žalostno je bilo gledati male predšolske otroke, ki so jih skupno z mamicami vred vrgli v skladišče smrti. Kdor je prišel v skladišče, za tega ni bilo več pomo- či. Predpoldan so jih nabrali, zvečer so jih po- strelili, da je bilo spet prostora za druge. Do- mačije, iz katerih so odpeljali ljudi, so oropa- li in požgali. Strašno je bilo poslušati tuljenje psov, ki so jih ti ustaški krvoloki pustili kar pripete zraven gorečih hiš. Pravoslavne vasi so se spremenile v goreča polja. Ti, ki so odšli v gozdove, videli, da jim go- rijo domovi, niso več mirovali. Razkopavali so ceste, železniške proge, podirali telefonske drogove. Začel se je boj. Konec prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 11. julij 1985 - TEDNIK USPEHI PRVE IZMENE Na splošno lahko prvo izmeno letošnje akcije, točneje delo 164 brigadirjev in brigadirk. ocenimo kot zelo uspešno. Kljub šestim de- ževnim dnevom so od 10. junija do vključno 5. julija opravili skoraj vso planirano delo. Na območju krajevne skupnosti Destrnik so izko- pali okoli 3.500 m jarka za sekundarni vodovod, položili cevi in jarek tudi zasipali. To je le 300 m manj, kot je bilo za prvo izmeno predvi- deno. Sest izgubljenih delovnih dni zaradi dežja so poleg rednega de- la brigadirji z maksimalnim naporom skoraj v celoti nadoknadili. Naj omenimo samo veliko skupno udarniško akcijo, na kateri so eno prejšnjih sobot skupaj krajani Destrnika izkopali blizu700 m jarka, pa izredne udarniške popoldanske akcije, delo na praznični dan ob 4. juliju — dnevu borca, pa delo na trasi namesto predvidenega obrambnega dneva. Vse to je pripomoglo k temu, da so brigadirji sko- rajda v celoti nadoknadili izgubljene dneve zaradi slabega vremena. V povprečju so dnevno normo presegali za 35 odstotkov, kar je glede na izredno težak teren pohvale vredno. Ne smemo pozabiti, da so brigadirjem morali priskočiti na pomoč delavci komunalne skupi- ne s kompresorji, saj je bilo predvsem v samem centru Destrnika več skalnatih samic. In če pogledamo delovno uspešnost posameznih bri- gad: brigada Ljubijski rudar iz Prijedora je v povprečju presegala normo za 54 odstotkov, brigada 11. oktomvri iz Kumanovega za 31 odstotkov, brigada Pobratena mesta iz Celja, v kateri so sodelovali tu- di brigadirji iz Cuprije in Doboja, je v povprečju presegala normo za 27 odstotkov, brigada Mita Vukosavljev iz Pančeva pa za okoli 26 od- stotkov. Celoten učinek izmene je bil tako več kot zadovoljiv. Brigadirji so za 4,5 km vodovodnega jarka izmetali prek 3 tisoč kubičih metrov težke lapornate in ilovnate slovenskogoriške zemlje, za kar so porabili blizu 12 tisoč efektivnih delovnih ur, oziroma prek 15.600 norma de- lovnih ur. Podobno delu na trasi so tudi rezultati na področju interesnih dejavnosti zelo dobri. Vse štiri brigade so za vse to prejele najvišje priznanje Trak akcije, brigado Ljubijski Rudar iz Prijedora pa so kot najuspešnejšo predlagali za zvezno priznanje Veljka Vlahoviča. Na petkovi skupščini izmene in na sobotni dopoldanski sloves- nosti ob zaključku prve izmene so posebej poudarili sodelovanje kra- janov z območja Destrnika, ki so se tokrat izkazali nad vsemi pričako- vanji. Ne samo, da so brigadirjem med delom prinašali dobrote iz do- mače kuhinje in kleti, tudi sami so vsaj ob svojih hišah pomagali pri izkopu jarka, da ne omenjamo ene najuspešnejših udarniških akcij v soboto, 22. junija, ko je sodelovalo celo več domačinov kot brigadir- jev. Vodstvo akcije je zato izročilo posebna priznanja KS Destrnik ter najprizadevnejšima družbeno političnima delavcema Francu Simeno- vu — predsedniku sveta in Antonu Kovačecu, tajniku KS Destrnik. Poglejmo na kratko še dogajanja s kulturnega in športnega življe- nja brigadirjev prve izmene. Na igrišču ob OŠ dr. Franja Žgeča v Dor- navi so se odvijala srečanja v malem nogometu, košarki in odbojki. Pa ne samo med posameznimi brigadami, ampak tudi z domačimi mladinci in pionirji iz OŠ Hoče. Tudi kulturno področje je spodbuja- lo brigadirje pri njihovem delu. Ob večerih so posamezne brigade pri- rejale kulturne večere z nastopi svojih brigadirjev, vsi skupaj pa so si ogledali nekaj zanimivih predstav gledaliških umetnikov, posebej pa so se razveselili ob tabornih ognjih, ob laznih zabavnih prireditvah, kot so šaljive brigadirske poroke, izbira miss naselja in podobno. Tu- di na mladinskih poletnih srečanjih Ptuj 85 so brigadirji večkrat sode- lovali, skratka zares pestro življenje so imeli, prepleteno z delom, športom in zabavo. Sobotno slovo prve izmene je bilo za večino brigadirjev težko, zato so si pred odhodom posameznih avtobusov izmenjali naslove; obje- mi, stiski rok, pa tudi solze so bili priča konca prve izmene. Potem so vsi skupaj naglas zapeli in med sabo pomešani zaplesali kolo: Srbi, Makedonci, Hrvati, Slovenci, Bosanci. Objeti med sabo so vzklikali: TKO TO KAŽE, TKO TO LAŽE. SVI SMO BRACA MI i Kdo to pravi, kdo to laže, vsi mi smo bratje! In prav gotovo jih je v tem pre- pričanju v mnogočem potrdila udeležba na letošnji akciji Slovenske gorice. Tako je bilo v prvi izmeni, tako bo v drugi in tretji in v vseh izme- nah letošnjega