AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 210 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 8TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Japonska je pripravljena pognati Kitajce ii Šangaja. Kitajci so začeli omahovati Šangaj, 7. septembra. Japonska je udarila včeraj na treh frontah nad Kitajce, na vodi, v zraku in na suhem. 400,000 kitajskih vojakov.se nahajaja v tem mestu in v bližnji okolici. Japonski generalni štab namerava to glavno kitajsko armado popolnoma uničiti. Skoro vse japonsko bojno brodovje se nahaja sedaj pred kitajskim obrežjem, ki se razširja 2,600 milj na široko, od Indo-Kitajske pa vse do Tient-sina. Japonska namerava Kitajsko popolnoma odločiti od ostalega sveta. 300 nadaljnih japonskih bojnih letal je včeraj dospelo na Kitajsko, kjer so Japonci že do-sedaj imeli skoro 700 letal. Temu napadu se Kitajska ne bo mogla ustavljati, ker število njenih bojnih zrakoplovov ne znaša niti 350. Medtem pa japonski parniki dovažajo neprestano nove regimente japonskih vojakov. V okolici šangaja imajo Japonci že nad 150,000 vojakov, poleg skoro 200,000, ki so raztreseni po severni Kitajski in po Mandžuriji. Kitajci, dasi se hrabro ustavljajo Japoncem, pa nimajo do-valj orožja. Zlasti jim primanjkujejo strojne puške in težji topovi. Japonci so izkrcali včeraj 15,000 broječo armado, ki je pripeljala s seboj 400 težkih topov. Japonski ministerski predsednik Konoji je včeraj sklical izredno zasedanje japonskega parlamenta in je povedal navzočim poslancem, da se nahaja Japonska v boju proti Kitajcem toliko časa, dokler Kitajske ne prisili k popolnemu miru. Suhači in zločini Washington, 7. septembra. — Distilled Spirit Institute piše, da je v petih ameriških državah, kjer je še vedno vpeljana prohibicija, primeroma mnogo več zločinov, kot v državah, kjer je prohibicija odpravljena. V omenjenih petih državah pride 164 umorov na vsakih 100,000 prebivalcev, nadalje 87.6 roparskih napadov in U75 vlomov. Države, kjer še vedno prevladuje prohibicija, so Kansas, Tennessee, Mississippi, Georgia in Oklahoma. Povprečno število umorov v mokrih državah je H.5 na 100,000 prebivalcev. Sovjetska Rusija zahteva od Mussolinija večjo odškodnino radi submarinskih napadov v Sredozemskem morju Nad 4,000 navzočih Nad 4000 bratov Srbov in Slovencev je bilo navzočih preteklo nedeljo pri proslavi Petra Njeguša, velikega jugoslovanskega borca za svobodo in kulturo naših bratov Srbov in Črnogorcev. Dopoldanska slav-nost se je vi-šila v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, a popoldne pa v Puritas Springs parku, ^jer, je.bilonavsačih tisoče naših ljudi. Primeren govor je imel sodnik Hon. Frank J. Lausche, ki je povdarjal, da bi •na Njeguša lahko bili ponosni •tudi Amerikanci, ako bi bil fijih sin. Pomembno je govoril prof. Tomich, ki je pozival Navzoče k večji edinosti, zlasti brate Hrvate, da se pridružijo jugoslovanskemu kulturnemu Sibanju. Med govorniki je bil tudi župan Mr. Burton, ki je Povedal, da je Cleveland središče jugoslovanske kulture v Ameriki. Navodila učiteljem Vsi učitelji ■ in učiteljice v plevelandu in v bližnjih mestih vaseh so dobili od zdravstvih oblasti navodila, kako Nastopati v slučaju, da dobi ali drugi otrok v šoli paralizo. Paraliza se prične s teto, da dobi otrok glavobol, da bruha, boli ga hrbet, mišice se tretjo, nastane driska ali pa zajetje in otroci dobijo tudi mr-zHeo. Take otroke morajo uči-*elji nemudoma poslati domov, Hajti bolezen je jako nevarna 111 nalezljiva. Smrtna kosa Za. poškodbami, katere je do-kil zadnji petek v avto nesreči je včeraj zjutraj umrl Frank Seme 20 let. Rojen je bil v Cleve-'andu. Tu zapušča starše John !n Mary Seme, dva brata, Johna St anleya in tri sestre: Mary, Stefania in Florence. Pogreb fanjkega se vrši v soboto zjutraj lz hiše žalosti na 3604 W. 56th , • Ped vodstvom Frank Zakraj-s®k- Bodi ranjkemu mirna ame-r'ška zemlja. Preostalim sorod-^kom nag0 globoko sožalje! Zrakoplovne dirke II Duce in Hitler London, 7. septembra. Bližajoči se sestanek med Mussolini-jem, diktatorjem Italije, in med Hitlerjem, diktatorjem Nemčije, bo najbrž ustvaril podlago za obširen boj proti komunizmu. Oh istem času se bosta oba diktatorja pogovarjala o bodoči usodi avstrijske republike. Tako Nemčija kot Italija želi anektirati ali podjarmiti malo republiko. Hitler bi najraje že danes pograbil Avstrijo, da se ne boji Mussolinija, ki ima pripravljeno celo armado v Brenerskem gorskem prelazu, tik avstrijske meje. Nadalje je tudi mogoče, da bosta Hitler in Mussolini ustvarila novo vojaško zvezo, ki bo naperjena proti Rusiji. V posameznih točkah sta si oba diktatorja daleč narazen, toda v sovraštvu proti komunizmu sta si oba enaka. Na španski fronti Madrid, 7. sept. — Sebastian Poza, vrhovni poveljnik socialistične španske armade, naznanja, da je njegova armada zajela mesto Melchite, kjer je padlo ali bilo ubitih 5000 nacionalistov. Gen. Pozo je izjavil, da je to šele začetek ogromne ofenzive lojalistov, ki so pripravljeni zadati sovražniku smrtni udarec. Lojalisti imajo sedaj na razpolago 250,000 