CELJE, 28. marca 1968 Leto XXII., štev. 12 Cena: 60 par (din) GLASILO SOriAI.ISTir.NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DANES v CELJSKEM TEDNIKU: 5. stran CELJE; Već za modernizacijo in rekonstrukcijo 6. stran CELJE: PRVO RUŠENJE NA TEHARJU, NASLED NJE ... 7. stran CELJE: Obsojeni tatovi in roparji, MILIJONI V 2ABI 8. stran KULTURA: Quo vadiš — izobraževanje 9. stran ŽALEC: Odgovarja Tone Delak 10. stran VELENJE: Kaj bo z domom Počitniške zveze 11. stran MOZIRJE: Vsaka dajatev je boleča 12. stran KONJICE: Nezadovoljni z zdravstvom 13. stran LAŠKO: Odgovori MIHE PROSENA 14. stran ŠENTJUR: Blato na gornjem trgu 15. stran ŠMARJE: Študija KOZJANSKEGA 16. stran HRASTNIK: Pr^ičla družbena podpora 17. stran ZAGORJE: Obisk v obratu »LISCE« 18. stran TRBOVLJE: Bo 320 mladih brez izobrazbe Kaj je z odgovornostjo ? Druga seja zbora delovnih skupnosti celjske občin- ske skuščine, v petek, 22. marca, zasluži dvojno oceno: odlično zaradi vsebine in slabo zavoljo udeležbe. Za- sedanje se je začelo s 35-minutno zamudo navzlic temu, da je za potrebno sklepčnost manjkal še en odbornik. Nekaj minut za tem je bila sklepčnost za- golovljena. Izbredno slabo udeležbo odbornikov na tem po- membnem zasedanju sta obsodila zlasti presednik zbo- ra, inž. Drago Čeh ter kot gost, politični sekretar občinskega komiteja ZK, Zvone Dragan. \ Zbor delovnih skupnosti celjske občinske skupščine ima 40 članov-odbornikov, toda na zasedanje jih je prišlo komaj toliko, da so lahko pravnoveljavno skle- pali. Ta ugotovitev preseneča tembolj, ker so bila na dnevnem redu gospodarska vprašanja, ker so ocenili razvoj občine lani in sklepali o možnostih razvoja letos. Razprava o tej aktualni problematiki je odprla niz problemov, ki se tičejo delovnih organizacij, opozo- rila je na nekatere dobre strani in tudi pomanjklji- vosti, in ne nazadnje je dala nič koliko pobud za boljše izpolnjevanje vsakodnevnih proizvodnih in dru- gih nalog. Pa vendar se velikemu številu odbornikov ni zdelo pomembno, da bi sodelovali v tem razgovoru in s svojim deležem pomagali pri obravnavanju m reševanju življenjskih vprašanj. Zato tudi to vprašanje: kako gledajo na to abstinen- co neposredni proizvajalci, člani delovnih kolektivov, ki so volili te odbornike in takrat dobili zagotovilo, da gre za ljudi, ki bodo aktivno delali v najvišjem občinskem samoupravnem telesu? In kako gledajo na vse to organizacije, organi samoupravljanja v teh kolek- tivih? Ali se je sploh kaj zgodilo, da so volilci, druž- beno politične organizacije in samoupravni organi v delovnih organizacijah vprašali svoje odbornike, kaj in kako delajo?! Očitno gre za problem, ki ga ne moremo prezreti; nanj pa ne smejo pozabiti v delovnih kolektivih. Delo skupščinskih organov je v mnogočem odvisno od ak- tivnosti in zavzetosti odbornikov in zato ni vseeno, kakšna je udeležba na sejah. M. BOŽIC Janez Vipotnik v Žaku Danes teden je bila v Žal- cu seja izvršnega odbora ob- činske konference SZDL, na kateri so obravnavali neka- tere probleme oblikovanja občinskega proračuna in me- tode delovanja občinske kon- ference Socialistične zveze. Sestanka izvršnega odbora se je udeležil tudi predsednik republiške konference Socia- listične zveze tovariš JANEZ VIPOTNIK, ki je sodeloval tudi v razpravi. Osnovne mi- sli za razpravo na seji izvrš- nega odbora je podal sekre- tar občinske konference SZDL v Žalcu tovariš JOŽE JAN. Stane Kavčič v revirjih Podsednik izvršnega sveta Skupšoine Socialistične re- publike Slovenije, Stane Kav- čič, se je zadnji četrtek mu- dil na obisku v zasavskih rudarskih revirjih. Po kraj- šem obisku na občinski skup- ščini, kjer ga je sprejel in pozdravil predsednik Jože Laznik, je predsednik Stane Kavčič najprej obiskal Iskri- no tovarno polprevodnikov in se nato sestal na sedežu po- slovnega združenja RUDIS s predstavniki tega združenja in nekaterih največjih trbo- veljskih delovnih organizacij. Popoldan je nao,prej obiskal steklarno v Hrastniku, v sej- ni sobi občinske skupščine Trbovlje se je nato sestal s člani političnih aktivov vseh treh revirskih občin, eno- dnevno bivanje v zasavs/kih rudarskih revirjih pa je predsednik republišk^a iz- vršnega sveta Stane Kavčič končal z obiskom v tovarni elektroporcelana na Izlakah. (Nadaljevanje na 18. strani) ORGANIZACIJE ZK PRED KONFERENCAMI ^ Dosedanje delo zadovoljivo četrta seja občinske konference bo 12. junija Na zadnjem sestanku sekretarjev organizacij Zveze komunistov celjske občine, ki ga je vodil politični sekretar občinskega komiteja Zvone Dragan, so ob- ravnavali dejavnost organizacij v smislu sklepov, sprejetih na decembrskem seminarju lani ter vse- binske in kadrovske priprave na redne konference organizacij Zveze komunistov. Te bodo v začetku pri- hodnjega meseca, medtem ko bo četrta seja občinske konference Zveze komunistov predvidoma 12. junija. O delu organizacij ZK so na sestanku poročali sekre- tarji. Kakor povzemamo je bila dejavnost organizacij od decembra lani v glavnem uspešna, le v nekaterih pri- merih je bilo čutiti tudi pa- sivnost. Organizacije ZK so prav tako izpolnjevale skle- pe lanskega seminarja oziro- ma svoje akcijske programe. Ponekod, kot na primer v cinkarni, je med člani neikaj takih, ki poditičino ne delajo in tudi članarine ne plačuje- jo redno, zaradi česar jih bodo na prihodnji konferen- ci javno izključUi iz ZK. Hkrati nameravajo sipreje*! več novih, mladih članov, za- poslemih v glavnem v neix> sredni proizvodnji. Po bese- dah enega izmed sekretarjev je treba samovoljne iastope iz ZK obravnavati predvsem s treh vidikov: prvi izstopa^jo, ker so svoje cilje dosegli, drugii, ker jih niso dosegild, tretji pa, ker so »preobreme- njeni« in se ne morejo poli- tično udejstvovati. V mnogih primerih pa je vzrok tudi članarina, za katero menijo, da je previsoka. Za dejavnost organizacije štorske železarne je balo značilno, da so se člani pre- težno ukvarjali z obravnava- njem gospodarske problema- tike, manj pa s političnimi problemi. Ena največjih na- log štorskih komunistov bo aktivno sodelovanje v raz- pravi v zvezi s predvideno in- tegracijo slovenskega železar- stva. V drugi točki dnevnega re- da je poditični sekretar Zvo- ne Dragan govoril o vsebin- skih in kadrovskih pripravah na bližnje kanference orga- nizacij. Po njegovih besedah bodo morali razpravo posve- titi predvsem organizacij- skim in vsebinskim vpraša- njem kakor oceni, kako je potekala reorganizacija in kakšni so njeni prak*ični re- zultati. Te ugotovitve bodo pomenile tehten prispeveik k analizi v občinskem merilu, ki bo ena bistvenih tem če- trte seje občinske konferen- ce ZK. Na konferencah bo- do prav tako izbirali oziro- ma predlagali kandidate za novo občinsko konferenco in novi občinski komite. Vse konference občinskih organi- zacij ZK naj bi bile v začet- ku aprila. Do četrte seje ob- činske konference pa bo imel občinski komite še tii razširjene seje, na katerih bodo ocenili lanskoletno go- spodarsko gibanije v celjsM občini in se pogovoirili o na- logah ceiljskih komunisitov v letošnjem letu. dhff Sekretarji občinskih komitejev soglasni Območni komite ZK Pred nedavnim so se v Ce- lju sestali sekretarji komite- jev občinskih konferenc ZK vseh osmih občin nekda- njega celjskega okraja. Se- stanka, na katere^n so se •dogovarjali o možnostih in potrebah za ustanovitev ob- močnega komiteja ZK, sta *e udeležila tudi Franc Po- PH in ing. Andrej Marine. Četudi je bil to šele zače- razgovor o vlogi, pome- in delovanju takega komi- so bili sekretarji ObK iz Velenja, Mozirja, Žal- Slovenskih Konjic, Laške- 8^, Šentjurja, Šmarja in Ce- jja docela soglasni, da je |**^šen območni komite po- '■^ben za boljšo povezanost "»ed občinskimi organizacija- ZK v zaključeni regiji, '^^■iti pa je lahko najbolj ''fposreden posrednik med "'ičinskimi in republiškimi ^ottstvi ZK. "fe ugotovitve pa nikakor zmanjšujejo vloge občin- ^Kih organizacij ZK. Med na- l^gami, ki bi jih moral oprav- jj^ti območni komite, so na- ?|'"eč posebej poudarili, da ^\ moral skrbeti še za nadalj- njo samostojnost in odgovor- n^^t občinskih organizacij in J'hovih organov. Sevc je to- J^yya. integrabiost, ki orno- skladnost političnih ak- medsebojno spodbujanje j? ocenjevanje družbeno-po- Ijtičnega delovanja, skupne jf'bi za usposabljanje orga- ^''•acij in njihovega članstva, L hkratnega uresničevanja ^»•ovskih načel Zveze ko- munistov v organizaciji in iz- ven nje, zelo odločUna za uresničevanje vloge reorgani- zirane Zveze komunistov. Na sestanku so imenovali posebno skupino sekretarjev, ki bodo pripravili v prihod- njih dneh osnutek poslovni- ka za delovanje območnega komiteja, že na prvem se- stanku pa so se dogovorili, da bi bil sedež komiteja t Celju, v njegovem sestavu pa bi bilo 17 članov, ki jih bodo predlagali posamezni občinski komiteji. H. S. Prireditev uspela Ob zaključku tedna slovenske sodobne drame Največja slovenska gledališka manifestacija, ki jo je celjska kulturna javnost spremljala od 18. do 24. tega meseca, je mimo. Poleg tega, da je prikazala ust. varjalno žetev zadnjega leta in združila gledališka prizadevanja v enem kraju, je upravičila tudi za- upanje Celju kot tretjemu sloven- skemu kulturnem središču, saj je občinstvo po mnenju vodstva SLG kot prireditelja pokazalo visoko kulturno raven. Ce je teden slovenske sodobne drame po tej plati popolnoma u:>pel, pa to ne velja v celoti za njegov drugi del. Tako je razgo- vor o pogovornem jeziku sploh odpadel, posvetovanje, ki