in vsakega brigadirskega poletja. V nedeljo dopoldne so prispeli v brigadirsko naselje v Dornavo že brigadirji druge izme- ne. Prišli so iz občinske konference Ljubljana-Center, iz vojaške gim- nazije Franc Rozman-Stane, iz Kovina pri Beogradu iz Arilja in po- sebna specializirana brigada Rdečega križa Slovenije, ki bo delala po svojem prilagojenem programu. Vsi ostali brigadirji pa so že v pone- deljek zjutraj zarili svoje krampe in lopate na območju KS Benedikt v lenarški občini, kjer bodo kopali vso drugo izmeno. mi BRIGADIRJI Informator omladinske radne brigade »Ljubijski rudar« Prijedor Šta je postignuto na saveznoj omladinskoj radnoj akciji »Slovenske gorice '85« U naselju brigadira Savezne Omladinske radne akcije »Slovenske gorice« u Domavi sve je u znaku očekivanja kraja prve smjene ZMDA »Slovenske gorice«. U toku je druga sedmica druge dekade prve smjene ove akci- je. (Tekst je pisan 2. 7. 1985.). Brigadirima i dalje posao otežava Ijoše vrijeme. Pored četi- ri kišna dana u prvoj dekadi, koji su pojeli oko 3500 dobrovoljnih radnih sati, u drugoj dekadi su bila (do sada) još dva kišna dana. Da bi se nadoknadilo propušteno, brigadiri su na Skupštini prve smjene Savezne Omla- dinske radne akcije »Slovenske gorice« doni- jeli odluku da brigadiri i brigadirke izadu na trasu i u subotu, 29. 6. 1985. godine, te da se radi i praznik. Dan borca, 4. juli. Za sada bri- gadirima je još ostalo još oko kilometar neu- skopanog kanala, koji bi oni trebali iskopati do kraja smjene (još tri radna dana). Naselje Omladinska radna brigada »Ljubijski rudar« napušta u subotu, 6. 7. 1985. godine u prije- podnevnim satima. Brigadiri i brigadirke ove rane brigade su i u drugoj dekadi postigli odlične rezultate. Oboren je rekord smene. On sada iznosi okruglo 200 %. Pored ovih re- zultata, ostvarene su nornft od 180 %, 182 %, 151 % i 142 %. Jedan dan su brigade radile za zajedničku normu, koja je iznosila 82 %. U naselju se održavaju i razna sportska takmičenja. Održana su medubrigadna pr- venstva u malom fudbalu, košarci i gadanju vazdušnom puškom. U malom fudbalu i ga- danju vazdušnom puškom prvo mesto je os- vojila ORB »Zbratimljeni gradobi«. U košar- ci je prvo mjesto osvojila ORB »Ljubijski ru- dar«, koja je osvojila treče mjesto u gadanju vazdušnom puškom, a četvrto mjesto u ma- lom fudbalu. Još je ostalo da se sadrži medu- brigadno takmičenje u odbojci. Brigadiri na- še brigade ovdje očekuju dobre rezultate. Sto se tiče kulturno-zabavnog života u na- selju Omladinskih radnih brigada u Domavi došlo je do odredenih poboljšanja. U odnosu na prvu dekadu Savezne omladinske radne akcije »Slovenske gorice« kulturno-zabavni život je bogatiji za koncerte Marka Breclja, bivšeg člana grupe »Buldožer«, te koncer grupe »Epitaf«. Oba dva koncerta su održa- na pod vedrim nebom u Ptuju. Pored toga su brigadiri bili na nastupu plesne grupe iz Lju- bljane. Na naseljskoj bini gostovao je madio- ničar, hipnozer i telepatista Jozephino, koji je prisutnim brigadirima i brigadirkama po- kazao svoju vještinu u izvodenju trikova, te i telepatije (koja se odnosila na čitanje riječi ispisanih na papiru i zapakovanih u kovertu). Prisutnim gledaocirfta Josephino nije prezen* tovao svoje znanje, bolje reči vještinu, u izvo- denju hipnoze, zbog, kako reče sam madioni- čar, opasnosti da se neki brigadir ošteti u to- ku izvodenja seanse na mentalnom planu. Nepomenuo je da bi možda mogao i drugi put da dode medu brigadire u Doraavu za vrijeme prve smjene i pokaže kakav je hipno- zer, ali po svoj prilici da se ta mogučnost ne- če ostvariti, jer se bliži kraj smjene. Ako je u pitanju kulturno-zabavni pro- gram koji sami brigadiri pripremaju, onda se i tu došlo do odredenih poboljšanja u drugoj dekadi u odnosu na prvu dekadu Savezne Omladinske radne akcije »Slovenske gorice« ovdje u Domavi. Održano je i jedno brigadir- sko veče (zajedničko) u Ptuju u parku kraj Drave. Pored ovog brigadirskog večera, odr- žano je i brigadirsko veče Omladinske radne brigade »Zbratimljeni gradovi«, te još jedno zajedničko brigadirsko veče u naselju. Ako končano sumiramo rezultate sa trase i u društvenim aktivnostima, što se tiče Omla- dinske radne brigade »ljubiljški rudar« iz Prijedora, njenim radom možemo biti potpu- no zadovoljni. Ako naglasimo da su u prvoj dekadi bili najbolji kako u radnim, tako i u društvenim aktivnostima, i ako se zna da su u drugoj dekadi prve smjene Savezne Omladin- ske radne akcije »Slovenske gorice« postigli još i više, možemo imati uvid u pravo stanje stvari u ovoj brigadi i u ovom naselju. Briga- da »Ljubijski rudar« iz Prijedora je došla sa namjerama, da se bez nekakvih ostro nazna- čenih ciljeva druži i radi sa ostalim brigada- ma na akciji. Što se tiče rada, rezultati su po- znati. Tu su brigadiri ove brigade čak i preba- cili plan, omogučivši svojoj brigadi da kon- kuriše za dobijanje najvišeg Saveznog prizna- nja kojeg jedna Omladinska radna brigada može da dobije — plakete »Veljko Vlaho- vič«. Ako uzmemo u obzir, da su za proteklih mjesec dana brigadiri iz Kumanova, Prijedo- ra, Celja, Doboja, Čuprije i Dolova (Panče- vo) djelili zajedno i dobro i zlo, i da za sve to vrijeme nije bilo nikakvih problema u nase- lju, i to da se očekuje provala oblaka iz kojeg treba da poteknu brigadirske suze na rastan- ku, dovoljno govori o tome kakvo je bilo dru- ženje na ZMD.A »Slovenske gorice '85« u pr- voj smjeni, ovdje u Dornavi. Brigadiri očekuju kraj smjene. Svi če usko- ro kučama bogatiji za jedno brigadirsko Ije- to, koji žulj, koju ljubav. Nakon akcije ostače doživljaji i dogadaji koji če ostati u dragom sječanju svakog brigadira, koji če ih rado pri- čati u društvu. Tako je bilo i tako če biti. Sve do idučeg Ijeta i nove akcije ... TEDNIK - 11-julij 1985 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 ATLETSKI KLUB PTUJ Kritični toni na skupščini člani atletskega kluba Ptuj so svojo redno skupščino, bila je 18. junija, zastavili precej kritično. S tem so želeli poživiti delo in spodbuditi odpravo ugotovljenih napak in pomanjkljivosti. Tekmovalci in tekmovalke te- ga kluba dosegajo dobre rezulta- te in uvrstitve na republiških in. zveznih tekmovanjih ter so medi športniki in športnicami ptujske; občine stalno pri vrhu. To potr- jujejo tudi vsakoletne proglasitve najboljših. Na skupščini niso iz- postavljali dosežkov, saj pravijo, da so ti stalno vidni v sredstvih javnega obveščanja, z rezultati so pač vedno v ospredju. Raje so kritično ocenili doseženo in se- danje stanje. Ob koncu so ugoto- vili, da je bila takšna usmeritev skupščine pravilna, to ugotovitev pa po nekaj tednih potrjuje tudi delo na stadionu. Na osnovi ugotovljenega med delom in razprave so sprejeli ne- kaj ukrepov za izboljšanje stanja. Tako bodo izboljšali administra- tivno delo, ki ga je v takšnih klu- bih precej (prijave, odjave, licen- ce, zdravniški pregledi, prevozi, obračuni in podobno). Med naj- pomembnejše naloge sodi okre- pitev strokovnega kadra. Tu so precej »tanki« in nujno bo pove- čati število trenerjev in vadite- ljev, da bo delo kakovostnejše in po skupinah (začetniki, srednji del, vrhunski atleti — posamez- niki). Hkrati bodo od članov upravnega odbora zahtevali več resnosti in zavzetosti pri delu, od vsega članstva pa boljšo discipli- no — tu bodo precej ostri, kar je vredno posnemanja. Izboljšali bodo tudi opremljenost, poskusi- li urediti razmere v sodniškem zboru (boljša koordinacija) in več pozornosti posvetili članarini in organiziranju tekmovanj v Ptuju. V razpravi so precej kritičnih namenili vzdrževanju opreme in naprav na stadionu, ki ob močni zasedenosti in uporabi ni ravno najboljše. Podobno menijo tudi za vrednotenje športov, so za podporo kakovostnega dela. Sli- šali smo tudi mnenja, da bi se v klubu morali bolj specializirati v discipline, za katere so v Ptuju ustrezni pogoji (skoki in teki na dolge proge). Tudi atleti so obravnavali delo na osnovnih in srednjih šolah. Na nekaterih os- novnih šolah v atletiko vlagajo veliko (primer je osnovna šola Tone Žnidarič) in to se obrestu- je. V republiški zvezi je v minu- lem obdobju močno odjeknila zmaga mladih atletov OS Tone Žnidarič v republiškem finalu šolskih športnih društev, ki je bi- lo v Tolminu. Na srednjih šolah je slabše. Na skupščini so se dogovorili, da še v tem letu izvedejo precej odgovornih nalog. Menijo, da bodo s skupnimi močmi uspeli. Prihodnji mesec pa nameravajo v F*tuju izvesti republiško prven- stvo v mnogobojih. 1. kotar DRAVA-PAPIRNICAR 10:9 (4:1, i;4) ZMAGOVALCA SO ODLOČILE ENAJSTMETROVKE Nogometaši in vodstvo Drave se bodo kvalifi- kacijskega srečanja za obstanek v območni članski ligi gotovo še dolgo spominjali, saj je bilo napeto in negotovo do konca. Ptujčani so imeli nekoliko več sreče in s precejšnjimi zaslugami vratarja Maj- cenoviča ostali v območni ligi. Gremo lepo po vr- sti! Prvo srečanje je bilo prejšnjo sredo v Ptuju. Pred 400 gledalci so bili domačini boljši in zaslu- ženo zmagali s 4:1 (2:0). Zraven štirih zadetkov so zamudili vrsto čistih priložnosti, kar bi se jim sko- raj maščevalo. Za Dravo sta bila po dvakrat uspe- šna Hvaleč in Ljubeč, za goste pa Ribič (znižal je na 2:1). Srečanje je vodil Ilešič iz Maribora, ki je v 65. minuti izključil kapetana gostujoče ekipe KJju- čevška (ugovarjanje po dosojeni enajstmetrovki). Čeprav je Drava nasprotnika nadigrala, po sreča- nju med ljubitelji nogometa ni bilo velikega nav- dušenja. Ptujčani so si sicer priigrali tri zadetke prednosti, vendar ljubitelji niso pozabili, da je Pa- pimičar v Radečah zabil igralcem Središča kar lest zadetkov. Povratno srečanje v nedeljo v Radečah je bilo zelo razburljivo. Domačini so povedli z 2:0, do uspeha jim je manjkal še en zadetek oziroma zma- ga s 3 :0. Vendar se je zgodilo podobno kot na pr- vem srečanju v Ptuju. Dravi je uspel eden izmed napadov in Mihelič je znižal na 1:2. V drugem pol- času so domačini dosegli še dva zadetka in sreča- nje se je v regularnem delu končalo z rezultatom 4:1, torej istim kot prvo v Ptuju. Pristopili so k izvajanju enajstmetrovk. V prvi seriji so bili razen Hvalca vsi igralci Drave uspe- šni, rešil pa jih je vratar Majcenovič, ki je ubranil zadnji strel domačinov (žoga je zadela stativo). V