mož. Med temi jih je skoro 15,000 Rusov prostovoljcev. Tudi z zrakoplovi je zadnje čase madridska vlada dobro preskrbljena. Vi bilo izbr C€raj se je naznanilo, da je mesto Cleveland ponovno . rano za zrakoplovne tekme v letu 1938 lifr Mr. Pozdravi iz Pa. ljen dami kupiti nove nogavice in ji je res tudi izročil toliko denarja, da bi si jih bila lahko kupila. Toda zato pa je za-hteval, naj mu izroči nogavice, ki jih ji je pomazal. Dama se je odločno branila, da bi vpričo tolikih gledalcev sezula nogavice, češ da bi se lahk° vsak škandaliziral. Ker se ni' sta mogla zediniti, je prišla stvar z umazanimi nogavicami celo pred naglo sodišče, k1 je razsodilo v prilog trgovcu-Prepričano je bilo, da ima trgovec prav, kajti če je dal de' nar za nove nogavice, ima vendar pravico do starih. Prav'' jo, da gospodični ni preostal" ničesar drugega, kakor da Je pred sodniki sezula svoje noga' vice in jih izročila trgovcu. -o- Pridobivajte člane za S. D. Zvezo te verjamete al' Pjjjg Mož bere v kuhinji časopi^ žena pa nekaj pospravlja v pa ^ lorju. Kar se zasliši iz parloi'J cvileč glas, da je šlo kar sko ušesa. ... Mož ves nevoljen z*vpx?J "Mica, zapri no radijo, J ne bom vedno poslušal tis oper!" v crla- Pa ni bila opera, ampaK g sove je dajala od sebe samo nj gova žena, kateri se je Pn zala drobna miška iz kota. KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntmlkoa U»lrmlk» K. Mara "Da." hoče "Allah! Pri meni praviš da je bil kdo neviden?" "Da, pri tebi!" "Sem ga tudi jaz videl?" "Seveda!" "Kdo bi bil? Morebiti tista dva capina?" "Jima v glavo ne pade!" "Kdo pa?" "Jajčnik." Dobri handžija je zazijal. Mi Pa smo se grizli v ustnice, da se ®u nismo krohotali. Resnobno je pravil Halef: "Da, jajčnik! šel je v moja usta, izginil je, nisi ga več videl. Ali se ni naredil nevidnega, prav kakor Muebarek?" Ibarek je zaprl usta, razočaran gledal Halefa, pa se ujezil ^ prasnil na dan: "Hadži Halef, praviš, da si bil v Mekki, v mestu preroko-Vem?" "Da." "Pa ti ne verjamem!" "Ne?" "Nočem te žaliti, toda povem ti, da ne verjamem,!" "Vprašaj gospoda! On ve čisto natančno, ker je bil—" Svareče sem ga pogledal. Umolknil je. S Haleforrt sva namreč skupno obiskala Mekko. Kako se ttama je tistikrat godilo, sem že pripovedoval. Abu Seif, "oče Sablje," me je spoznal, zagnal divji krik, bežal sem, vse je Planilo za menoj in komaj sem odnesel celo kožo. Kristjanom je namreč vstop v mesto prero-kovo prepovedan pod smrtno kaznijo. Ubili bi me bili, da so ttie dobili. Naš handžija Ibarek je bil mohamedan, ni mu bilo treba vedeti, da sem s svojim obiskom "oskrunil" sveto toesto. K sreči me je Halef takoj razumel. Ibarek je zakrilil z rokami. "Pa če bi mi effendi tudi desetkrat dokazal, bi ne verjel!" "Zakaj ne?" "Ker pravi hadži ne bo za vodil pravovernega moha-^edana. Mislil sem, da si pobožen, odkritosrčen človek, pa vidim, da si zanikarnež, ki ne Mali na druga ko na vragolijfi." Halef ga je prezirljivo posedal. "Čuj, ti sin prelepe strumiške doline, ali veš, kako mi je iiiie?" "Vem, Halef ti je ime." "Ne! S tem imenom me smejo klicati le moji najožji prijatelji. Za vse druge pa mi je frfte hadži Halef Omar ben hadži Abu '1-Abbas ibn hadži Da-^d al-Gosara. Zapomni si to!" Spet je handžija zakrilil z rokami po zraku. "Tako dolgo ime! Nihče si ga ne more zapomniti, najmanj Da jaz!" "Kaj morem za to,! Je pač tvoj spomin zelo kratek! Pa Zvedel si za moje slavno ime in b°š odslej najbrž drugače so-^ o meni. Zvest sin prerokov 8em, toda dobro vem, da življe-11 je ni sama molitev. Allahova v°lja je taka, da naj bodo nje-8°vi otroci veseli. Ni torej greh, človek zine včasi kako šalo, Posebej še ne, če šala nikomur ne škoduje. pa si me imenoval zani-karneža radi tiste nedolžne ša-e! In to je razžaljenje, ki ga °Pere le sama kri! Ampak ker 81 *aš handžija in si nas veliko- "Pač ne! Vsekomur puščam njegovo mnenje, če si prepričan, da se zna Mubarek narediti nevidnega, ti tega ne morem zameriti. Še manj pa se ti smem radi tega smejati. Smem pa ti dokazati, da je tvoje mnenje napačno, ako morem. Zaenkrat pa ne morem, ker starega Mubareka ne poznam. Ko ga bom videl in opazoval, kako se naredi nevidnega, si bom ustvaril svoje mnenje in nato bova o tem vprašanju kaj več govorila. Kje pa stanuje?" "Na hribu." "Pri razvalini??" . "Ne. V razvalinah samih." "To je — hm! — to je seveda silno zanimivo! Zakaj pa se je naselil v razvalinah?" "Da bi zarotil in ugnal duhove." ZAHVALA šilo pogostil, bom zaenkrat du 8v°jo jezo požrl in ti odpustil." S takim resnobnim dostojan-®tv°m je govoril, da je Ibarek Posilil smeh. In s tem je bil spor ^avnan. ^ tudi z menoj je še hotel andžija poravnati vprašanje 0 ^vidnosti. ^"Effendi," je pravil, "gotovo ^elM* na tihem smeješ> ker sem ' da je Mubarek neviden, če "In to se mu do danes še ni posrečilo?" "Pač." "Pa praviš, da straši v razvalinah in da duhovi ljudem vratove zavijajo!" "Duhov je mnogo. In zelo mogočni so. Niti Mubarek jih ne more naenkrat ugnati." "Pa je že šest let v Strumici." "Vedi, da se da tiste duhove le v eni sami noči v vsem letu zarotiti." "In katera