bi naj obravnavalo mesto slovenskega gledališča v današnjem času in družbi, vprašanja, kako ga zbli- žati z gospodarstvom, kako po- krivati slovenski prostor z gleda, liškimi predstavami Itd., pa se Je že na začetku sprevrglo v prora- čunsko debato oziroma obravnavo flnančoil) problemoT noar^TOrske- ga gledališča. Tako tudi tokrat ni šlo brez obravnavanja denarnih zagat slovenskih gledališč kar je pravzaprav zaprlo možnosti, da bi se poglobili tudi v mnoge druge probleme gledališkega dela, ki prav tako terjajo hitro in učinko- vito reševanje. Morda je bila ob tem vendarle pomembna ugotovi- tev, da kulturni delavci še vedno niso deležni enakopravnosti v smislu 26. člena naše ustave; sicer pa je spodbuden sklep o ustano- vitvi posebne operativne komisije skupnosti slovendtih gledališč, ki naj bi podrobneje pripravljala gradivo za temeljito obravnavo. Za SLG pa pomeni teden sloven. ske drame afirmacijo njegovega nekdanjega ugleda, saj so ga kot častnega gosta povabili na sreča- nje srbskih gledališč v Titove Užice, poleg tega. pa na 13. gleda- liške igra Sterijlnega po?orj.i, kjer bo v počastitev 50. letnice Can- iarjeve smrti nastopilo z njegovi- mi Hlapci. a jjovzroča tiidi hude politične posledice. Spomnimo se na številne ne- davne razprave v Socialistični zvezi po vsej držaivi, do ka- terih je prisilo zaradi nego- dovanja delovnih ljudi, češ da ne ukrenemo ničesar zo- per nekatere obrtnike, ki čees- memo bogatijo. Bremena za zadovoljevanje sikupnih pot- reb naše družbe namreč ni- so enakomerno razdeljena. Najbolj zanesljivi davkoplače- valci so tisti, ki so zaiposleni, ker od tistega, kar ustvarijo, njihove delovne oi^anazacije sproti plačujejo družbene pri- spevke. Nekateri držiavUtjani pa od družbe le prejemajo, ne da bi ustrezno tudi sami prispevali v skupno blagajno. Vendar ras davčne utaje, ki jih zagrešijo nekateri obrt- niki, ne bi smele ponovno za- peljati v splošno nerazpolo- ženje jjroti zasebnemu obrt- ništvu, gostisnstvu in vsem zar sebndm dejavnostim. Sami se- bi bi škodili, če bi spet sku- šali kakorkoli zavreti razvoj zasebnih dejavnosti, kot so to pred leti počenjale nekatere občine. Nedavne razprave v Socialistični zivezd so stvari razčistile in postavile na pra- vo mesto. Sprejeto je stali- šče, da je zjasebtua obrt, pred- vsem pa storitvena obrt, nuj- no dopolnilo inidustrije, druž- bene obrti in družbenega sektorja sploh. Tudi ne gre metati vseh obrtnikov v en koš. Hitro je lahko na konju, denimo, obrtnik (pravzaprav že tovamarček), ki v velikih serijah izdeluje izdelke za tr- govino in indusitrijo, zlasti še, če delajo zanj še drugi, čevljar, ki krpa stare čevlje, pa najbrž ne bo nikdar postal bogat, četudi vleče dreto od zore do mraka, v petek in svetek. Nejevoljo obmimo pravsa- prav najprej proti naši ne- urejeni davčni politiki in daivčnim službam, ki omogo- čajo, da nekateri zlahka uta- jijo davek. V mnogih i>rime- KAMUFLIRANI JASTREB. Westmoreland odhaja, v jugovzhodno Azijo pa so pri. speli novi »jastrebi«. Gornji posnetek prikazuje med poletom skrivnostni bombnik F-lll A, s kakršnimi so pričeli ukrepati Američani v svoji »miroljubni vojni« v Vietnamu v ponedeljek. Prototip letala je imel med razvojem oznako TFX. (USAF foto/UPI radiotelefoto) rih so davki odmerjeni »na pamet«. V davkarijah ni do- volj strokovnih ljudi. Ni jih, ker jih slabo nagrajujemo, čeprav je to zelo pomembfeu) tudi zsa to, ker slabo plačani ljudje v teh službah lahko prej podležefjo podkupovanju. Kontrole nad dohodki držav- ljanov (rajaen zaposlenih) sko- raj ni, kazni za davčne utaje pa so naravnost smešno niz- ke. Pred leti zasebna obrt pri nas ni toliko pomenila kot v zadnjem času, ko se je zasebna pobuda izredno raz- mahnila. Ker smo sredstva za družbene potrebe zajemali v glavnem iz industrije, za- sebne dejavnosti pa omejeva- li s predpisi, se nismo kaj pirida ukvarjali z davčno po- Itiko do zasebnega sektorja, marveč smo jo krojili od da- nes do jutri. Gledali smo le na proračunske potrebe, ne pa na to, kaiko z davčno po- litiko usmerjati razvoj posa- meznih dejavnosti. Pirav zato pa smo v današnji čas prišli tudi brez sposobne davčne službe. S tem pa zanemarjamo vir dohodkov, brez katerega ni mogla živeti še nobena drža- va bodisi v daljni, pradavni zgodovini^ bodisi v sedanjem svetu. Zastonj torej zgolj vpitje na zasebne obrtnike! Če ne bomo najprej uredili ustrezne davčne politike in davikarij, bomo še prej podo- bni tistemu, ki žejen hodi ob vodi. M. ZAKRAJSEK tedenski zunanjepolitični pregled »Odhod velikega Novotnega je omogočil odhod malih No- votnih,« je zapisal neki češki list po odstopu dosedanjega predsednika CSSR Novotne- ga. Po čedalje hujšem priti- sku vse javnosti je mor^ Novotny prejšnji petek od*^ stopiti. Zanimivo je, kaj je ob tej priložnosti napisalo glasilo KP češkoslovaške »Rude pravo«: »Osebnost Novotnega je bi- la simbol administrativno-bi- rokratskega pojmovanja par- tije in njenih odnosov z druž- bo. Ljudem je zdaj odleglo.. Ta odstop je pogoj, da ljud- stvo dobi zaupanje v vod- stvo države in družbe.« Časopis nato poudarja, da izsilitev tega odstopa ni bilo dejanje maščevanja. Potreb- no je bilo spremeniti merilo za oblast in vodenje, poslej ljudi niso ocenjevali po spo- sobnostih, temveč po funk- cijah v duhu znanega reka »Komur je bog dal funkcijo, mu je dal tudi pamet«. Pra- ve osebnosti so imeli za ovi- ro, ker je bila zmeraj ne- varnost, da se bodo izkazale in postale preveč opscene. In tako se komentarji na- daljujejo. Toda še bolj važno je, da se nadaljuje proces sprememb in razmišljanja o preteklosti, iz katere bo zdaj marsikaj prišlo na dan. »Ru- de pravo« piše, da je ljudem odleglo. Para iz lonca uhaja, ne da bi bUo nevarnosti, da bi lonec razneslo. Po vseh znamenjih sodeč, so Čehi in Slovaki preudarno in zadr- žano preživeli zadnje burno obdobje, ki seveda še ni kon- čano. Važno pa je tudi, da hočejo vsi obvarovati sociali- zem in socialistične odnose v CSSR. Marsikateremu komentator- ju so najnovejše spremem- be dale povod, da razmišlja o krepitvi pravih socialistič- nih odnosov v deželi, o tem, da bo šele zdaj mogoče po novih poteh pravičneje in bolje reševati vse tiste zaple- tene probleme, ki jih grma- di vsakdanje življenje. Skrat- ka, čutiti je ponos, da se bo socializem odslej lahko bolje in trdneje razvijal, ka- kor kdaj koli poprej, in no- vo vero v prihodnost. Prejšnji teden je prinesel, še eno slovo v mednarodni politični areni. Med odho- dom Novotnega in odpokli- cem vrhovnega poveljnika ameriških sil v Vietnamu ge- nerala Westmorelanda sicer ni prav nobene zveze, toda sklep o njegovem odpoklicu (2. julija bo prevzel položaj načelnika štaba kopenskih sil ZDA v Washingtonu) je tudi močno odjeknil po svetu, General Westmoreland je tesno povezan z vso ameriško politiko v Vietnamu. Prište- vajo ga k izrazitim »jastrt bom« in znano je, da vidi rešitev v Vietnamu v popolni ameriški zmagi. Zato pa bi bilo po njegovem mnenju potrebno vojno še stopnje- vati in po možnosti »zasled* vati« sovražnika v Laos in Kambodže, če bi bilo potreb- no. Z drugimi besedami, voj- no bi bUo treba razširiti, v skrajnem primeru tudi na Severni Vietnam. Nekoliko nelogična je videti taka politika spričo dejstva, da Američani še v Južnem Odhod Novotnega Vietnamu ne morejo zmaga- ti. Kako naj bi zmagali, če bi se bojišče še razširilo? Zato je general VVestmore- land zahteval nove okrepitve. Poleg pol milijona ameri- ških vojakov, kolikor jih je zdaj v Vietnamu, naj bi ZDA poslale v to nesrečno deželo še 105.000 vojakov. Toda tu- kaj se je zataknilo, že zdaj velja ZDA vietnamska vojn« 30 milijard dolarjev na leto (doslej so ZDA izdale za viefr^ namsko vojno kakih 120 mi- lijard dolarjev!), če bi P> Johnson poslal v Vietnart še 105.000 vojakov, kakor j« zahteval general Vl^estmore- land, bi se letni izdatki vojno zvišali na 40 milijard dolarjev! Zato je umestno vprašanjft ali odpoklic generala VVesi-, morelanda pomeni začetek preobrata v ameriški politild v Vietnamu. Na prvi pogled, morda ne, toda v zadnjih dneh se vrstijo dogodki, ^ kažejo na možnost spremem- be. Stališče Hanoia in FNO se je še »omehčalo«: Hanoi ne vztraja več pri tem, d» bi morala biti pri morebi** nih pogajanjih udeležen", FNO, osvobodilna fronta J«^ nega Vietnama pa je izjavil* da ne zahteva zase izkljućo*' zastopstvo vsega južnovie** namskega ljudstva. Z amei* ške strani je položaj zrel ^ pog^ajanja spričo ogromnil"' bremen, ki jih nalaga vojn* državni blagajni. Najmočnej* ši razlog za spremembo P**" litike pa bi bil v interes" samega Johnsona. Če bi P'^ volil v začetek pogajanj, ^* svojima glavnima tekmecen»» v predvolilni dirki izbil vni adut iz rok, češ da noć« miru v Vietnamu. TELEGRAMI NEW DELHI — Na konferenci OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) so se sporazumeli o ukrepih za zmanjšanje prepada med razvitimi in nerazvitimi. Med- nje sodi organizacija svetovnega trži.šča za blago nerazvitih, pove- čan izvoz nerazvitih in pomoč r^vitih. LOS ANGELES — Senator Ro- bert Kennedy je izjavil, da ne bo ponovno odpiral arhiva listin War- renove komisije o umoru svojega brata, če bo izvoljen za predsed- nika. »Videl sem' vse, kar je v arhivu,« je dejal, »in soglažam 6 sklepi Warrenove komisije.« PANAMA — Panamska narodna skupščina je odstavila predsedni- ka Paname Marca Roblesa, ker je ugotovila, da je v predvolilni kampaoiji pomagal predstavnikom vladne stranke. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m HE TREBIŠNJICA OBRATU- JE — Predsednik republike Tito je v ponedeljek odprl hidroelektrarno blizu Trebinja. S tem je končana prva faza tega hidrosistema, ki bo po svoji instalirani moči in letni po- prečni proizvodnji elektrike največ- ji hidroenergetski objekt v Jugosla- viji. Hidroelektrarna bo za zdaj da- jala 2,6 milijarde kilovatnih ur ener- gije »visoke kvalitete«, kar pomeni, da bo dajala elektriko tudi v času, ko sicer vode primanjkuje. Ko bo dograjen celoten hidrosistem Tre- bišnjica, pa bodo objekti dajali 5 milijard kWh. (V predvojni Jugosla- viji so vse elektrarne skupaj dajale komaj milijardo 200 milijonov kWh). V ponedeljek odprti jez Granča- revo je največji jez v državi. Vi- sok je 123, dolg pa 439 m. Za njim bo zbrane 1,3 milijarde m» vode, to- rej toliko, kot jo je v vseh jugoslo- vanskih umetnih jezerih skupaj. To veliko umetno jezero bo moč s pri- dom uporabiti tudi za turizem. Ra- zen tega bo moč iz njega navodnja- vati kakih 12.000 ha zelo plodne zemlje. Ko je predsednik Tito ob otvo- ritvi čestital graditeljem hidrosiste- ma, je med drugim govoril tudi o uresničevanju gospodarske in druž- bene reforme. Poudaril je, da mora- mo pri tem posvetiti posebno po- zornost izpopolnjevanju tistega, kar imamo, da bi bila naša proizvodnja boljša in večja. To pomeni, da mo- ramo razpoložljiva sredstva upo- rabljati predvsem za modernizacijo in rekonstrukcijo, z graditvijo ve- likih novih objektov, razen energet- skih, pa je treba počakati. Pred- sednik Tito je pri tem dejal, da je nezadovoljen, kadar vidi, da silijo na dan nekateri predlogi in težnje. Predvsem modernizacija, iie novi objekti da bi gradili še to in ono, ko pa po- trebujemo sredstva predvsem za modernizacijo proizvodnje. ■ STANE KAVČIČ V ZASAVJU — Pretekli teden je predsednik iz- vršnega sveta Stane Kavčič obiskal več podjetij v trboveljski, zagorski in hrastniški občini, V pogovoru z gospodarskimi in političnimi delav- ci je med drugm dejal, da bo tre- ba na vsak način doseči, da bomo v Sloveniji dobili enotno elektrogo- spodarsko podjetje, v katerega naj bi se vključili tudi rudniki. ■ MIJALKO TODOROVIC V SLOVENIJI — Sekretar centralnega komiteja ZKJ Mijalko Todorovič je pred dnevi obiskal Metalno v Mari- boru, institut »Jožef Štefan« v Ljub- ljani ter reaktor v Podgorici. ■ VOZNIŠKI IZPITI PO NO VEM — Predlog za spremembo za- kona o prometni varnosti na cestah predvideva, da se bo k vozniškemu izpitu v prihodnje lahko prijavil le tisti, ki ga je učil inštruktor s spri- čevalom o svoji kvalifikaciji. Doslej je lahko učil kandidata za vozniški izpit vsakdo, ki je imel za seboj tri- letno vozniško dobo in je bil star 25 let. ■ KAKŠEN HOTEL V BOHI- NJU? — V dnevnem tisku že 14 dni traja razprava o hotelu, ki naj bi ga ljubljanski hotel Lev zgradil na Vr- tovini blizu cerkvice sv. Janeza v Bohinju. Nekateri se namreč bojijo, da bi hotel (imel bi 200 postelj) po- kvaril lepoto Bohinja. Prevladujejo pa tisti, ki pravijo: brez hotelov tudi turizma in zaslužka ne bo, se- veda pa je treba čimbolj paziti, da ne pokvarimo naravnih lepot. ■ LETNO 9000 POŽAROV — Vsako leto je v naši državi kakih 9000 požarov. To število je že pet let približno enako. Največ požarov povzročijo nepazljivost, pomanjklji- vost pri gradnji poslopij in neureje- ne električne instalacije. NEW YORK — Varnostni svet OZN je soglasno obsodil najnovej- ši izraelski napad na Jordanijo. I2xaelski delegat je zavrnil resolu- cijo in zagrozil, da se napad na Jordanijo lahko ptmovi, češ da Iz- rael ravna v samoobrambi pred palestinsfkimi komandosi. 2 DOLEIVJSK/ UST* TEDNIK*VESTNmvsaRiietrtek 60.000 izvodov k Večino naj bo navzoča skrb za človeka! odlomek iz govora predsednika Tita na jubilejni 20. konferenci Zveze komu- nistov Zagreba '^))Zdai. ko smo sredi bO' . za družbeno in gospo- Mrsko reformo, naraščata lomen in vloga znanosti, Izobraževanja in kulture, česar ni mogoče us- ggno uresničiti dolgoroč- ^j^j ciljev reforme. Dan- dane!< je potrebno bolj kdaj koli prej čim iir'se i^i popolnejše anga- žiranje vseh naših inte- "igjiUialnih ustvarjalnih mo- v boju za reformo in nadaljnji razvoj sociali- klicnih drtizbenih odno- j^u, zaradi globlje obde- naše politike in obo- gatitve naše prakse. V pripravah na deveti jcongres ZKJ in republiške ]^ongrese ZK pričakujemo, 5q se bodo vse ustvarjal- ce ^ napredne sile iz vrst 0ših intelektualnih delav- cei; neposredno aktivno angažirale za obdelavo idejne in politične osno- ve Zveze komunistov Ju- goslavije. Med intelektualnimi de- lavci je tudi upravičeno nezadovoljstvo zaradi ne- katerih stvari, ki jih še nismo uspešno rešili. To nezadovoljstvo je posebej veliko pri mladih izobra- žencih, ki dokončajo viso- ke šole, potem pa se ne morejo zaposliti v svoji stroki, ne morejo najti mesta zase v naših pod- jetjih, in to kljub pripo- ročilom zvezne skupščirie, o čemer sem že govoril. Nismo dovolj odločni pri reševanju teh in drugih protlemov. včasih pa nam manjka tudi obdelan pro- gram, ob katerem bi spodbudili vse družbene sile. V nadaljnji obdelavi na- čel in v uresničevanju ci- ljev družbene in gospo- darske reforme kot tudi v boju za nadaljnji razvoj ustvarjalnosti pa se mo- ramo jasno omejiti od tistih, sicer maloštevilnih idejnih nasprotnikov, ki zlonamerno izkoriščajo naše težave in slabosti, da bi Tiapadali usmeritev in samoupravljalno demokra-. tično smer v našem druž- benem razvoju, ki sejejo zablode in nezaupanje, ki so objektivno, včasih tudi subjektivno zavezniki bi- rokratizma in nazadnja- ških družbenih sil. Dosle- den in odločen boj za so- cialističen, samoupraven in demokratičen razvoj naše družbe zahteva odkrit in neposreden idejni in politični boj proti vsem tistim težnjam in strujam, ki žele zavreti naš razvoj ter se postaviti na pot ustvarjalnim prizadeva- njem naših delovnih ljudi. Ne bomo dovolili, da bi se na katerem koli področ- ju družbenega življenja, tudi ne na področju zna- nosti in kulture, utrdili ali obnovili monopoli raznih skupin in skupinic, ki de- lujejo zurmj samouprav- nih struktur in demokra- tičnih ustanov, proti po- litiki Zveze komunistov. Zatiranje takšnih posku- sov in razgaljenje njiho- vega bistva je tudi važen pogoj za nadaljnji razmah znanstvene, kulturne in umetniške ustvarjalnosti. V naši družbi mora bili vedno navzoča skrb za ljudi, za človeka. Za člo- veka, ki je že mnogo dal in za človeka, ki bo dal svoj delež socialističnemu razvoju naše družbe...« Živahnost v večini panog v februarju je slovenska Industrija gradbenega mate- riala izdelala za 15»u več kot januarja (in za 7 odst. več kot lani februarja), kemična industrija pa kar za 19 odst. (v obeh primerih); nafte so načrpali za 15% već kot ja- nuarja in za 24«,'9 več kot februarja lani, grafična indu- strija je imela za 12«/o večjo proizvodnjo kot januarja in za 280/0 več kot lani februar- ja, medtem ko je kovinska industrija izdelala za 11 odst.^ več kot januarja, črna meta- lurgija za 10"'o več kot janu- arja, lesna za 10 odst. več in nekovinska za 9 odst. več kot v letošnjem januarju. će primerjamo letošnja pr- va dva meseca z enakim lan- skim razdobjem je slovenska industrija povečala svojo pro- izvodnjo za 3,2 odst. Najbolje so se odrezali »beli rudarji«, ki črpajo nafto, sledijo pa jim grafičar ji. delavci v ke- mični industriji, rudarji itd. Prvi april je dan mladinskih delovnih brigad. Letos ga bo mladina počastila v spo- min na 10. obletnico začetka del na avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb, ki jo je 54.000 fantov in deklet v 466 brigadah zgradilo od aprila do novembra 1958. Dograditev avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb je odprla razvoju našega go- spodarstva široko magistralo med severom in jugom države ter omogočila razmah vseh dejavnosti v naši republiki, zlasti pa še turizma in razvoja prej nerazvitih pokrajin. — Ob deseti obletnici začetka del na avtomobilski cesti Ljubljana — Zagreb pošiljamo prisrčne pozdrave vsem brigadirjem in brigadirkam, investitor- jem, gradbenim podjetjem in vsem delovnim ljudem naše domovine! Znižane takse za potna dovoljenja 21. marca so v organizacij- sko političnem zboru zvezne skupščine odgovarjali tudi na poslanska vprašanja. Med drugim je podsekretar v zvez- nem sekretariatu za finance pojasnil na vprašanje poslan- ca inž. MIHE KOŠAKA iz Ljubljane, da zvezni predpis ne postavlja tudi spodnje me- je taks, medtem ko občinske takse ne morejo biti višje od tistih po zvezni tarifi. To, da so bile takse povečane zato, da bi ublažili prevelik odliv deviz, kakor je povedal podsekretar, pa verjetno ob- činskih skupščin ne Ijo pre- pričalo, da teh taks ne bi znižale. Občini Ljubljana-Cen- ter in Kranj sta namreč na svojih sejah 21. marca že znižali dosedanje povečane takse za potna dovoljenja: Kranj za izdajo in podalj- šanje potnih listov od 15.000 na 5000 Sdin ter za izdajo vizumov od 5000 na 2000 Sdin. V občini Ljubljana-center so sprejeli odlok, po katerem bodo občani zdaj plačali za sam potni list 2500 Sdin, za podaljšanje veljavnosti 6500 Sdin in za vizum za več po- tovanj 2000 Sdin. Jim bodo naše občine sle- dile? Prav bi bilo, saj se je skoraj povsod v zadnjih me- secih število izdanih potnih dovoljenj zaradi povečanih taks občutno zmanjšalo. Da hodijo pravi špekulanti tudi spričo povečanih taks kot prej čez mejo, ni nobena skrivnost. Visoke takse so zadnje mesece prizadele pred- vsem naše turiste oz. bi moč- no vplivale na normalna tu- ristična potovanja v prihod- njih mesecih. Danes tekmovanje za »zlato žlico« v ljubljanskem SLONU Danes zjutraj se je začelo T kuhinji hotela SLON v Ljubljani, zanimivo celodnev- no tekmovanje: 10 tekmoval- cev, med njimi tudi dva mo- ška, bo pripravilo 12 jedil in kompletno kosilo. Nove slo- venske narodne jedi bo hotel SLON nato uvrstil v svoj stalni jedilnik. Zmagovalec, ki ga bodo določili priznani slovenski kuharski strokov- njaki, bo dobil »zlato žlico« in 100.000 Sdin, po 50.000 Sdin bosta dobila drugo in tretje uvrščena tekmovalca, pripra- vili pa so tudi 2 tolažilni nagradi. Boljša proizvodnja v februarju v primerjavi z januarsko industrijsko proizvodnjo se je le-ta februarja v Sloveniji povečala za 7,3 odst., kar je precej več kot so pričako- vali. Povpraševanje po blagu se je povečalo, žal pa so bili drugi pogoji za proizvod- f'jo ta mesec celo slabši kot januarja. Papirna industrija ^ premogovništvo januarske- ga obsega nista dosegla, vse !