naslednji seriji (izločilni sistem) je takoj v začetku prišlo do odločitve. Prvi izvajalec je bil vratar Dra- ve in to uspešen. Ptujčani so povedli z 10:9. Maj- cenovič je nato ubranil strel domačega igralca in to je pomenilo končno zmago Drave ter seveda ve- liko olajšanje za igralce in vodstvo. Za Dravo so v kvalifikacijskem srečanju nasto- pili Majcenovič, Potočnik, Kmetec, Kralj, Kodrič, Strelec, Smigoc, Glažar, Tement, Korošec, Arte- njak, Hvaleč, Malek, Ljubeč, Rimele in Mihelič. Dravi je z veliko mero športne sreče uspelo ostati v območni ligi, čeprav pred in med prven- stvom niso računali, da bi se na tak način reševali izpada. Gotovo bo to dobra šola za prihodnje se- zone. 1. kotar ABSOLUTNO PRVENSTVO SRS V ATLETIKI Drugo mesto Hedvike Korošak v Novi Gorici je bilo absolutno prvenstvo Slovenije, na katerem je bilo tudi dokaj številčno zastopstvo atletskega kluba Ptuj. Najbolj- ša uvrstitev in tudi rezultat je uspel Hedviki Korošak v skoku v dalji- no. S 531 centimetri (novi osebni rekord) je osvojila drugo mesto pri članicah, čeprav je še mlajša mladinka. Na četrto mesto so se uvrstili Odon Planinšek v troskoku (13,94 m) in štafeti 4 krat 400 metrov, moška (Horvat, Zebec, Dimov- ski, Krabonja) in ženska (Osojnik, Meglic, Vidovič, Korošak). Peto mesto je osvojila moška štafeta 4 krat 100 metrov. Na šesto mesto so se uvrstili Vilma Osojnik v teku na 1500 metrov, Boris Krabonja v te- ku na 400 metrov, Kristijan Kovač v skoku v višino, Mirko Vindiš v teku na 5000 metrov in ženska štafeta 4 krat 100 metrov. Stanko Ze- bec je bil v teku na 400 metrov z ovirami deveti. Tekmovalci in tekmo- valke AK Ptuj so dosegli zelo solidne rezultate, čeprav je bilo zastop- stvo okrnjeno, saj nista nastopili Marija Šešerko in Sonja Pajenk, ki sta poškodovani. V soboto in nedeljo pa je pred mladimi atleti in atletinjami nova velika preizkušnja, državno prvenstvo za mladinske kategorije v Po- stojni in Celju. I. k. VVITOMARCIH NOČNI TURNIR v dneh, ko se odvijajo številne zabavne in športne prireditve, ko je pravzaprav čas za razne veselice, so se člani kluba malega nogome- ta iz Vitomarc odločili za organizacijo tretjega tradicionalnega nočne- ga turnirja v malem nogometu. Ta bo to soboto, 13. julija, na igrišču ob osnovni šoli v Vitomarcih, pričeli pa ga bodo ob devetnajstih z žre- banjem parov. Posamezne ekipe se bodo lahko prijavile uro pred pri- četkom, prijavnina pa je tri tisočake. Tudi nagrade so zelo zanimive. Vitomarčani ponujajo tudi možnost kampiranja, obljubljajo pa dobro glasbo, da o domači pijači in jedači ne govorimo. Če vas zanimajo po- drobnejše informacije v zvezi z omenjenim turnirjem, lahko pokličete enega od organizatorjev, Jožeta Bračka na telefon 797-039! — OM ROKOMET Prvenstvo se bo začelo 7. in 8. septembra v soboto so v Ljubljani na sejah li- ga odborov vseh republiških lig dolo- čili pare za prihodnjo sezono, sprejeli nekaj novih pravil in se dogovorili, da bodo s prvenstvom v vseh ligah za- čeli 7. in 8. septembra. v prvi republiški ligi bodo s tega območja nastopale le članice Drave, saj se je Ormož po neuspehu Šoštanja v kvalifikacijah za uvrstitev v drugo zvezno ligo preselil v drugo republi- ško ligo — vzhod, kjer bodo tekmo- vali tudi člani Velike Nedelje in Dra- ve. Članice Drave bodo v prvem kolu gostovale in sicer se bodo v Mariboru pomerile z domačim Branikom. V RK Drava so bogatejši še za dva pokala, ki so ju dobili za prvi mesti članic in mladincev v svojih ligah. l.k. Pokal Slovenskih goric športno društvo »Slovenske gori- ce« Grlinci—Juršinci se pripravlja na veliki nočni turnir v malem nogome- tu. Začeli ga bodo v soboto, 20. julija, ob 18. uri na igrišču v Juršincih. Za najboljše ekipe so pripravili nagrade in pokale. 1. k. Rekreacija prek dopustniških dni Vreme se je ustalilo. Toplo je. Na vrsti je izletništvo. Umikamo se v nepokvarjeno naravo, sledimo lovcem, gozdarjem in rdeče-rumeni markaciji evropskih peš poti. Najlepše pa je, če se napotimo na izlet, turo, »vandranje« v krogu družine ali prijetne tovarišije in se odločimo za cilj, kjer sprehod združimo s kopanjem, zabavno, športno rekreativno dejavnostjo, obiranjem češenj. Planinske poti v visokogorju so še nevarne. Snežišča in zasneženi preho- di §e preže. Na ture se odpravimo v nižje predele, pa zato v vame gore, kjer najdemo dovolj mikavnosti in treninga za vrhunec planinske sezone. V mesecu juliju lahko rečemo, da se skoraj polovice domovine preseli ob morje, jezera, bregove rek in kopali- ške bazene. Vode se ogrevajo, zrak je vedno bolj topel, nas pa mika, da bi čim prej dobili lepo poriavelo polt. Za- čel se je čas dopustov, čas kopanja. Torej vam želim veli- ko sonca in kopanja. Seveda je vse to premalo za našo aktivno ali polaktivno rekreacijo. Vzemimo v roke Co- operja ali kakega drugega športnomedicinskega avtorja. Kmalu bomo opazili, da nas od kopanja vabi k plavanju, k vztrajnostnemu plavanju, k aerobnemu treniranju, ki ima vpliv na srce in ožilje. Opozoril nas bo tudi na to, da je treba poletni dopust izrabiti dejavno tudi v drugih po- gledih. Ne samo sonce, voda in zrak, ampak tudi