je tista noč?" "Ne vem. Pa eno vem. Odkar je v razvalinah, je vsako leto tisto noč ukrotil enega izmed duhov." "Pravit si, da je že šest let v Strumici?" "Da." "Torej je ukrotil že šest duhov?" "Da." "Odkod pa to tako natančno veš?" "Ker tiste ukročene duhove lahko vidiš." "Duhove?" "Da. Seveda le njihova trupla." "A tako! Torej trupla so imeli tisti duhovi, ki jih je Mubarek ukrotil?" "Da. Sicer bi jih ne videli." "Nisem še cul, da bi duhovi imeli telo!" "Navadno ga nimajo. Toda kadar se hočejo narediti nevidne, si privzamejo telo." "Privzamejo? Kako?" "Zlezejo na primer v kako žival. In prav tedaj jih lahko ujameš in užerieš. Zamašiš jim vse odprtine telesa, da ne morejo ven." "čisto nova naziranja o duhovih! In tista trupla, praviš, lahko vidim?" "Da." "Pogledal si jih bom. Mi bo Marubek dovolil?" "Vsakdo si jih lahko pogler-da." "Trupla tistih duhov so v Mu-barekovem stanovanju?" "Da!" "Mi boš pokazal pot k njegovemu stanovanju?" "Bom. $el bom s teboj do razvalin, pa seveda le po dnevi. Po noči me živa duša ne spravi na hrib." "Pač zato ne, ker straši?" "Da. In ker nočem, da bi mi duhovi vrat zavili." "Takega junaštva tudi nihče ne bo zahteval od tebe. Ampak nekaj druga bi te še rad vprašal. Si že bil kedaj v Radoviču?" "Pogosto. In še dalje ko do Radoviča sem prišel." "Poznaš Zbigance?" "Samo enkrat v življenju sem bil tam. In še tistikrat samo eno uro." "Kak pa je tisti kraj?" "Revna vas je. Med dvema rekama leži." "Vem. Med Bregalnico in Sletovsko. (Dalje prihodnjič) Prav lepa zahvala vsem številnim prijatelj jem, ki so me na prav zviti način povabili na petnajstletnico moje prijateljice Mrs. Božič na zabavo, ki se je vršila pri Mrs. Leskovec dne 14. avgusta na 222. cesti. Prišla sta k nam Mr. in Mrs. Modic in rekla, da se pripravimo, da se bomo peljali, da ne bo treba dveh avtomobilov. Ko pridemo k Mrs. Leskovec, mi nekdo reče, naj grem hitro noter, da ravno sedaj pride Mrs. Božič. Nič hudega sluteč, hitro stopim v hišo, kjer je bila tema, pa mi zadoni od vseh strani— "surprise!" Gledam, kje je nevesta, pa vidim vse moje brate in sestre in ostalo sorodstvo, in tedaj sem se šele zavedla, da je vse to za mene prirejeno ob priliki vrnitve iz stare domovine. Niti misliti nisem mogla, da je kaj takega mogoče. Naj prvo gre prav lepa hvala Mrs. Modic in Mrs. Kocjan, ki sta se tako trudili in povabili toliko prijateljev. Zahvala kuharicam Mrs. Kocjan, Mrs. Klun, Mrs. Tomšič, ki so tako okusno vse pripravile. Zahvaliti se moram tudi marljivim natakaricam, ki so tako pridno nosile na mizo in stregle gostom, kot Mrs. Rakar, Mrs. Habat, Mrs. Dolinar, in tudi Mrs. Modic je bila povsod na razpolago. Hvala natakarju Mr. Mužiču, ki je ljudem stregel s hladno pijačo. Zahvalim se nadalje sledečim: Mr. in Mrs. Bavfec, Mr. in Mrs. Zalar, Mr. in Mrs. šega, Mr. in Mrs. Petrinčič, Mr. in Mrs. Turk, Mr. in Mrs. Ba-vec, Jr., Mr. in Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Kocjan, Whitcomb Ave., Mr. in Mrs. Smole, Mr. in Mrs. Rakar, Mr. in Mrs. Kabat. Mr. in Mrs. Dolinar, Mr. in Mrs. Matt Kocjan, Mr. in Mrs. Pezdirc, Mr. in Mrs. Leskovec, Holmes Ave., Mr. in Mrs. Trček, Mr. in Mrs. Božič, Mr. in Mrs. Ster, Mr. in Mrs. Leskovec, E. 222nd St., Mr. in Mrs. Samsa, Mr. in Mrs. Potočnik, Mr. in Mrs. Klančar, Mr. in Mrs. ž ust, Mr. in Mrs. Suhadolnik, Mr. in Mrs. Mramor, Mr. in Mrs. Ma-lečkar. Mr. in Mrs. Intihar, Mr. in Mrs. Gubane, Mr. in Mrs. Mulec, Mr. in Mrs. Strle, Mr. in Mrs. Cigoj, Mr. in Mrs. Grego-rič, Mr. in Mrs. Peterlin, Mr. in Mrs. Turkman, Mr. John Leskovec, Mr. Rupnik, Mr. in Mrs. Mužič. Prav lepa hvala marljivim muzikantem, ki so tako poskočno igrali. Najlepša hvala Mr. in Mrs. Leskovec za prostore in vso prijaznost v vseh ozirih. Prav prisrčna zahvala za darilo, kar mi bo v spomin od vseh prijateljev. Ob priliki bom že povrnila, kar bo v moji moči. Ana Graj žar, 1282 E. 170th. St. ZAHVALA Dne . avgusta sva spodaj podpisana doživela veliko presenečenje ob priliki 25-letnice najinega zakona. Za presenečenje nisva popolnoma ničesar slutila do zadnjega trenutka. Mnogokrat sva se že čudila, ko sva brala v časopisu, kako morejo človeka tako premotiti, da ne bi popolnoma nič vedel, kaj se godi sedaj pa oba verujeva v te vrste Čudeže. Moji sinovi in hčerka, sosedje in prijatelji, so naju popolnoma zmotili. Tako so se medro obnašali, da ne bi mogla niti misliti, da se pripravlja taka velika svatba za naju. Res je veliko skrbi z otroci, ko pa odrastejo, pa gotovo izkažejo hvaležnost in spoštovanje svojim staršem, in tedaj se pozabi na skrbi, ki smo jih imeli z otroci. Otroci so veseli, starši se radujejo, eden drugemu vr-lejo. Kako sva pa hvaležna tudi sosedom in prijateljem, ki delajo :n skrbijo, da ob priliki razveselijo svoje znance. Saj pravi stari pregovor, da roka roko imije, obe pa obraz. Tako se skrbi, da vlada sloga med nami, '.n to je gotovo najlepša stvar na tem svetu. Kakor sva že omenila, nisva verjela, da je mogoče tako nepričakovano in skrivej kaj narediti, toliko pripraviti, kuhati, peči in ocvreti, sedaj sva pa do lobrega prepričana, kajti