^ge panoge pa so februar- ja izdelale precej več kot i^esec dni prej. — V primer- javi z istim lanskim razdob- j*ii je slovenska industrija ^ letošnjih prvih dveh mese- proizvedla za 3,2 odst. Već. Velike ugodnosti za naše delavce na tujem Kreditna banka in hranil- v Ljubljani se je dogo- vorila z osrednjo hranilnico ^ Dunaju za pametno sode- 'ovanje pri ugodnem in so- ^"^bnem varčevanju, ki je na- ''^^njeno tisočem naših delav- ki so na delu v Avstriji, delavci bodo lahko vla- ^'i svoje prihranke pri ka- ^''iltoli hranilnici oz. banki. .Avstriji, kjer je skoraj 600 j denarnih zavodov. Na-| delavcem bodo odprli j tisoč deviznih računov] Avstriji; čim bo naš dela-j vec vložil denar na tak ra- čun, se mu bo začel denar sproti tudi že obrestovati pri Kreditni banki in hranilnici v Ljubljani, še ko bo seveda bival na tujem! Razen denar- nega deviznega varčevanja kanijo uvesti tudi stanovanj- sko in kmetijsko namensko varčevanje. Začela se je tudi akcija za podobno varčevanje naših de- lavcev, ki delajo v Franciji, zahodni Nemčiji in še pose- bej v zahodnem Berlinu. Stanje ozimnih žit je po državi zadovoljivo z juga naše države so prišla prva poročila, da se je začela setev jarih žit. Tako je »odprta« le- tošnja sezoTui pomladan- skih del in le od toplote tal in vremena je odmsv no, kdaj bodo začeli se^ jati še v drugih krajih Jugoslavije. Pri agrometeorološki službi Zveznega zavoda za hidrometeorologijo smo se pozanimali, kako je zimo prestala jesenska setev in kakšno je stanje ornih površin. Kot kažejo po- datki iz raznih krajev dr- žave in poskusnih parcel hidrometeoroloških po- staj, so ozimna žita kar zadovoljivo prestala zi- mo. Za minulo zimo je bilo značilno pogosto spreminjanje temperai u- re, ki se je znižala tudi do minus 20 stopinj. Ven- dar se je vso zimo veno- mer obnavljala snežna odeja in varovala posev- ke hudega mraza. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je hud mraz v drugi polovici februarja povzro- čil nekaj škode nadzem- nim delom posevkov, zla- sti v nekaterih krajih Vojvodine, Srbije in Ma- kedonije. Vendar to ne bo vplivalo na rast, ker koreninje ni prizadeto. 1 Dovolj vlage - toda vse premalo dušičnatih gnojil, ponekod pa tudi nič! Po strokovnih ocenah imajo polja v večjem de- lu države dovolj vlage, ker je voda prodrla pre- cej globoko. Vendar pa snežna odeja ni dala za- dostnih zalog vlage na glavnih pridelovalnih po- dročjih, zlasti v Vojvodi- ni in Slavoniji, ker je ne- dežemia dota trajala po- nekod do konca novem- bra in je zato zakasnila tudi jesenska setev. Zato se strokovnjaki bojijo, da se v teh krajih ozimne kulture niso razvijale ta- ko kakor drugod, kjer so sejali o pravem časii. Stanje pa vendar ni kri- tično in treba je le ukre- pati, da se vlaga, kolikor jo je, ohrani. Proizvajal- cem na tistih področjih, kjer je jesenska setev za- kasnila ali kjer je posev- ke prizadejal hud mraz, priporočajo dodatno po- mladno gnojenje z dušič- nimi gnojili, da bi si bil- ke opomogle. Toda v ne- katerih krajih, na primer v Sloveniji, opozarjajo, da nimajo niti enega va- gona dušičnih gnojil. Ali bo najavljena količina iz uvoza prišla o pravem ča- su, je vprašanje, toda pri- stojni organi v Zveznem izvršnem svetu so nemu- doma intervenirali. Glede pomladne set- ve pravijo strokovnjaki, da je količina vlage v njivskih slojih docela za- dovoljiva skoraj v vsej Jugoslaviji. Sadno drevje in trta je tudi srečno preneslo m:- nulo zimo in so dobri po- goji za bogato letino. le, na začetku januarja je mraz povzročil nekaj ško- de sadnemu drevju, zlasti limonam, na severnem in srednjem Jadranu. v Hranilne vloge še naraščajo Zadnje dni lanskega decem- bra je bilo na hranilnih knji- žicah jugoslovanskih varče- valcev 755 milijard Sdin, pr- ve dni letošnjega februarja pa že kar 789 milijard Sdin. Varčevanje je postalo Jugo- slovanom še bolj simpatično, kar se nadaljuje vse od po- letja 1966. število varčevalcev pa je januarja letos nekoli- kanj padlo: od 5,448.000 ljudi na 5,337.000 ljudi; povprečna hranilna vloga znaša zdaj pri- bližno 148.000 starih dinarjev. Izvoz in uvoz v preteklem mesecu Prejšnji mesec smo izvo- zili iz Jugoslavije za 900,8 mi- lijonov Ndin blaga, kar je skoraj četrtino manj kot ja- nuarja, uvozili pa smo blaga za 1.536,6 milijona Ndin ali 2,5 odst. manj kot januarja. kmetijski iiasve$i£ Zakaj zemljo rahljamo? Ko je pred dobrimi sto leti nemški kemik Liebig odkril kemična dogajanja v tleh, s<> raziskovalci še dolgo zatem mislili, da je gnojenje edini ključ za doseganje visokih pri- delkov. Vendar se je pokazalo, da je prav tako kot gno.je- nje važna PRAVILNA OBDELAVA. Glede gnojenja pa je postalo očitno, da organskih gnozil, med njimi predvsem hlevskega gnoja, ni mogoče nadomestiti z umetnimi gnoji- li, šele s pomočjo hlevskega gnoja pridejo umetna gnojila do veljave. Na prvi pogled je obdelovanje zemlje enostavno opra- vilo, v resnici pa so dogajanja v zemlji tako zapletena, da jim še niso prišli do dna. Zaradi tega tudi pri obdelovanju še ni vse znano. ■ Ce skopljemo na njivi jamo z navpičn"b steno, lahko jasno vidimo več plasti, ki jih ločimo v omico, živico, mrt- vico in podtalje. Omica sega tako globoko, kot seže le- mež pluga pri ranju; od nje pa je v veliki meri odvisno, kakšen bo pridelek. Ce je ta plast rahla, če je dež ne za- pere, če se čeznjo po sončni pripeki ne naredi sklenjena skoraja, pravimo, da je omica godna, njena struktura pa drobno mrvičasta. Pogled pod drobnogled nam odkrije marsikomu neznan svet drobnih bitij, ki predelujejo gnoj in gnojila v hrano, ki jo lahko použijejo rastline. Ce pa zemlja ni godna, se grudice pod vplivom padavin razmašejo, površina zemlje postane zaprana, sončni žarki pa jo spremenijo v skoraj neprodušno skorjo, ki se hitro izsuši. Taka zemlja kaže pod drobnogledom mnogo manj življenja, gnoj ostaja neizkoriščen in ga jeseni z oranjem znova spravimo na površje. ■ Zemljo obdelujemo predvsem zato, da omogočimo pristop zraka in vode. zraven pa zemljo tudi zrahljamo. Rahla zeml,^ je toplejša, toplota pa poživi življenje v tleh. Gomolji in korenine rastlin imajo več prostora, se lažje prebijejo v globino in si zagotovijo vodo. Obdelovanje je bilo tako, kot mnogo drugih stvari ved no deležno različnih modnih muh. Vendar se plug v bistvu ni spremenil, poljedelci pa so spozmali, da je treba dobri poznati naravne zakone in razmere v posameznih krajiti, preden sežejo globlje v nedrja zemlje. Inž. M. L. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 Dolenjski, celjski in pomurski odmevi v stolpcih „S10VENSKEEA NARODA" pred 100 leti 2. aprila 1868 je prišlo v Mariboru na svetlo prvo glasilo slovenskega liberalnega meščanstva in malomeščanstva. Cez pet let se je razvilo v prvi slo- venski dnevnik. 2. aprila letos bo poteklo 100 let, kar je prišel med slovenske ljudi časnik »Slovenski Narod«. Ro- dil se je v boju med staroslovenskim konservativ- nim krogom okrog »Novic« in med časnikarsko na- darjenimi mladoslovenci, ki so se v opoziciji proti Bleiweisovim političnim in monopolnim časmkar- skim prizadevanjem pognali v boj pod vodstvom Frana Levstika za nov, naprednejši politični in pre- lomnejši časniški program v slovenski politični are- ni. Ob tem pomembnem jubileju naj kratko zaja- memo razvojno in programsko podobo »Slovenskega Naroda«, pa tudi odmeve, ki jih lahko prestrezamo v časniških stolpcih prvega letnika »Slovenskega Na- roda«. Iz njih povzemamo pereče potrebe in zahteve slovenskega ljudstva na Dolenjskem, v celjskem ob- močju in v Pomurju pred 100 leti. Razvojna podoba Slovenskega Naroda (1868-1945) »Slovenski Narod« kaže ne- divomno pisano razvojno pot. V prvem razvojnem obdobju od 2. aprila 1868 do 31. de- cembra 1872 je izhajal naj- prej trikrat na teden, in sicer najprej v Mariboru, nato pa v Ljubljani od 6. oktobra do 31. decembra 1872. V mari- borskih letih so ga tiskali naj.prej v tiskarni Ekivarda Janežiča, nato pa v lastni mariborski »Narodni tiskar- ni«. V drugem razvojnem ob- dobju se je razvil v prvi slo- venski dnevnik. Tiskali so ga ves čast v lastni »Narodni tiskarni« od 1. janiiarja 1873 pa do 30. aprila 19451 V letih pred prvo svetovno vojno se je SN tako razanahnil v vr- stah slovenskega izobražen- sbva, trgovstva in obrtništva, pa tudi podeželskega in mestnega malomeščanstva, da je v času od 1. julija do 31. decembra 1910 izhajal celo v dvojni dnevni izdaji: bil je jutranjik in večemik. V tre- tjem razvojnem obdobju pa je doživel SN gorje in cen- zurno neusmiljenost fašistič- nih in