košarka, odbojka, mali nogomet, tenis, namizni tenis, veslanje, ja- dranje na deski, omejitev pri hrani in pijači, ples, ogledo- vanje znamenitosti, taborjenje, narava — to je bogastvo sodobnega turizma, ki nam vrača zdravje, bogati prosti čas, prinaša zadovoljstvo. ZB Izboljšati strokovno in organizacijsko delo KOŠARKA V košarkarskem klubu Ptuj so praktično sklenili izvedbo srednjeročnega programa 1981 — 1985. V minuli tekmovalni sezoni so v različnh ligah tekmovali s petimi ekipami (člani, članice, mladinci, mladinke in kadeti). Poudarjajo, da 'je bil osnovni problem po- manjkanje vadbenih prostorov. Kaže da bo temu res tako, saj so na skupščini kluba, bila je sredi junija, poudarili, da so prostorski problemi večji od finančnih. Obslabših raz- merah za vadbo (gre za malo število terminov v telovadnici Mladika) jim je nekoliko opeša- la tudi zagnanost do amaterskega dela, saj tu-' di v tem klubu večino opravi peščica entuzi- jastov. Ne glede na prej omenjeno pa so z doseže- nimi rezultati zadovoljni. Tako so zadovoljni z uveljavitvijo košarke med občani in na šo- lah ter z vključevanjem mlajših igralcev in igralk v članski ekipi. Pionirke so v republi- škem festivalu košarke dosegle delitev petega do desetega mesta, kadeti so četrti v medob- činski ligi, mladinci so se uvrstili v republi- ško ligo in osvojili šesto mesto, v republiško ligo so se uvrstile tudi mladinke, članice so v enotni drugi republiški ligi osvojile drugo mesto, člani pa najprej v prvi republiški ligi deveto, nato pa so tekmovali v vzhodni sku- pini druge republiške lige. Na skupščini so ugotovili, da je pri osnovnošolski košarki storjen korak nazaj Najboljše sodelovanje je 2 osnovno šolo Olga Meglic, podobno pa bi radi dosegli tudi na drugih ptujskih osnovnih šolah. Kot je poudaril predsednik kluba Marjan Goznik, so si v minulem obdobju na- brali precej izkušenj in obetov za boljše delo in rezultate v prihodnjem obdobju. Program za letos je praktično samo nada- ljevanje pred leti sprejetih usmeritev. Dodali pa so, da morajo delo zastaviti na bolj stro- kovnih osnovah, zlasti med mladimi na os- novnih šolah. V vrste košarkarjev bi radi vključili še več občanov, ki bi se s tem špor- tom ukvarjali aktivno ali pa rekreativno. Klubske ekipe bodo v novi sezoni tekmovale v istih ligah kot v prejšnji. Posebnih načrtov okrog uvrstitev še niso sprejeli, saj bo to mo- čno odvisno od pogojev za redno vadbo. Z novim šolskim letom bodo izboljšali delo na osnovnih šolah. V razpravi na skupščini je trener članov Rado Beranič poudaril, da bi ekipa lahko do- segla več. V prvem obdobju nastopanja v vzhodni skupini druge republiške lige ji je šlo dobro, bila je med najresnejšimi kandidati za uvrstitev v zaključni del (play ofO, v drugem delu pa je bilo veliko slabše. Dejal je, da ni tragedija, če se ekipa ni uvrstila v zaključni del, kljub temu pa meni, da si Ptuj zasluži predstavnika v prvi republiški ligi. S pomanj- kanjem terminov za vadbo se je srečevala tu- di ekipa članic, kjer niso uspeli doseči ustre- zne skladnosti med starejšimi in mlajšimi igralkami. Dolgoletni košarkarski delavec Božo Turin je med drugim poudaril, da ko- šarkaše druži želja po ukvarjanju s športom in zato tekmovalni rezultati ne morejo biti v popolni prednosti. Niso še uspeli sestaviti takšen upravni odbor oziroma vodstvo, ki bi vse uredilo tako, kot bi moralo biti. Tako se nekdanji igralci vse premalo vključujejo v klubsko delo, lažje gre s starši sedanjih igralk in igralcev. Temu bodo morali v prihodnje posvetiti potrebno pozornost, z ustvarjanjem pravega klubskega življenja. Dejal je, da je v Ptuju košarka še vedno ob strani, nekateri jo še vedno imajo za nekakšen poskus. Na os- novnih šolah delo še nekako gre, zelo slabo ali skoraj nič pa na srednjih šolah, čeprav so tam profesorji telesne vzgoje nekdanji košar- karji. Občutek je, da se košarkarski entuzija- zem na srednji šoli neha. Zelo kritično je oce- nil (ne)delo medobčinske in republiške ko- šarkarske zveze, ki ju pri delu na terenu, v klubih, ni čutiti. Zato tudi ni večjih rezulta- tov. Pravzaprav je podal javno kritiko obema organizacijama. Kaže. da so se v košarkarskem klubu Ptuj odločili strniti vrste in nadaljevati z delom v smeri še večje množičnosti, iz katere pa bi z načrtnim strokovnim delom izšla tudi ustre- zna kakovost. 1. kotar TEDNIK - 11. julij 1985 OGLASI IN OBJAVE — 11 Poletna srečanja so kljub vsemu uspela Poletna srečanja mladih v Ptuju se končujejo. V programu je le še razstava nagrajencev Zlata ptica. O srečanjih je bilo že veliko povedanega in napi- sanega, slišali smo številne kritike in tudi pohvale. Kako je bil izpeljan program in kakšni so zaključ- ki srečanj, nam je povedal sekretar OK ZSMS Ptuj. Emil Mesaric: »V glavnem, je na srečanjih bil izpeljan pro- gram, ki so ga pripravili mladi iz Ptuja. Predvideni so bili tabori slovenskih mirovnikov, ekologov in tabor delovne skupine za duhovni razvoj mladih, vendar pa niso bili izpeljani, ker kljub propagan- di, ki smo jo pripravili, ni bilo udeležencev iz dru- gih občin. Prvi dan poletnih srečanj ni bil izpeljan po