opeharili so naju na tako premeten mčin, da si nisva kaj enakega nikdar mislila. Zjutraj dotičnega dne so prišli prijatelji, da si kupi moj mož novo obleko, kot je že večkrat omenil. Prišli so in ga odpeljali v avtomobilu in seveda z njimi tudi boljša polovice. Staro obleko so zavili v omot, v novo so ga pa oblekli, ker se je strašno mudilo. Vozili so naju po East Side in West Side in smo tako prijatelje obiskovali. Vsepovsod so bile razprodaje. Zelo se nama je čudno zdelo, da ne vedo kam domov. Moj soprog se je že jezil, zakaj nečejo peljati domov. No, prijatelji so pa pripovedovali svoje vzroke in vse sva verjela. že se je delalo na noč, ko ven dar pridemo blizu doma. Čudno se nama je zdelo, ker je bilo vse temno v hiši, pa sva vzkliknila: "Kje so pa naši! Vse je temno v hiši!" Prijatelji so pa rekli, da naj gremo kar v hišo, mogoče je pa kaj narobe z elektriko, seveda! In ko odpremo vrata, pa začujemo "Surprise!" Tako sva bila iznenadena, da ne moreva povedati. Solze ginje-nja so nama stopile v oči in še danes se ne moremo dovolj hvaležno zahvaliti vsem. Povsod veseli obrazi, še celo iz Newburga so nam prišli čestitat. Iz srca se zahvaliva najinim sinovom in hčerki, kakor tudi Jennie Zimmerman in Tereziji Troha, ki so prišli na to idejo. Potem pa hvala onim, ki so kuhale, pekle, cvrle in delale: Mr. in Mrs. Zimmerman, Mrs. Tonie Mlakar, Mrs. Pavel Markič, Jakob in Mary Troha, Jakob in Terezija Troha, Misses Julia in Rose Videnšek, Mr. in Mrs. Kastelec, Mr. in Mrs. Mar-tinčič, Mr. in Mrs. Vidmar, Mr. in Mrs. Boldin, Mr. in Mrs. Jereb, Mr. in Mrs. Erjavec, Mr. in Mrs. Jerman, Mr. in Mrs. Videnšek. V denarju so prispevali za krasno peč, ki v resnici krasi najino stanovanje in nas spominja naših prijateljev. Saj veste, da ženske smo vedno pri peči, torej se vas pogosto spominjam. Sledeči so darovali: Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. česnik, Mr. in Mrs. Perko, Mr. Peter Bizjak iz Newburga, Mr. Pavel Bizjak iz Newburga, Mr. in Mrs. Peršin, Mr. in Mrs. Banič, Mr. in Mrs. Brate, Mr. in Mrs. Zupec, Miss Mary Fink. Mr. in Mrs. Grill, Mr. in Mrs. Kure. Res, prijateljstvo in sloga lahko dosti dobrega napravijo. Kako so se šibele mize vseh dobrot sveta, kako so bile mize okinčane z dišečimi cvetlicami! Za to so skrbeli sledeči: Miss Anna Jerišek, Mr. Jakob Troha ml., Mr. in Mrs. Ročka, Mr. Jos.' Jako, Mrs. Mary Hirsch. Toplo se še enkrat zahvaljujeva za tako velikodušni dar in tako gostoljubnost. Ob priliki želiva povrniti. Ako se je poto-toma izpustilo kako ime, se enako lepo zahvaljujeva dotičnemu. Vam hvaležna: Frances in Matt Cotman, 14411 Thames Ave. --o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Kako Brazilci kavo kuhajo Čeprav to v Braziliji diši povsod in vse po kavi in bi človek mogoče mislil, da je radi večnega duha po kavi Brazilcem kava že zoprna, pa je narobe res, da nikjer na svetu ne popijejo toliko kave kot v Braziliji. Veliko in majhno, bogato in revno, duševni in ročni delavci — vsi skoraj ves dan pijejo črno kavo skodelico za skodelico. Brazilska "črna," ki mora biti jako močna—in predvsem—jako sladka —bi se zdela našim gospodinjam prav čudovita. V Braziliji zmeljejo kavo srednje drobno in jo dajo v platneno vrečico, ki ima zgoraj meden obroček okrog odprtine in se s spodnjim delom obesi v vrč za kavo. Potem polijejo vrelo vodo na kavo, ki je v vrečici (skozi medeni obroček), nato pa odlijejo to prvo kavo, jo spet segrejejo in z njo še dvakrat, trikrat poparijo kavo v vrečici in kavo močno osladijo. Aroma in moč take kave sta baje čudoviti, pravijo Brazilci, in se ne more primerjati z nobeno drugo kavo na svetu. V Braziliji je kava neznansko poceni in zato jo že morejo tako potratno kuhati, saj gre na ta način kave veliko več ko za drugo. ozirih je danes delavec na slabšem kot so bili sužnji pred civilno vojno. Da se odpravijo te nezdrave razmere, se vrši današnja industrijska vojna, ki naj prinese popolno svobodo." IZ PRIMORJA —V Padričah pri Trstu je umrl 9. julija Martin Grgič, lastnik gostilne "pri Martinu," posestnik in sodni izvedenec. V njegovi gostilni so se vršile vse narodne prireditve Padričanov; tam so se snidli možaki k razgovorom in posvetovanjem. Vse priprave za postavitev kapele sv. Cirila in Metoda v Padričah 1898. leta so bile izvršene v njegovi gostilni, in sam je dal stvari prav za prav pobudo. V mladih letih je bil miličnik okoli-čanskega bataljona do njegovega razpusta. S svojim neumornim delom za narodno stvar si je pridobil med okoličani velik ugled in zaupanje, da so ga tudi izvolili v tržaški mestni svet. Umrl je v starosti 93 let. Draginja Washington, 7. sept.