hitlerjevskih oblastni- kov, ki so skrčili njegovo periodično izhajanje od dnev- nega na tedensko izhajanje. ANTON TOMŠIČ, prvi urednik Slovenskega Na- roda Kot tednik je prihajal na svetlo od novembra 1943 pa do 30. aprila 1945, ko je omahnil v zaton zgodovine. Seveda se je prelivala vzporedna razvojna smer tu- di na področje njegove raz- širjenosti. Zasidranost SN ima svoje izhodišče v bo- gato razčlenjeni dopLsniški mreži. Zajela je vso Slove- nijo, seveda tudi celjsko ob- močje, Pomurje in Dolenj- sko. Tudi število naročnikav se razrašča. Ob zibelki SN se je zbralo okrog 300 naročni- kov. Njihovo število se je množilo. Do kraja 1868 je naraslo na 800, še pred smrt- jo prvega urednika Antona Tomšiča pa na 900. Ce bi upoštevali še izvode, ki so jih prodajah po trafikah in v kolpM>rtaži, ne bi mogU glede na takratne razmere na Slovenskem zanikati, da pomeni to število zadovoljivo razširjenost SN. Seveda je bilo stanje naročnikov osno- va za vzporedno naraščajočo naklado. V času pred izbru- hom druge svetovne vojne je bila povprečna dnevna na- klada okrog 11.000 izvodov. Posebne izdaje pa so tiskali tudi v nakladi do 20.000 iz- vodov. Programska podoba SN Prvi programski osnutek za prvotno nameravani »Slo- venski jug« oziroma poznej- ši »Slovenski Narod« je izdelal Fran Levstik, vodja demokratičnega levega kri- la mladoslovenske liberalne struje. Prvi urednik SN An- ton Tomšič pa se je pri za- snovi dokončnega časniškega programa odločil za vidnejše upoštevanje dr. J. Sernčevega previdneje napisanega bese- dila. Levstikovo »ustavno pi- zmo« SN zveni prelomneje, bojeviteje: »Borimo se za na- rodovo samostojnost« (tu mi- sli Levstik na Združeno Slo- venijo). Opustiti je treba vsako nemoško politiko, ki veruje sladkim besedam, obe- tajočim drobtinico »samo- uprav ja«. Oznanja politično vzajemnost z jmiaškimi brati na avstrijskem jugu. Zahteva »za slovenščino enakopravno 'veljavo po učilnicah in pisar- nah. Terja pohtično svobodo. Tako Levstik. Na naslovu strani rojstne šte- vilke SN 2. aprila 1868 pa je bil objavljen časnikarski program po A. Tomšičevi zamisli. Ogreva se za »edino, mogočno in svobodno Avstrijo«. Sočasno pa terja ze- dinenje vseh Slovencev, federativ. iio ureditev Avstrije in pomoč slovenskim bratom v Avstrija, zlasti sosedom Hrvatom in Sr- bom. Oznanja boj zoper dualizem. v odnosu do cerkve razglaša kom- promisarske prvine, s čimer se pa dfBsevni oče SN Pran Levstik ni strinjal. Glavno vodilo pa je ter ostane blagostanje in korist narodova. Ob praktičnem izvajanju tega časnikarskega programa pa se je SN. zlasti po umiku načelno ne- izprosnega Frana Levstika, motal in krožil v razne odtenke. Na- rodnostno misel razglaša, kar ga pa ne moti, da se ne bi približe- val nemškim veleposestnikom v kranjskem deželnem zboru. Slogo oznanja. Umika se in zopet pri- mika ostrin strankarskim in kul- turnobojnim polemičnim spopa. padom. SN postane ubogljivo gla- silo liberalne Narodno napredne stranke. Ko pa pride v last radi- kalnih mladinov pod vodstvom dr. G. Žerjava, postane pohlevno glasilo vseh tistih starojugoslo- vanskih političnih smeri, ki so razglašale jugoslovenarski unita- rizem, centralijem in miliarizem Pred izbruhom druge svetovne vojne se znajde v blagi opoziciji, seveda v okviru skromnih časni- karskih možnosti, fci jih je tedaj dopuščala stroga cenzura. DOLENJSKI ODMEVI Tu ne smemo prezreti, da so bili prvi trije osrednji ob- likovalci »Narodovega« no- tranjega in zunanjega obraza dolenjskega rodu. Prvi med njimi Fran Levstik, doma iz Spodnjih Retij pri Velikih Laščah: idejni tvorec SN. Za- tem Anton Tomšič, urednik SN: prvi slovenski poklicni časnikar. Rodil se je v De- dendolu pri Višnji gori. Tomšičevemu nasledniku Jo- sipu Jurčiču pa je tekla zi- belka na Muljavi pri Stični. Podobi Frana Levstika in Jo- sipa Jurčiča sta na splošno znani že iz slovenske slov- stvene zgodovine. Manj pa je Piše: I dr. FRAN VATOVEC^ znan Anton Tomšič. Urejal je SN od vsega začetka, t. j. od 2. aprila 1868 pa do svoje smrti 26. maja 1871. Antona Tomšiča lepo opisuje dr. Josip Vošnjak, ki sodi med soustanovitelje SN, v drugem zvezku svojih »Spominov«. Mari- borčani so imenovali Tomšiča v šaM »Der windische Heiland« (Stovenski odrešenik). Imel je dolgo, gosto in svetlo brado. Voš. njak opisuje njegov obraz, podo- ben tistim obrazom, s kakršnim so tedaj slikarji prikazovali Kri- stusa. Tomšič je bil visoke po- stave. Gosti in kodrasti lasje so obkrožali njegovo visoko čelo. Pod ravnim grškim nosom je imel zavihane brke: splošna mo- ška lepota. Hodil je samozavest- no. Tudi nasprotniki so ga spoštovali. Jeseni 1867 je vstopil v pisarno dr. Dominkuša v Slo- venski Bistrici. Ko so ga vpra- šali, če bi prevzel uredništvo SN, je bil pripravljen odzvati se temu povabilu. Časnikarskega dela se je lotil z navdušenjem in z vne- mo. Bil je neustrašen, pogumen urednik. Njegovi članki so se odlikovali po sočni slovenščini in redki duhovitosti. Spoznal pa je, da ne zmore vsega dela, ki ga je terjal trikrat na teden izhaja- joči časnik. Z Dunaja mu je pri- šel pomagat kot nekak kulturni sourednik njegov dobri prijatelj Josip Jurčič. Slavna dolenjska časnikarska trojka je seveda posvečala svojo pozornost tedaj perečim vpraša- njem po vsej Sloveniji, seveda tudi na Dolenjskem, v celjskem območju in v Pomurju. Tudi tu- kaj je razprostrl SN svoje pe- ruti med meščanskim in malome- ščanskim življem, tako v dolenj- ski metropoli Novem mestu, v Celju, v Savinjski dolini, Ljuto- meru itd., pa tudi v ostalih me- stecih, trgih in vaseh. Časnikar, ki je v jubilejni številki SN 1938 prikazal njegov razvoj na Sloven- skem, omenja v prvi in drugi skupini dopisniških celic poleg Ljubljane zlasti Celje, Maribor, Ljutomer, Ptuj, Žalec, Braslovče, Laško, Brežice, Novo mesto. Rib. nico, Sodražico itd. V dopisih, ki se porajajo v prvem letniku SN, odsevajo v prvi vrsti tista vprašanja, ki se nanašajo pred- vsem na boj za slovensko mate. rinščino v javnem življenju, za dolenjsko železnico in slovensko iolstvo ter za boljše življenje. »Neki gospod je lovil podpise ...« v dopisu »Izza Gorjancev« (30. aprila) poroča dopisnik o zaup- nici, ki so jo metliški in črno- maljski meščani poslali grofu An- tonu Auerspergu na Dunaj. Nor- čuje se, da je neki »gospod« lovil te podpise po Metliki in Črnom- lju. Ker ni bilo med meščani pravega odziva, se je moral obr- niti na uradnike. Podpisov je bilo premalo. Zato se je peljal »na posodo jih iskat« tudi v Črno- melj. Tukaj je dobil s prošnjami, silo in zvijačo ubogih sedem pod- pisov. Podpisniki pa so se vsi »čebljali«, ko so izvedeli, kaj so podpisali. Dopisnik pogumno ugo- tavlja, da noče »naš narod niče- sar vedeti o Auerspergu, niti o njegovih darilih, ker nima srca za narod, narod pa ne zanj«. Zato priporoča dopisnik ljudem, naj se ne dajo več »vsakemu v roke, naj ne skrunijo s tem svojim imen«. temveč naj se vselej »do trdega od vsega prepričajo, kar podpi- šejo, drugače se zna še večkrat prigoditi, da bo prevarjenemu, ako tudi skesanemu možu, podu- čena in razkačena —- žena v lase silila!« »Životarimo gmotno in duševno - zaradi pohlevne politike ...« v dopisu iz »svetega Ruperta na Dolenjskem« (4. avgusta) je govor o ljudskih šolah na Kranjskem. Mnogo so časniki pisali o izbolj- šanju šol, kar pa je nemogoče, dokler ni drugačno materialno JOSIP JURČIČ, drugi urednik SN stanje učiteljev. E>opisnik nada- ljuje: »v našem lepem kraju ži- votarimo gmotno in duševno, če- tudi imamo vse .oddelke kmetij- stva", dovolj njiv, travnikov, vi- nogradov, hoste itd.« »žalostno je,« zatrjuje dopisnik, da »še ni- smo dospeli do tja, da bi vsaj ljudske šole postale narodne šole. Tega je kriva naša pohlevna poli- tika in premalo dela. Druga huda rana pa je slabo napredovanje v kmetiji. Davkov moramo vedno več plačevati in sicer največ po vsem Dolenjskem, pridelka pa je čedalje manj.« Vlada naklada ve. dno večje davke. Morala bi po- skrbeti za izboljšanje kmetijstva in sicer gmotno, ne pa samo z razglasi. GLASOVI IZ CELJSKEGA OBMOČJA Praiv tako naletimo na po- zornost, ki jo izkazujejo ure- dniki SN v prvem letniku pred 100 leti tudi celjskemu območju. »Od Savine« se oglasa dopisnik v SN 16. ma- ja. Omenja, da ima občina Griže v svojem območju 4 velike premogovnike in 2 to- varni. Tu dela nad 1000 tu- jih delavcev. Domačih kme- tov je 3600. Skupno šteje občina 4600 prebivalcev. Do- pisnik se sprašuje: mar ne potrebuje taka občina do- stojne občinske straže? Zu- pan in občinski odbor naj ne dremljeta več dalje, tem- več naj storita svojo dolž- nost, ali pa naj se odpovesta časti in težavam. V dopisu z dne 9. julija meni dopisnik, da bodo slo- venski poslanci povzdignili svoj glas in da se bodo z narodom posvetovali, kaj je treba storiti glede novih medverskih in šO'lskiJi po- stane. Nepoučeno ljudstvo vprašuje »Kakošni predmeti« naj bi se poučevali v ljud- skih šolah. Člen 19 o enako- pravnosti narodov »šele ka- kor Deseti brat hodi po Slo- veniji«. Predvsem potrebuje- mo Slovenci dobrih narodnih šol z materinščino kot vič- nim jezikom. Nedostojno je ravnanje in nevredno naro- dovega zastopnika »za svojo slavo in svoj dobiček sedeti v raznih zborih.