pro- gramu, ker je bil ansambel Quatebriga iz Ljublja- ne zadržan. V zadnjem trenutku smo poiskali reši- ev z Brecljem, ki je imel koncert pred paviljonom Dušana Kvedra. Drugi dan je bilo predavanje dr. Vekoslava Gr- miča, ki se ga je udeležilo veliko mladih in tudi starejših iz ptujske občine. Tudi predstava ptujske- ga mladinskega gledališča je bila dobro obiskana. Predstavili so se z že znano igro Zgode na dvoru kralja Janeza. Po predstavi je bila še predstavitev knjižne zbirke Aleph, vendar pa žal Ptujčani niso pokazali zanimanja za to zvrst. Naslednji dan je bila v Ptujskih toplicah predstavitev zbirke Krt in pogovor z uredniki. V pogovor so se lahko vključi- li tudi obiskovalci toplic, saj je potekal kar na tera- si. Nastop plesnega teatra iz Ljubljane, ki je nasto- pal na letnem prireditvenem prostoru, je bil zelo slabo obiskan. Tega seveda nismo pričakovali, saj je to priznana plesna skupina v Jugoslaviji. Za ob- čane Ptuja je bila to izredna priložnost, saj dvo- mim, da bo še kdaj prišla na Ptuj, ker imajo previ- soko ceno in jih verjetno ne bo nihče povabil. V okviru srečanj smo pripravili tudi predvajanje filmov pred paviljonom Dušana Kvedra. Na pred- vajanju prvega filma je bilo zelo malo obiskoval- cev, ostali pa so bili obiskani zelo dobro. Šele prek filmov so občani Ptuja spoznali, kaj se je pravza- prav dogajalo. Omenil bi še naslove: Nekdo ljubi vroče. Živi bili pa videli. Vesoljska postaja št. I, Francoska zveza. Dva super bandita in Maratonci tečejo častni krog. V soboto je bilo tekmovanje v mini golfu, ki so se ga udeležili tudi mladi iz drugih občin. Prvim trem ekipam smo podelili pokale, prva občinska ekipa pa je dobila prehodni pokal v mini golfu, saj bo to tekmovanje postalo tradicionalno. Upamo, da bo prihodnje leto večji odziv. Zvečer je bila v Ptujskih toplicah zabava z ansamblom Komet, vmes pa še prikaz diapozitivov o onesnaževanju Drave in Ptujskega jezera. V pone4eljek je na letnem prireditvenem pro- storu nastopila skupina Epitaf, ki je ena boljših skupin z novo zvrstjo glasbe. V Jugoslaviji je zelo priznana, njen zadnji nastop pred ptujskim pa je bil v Skopju. V sklopu razstave Nove tendence v slovenski umetnosti in razstave nagrajencev Zlate ptice smo pripravili razstavo fotografij Janija Štravsa, ki je ta teden v paviljonu Dušana Kvedra. Brigadirji ZMDA Slovenske gorice so v torek zvečer pripravili brigadirski večer, v sredo je bila glasbena SKUC produkcija in produkcija alterna- tivnih filmov, vendar tu ni bilo veliko obiskoval- cev. Dan kasneje je na letnem prireditvenem pro- storu nastopilo devet znanih ansamblov iz Mari- bora, Celja, Novega mesta ... Med drugimi sta nastopala tudi ansambla Džumbus in Masaker, zadnji dnevi srečanj pa so potekali v filmskem vzdušju. Povedati moram, da smo pri organizaciji imeli veliko problemov, saj odbor ni delal tako kot bi moral. Vse je dejansko slonelo le na enem člove- ku. Mislim, da bi poletna srečanja morala potekati v okviru Kluba mladih, ne pa občinske konferen- ce. Rešujemo tudi problem Kluba mladih, ker bo- mo to prenesli tja. Želimo, da bi poletna srečanja postala tradicionalna, vendar je predpogoj boljša organiziranost. Kljub predčasnim kritikam, ki so se pojavljale v sredstvih javnega obveščanja, lahko rečem, daje bil program izveden in da so srečanja uspela. Glede taborov pa bi kritik morale biti dele- žne ostale občinske konference mladih v Sloveniji, ki niso na tabor poslale vsaj enega mladinca, če- prav so bile o tem pravočasno obveščene. Zelo neobjektivno je bilo kritiziranje radia Lju- bljana, saj so že drugi dan govorili, da srečanja ni- so uspela in so bile takšne kritike prehitro podane. Prav tako je bilo neobjektivno napisano o sreča- njih v članku Ptujčani zbudite se, saj ni bila v njem prikazana prava slika srečanj. Sam naslov ni bil primeren, zbuditi bi se morali tudi ostali v Slove- niji, saj so vsi postali preveč apatični in vidijo sa- mo osebne interese.« Marjetka SLUGA Razvitje pionirskega gasilskega prapora v Hajdini Hajdinski pionirji gasilci so v nedeljo, 7. julija, slovesno spreje- li v varstvo novi gasilski prapor, ki ga krasi 28 spominskih trakov in 50 zlatih žebljičkov. Na svečanosti, ki je bila na no- gometnem igrišču v Sp. Hajdini, se je kot običajno zbrala množi- ca ljubiteljev gasilstva, s častnim članom Janezom Lipavškom in predsednikom Jožetom Piskom na čelu. Ob zvokih godbe na pi- hala so se pred tribuno zvrstile uniformirane gasilske desetine s svojmi prapori. Zbranim je govoril Stanko De- beljak, predsednik požarne skup- Za prapor se je zahvalil desetar Tomaž Cartl nosti občine Ptuj, ki je mentorju pionirjev gasilcev Emilu Ogrizku izročil novi prapor, le-ta pa ga je predal v varstvo desetarju pionir- jev gasilcev Tomažu Cartlu. Haj- dinski pionirji imajo trenutno dva prapora — na lanskem repu- bliškem tekmovanju so namreč osvojili tudi prehodni republiški prapor. Na nedeljski slovesnosti je He- ribert Sorec, poveljnik občinske gasilske zveze izročil priznanje tudi Emilu Ogrizku, mentorju mlade generacije gasilcev, za nje- govo vsestransko in dolgoletno uspešno delo pri vzgoji