—Visoke cene živil, katerih tekom depresije nismo poznali, mučijo vlado kot javnost. Eden se izgovarja nad drugim, češ, da je kriv draginje. Vladni uradniki dolžijo business kroge, a ti pa dolžijo vlado, češ, da je vpeljala previsoke davke in druge odredbe, ki povzročajo draginjo. Business dolži tudi visoke delavske plače radi draginje, a delavci vsepovsod trdijo, da plače v primeri z draginjo niso visoke dovolj. -o- The Cleveland College Kdor si želi poceni pridobiti nekaj teemljite izobrazbe bo storil prav, ako se obrne na Cleveland College, ki prične z vpisovanjem učencev dne 20. septembra. Vsakovrstne predmete lahko izberete, kot na primer, vrtnarstvo, govorništvo, računstvo, pisateljevanje, politiko, zgodovino, glasbo, postrežbo bolnikom. Za mlade ljudi se posebno priporoča študije, ekonomskih principov, trgovska uprava, knjigovodstvo, itd. Na kolegiju poučuje nad 200 izbranih profesorskih moči. DNEVNE VESTI 46 mrtvih Clayton, New Mexico, 7. septembra.—Nad tem mestom se je utrgal oblak, ki je poplavil okolico in povzročil smrt 46 oseb. Pet oseb je utonilo v avtomobilu, v katerem so se vozili, in katerega je zalila voda. Stotine oseb je dobilo večje ali manjše poškodbe. - Vihar je napravil v mestu nad dva milijona dolarjev škode. Zlasti so poplavljena polja, ki so kazala lep pridelek. -o- Msgr. Smith o delavski borbi kot revoluciji Cleveland, O.—Msgr. Joseph Smith, "župnik katoliške katedra.1 le sv. Janeza v Clevelandu in eden največjih delavskih born teljev, je govoril na Delavski! dan kakim 2000 delavcem od.'j American Steel & Wire Co., ki; so imeli piknik v Basta's Grove. V svojem govoru, je primerjal delavsko borbo za priznanje historičnemu boju izza revolucij-, skih časov in civilne vojne. Na-j dalje je Msgr. Smith zavrgel) trditve, da radikalci in komunisti diktirajo delavskim unijam, in da so "tujezemski elementi" krivi za nemire in poboje tekom štrajkov. "Do civilne vojne v Ameriki" je rekel Msgr. Smith, "je prišlo, ker je bil del dežele svoboden, del pa v sužnjosti. Naša izjava neodvisnosti je postala nemogoča. Civiln'a vojna je za vselej odpravila suženj-! stvo. Delavec v Ameriki vodi j danes enako borbo, borbo za ekonomsko svobodo. V mnogih 1 Izredno zasedanje Governer države Ohio Martin Davey namerava sklicati drugi teden izredno zasedanje državne postavodaje. Predvsem se mora ukreniti nekaj glede reli-fa, ker so vse tozadevne državne blagajne prazne. Za relif se bo potrebovalo $13,000,000. -o- Se strinjajo z Rooseveltom Federacija zveznih uslužbencev, ki šteje 75,000 članov, je sprejela včeraj resolucijo, ki daje priznanje predsedniku Rooseveltu, ki je te dni izjavil, da vlada ne bo trpela štrajkov zveznih uradnikov in ostalih uslužbencev. Predsednik je mnenja, da je organizacija zveznih uslužbencev sicer logična stvar, toda obveznost zveznih uslužbencev služiti narodu izključuje vsak štrajk. MALi OGLASI Delo dobi dekle za splošna hišna dela. Pokličite KEnmore 4082. Zvečer lahko gre domov. Stanovanje se odda, hiša sama za sebe, 6 lepih, čistih sob, kopalnica, klet. Cena $25.09. Vpraša se na 6414 St. Clair Ave. (212) Mi brusimo nože, britve, škarje, žage in vse drugo rezilno orodje. Pazite na naš novi naslov: John Mostečnik 1383 E. 55th St. (211) Išče se dekle za hišna opravila. Samo dva v družini. Dobra plača. Naslov izveste v uradu tega lista. _(212) Posestvo naprodaj Prav lepa prilika za nakup posestva, velika dva nadstropna hiša, z dvema velikima lokaloma spodaj, s trgovino groceri-skega blaga, ter z železnino in usnjem, zadaj še druga hiša z gospodarskim poslopjem, skladiščem, z lepim sadnim vrtom in več njiv ter travnikov, gozd, dva vinograda, vse v prvovrstnem stanju. Pišite na lastnika, FRANČIŠKA VOLOVEC, Št. Jernej na Dolenjskem, Dravska banovina, Jugoslavija. Za obris podatkov informacije, resni kupec lahko zglasi pri Ignacij Blatnik 15722 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. (210) TH£ OF A PIONEECI a MOTORIST /1 wev paw, I'M HUNGRY// MUMBI£.» Mau8i.tr "Da; nakupil sera več stvari.' Dr. Mortimer tukaj-le je šel z naano okoli. Vidite, zdaj sem v Londonu in v Angliji in moram gledati, da sem dostojno oblečen, kajti tamkaj na zapadu, kjer sem doslej živel, sem bil tozadevno dokaj površen. Tako sem kupil tudi te rjave čevlje — šest dolarjev sem plačal zanje — pa mi je eden njih ukraden, še preden sem jih obul." "Zdi se nekam čudno, da je kdo ukradel tako stvar, ki mu bo brez vsake koristi," je rekel Holmes. "Tudi jaz mislim kakor dr. Mortimer, da ne bo dolgo, ko se bo čevelj spet našel." "Zdaj pa, gospodje/' je rekel Sir Henry, "menim, da sem dovolj povedal o vsem, kar vem, in čas je, da zdaj vi izpolnete svojo obljubo ter mi poveste, kam vse to meri." "Vaša zahteva je povsem na mestu," je odvrnil Holmes. "Dr. Mortimer, menim, da ne morete storiti nič boljšega, kakor da mu poveste zgodbo tako, kakor ste jo povedali nama." Tako obodren, je naš znank stveni prijatelj potegnil iz žepa listino ter mu predočil ves slučaj, kakor ga je predočil prejšnjega jutra nama. Sir Henry Baskerville je poslušal z največjo pažnjo, katero je prekinil od časa do časa z rahlim vzklikom osuplosti. "Well, kakor se zdi> sem prišel torej do dediščine, ki je združena z osveto," je rekel ko je dr. Mortimer končal. "Seveda, kar se tiče tistega psa, sem slišal o njem še kot otrok. To je menda najbolj priljubljena storija naše rodbine, katere pa nisem nikoli vzel za resno. Ampak kar se tiče smrti mojega strica, moram priznati, da mi tu ni vse jasno. Sicer pa menda vi sami niste še na jasnem, da-li spada ta slučaj policistu ali duhovniku." "Tako je." "K temu pa pride še zadeva s tem pismom, ki je bilo naslovljeno name v moj hotel. Menim, da tudi to pismo spada sem." "Zdi se, da ve nekdo več kakor pa mi sami, kaj se dogaja na močvirju," je rekel dr. Mortimer. "In zdi se tudi," je pripomnil Holmes, "da nekdo ni sovražno razpoložen proti vam, sicer vas ne bi svaril.'