« — V na- slenjem dopisu se dopisnik veseli, ker se je pojavil nad pisarno Krištofove občine onkraj Laškega dvojezični napis S prednostjo sloven- skemu. Sočasno pa se ponor- čuje iz krčmarice, ki je iz- obesila nad vrati svoje staro- davne slovenske gostilnice napis le v nemščini. Prestra- šil jo je nek »nemšk kultur- nosec«. Dopisnik pristavlja, da so krčmarico sicer poka- rali, da pa to nič ne pomaga. V nadaljnjem dopisu kriti- zira pojav, da sta v čisto slovensikera delu štajerske zemlje dobila službo dva ad- jimkta, ki o slovenščini ni- mata »ni duha ni sluha«, medtem ko prestavljajo na tuje uradnike, ki znajo slo- vensko. Tako bo ostal v Laškem trd Nemec Julij Kientzl, ki ne ume niti bese- dice slovenske. Nov duh v celjski čitalnici Tudi iz Celja piše pred 100 leti dopisnik o raznih novicah. V Ste^ Vilki SN z dne 7. maja poroča, da so organizirali v celjski Na- rodni čitalnici tombolo v prid te- herskim pogorelcem. Prireditev je prinesla 600 goldinarjev, ki so jih naslednjega dne »v pričo župana med pogorelce razdelili«. — Z ve- seljem poroča v naslednjem celj- skem dopisu (SN 19. dec), da se je »z letošnjo zimo nov duh vnel« v celjski čitalnici. Mlade moči so prinesle vžnjo novo življenje. Le. po švevilo izurjenih pevcev je vstopilo v pevsko društvo, ki deluje v okviru čitalnice. To je lep uspeh v »tako nemškutarskem mestu kakor je Celje«. Napovedu. jejo gledališko igro in začetek streljanja »s puščicami v tarčo«. Pripravlja se ustanovitev sloven- skega literarnega društva v Celju. Seveda zaživijo v stolpcih SN pred 100 leti dopisi iz žavca. Do. pisnik poroča o pripravah na ve- liki slovenski ljudski tabor v 2avcu 6. septembra. Pričakuje najobilnejšega obiska iz vse Sa- vinjske doline in pa iz sosednjih okrajev. — V naslednjem dopisu pa se je razpisal dopisnik o vpra. šanju ustanovitve bralnega dru- štva. Toži, da je tudi v tem pri- jaznem trgu življenje neka- ko samotno postalo«, odkar se je železnica »proti jugu od- prla«. Ta pojav pa daje tudi po- vod za ustanovitev čitalnice. Po- trebno je naročiti več slovenskih in tudi narodno reč zastopaj očih nemških časnikov. Ustanovitev lastne čitalnice je potrebna, saj številni tržani, ki so vpisani v celjski čitalnici, v kratkih zim- skih večerih sploh ne morejo na prireditve v Celje. Seveda po- roča SN zelo obširno o sloven- skem taboru v 2avcu 6. septem- bra. TUDI POMURJE V SN 22. decembra je uvrščen dopis »Iz Belatinec« (Beltincev), na »ogrskem Slovenskem«. Tu še ni govo- ra o narodnem gibanju. Do- pisiik navaja, da razen neka- terih duhovnikov nihče tu ne ve, kaj so čitalnice. Ma- tica, Mohorjevo društvo itd. Sicer se je udeležilo ljuto- merskega tabora nad 600 prekmurskih Slovencev z ob- močja Beltincev. Tu je narod zapuščen in se neugodno razločuje od svo- jih »rodoljubnih štajerskih bratov in sosedov v ljuto- merskem in gomjeradgon^ skem okraju. Nekateri »faj- moštri in kaplani« so narod- njaki. Bili pa bi »v prvi mah« suspendirani, če bi da- li to vedeti in čutiti. Naš stolni sodnik Močari, rojen Rusin, je »jako blaga duša in veUk prijatelj Slovenske- ga naroda«. To je dobro za Slovence, kajti drugi uradni- ki so strašni »magjaroni«.— Iz »Murskega polja« se oglaša dopisnik v štev. z dne 19. septem- bra .Ugotavlja, da je zdaj v lju- tomerskem okrajnem zastopu 15 narodnjakov proti 15 protivnikov. Veliki kmečki posestniki so neo- mahljivi narodnjaki. Z žalostjo pa ugotavlja dopisnik razmerja v okrajnem zastopu za čas doklej ne bodo spet splošne nove vo. litve. To stanje je povzročil^ »zaspanost agitacije.« Zaradi tegj so štirje kmečki volivci ostan doma. Ta primer naj bo v podm vsem drugim Slovencem. V do. pisu »Od Mure« (8. oktobra) na. vaja dopisnik, da ima Ljutomer 1000 prebivalcev, med temi jj 200 nemškutarjev. Nemcev pj tu ni, kajti vseh 1000 govori (jo, bro slovenski. Vsa prava inteli. genca Murskega polja je narodna" Sovražna klika v Ljutomeru sa^ mo zaradi tega tako »predrzno prakso dela, ker jo sedanja vlada na vse kriplje podpira.« Ljutomer: 29 občin naj bi se zedinilo v 3 velike občine Ljutomerski dopisnik pa vabi slovenske dijake, da se v času počitnic zbirajo v čitalnici. _ Seveda posveča SN posebno po. zornost prvemu slovenskemu tabo. ru v — Ljutomeru 9. avgusta pred sto leti. Objavlja taborske sklepe in govore. — Zelo zanimiv in značilen je ljutomerski dopis v štev. SN 26. novembra. Poroča, da se rodoljubi prizade\'ajo na. rod ljutomerskega okraja prego. voriti, da bi se 29 občin zedini. lo v tri velike občine. Meni, da je sedaj »vsaka samouprava iluzorna, kajti nobenega občina nima sredstev, da bi si mogla ob svojem izobraženega tajnika držati. Če pa bi se posrečilo združiti tri velike občine (Sveti Križ, Mala nedelja. Ljutomerska okolica), bo mogoče urediti »pra. ve občinske uradnije, kjer bode naš jezik izključljivo kraljeval.« Potem bi šele beseda samouprava »dobila praktični pomen«. Po- tem bi bile primorane vse »c. k, uradnije s srenjami samo sloven. ski občiti.« Dopisnik »Iz Male nedelje« (8. decembra) obžaluje, da spet od- haja na tuje »eden izmed tistih redkih, jako redkih uradnikov, kteri so slovenščine popolnoma zmožni tako, kakor to naša na- rodna inteligencija zahteva.« Ob sklepu tega prikaza, ki ima svoj odsvit v časniških stolpcih SN pred 100 leti na Dolenjskem, v celjskem o^b- IVAN ŽELEZNIKAR je bil tretji urednik SN močju in v Pomurju, ne bi mogli odreči urednikom SN zasluge, da so uspešno pre bujali na Slovenskem narod- no zjavest in da se jim je ne- dvomno posrečilo, odvrniti liberalni del slovenskega izo- braženstva, pa tudi trgovstvo in obrtništvo ter sploh me- stno in podeželsko meščan- stvo in malomeščanstvo od nevarnosti, podleči pritisku in vadbam osvajalne nemške avstrijske buržoazije ko* osrednjega nosilca germani' zacije na slovenskih tleli- Med delavske in kmečke množice pa se mu ni nikoli posrečilo prodreti, zlasti gle' de na šibkost in bledikavost njegove omahljive prograrO' ske izpovednosti. (Slikovno gradivo iz arhiva Študijske knjižnice MIRANA JARCA v Novem mestu) 4 DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIH: vsak četrtek 60.000 izvodov! Več za modernizacijo in rekonstrukcijo Zbor delovnih skupnosti o možnosti razvoja občine letos — Predvidevanja na realni osnovi lanskih rezultatov pruga seja zbora delovnih skupnosti celjske občinske skupščine je bila posvečena joalizi razvoja lani in oceni možnosti ra zvoja občine letos. Uvodne misli k tem vprašan.jem je posredoval Ivan Petauer, načelnik oddelka za gospodarstvo in družbene službe. Za gospodarska gibanja la- je značilna umirjena rast potrošnje in izvoza, stagnaci- jg proizvodnje in števila za- ppsleiiih, večja vsklajenost ^ed ponudbo in povpraševa- pjein. nižja investicijska po- jrošnja in v glavnem vsklaje- p3 rast osebne in proračun- glce potrošnje. Tako se je lani v primerja- ^ z 1966. letom povečal družbeni proizvod za 3 od- stotke, produktivnost za 2,6 pdstotka, osebni dohodek za 15 odstotka izvoz za 1,3 od- stotka, medtem ko se je ob- industrijske proizvodnje jinaiijšal za 0,2 odstotka, na- rodni dohodek za 0,4 in in- vesticijska potrošnja za 7 od- stotkov. Analize gibanja proizvodnje y posameznih dejavnostih ter znotraj njih v delovnih orga- nizacijah kažejo, da ne mo- remo govoriti o stagnaciji v celotni industriji. Najbolj se je povečala proizvodnja v ko- vinski industriji ter v indu- striji gradbenega materiala, medtem ko je bil večji pa- dec v črni in barvasti meta- lurgiji, kemični, lesni indu- striji itd. Razumljivo je, da se s seda- njo stagnacijo proizvodnje ne moremo sprijazniti. Padajoča stopnja rasti industrijske proizvodnje govori, da v go- spodarskih Organizacijah še ni prevladala tržna usmer- jenost proizvodnje in da je nezadostna povezanost proiz- vodnje s potrošnjo ena od osnovnih slabosti, s katerimi se srečujemo v obdobju de- lovanja gospodarske reforme. Zato bi morale gospodarske organizacije odločneje pristo- piti k proučevanju tržišča ter izboljšanju komercialnih služb. Pomembnejši kvalitetni do- sežek, ki ga je prinesla refor- ma, je nedvomno v tem, da se kmetijstvo uspešno razvi- ja. Na področju gozdarstva je prišlo lani do nazadovanja poslovnih rezultatov. V grad- beništvu so bili doseženi so- razmerno ugodni poslovni re- zultati, kljub omejitvem v investicijski potrošnji. Grad- bena operativa je večje uspe^ he dosegla na poslovnih ob- jektivih, medtem ko je pri- šlo v gradnji stanovanj do padca. Ne glede na to se je vrednost gradbenih del po iz- danih fakturah povečala v primerjavi z 1966. letom za 21 odstotkov. V prometni dejavnosti so se posledice reforme začele kazati šele lani. Vrednost prometnih storitev se je si- cer povečala za 17,6 odstotka, medtem ko v dohodku pro- metnih podjetij ni bil tak- šen skok. Trgovina je lani dosegla za- dovoljive rezultate. Pro- met trgovine na drobno se je povečal za 5,7 odstotka, v tr- govini na debelo pa za 4,6 od- stotka. Znatno je porasel ti- sti del potrošniških kreditov, ki ga je banka prenesla na trgovino. Po stanju konec lanskega leta je trgovina pla- sirala že 55 odstotkov vseh potrošniških kreditov. Pa še to, povečanje prometa v tr- govini ni rezultat večjega fi- zičnega obsega prodaje, mar- več višjih cen in višjega pro- metnega davka. Promet v gostinstvu se je sicer zvišal, toda dejansko stanje kaže, da količinski pro- met stagnira oziroma v pro- daji alkoholnih pijač celo pada. V obrti ni bil dosežen vi- den napredek, je pa dejstvo, da zasebna obrt narašča. Na podlagi doseženih re- zultatov lani sklepamo, da iz- voz ni več v taki ekspanziji kot je bil prejšnja leta. Skup- no so podjetja lani presegla izvozne rezultate 1966. leta za 0,3 odstotka, niso pa doseg- la predvidevanj. Tako je bil letni plan izvoza dosežen s 95 odstotkov. Prav tako kot podatki o gi- banju