najmlaj- ših gasilskih zanesenjakov. Novi pionirski prapor naj bi plapolal povsod, kjer se bodo pojavljali hajdinski pionirji ga- silci. Naj jih še mnogo let zdru- žuje v vrstah te najbolj množične organizacije, vpliva naj na njiho- vo miselnost in prepričanje, daje potrebno vedno in povsod, in ne le na požariščih, priskočiti na po- moč tistim, ki so pomoči potreb- ni. Tekst in foto: S. B. OBUJANJE NEKDANJIH PRIREDITEV NA DRAVI že večkrat smo letos ugotovili, da ambicioznih programov za novo turistično sezono nimamo, da pa razpolagamo z bogatim programom prireditev, ki jih pripravljajo gostinske, turistične organizaci- je, društva in drugi. Nekaj od tega bodo pripravili tudi v gostinstvu Haloški biser I*tuj. V tej ponudbi posebno pozornost zasluži ranca- rija, ki bo v soboto, 1.3. julija, in jo pripravljajo skupaj s ptujskim društvom Ranča in z rancarji ter splavarji iz Dupleka, ki bodo ob 16. uri pristali pri restavraciji Ribič. V program rancarije vključujejo tudi tekmovanje v veslanju na jadralni deski, od restavracije do rancarske hišice pri Budini bodo vozile ranče, zvečer bo še vožnja s prižganimi ba- klami po Dravi in še kaj . . . Torej, v soboto popoldan se dobimo ob Dravi, pri restavraciji Ribič. MG ^ Prva desetletnica društva invalidov To soboto (13. julija) bodo čla- ni ptujskega društva invalidov svečano in delovno proslavili de- setletnico delovanja. Zbrali se bodo v Drenovcu — Žurmanov breg — kjer bo proslava ob 10. uri. Za to priložnost se še pose- bej skrbno pripravljajo, na slo- vesnost so poleg članov povabili tudi pobrateno društvo iz Škofje Loke. Danes je v društvu okrog 530 članov, ki se aktivno vključujejo v društvene aktivnosti; največjo pozornost posvečajo reševanju socialnih problemov in različnim družabnim aktivnostim, za kate- re se člani najbolj navdušujejo. MG PTUJSKI BRIGADIRJI NA ZMDA NIŠ '85 v nedeljo, 7. julija, zjutraj je s Trga mladinskih delovnih brigad v Ptuju krenilo na zvezno mladinsko delovno akcijo NIŠ '85 46 briga- dirjev, združenih v ptujski brigadi Dušana Kvedra Tomaža. Žal kljub prizadevanjem občinske konference mladih v Ptuju nismo uspeli pri- tegniti k sodelovanju dovolj brigadirjev, tako da so morali zagotoviti popolnost brigade na akciji sami, s prerazporejanjem. Ob tem naj povemo, da je za ptujsko pionirsko delovno brigado, ki bo odšla na republiško M DA Goričko v tretjo izmeno, dovolj pri- jav, še zmeraj pa vabijo k sodelovanju mladinke in mladince, ki bi ra- di sodelovali v tretji izmeni republiške M DA Bela krajina v prvi polo- vici avgusta. Mladi pridite in doživite brigadirsko življenje — ne bo vam žal! -OM 20. julij — dan perutninarjev v mesokombinatu Perutnina je vse pripravljeno na tradicionalni dan perutninarjev, ki bo letos povezan z obletnicami: 80-letnico tradi- cije in kvalitete PP, 40-letnico osvoboditve in 35-letnico samoupra- vljanja. Prireditev, ki bo imela slovesno obeležje, bo letos na letališču v Moškanjcih. Ker so povabili številne goste iz Slovenije, Jugoslavije in tujine, namreč ne smejo tvegati, da bi prireditev zaradi slabega vre- mena odpadla. Zato so se odločili, da bodo s svojo prireditvijo gostje ptujskega aerokluba, ki jim bo odstopil enega svojih hangarjev. Seli- tev v Moškanjce pa ne pomeni, da prireditev ne bo javna — nasprot- no, tudi letos vabijo čim več obiskovalcev. Slavnostni govornik bo Janez Zemljarič — podpredsednik zvez- nega izvršnega sveta. Podelili bodo zlate plakete Perutnine vsem, ki imajo zasluge za razvoj delovne organizacjije, zahvalili se bodo do- brim poslovnim partnerjem in nagradili najboljše delavce. V kulturnem programu bodo nastopili komorni moški zbor iz Ptuja, gledališki igralec Jurij Souček, humorist Tone Fornezzi, pevec Alfi Nipič, pripravljajo pa tudi zabavne igre. Poleg slovesnega vzdu- šja bo tudi veselo, kot je pač tradicija dneva perutninarjev. JB Zlati par Žgeč iz Ptuja v soboto, 6. julija, je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet slove- sno. Pred pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj in matičar- jem sta slovesno potrdila 50-letnico skupnega življenja v trdni zakon- ski zvezi FRANC in JOŽEFA ŽGEČ iz Mariborske c. 53 v Ptuju. Franc je letos dopolnil 73 let starosti. Dolga leta je delal kot tlakar in danes uživa zaslužen pokoj. Nekaj mesecev mlajša Jožefa pa je go- spodinjila in opravljala priložnostna dela. V zakonu sta imela dva otroka, ob zlati poroki pa so jima čestitali tudi 4 vnuki in prav tako štirje pravnuki. Franc in Jožefa Žgeč v ptujski poročni dvoraai ob razglasitvi za zlato- poročenca Foto: Langerholc TAKŠNE ŠČUKE PA ŽE DOLGO NE! Franc Krajnc s svojo 10 kg trofejo: »Hitro slikajte, komaj držim«. V Tedniku že nekaj iet nismo zabeležili takšne ribiške sreče, kot jo je tokrat imel Franc Krajnc iz Arbajterjeve ulice 8, sicer član Ribiške družine Ptuj od leta 1976. V soboto, 6. julija, proti večeru se je s sinom Andrejem in njegovim prijateljem odpravil blinkarit v staro strugo Drave, v bližini lovišča, ki mu ribiči pravijo pod Kunstekom. Lep čas je metal blinker, pa nič. Pre- meščal se je z mesta na mesto, že je hotel