* "Ali pa me hočejo, iz gotovih razlogov, ostrašiti, da bi se držal preč od tistega kraja." "Well, seveda, tudi to je mogoče. Zelo sem vam hvaležen, dr. Mortimer, da ste me seznanili s problemom, ki nudi toliko zanimivih alternativ. Ampak praktična točka, glede katere nam je zdaj odločiti, Sir Henry, je ta, ali bi bilo priporočljivo, da odidete v Baskerville Hali." "čemu pa ne bi šel?" "Zdi se, da je tamkaj nevarnost. "Kako mislite? Nevarnost od strani te rodbinske pošasti ali od strani kakih ljudi?" "Well, saj to je baš tisto, kar moramo dognati." "Bodi, kar bodi, moj odgovor je jasen. V peklu ni hudiča in na zemlji ne človeka, Mr. Holmes, ki bi mi preprečil, da ne bi šel na dom svojih očetov. To je moj končnoveljaven odgovor." Njegove temne obrvi so se nasršile in zagoreli obraz mu je pordel, ko je govoril. Bilo je očividno, da ognjeviti temperament Baskervillev ni ugasnil tem zadnjem potomcu njihovega rodu. "Medtem pa, je nadaljeval, "nisem imel niti časa, da bi premislil vse to, kar ste mi pravkar povedali. Vse prevelika stvar je to za moža, da bi storil svoje ukrepe in odločbe 'pri eni sami seji. Zato bi bil rad uro ali dve sam s seboj, da nekoliko razmislim o vsem tem. Glejte, Mr. Holmes, zdaj je poldva-najstih in namenil sem se, da grem naravnost nazaj v svoj hotel. Kaj če bi tudi vidva, Mr. Holmes in vaš prijatelj dr. Watson šla z nama, da bi skupaj obedovali ? Potem bi vam mogel točneje in jasneje povedati, kako me je vsa ta stvar prizadela." "Ali vam je to prav, Watson?" "Absolutno." "Potemtakem naju lahko pričakujete, Ali naj pokličem voz?" "Ne, hvala. Rajši bom hodil, zakaj ta zadeva me je dokaj razgrela." "Z veseljem se Vam pridružujem v tej hoji," je rekel njegov tovariš, dr. Mortimer. "Torej se sestanemo spet ob dveh. Dobro jutro in na svide- AKO STE NAMENJENI obložiti ^ vašo hišo s kamenitimi ploščami, Asbestos Shingles and Brick Siding, se obrnite do nas. Blago in delo prvovrstno in cene nizke. Tudi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo Collinwood Improvement Co. JOHN L'UKANC 698 East 159th St. MUlberry 3729 f _ . •}• Preostalo je še nekaj Izvodov poez'j IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE zložil ti, izdal IVAN ZUPAN urednik "Glasila K. S. K. J." 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO Cena $1.00 s poštnino vred. • Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide! * >4 N ■ K H H ~ M K M K M H Ml ►ti " H » M, K M H ■ LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. IIEriderHon 2078_ S Holmesom sva slišala stopinje najinih posetnikov, ko sta stopala nizdol po stopnicah, in potem zaloputnenje vežnih vrat. I V tem trenutku se je Holmes iz-j premenil iz sanjača v moža ak-jcije. > "Vaš klobuk in čevlje, Wat-' son. hitro! Niti trenutka nimava ^zgubiti!" V svojem jutranjem plašču je planil v svojo spalnico, I odkoder se je trenutek zatem vr- i i nil že povsem oblečen. Skupaj j sva odhitela nizdol po stopnicah. : Dr. Mortimer in Baskerville sta bila še vedno vidna, kakih dvesto jardov pred nama, gredoča v smeri proti Oxford Streetu. "Ali naj stečem in ju ustavim?" "Za ves svet ne, moj dragi Watson. Povsem zadovoljen sem z vašo družbo, če ste tudi vi z mojo. Najina prijatelja sta pametna človeka, kajti resnično je krasno jutro za izprehod. Pospešil je korake, dokler nisva znatno zmanjšala razdalje, ki naju je1 ločevala od onih dveh. Zadržaje se še vedno kakih sto jardoV za njima, sva jima sledila na Oxford Street in potem dol po Regent Streetu. Tekom hoje sta se enkrat najina prijatelja ustavila ter obstala pred nekim i izložbenim oknom, jaz in Holmes sva storila isto. Trenutek zatem je Holmes zadovoljno rahlo vzkliknil. Pogledal sem v smeri njegovega pogleda in videl le- UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. HENR.\; ITS STAR-TIN' TO RA\N ! THE NBXT T1MB 1 GO FOR. A JOY RlPg l-r 1AJIUL06 IN A U\JER,Y RlG.V, NAZNANILO IN ZAHVALA S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je< zadela prebridka usoda, ko se je oglasila nemila smrt in odvzela cvetoče življenje našega preljubega in nikdar pozabljenega sina in brata John W. Rožič ki je v nežni mladosti na posledicah avtomobilske nesreče v bolnišnici nanaglrima izdihnil svojo mlado dušo dne 1. avgusta 1937 v starosti 15 let. Bil je 1937 graduant šole sv. Vida. V prezgodnji grob smo ga položili dne 5. avgusta 1937 na Calvary pokopališče. ' - ' V dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti vsem, ki so nam bili v tolažbo, namreč Antonu Zupančiču, najemnikom, sorodnikom, prijateljem in sosedom. Iskrena hvala vsem, ki so darovali krasne vence v blag spomin pokojnega in sicer: krstnim botrom Mi-, in Mrs. Frank