proizvodnje, izvozu in investicijski potrošnji tudi re- zultati zaključnih računov ka- žejo na slabše pokazatelje. V okviru pogojev poslovanja, ki so negativno vplivali na finančne rezultate, so tudi nekatere družbene obveznosti, ki so hitreje naraščale od ce- lotnega dohodka. Zaradi večjih družbenih obveznosti je delež gospodarskih orga- nizacij v neto produktu zno- va nazadoval, povišal pa se je delež za družbeno skup- nost. Tako se je lani zmanj- šal del neto produkta, s ka- terimi razpolagajo delovne or- ganizacije za 9 odstotkov, medtem ko se je delež za družbeno skupnost povečal za 7,8 odstotka. Eden od osnovnih proble- mov, ki se v naši občini če- dalje bolj zaostruje, je zao- stajanje modernizacije in re- konstrukcije industrije. Veči- na organizacij ni niti izkori- stila možnosti za povečanje amortizacije čez predpisano minimalno stopnjo in s tem možnosti za povečanje sred- stev za razširjeno reproduk- cijo. IN KAJ PRIČAKUJEMO LETOS? Osnovna naloga mora biti še naprej — skrbno in pre- udarno gospodarjenje, pravo- časno reagiranje na tržne raz- mere ter nadaljnje izvaja- nje družbene in gospodarske reforme. Hvaležna je ugotovitev, da so letošnja predvidevanja po- stavljena na trdno, realno osnovo, zlasti pa na rezulta- te, dosežene lani. Tako pred- videvajo rast družbenega pro- izvoda od 4 do 5 odstotkov, povečanje izvoza za 3 odstot- ke, zaposlenost za 1 odstotek ter povečanje osebnih dohod- kov od 4 do 5 odstotkov. Predvidena porast investicij- skih vlaganj v osnovna sred- stva za 11,5 odstotka temelji na stališču, da letos ne bo treba angažirati tekoče aku- mulacije za nadaljnje nara- ščanje zalog, marveč, da bo več sredstev na voljo za in- vesticijska vlaganja v osnov- na sredstva, predvsem pa v modernizacijo. —mb PRISRČNO PISMO Na naslov celjske radijske IKistaje je prišlo pismo, žal anonimno, toda navzlic temu takšno, da je po pisavi in vsebini očitno, da ga je pisa- la resna, starejša roka. — Ravnokar ste zavrteli ti- sto lepo pesem za starejše ljudi, ki jo radi poslušamo. Le kako ste pridni. Zdravje in sreča naj se vas drži in spremlja vsepovsod! In nadalje: Gotovo vas bo zanimalo, kako daleč segajo vaši akordi. Ko čakamo po- leti v Konjicah na avtobus, so povsod odprti sprejemni- ki in ljudje poslušajo vaše oddaje. In še naprej proti ze- lenemu Pohorju. To pa ne velja samo za čestitke, mar- več tudi za celjsko kroniko in vse. V tem kraju se tisto pri- ljubljeno pesem uči domači pevski zbor in to kar po va- ših oddajah. (Gre za pesem Srečno novo leto, opomba uredništva.) Dovolite najlepše in hvalež- ne pozdrave vsem napovedo- valcem in tehnikom kot ži- vahnemu Zvonku Perlicu, mirnemu Mitji Umniku, sim- patični Bogdani Grobelnik pa Janezu Klanj šku, Tonetu Jernejčiču in vsem drugim pa ne vemo njihovih imen. In podpis: hvaležni starej- ši Celjan. Prešernova ulica ima letos prav gotovo svojstven rekord v številu dni, ko je vsaj delno razkopana. Ni minilo več kot bore nekaj tednov, ko so izravnavali cesto vsled nove kanalizacije že jo zopet razkopavajo ... Kino podjetje v zadregi Ne samo status — problematične so tudi dajatve ^ Problem celjskega k'no podjetja ni nov, saj je nastal praktično že takrat, ko so mu vzeli status kulturne ustanove. S to nelogično po- tezo, ki je tudi v nasprotju 2 nomenklaturo, po kateri so kino podjetja kulturne ustanove, je celjsko kino podjetje vsako leto bolj fi- nančno prizadeto, saj so da- jatve vedno večje, če pri- merjamo podatke v republi- škem merilu, vidimo, da je njegov položaj tako rekoč iz- jemen. Podjetju ostane od proda- ne vstopnice le od 35 do 40 odstotkov dohodka; 30 od- stotkov je treba plačati di- stribucijam za najemnino fil- mov. 20 odstotkov kot obvez- ni prispevek za domači film, 5 odstotkov je promet- nega davka, k temu pa se pridružujejo še dajatve za Rdeči križ, 3,5 odstotne obre- sti od poslovnega sklada, da- lje najemnina za dvorane m ne nazadnje prispevek 20 uporabo mestnega zemlji- šča. Po podatkih republiške gospodarske zbornice, zbra- nih v posebni analizi za 1966. leto, je v Sloveniji od 34 pod- jetij plačalo prometni davek le 11, najemnino za dvorane 13, le 7 podjetij in še ta znatno nižje obresti od po- slovnega sklada (mariborsko podjetje na primer samo 1,9 odstotka), medtem ko pri- spevka za uporabo mestnega zemljišča ni plačevalo nobe- no podjetje! Ob teh statističnih podat- kih, v katere pa ne moremo dvomiti, da ne bi bili točni, se vsiljuje predvsem vpraša- nje, ali je kino podjetje za- res podjetje ali pa je nema- ra kulturna ustanova. To pa pomeni, da v Celju prav- zaprav ne moremo delati iz- jeme. Rešitev tega problema je seveda zelo važna, kajti s spremembo statusa bi se spremenile tudi - dajatve. Po mnenju vodstva ^kino podje- tja v tem primeru ne bi bilo treba plačevati prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ker so ga kulturne ustanove oproščene, pa tudi sicer bi bil lahko nižji prometni da- vek kakor obresti od poslov- nega sklada. Kolikor bi do- segli te olajšave, bi imelo podjetje možnost, da bi kva- litetnejše filme zadrževalo delj na sporedu in .s tem brez dvoma veliko prispeva- lo k filmski vzgoji, saj bi se verjetno počasi le razširil krog zahtevnejših gledalcev, v položaju, v kakršnem je, pa pomeni vsak sicer dober a slabo obiskan film le fi- nančno izgubo. Možne bi bi- le poleg tega različne tehnič- ne izboljšave v dvoranah, in- vesticije v tehniko itd. S temi problemi je podje- tje že lani seznanilo svet za kulturo in znanost občinske skupščine, ta pa bo celotno problematiko (vključno vpra- šanja kina na Dobrni, Vojni- ku in štorah) obravnaval na eni prihodnjih sej. Pričako- vati je, da bomo tudi ta pro- blem spravili z dnevnega re- da in poiskali najugodnejšo rešitev. dhr Namesto obraza, tokrat za spremembo obrazek; na- smejan in poln, kakor da bi bili v ustih sami bonbonč- ki. No, pa tudi balonček je tisti, ki je razširil ustka in pokazal dve polni vrsti zobk. Andrejček je fant od fare. čeprav sem ga srečeval skoraj vsak dan, se ne spominjam, da bi ga videi kdaj drugačnega, kot je na sliki. Sicer pa, čemu bi se držal kislo. Mamica in očka in stari starši zanj skrbijo z naj- večjo pozornostjo pa tudi sicer živi v okolju, ki je zlasti v zimskih mesecih poln otrok,' poln prešernega živ žava. Andrejček namreč stanuje na drsališču in tam je zlasti v minulih mesecih vsak dan srečal na stotine otrok. Večino, predvsem pa tiste najmanjše, je poznal, se z njimi igral in drsal. Rad pa je skočil v naročje tudi starejšim, se stisnil in jim povedal kakšno po svo- je. Da, čisto po svoje, kajti Andrejček ima še bolj ali Mali Andrejček manj svojo govorico in če ga hočeš povsem razumeti, moraš dobro poslušati in ga večkrat prositi, da ti kakš- no besedo ponovi. Pa to nič ne moti, je pač še majhen in zato mu ne kaže zameriti, če tu in tam zamenja kakšno črko in namesto I reče j in podobno. Pa saj ve- ste, takšni smo bili vsi in tudi Andrejček ni izjema. No, ker sem že pri njegovi govorici in zamenjavi črk, naj vam eno povem na ta račun: Ko je doma stikal po predalih, ki so za slehernega otroka vedno polni zanimivosti in presenečenj, je na- šel tudi svojo sliko iz prvih mesecev otroštva. Po očku in mamici, ki sta bila tudi na fotografiji je spoznal, aa je tretji na sliki on sam. Morda pa so mu to nekoč starši tudi povedali. Pa je držal v roki fotografijo, jo gledal, se smehljal, obračal, da bi se videl tudi z druge perspektive in se spet smejal. Nazadnje pa jo je zabrusil: Oh, kakšen joj sem bil! (Hotel je reči loj, pa mu je zaradi zamenjave črk v izgovorjavi ušel joj.) Da, Andrejček je pravi fantek, včasih tudi kar pre- več ponosen fante. Sicer pa ga bo to z leti gotovo mi- nilo. Vprašujete, zakaj? Naj povem! Bilo je tiste dni, ko je bilo drsališče še odprto; zdaj je namreč zaprto. Zašel je na gladko ploskev in se s previdnimi koraki na drsalkah smukal med otroki. Led je že tako sam po sebi gladek in za marsikoga ne- varen in tako se je tudi Andrejčku zgodilo, da mu je spodrsnilo in da je padel. Padel je na ritko. Nič hudega ni bilo. Morda je zaradi presenečenja obsedel na mrzli površini dlje, kot bi lahko. Pa je to videla tudi nekoliko večja punčka, pridrsala do Andrejčka in ga s težavo postavila na noge. Tedaj pa, kot da bi se mu zgodilo najhuje, je planil v jok. Debele solze so se ulile po ličkih in pri priči jo je odkuril z leda. šel sem za njim, ker me je skrbelo, če se mu ni pripetilo kaj hudega. Pa se je že znašel v maminem naročju in v tistem hipu smo vsi skupaj zvedeli za vzrok njegovega joka. — Mamica, veš mamica, pobrala me je punčka! Vsi smo se zasmejali in oddahnili, da le ni bilo huj- šega. No, Andrejček je bil pač zaradi fantovskega po- nosa užaljen, ker ga je pobrala punčka. Prepričan sem, da ne bo jokal, če se mu bo kdaj v poznejših letih primerila ista zgodba! Tak je Andrejček; majhen in vesel Andrejček z leda. Zdaj mu je dolg čas ker ni leda in ker ni otrok, s ka- terimi bi se igral. Zato pa ima balonček in žogico in igračke pa mamico in očka in druge... M. BOŽIČ iia§; obrazek 28. marca 1968 CELJE TEDNIK 5 Prvo rušenje na Teharju, naslednje.., Toaitoo je že bilo razprav- Ijanega in napiisanega o čr- nih gradnjalj v celjsiki in dru- gih občinah — posebno, seve, v celjski, da ne kaže stvari ponovno v tem zapisu obšir- neje načenjati. Več ali manij vemo za vzroke, vemo pa tu- di, da so se vzroki tega po- java v minulih letUi prema- lo zdravili. Posledica tega je, da se je število črnih gradenj — to niso samo stanovanjske hiše — v celjski občini po- vzpelo že na 680 objektov. Le- tos v manj kot treh mesecih je bik) blizu mesta in v oko- lici na novo začetih 22 nedo- voljenih gradenj. Kot smo zvedeli, bo obči- na Celje v skladu z zakoniti- mi predpisi začela dosledno izvajati sankcije zo'per tiste občane, ki gradijo stanovanj- sike ali druge objekte na naj- različnejših krajih občine brez vsakršnega dovoljenja. Pred dnevi je bil eden teh ukrepov že storjen na objek- tu v Teharju, ki ga je začel tam graditi brez lokacijske- ga in gradbenega dovoljenja Janez Dimec, Teharje št. 13. Na Teharje je navsezgodaj prihitela skupina delavcev podjetja za ceste in kanali- zacije. Do 8. ure so pripra- vili kompresor, znosili ope- ko iz kletnih prostorov Dim- čeve črne gradnje, natanko ob 8. uri pa se je ob navzoč- nosti upravnih organov OS Celje začel potek rušenja. De- lavci so s kompresorskim kladivom nekaj ur odstranje- vali betonsko ploščo nad ob- jektom, zgrajenim do I. faze, nato pa se je lastnik napotil na občinsko skupščino in tu podal izjavo na zapisnik (ob 10.45 uri), da bo nedovoljeno začeto gradnjo odstranil sam, kakor mu je bilo s stra- ni upravnih organov nalože- no že poprej, a tega ni sto- ril. Najeto podjetje je po tem aktu prenehalo z rušitvi- jo na Teharju. Po tem, ko je urbanistična inšpekcija 20. 