odnehati, ker se je počasi mra- čilo. Takrat pa je nekaj zagrabilo. Najprej je mislil, da je »henkar«, kajti palica se je močno upognila, takoj za tem pa je čutil močan sunek in vedel je, da je na drugi strani mrcina. Ustrašil se je, da ribe ne bo spravil na suho, saj je imel vrvico 0,35 in čutiti je bilo, kot da bi bil v vo- di panj. Vedel je, da mora popuščati, da mora ščuko utruditi in to mu je tudi uspelo. Sin Andrej in njegov prijatelj Roman Hasemali sta mu pri tem precej pomagala in vsi skupaj so bili veseli, ko so po 28 minutah borbe zmagali. Še bolj so bili začudeni, kajti tako velike ščuke že dolgo niso videli (tudi mi ne!). Tehtnica je pokazala nekaj čez 10 kg, v dolžino pa smo jo izmerili (ščuko namreč) natanko 107 cm. To je Francova prva — tako velika trofeja. Doma v stanovanju ima že nekaj prepariranih glav manj- ših ščuk. Tokrat bo čez teden ali dva krasila ribiški kot glava lepotice na sliki. Ces'tamo! MiOzaiec ČRNA KRONIKA v tednu nd 2. do vključno 9. julija so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve hujši in tri lažje telesne poškodbe. Vzroki nesreč so bili nepravilna stran vožnje, neprižgane luči in nenadno zavijanje. Materialna škoda na vozi- lih je neznatna. Trčila mopedista Do nesreče je prišlo v nedeljo, 7. julija, ob 21.30 na lokalni cesti v Polenšaku. Voznik kolesa z motorjem Vlado Žnidarič je pe- ljal v Polencih pravilno po desni strani, s sopotnikom Brankom Hojnikom iz Bratislave. V ra- hlem levem ovinku je iz nasprot- ne smeri po njegovi strani pripe- ljal voznik kolesa / motorjem Franc Kukec iz Ritmerka. Ker ni ime! prižganih luči, je prišlo do trčenja. Kukec je pri tem utrpel hujše, Žnidarič in sopotnik pa la- žje telesne poškodbe. S kolesom pod avtomobi! Isti dan, v nedeljo, 7. julija ob 21.45 je prišlo do hujše nesreče na regionalni cesti v Podvincih. Voznik kolesa Miško Mihael iz Podvinc je peljal po cesti brez lu- či. Ko gaje srečeval voznik oseb- nega avtomobila Ivan Fras iz Ptuja, je Miško nenadoma zavil v levo. V trčenju je bil kolesar hudo poškodovan. —OM Pobeg se ni obnese! V naselju Mihovci pri Veliki nedelji je v petek, 5. julija, voz- nik osebnega avtomobila prete- sno prehiteval kolesarja 12-letne- ga A. K. iz Mihovcev. Deček je padel v obcestni jarek in se težje poškodoval, ima večkratne zlo- me obeh rok. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Voznik oseb- nega avtomobila ob nesreči ni ustavil, temveč je odpeljal dalje. Nesreča se je zgodila okoli 14. ure, toda ob 17.30 so miličniki PM Ormož v Podgorcih že izsle- dili pobeglega voznika, bil je Ivan Potočnik iz Obreza. Osebni avto v traktor Prejšnji četrtek, 4. julija, je Stanislav Posel iz Puščin pri Ca- kovcu vozil traktor s priključe- nim vprežnim vozom po lokalni cesti pri Središču ob Dravi. Pri- žgal je levi smernik in zavil v le- vo na odcep ceste, ki vodi v obrat Droge. Prav takrat ga je za- čel prehitevati voznik osebnega avtomobila Lukvik Lukman s Koga. Trčila sta, pri tem je bil traktorist huje poškodovan, voz- nik osebnega avtomobila pa la- žje. f osebna kronika Rodile so: Irena Kocmut, Zagorci 80 — Aljoša; Marija Novak, Ivanjkov- ci 55 — dečka; Jožefa Predikaka, Apače 38 ~ dečka; Majda Špi- lak, Juršinci 32 - Petra; Ana Bezjak, Bukovci 117 - deklico; Marija Kokot, Korenjak 3 — Danila; Silva Cafuta, Tržeč 11 — Tamaro; Tončka Lovrec, Sav- ci 32 — Mihaela; Silva Kociper, Placarovci 3 — dečka; Marjana Metličai, Zg. Hajdina 86/a — deklico; Ana Kokot, Štuki 5/c —^ Jerneja; Minka Cmager, Lju- tomer, Užiška 5, Ljutomer — Danijela; Marija Kump, Grab- šinci 3 - deklico; Marjana Leto- nja, Dolena 48 — deklico; An- drejka Kavčič, Ziherlova pl. 13 — Elisa; Liljana Kramberger, Rabeljčja vas 19 — Tadeja; An- gela Cestnik, Draženci 21/b — Gorana; Sonja Šek, Zasadi 14 — Sandro; Jelka Mlinaric, Mezgov- ci 5 — deklico; Marija Šegula, Tibolci 21 — Mojco; Danica Majcenovič, Dolane 34 - de- čka; Tončka Caf, Drstelja 13 - deklico; Marija Senekovič, Veli- ka Varnica 122 - deklico; Mari- ca Krajnc, Kidričevo, Industrij- sko naselje 5 — deklico; Slavica Skaza, Cučkova I — Denisa; Anica Rihtarič, Hrastovec 3 — deklico. Poroke: Janko Belšak. Grajenščak 96 in Ivanka Kurnik, Kicar 42/a; Martin Slapšak. Telče 15, Sevni- ca in Tatjana .Adam, Groharjeva 12, Kamnik; Branko Mlakar, Grajena 25 in Marica Cvetko, Bratislavci 26. Umrli so: Marija Kline, Sp. Velovlak II, roj. 1922, umrla 30. junija 1985; Urban Toplak, Carmanova 12, roj. 1911, umrl i. julija 1985; Blagojka Budja, Dom upokojen- cev Ftuj, roj. 1911, umrla 1. julija 1985. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kole- gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni ured- nik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puinik, novinarji: Jože Bračič, Ivo CianI, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Maj- da Goznik, Martin Ozmec In Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-TednIk, telefon (062) 771-261 In 771-226. Celo- letna naročnina znaša 1.500 di- narjev, za tujino 2.400 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu Je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.