Drčar, teti Peršin in družina, Mr. in Mrs. V. Sebenik in družina, Mr. in Mrs. John Simčič, Mrs. Mary Jerič, Mr. in Mrs. Mike Vičič, družina John Marolt, E. 77 St., družina Anton Ore-hek, E. 59 St., družina John Per, družina Frank Skuly, družina Joseph Koncilja, družina Anton Kastelec, E. 173 St., Mrs. Joseph Ausec, družina Frank Klemenčič, družina Nick Spelich, mladinski odsek društva Slovenec št. 1 SDZ., Kinsman St. Engine House. Hvala sosedom za skupni krasen venec in za svete maše: Mr. in Mrs. John Lube, Mr. in Mrs. John Lube Jr., Mr. in Mrs. Louis Legina, Mr. in Mrs. Chas. Karlinger, Mr. in Mrs. lie, Mr. in Mrs. Andolek, Mr. in Mrs. Jerry Glavacli, Mr. in Mrs. Anton Korošec, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mrs. Frances Zakrajšek, Mr. in Mrs. Zobec, E. 66 St., Mr. Martin Rogel, Mr. in Mrs. John šile, Mr. in Mrs. Frank Pluth, Mr. in Mrs. Anton Sedmak, Mr. in Mrs. Hočevar, Addison Rd., Mr. in Mrs. Victor Karlinger, Mrs. Vuksunic, Mr. Martin Svete, Mr. in Mrs. Pižmoht, Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar, Mr. Frank Suhadolnik, Mrs. Debelak, Mr. in Mrs. Anton Ahčin, Mrs. Kosir, Mrs. Železnikar, From Friends, George Metz, Robert Levee, Evelyn Blatnik, Mrs. Henry Staiduhar, Dorothy Jancigar, Mrs. Antoinette Levstig, Ray Skully, William Glavač, Mr. Možina, Mathew Nousak, Marion Pastc^-cich, Mr. George Misok, Frank Arko, Frank Brodnick, John Brodnick, Ray Zalokar, Louis Ahcin, Wallace Lach, James Bogataj, Frank in Rose Krasovec, Harry Cernelich, Mike Ko-maranski, George Dobrinich, Herman Marolt, Florian Močilni-kar, Anthony Urbanic, William Armbruster, John Obat, Classmates Graduates irom Room 15—1937. Za venec in sveto mašo se zahvalimo sledečim: Eleanore Karlinger, Emily s Arko, Frances Bavdek, Helen Gobec, Elsie Hraster, Elsle HrOvat, Vida Hrovat, Bertha Jerina, Vida Kopri-vec, Albina Ivane, Theresa Kalister, Mary Kotnik, Frances Hočevar, Margaret Jartz, Edward Kolegar, Anthony1 Krebel, Rjiy-mehd Gornik, Joseph Udovic, Eilgelbert Mismas, ^Robert Ol-schafsky, Edward Modic, Anthony Slamik. Iskrena hvala sledečim za obilne darove za svete maše: Mr. in Mrs. Klun, Mr. in Mrs. Drčar in družina, Mr. in' Mrs. John Persin, Mi-. Frank Okoren, Mi-. Frank Rebol, Mr. John Marolt, Mr. John Hribar, Mr. in Mrs. Frank Klopčič, Dibble Ave., Mr. John Kovačič, Mr. Frank Grill, Mr. in Mrs. Joseph Hren, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, družina Frank Skerl, E, 61 St., Mr. Florian Močilnikar, Mrs. Mary Kavčič, Anthony Fortuna Jr., from Friends: Robert C. Levee, F. Spelic, W. Lach, R. Lach, J. Schoen, P. Juratevic, S. Ahlin, S. Merhar, E. Zalar. Lepa hvala Mr. John Možina, Mr. in Mrs. George Metz za brezplačne avtomobile ob priliki pogreba. Najprisrčnejša hvala Rev. Matija Jagru ker so ga prišli po-kropit. Ravno tako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala sorodnikom, prijateljem, najemnikom in sosedom in drugim, ki so ga prišli pokropit in so čuli in molili ob krsti in vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda. Ravno tako tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili v prezgodnji grob. Iskrena hvala Frank Zakrajšek pogrebnemu zavodu za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Ti, preljubljeni in nikdar poaabljeni sin in brat, ki si v najlepših letih moral nas tako nanagloma zapustiti, veseli se sedaj v nebeški slavi. V cvetoči mladosti je prišla nemila smrt) in zahtevala od Tebe najdražje. Globoko potrti nad Tvojo bridko izgubo Ti želimo, da počivaš mirno v prezgodnjem grobu in lahka naj Ti bo rodna zemlja. Žalujoči ostali: John in Mary Rožič, starši; Stanley, brat. Cleveland, Ohio, 8. septembra 1937. Postavite si grelni sistem in začnite plačevati v septembru Knjiga je izkazovala, da sta "bili (pripisani aja, .BasMervillem ; še dve imeni. Ena teh oseb, ki so prišle in se nastanile v hotelu, je bila neki Theophilus Johnson in družina, iz Newcastla; druga pa Mrs. Oldmore s služkinjo, iz High Lodge, Alton. (Dalje prihodnjič) Mrs. Warren D. Robbins, je bila prideljena vladnemu tajništvu. Njena naloga bo, da bo skrbela, za dekoracijo vseh ameriških poslanstev po svetu. Kadar je v vaseh, ki so raztresene v avstrijskih Alpah, kak važen sestanek, izstreli oče župan take vrste top, ki se razlega daleč naokrog. Če bi ga postavili pokonci, bi ga lahko rabili proti toči, kot so jih včasih rabili na Trški gori. Vprašajte za Stefan Robash, naš 715 East 103rd fitrect Vabijo ne tudi naročniki Popravljalni deli za vseh vrst boilerje in furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE po kočijo, v kateri je sedel nekir mož, ki se je ustavila na drugi j strani ceste, nato pa se odpeljala spet počasi dalje. "Tu je naš mož, Watson!" Tak pojdite! Če že ne moreva storiti drugega, ga bova vsaj dobro pogledala." V tem trenutku sem uzrl bujno črno brado in par prodirlji-vih oči, ki so se uprla v naju skozi okence kočije, nakar je mož v kočiji nekaj zavpil vozniku, nato pa je kočija v divji naglici odrdrala dol po Regent Streetu. Holmes se je nestrpno ozrl okoli sebe po drugem iz-) veščku, toda nobene kočije ni bilo prazne. "Saj pravim, taka smola? Watson, če boste kdaj pisali o tem, morate tudi zabeležiti točno tudi to, kar nama pač ni v kredit." "Kdo pa je bil tisti mož?" "O tem nimam niti pojma." "Vohun?" "Well, iz vsega, kar sva slišala, je razvidno, da je Baskerville neprestano tesno zasledovan. Kako bi sicer tako naglo dognali, da je Notrhumberland hotel tisti, ki si gai je izbral? In če so mu sledili prvi dan, sem sklepal, mu bodo sledili tudi naslednjega dne. Morda ste opazili, da sem stopil doma dvakrat k oknu, ko je dr. Mortimer bral ono legendo?" "Da, spominjam se tega." "Oziral sem se na cesto pjo postopačih, toda videl nisem nobenih. Zdaj imamo opravka s premetenim človekom, Watson, Ko sta najina prijatelja odšla, sem se namenil jima takoj slediti, v upanju, da doženem, kdo so njuni nevidni zasledovalci. Toda njiju zasledovalec je bil tako prevejan in previden, da ni hotel postopati po cesti, marveč je poklical izvoščka, tako da se je mogel skriti v kočiji in nemudoma oddrdrati, kadar bi se mu zdelo tc potrebno, pa ju spet "Vse res, toda ta njegova metoda ga spravlja v območje voznika." "Natančno tako!" "Kako škoda, da nisva pogledala in si zapomnila njegove številke P "Moj dragi Watson, bedasto, kakor sem vso stvar pričel, pa vendar ne boste mislili, da sem bil toliko aboten, da si ne bi zapomnil njegove številke! Najin mož ima številko 2704. Ampak ž njo nama ni hipno prav nič po-magano." Tekom tega pogovora sva šla počasi nizdol po Regent Streetu, dočim sta nama dr. Mortimer in njegov tovariš že davno izginila izpred oči. "Nobenega pomena nima več, jima se nadalje slediti," je rekel Holmes. "Njuna senca je izginila in se ne bo več vrnila. Zdaj morava gledati, kakšne karte so nama še ostale v rokah, in te morava previdno izigravati. Ali bi mogli priseči, kakšen je bil obraz moža v kočiji?" "Priseči bi mogel samo glede njegove brade." "PraV tako jaz, iz česar sklepam, da je bila ta brada po vsej priliki umetna. Prevejan človek, ki se nahaja na tako deli-katnem poslu, nima druge potrebe po bradi, kakor da ž njo za^-krije svojo identičnost, ne pa da jo še razglasu je. Poj diva semle notri, Watson." Stopil je v bližnji brzojavni urad, kjer ga je manager toplo pozdravil. "Ah, Wilson, vidim, da še niste pozabili onega malega slučaja, pri katerem se vam imel priliko pomagati." "Ne, gospod, nisem ga poza- je. Jo boš lahko spoznal, kaj ne da?" "Da, gospod." "V vsakem slučaju te bo zunanji porter poslal k vežnemu por-terju, kateremu boš prav tako dal po en šiling. Tu je nadaljnih tri in dvajset šilingov. Nato boš izvedel v mogočih dvajsetih slučajih izmed tri in dvajsetih, da je bila vsebina tistih košar že odstranjena ali sežgana. V ostalih treh slučajih pa boš bržkone našel Times ter pogledal za to stran. Prilike, ki kažejo na to, da ne boš ničesar opravil, so zelo velike. Tu imaš nadaljnih deset šilingov za slučajne nujnosti. In še pred večerom mi pošlji brzojavno poročilo na Baker Street. Zdaj pa, Watson, preostaja samo še, da naj deva voznika št. 2407, na kar bova Bond Street v galerijo slik, tem pa bo pretekel čas, ko morava biti v hotelu." ČETRTO POGLAVJE Troje pretrganih niti Poiogledu slik slavnega belgijskega mojstra sva se napotila v Northumberland hotel. "Sir Henry Baskerville je v prvem nadstropju, kjer vaju pričakuje," je dejal hoteljski klerk. "Ali imate kaj proti temu, če pogledam vašo knjigo za registriranje?" je vprašal Holmes. "Niti najmanj." Mrs. Josie Bishop je v severni Kanadi sklad dra-- \ gocenega radija. Ruda daje za $7,000 radija pri toni in vrhu | tega še za $365 srebra, torej je vsaka tona rude vredna $10,000. In take rude je tam v dosti, pravi Mrs. Bishop. GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING bil. Rešili ste. takrat moje pošteno ime in morda tudi mbje življenje." "Moj dragi, vi pretiravate. Pa če se prav spominjam, Wilson, imate med syojimi raznašalci nekega fanta, ki se piše Cart-wright, ki je pokazal dober del bistroumnosti tekom preiskave." "Da, gospod, on je še vedno pri nas." "Ali mi ga morete poklicati? —Hvala! In hkrati vas prosim, če mi morete izmenjati tale bankovec za pet funtov." Na managerjev poziv je prišel neki štirinajstleten deček, čigar oči in obraz sta očitovala veliko prirojeno inteligenco. Pri-šedši v urad, je obstal in spoštljivo gledal velikega detektiva. "Dajte mi knjigo s seznanom hotelov," je rekel Holmes. "Glej, moj dragi dečko, tukaj so imena tri in dvajsetih hotelov, ki so vsi v neposredni soseščini Charing Crossa. Ali vidiš?" "Da, gospod." "Obiskal boš vsakega izmed teh hotelov." "Da, gospod." "V vsakem slučaju boš pričel s tem, da boš dal zunanjemu por-terju en šiling. Tukaj je tri in dvajset šilingov." "Da, gospod." "Povedal jim boš, da bi rad videl košare s papirnimi odpadki. Rekel boš, da se je po neprevidnosti izgubila neka važna brzojavka in da jo ti iščeš. Razumeš?" "Da, gospod." "Toda to, kar boš v resnici iskal, je notranja stran, "Times-a," ki bo imela nekaj lukenj, iz-striženih s škarjami. Tukaj imaš kopijo Times-a. Vidiš, ta-le stran