7.1967. ugotovi- la, da gradi Janez Dimec na parceli št. 1187 k. o. Tehar- je stanovanjsko hišo brez lo- kacijskega in gradbenega do- voljenja, je 4.9. 1967 izdala odločbo o ustavitvi vseh del in zahtevala, da si graditelj oskrbi lokacijsko dovoljenje. Ker pa Dimec svoje vloge ni opremil z ustrezno dokumen- tacijo in zato, ker gradnja na tistem mestu nasprotuje programu vplivnega območja, (ondi bo namreč držal komu- nalni in energetski vod), je upravni organ ponovno po- zval Dimca naj dopolni vlo- go z ustrezno doikumentaci- jo. Tega pa J. Dimec ni sto- ril v predvidenem roku in je bil 10. XI. 1967. postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja ustavljen, 2. decembra pa mu je bila izdana odločba, da mora v roku 30 dni na lastne stroške odstraniti za- četo črno gradnjo na parceli št. 1187 k. o. Teharje. Ker pa J. Dimec tega v predvidenem času ni opravil in tudi ne do 10. II. 1968, kakor mu je bi- lo vdrugič naloženo, je pri- stojna služba občinske skupščine 27. II. 1968. izdala sklep o izvršbi, ki je bila opravljena 19. marca. Na omenjen sklep se je Dimec pritožil šele 8. marca in tako njegova pritožba ni mogla za- držati izjvršitve sklepa. V prihodnjih dneh bo očit- no prišlo do novega primera rušitve črne Gradnje pri Prankolovem, v kolikor ne bo lastnik tega opravil sam, za kar ima že veiljaven sklep od občinske skupščine Celje. K. Stanovanjska kriza prosvetnih delavcev na Frankolovem 2e leta nazaj je eden naj- večjih problemov prosvetnih delavcev na Frankolovem stanovanje. Medtem ko se učiteljski kolektiv osnovne šole Frankolovo iz leta v le- to veča, je zanje dobiti sta- novanja pravcata kriza. Ce pa je uspelo komu izmed učiteljev dobiti stanovanje, pa je le-to nepopolno in pre- majhno. Vredno je opisati fitano\'anjske razmere učite- ljev; morda se le najdejo ljudje, ki jih bodo razumeli in rekli za njih kakšno do- bro besedo štirje učitelji so se s svo- jimi družinami zatekli v sta- ro graščino, katere popacka- ni hodniki že vrsto let niso bili prebeljeni, za kar je bi- lo premalo sredstev; enako je z okni in z vrati. Zadovo- ljiti se morajo s skupnim vo- dovodom na hodniku in skupno uporabo stranišč, ki niso angleška in pridere ne- prijeten vonj včasih tudi v stanovanja, še sreča, da le- tošnja zima nI bila prehuda in predolga, kajti špranje na vratih so precej široke. Za- radi tega je bilo težko ogre- ti majhen kotiček, ki služi za kuhinjo, kaj šele spalni- co, ki je edina soba in je ta- ko velika, da bi jo lahko pri- merjali z majhno dvorano. Torej tudi nefunkcionalnost in otesnjenost stanovanjskih prostorov mori naše prosve- tarje. Tudi stara šola, ki tež- ko pričakuje preureditve in popravila, nudi nezadovoljiva stanovanja trem učiteljem. I>\'a učitelja stanovanja na Frankolovem ne moreta do- biti in sta vezana na vsakda- njo vožnjo iz Vojnika in Do- brne. Prosvetni delavci imajo družine, o družinskih stano- vanjih na Frankolovem pa ni moč govoriti, saj se njih družine stiskajo v samskih stanovanjih: brez vodovoda, brez lastnega stranišča, brez kopalnic in drugih prosto- rov, ki so osnovne življenj- ske potrebe slehernega posa- meznika. Učitelji na Franko- lovem so sicer vajeni živeti v skromnih razmerah, ven- dar, če so že prikrajšani za ostale kulturne dobrine, že- lijo imeti vsaj delno kultur- na stanovanja. Tudi Frankolovo je prispe- valo k osvoboditvi naše do- movine, pa po vojni iz druž- benega proračuna ni dobilo še ničesar. V kraju ni indu- strije, ki bi pripomogla k njegovemu razvoju, zato naj bi gradnjo stanovanjskega bloka omogočilo kakšno dru- go podjetje ali organizacija. Te vrstice naj bodo apel stanovanjskemu podjetju in vsem družbenim organizaci- jam v občini Celje, da tudi v oddaljenih vaseh občine živi- jo u^telji, ki imajo včasih večje težave pri vzgoji in izo- braževanju mladega rodu, ni- majo pa ustrezne strehe in kotička, kjer bi se lahko v miru posvetili šoli. E.C. KOMUNISTI — ZDRAVSTVENI DELAVCI O SVOJIH NALOGAH Prednost za akcijski program Na svoji zadnji delovni konferenci so komunisti — zdravstveni delavci ponovno govorili o akcijskem progra- mu zdravstvene službe za le- to 1968. V zvezi s to razpra- vo so ocenili zlasti svoje na- loge pri uresničevanju načr- ta, ki je od njega gotovo v marsičem odvisno tudi za- dovoljstvo zavarovalcev in ne nazadnje boljše zdravstve- no stanje ljudi. Ugotovili so namreč, da uresničevanje ak- cijskega programa ovirajo nekateri ljudje, ki zavoljo povsem subjektivnih razlo- gov prepričujejo tudi ostale, da bi onemogočili uvedbo nekaterih naprednejših, bolj- ših delovnih oblik ali kakš- ne drugačne spremembe. Za- to so komunisti — zdrav- stveni delavci ponovili najpo- membnejše naloge iz akcij- skega programa zdravstvene službe in sklenili, da si bodo prizadevali za uresničitev teh predlogov. Poudarili so, da je zdaj, ko se je izvenbolnična služ- ba integrirala, njena najpo- membnejša naloga urejeva- nje vsebinskega dela v novi organizaciji Prav tako je po- trebno nadaljevati tudi inte- gracijske postopke pri speci- alistični službi, pa razmejiti oziroma uskladiti dejavnost med zdravnikom splošne prakse in specialisti v di- spanzerju na eni, ter speciali- stično službo v bolnišnici na drugi strani V razpravi so veliko pozornosti posvetili nalogam službe medicine de- la, ki bi — povezana z obrat- nimi ambulantami — lahko na področju preventive dose- gla še večje uspehe. Treba pa ji je za tako delo seveda zagotoviti vse potrebne po- goje. Razpravljali so tudi o izostankih z dela in pouda- rili, da bo treba več pozor- nosti posvetiti pomenu higi- ensko- tehnične varnosti v delovnih organizacijah, saj so poškodbe na delovnem me- stu tn poklicna obolenja še vedno med najpogostejšimi vzroki izostankov z dela. Eden od primerov, kjer se napredna stališča najjasneje srečujejo z okorelimi tradi- cijami, je delovni čas v zdravstvenih zavodih. Po- vsem razumljivo bi moralo biti, da se bo tudi zdravstve- na služba morala prilagoditi potrebam ljudi in torej iz- brati tak delovni čas, ki bo ustrezal kar največjemu šte- vilu zaposlenih. Pri uresniče- vanju tega cilja pa je precej nasprotovanja, saj se lomi tudi sistem dežurstev, hono- rarnega dela in drugih obliK ki so ponekod zelo upraviče- no, drugod pa tudi ne, pri- našale zdravstvenim delen- cem dodatni zaslužek. Kot smo omenili že na » četku, so komunisti-zdrao- stveni delavci sklenili, da bodo storili vse, kar je v njt hovih močeh, da bi v letoi- mem letu uresničili akcijsM program. Morda bo šlo kjt trdo, saj se zdravstvu tuš letos še ne obetajo lepi časi, toda končni rezultat bo gotovo prinesel v zdravstve- no službo marsikaj boljšega, naprednejšega, kar bi mo- glo povečati zadovoljstvo ta- ko zdravstvenim delavcem, kot občanom. I. Bi POSVET O SINDIKATU DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ Medobčinsko združevanje Prejšnji teden je bilo v Ce- lju posvetovanje predstavni- kov medobčinskih odbo- rov sindikata delavcev pro- meta in zvez, ki so se ga udeležili tudi nekateri gost- je: predsednik centralne- ga odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jože Jager, predsednika republiških odbo- rov Hrvatske in Slovenije Franjo Miki in Janko Kušar ter predstavniki nekate- rih medobčinskih odborov iz Hrvatske. Udeleženci so raz- pravljali o specifičnem po- ložaju delovnih organiza- cij prometa in zvez v našem gospodarskem in družbe- nem življenju. Poudarili so, da so ti kolektivi — kot del državne uprave — zelo poz- no sprejeli in začeli uveljav- ljati samoupravni sistem, ter da imajo v tem zato nekate- re probleme, ki so jih druge delovne organizacije že pre- bolele. Prav tako ovira sa- moupravno delo velika dislo- ciranost obratov in oddelkov ter dejstvo, da so zaposleni v delovnih organizacijah pro- meta in zvez stalno na poti in potemtakem le redkokdaj v matičnem podjetju. Ker so problemi v teh kolektivih približno enaki, in ker so to delovne organizacije, ki jih narava dela povezuje v okvi- ru širših regij in celo v vež republikah, je bilo nujno, da so se delavci združili v svoj strokovni .smdikat in le-ta v medobčinske oziroma področ- ne odbore. Izmenjava delov- nih in samoupravnih izku- šenj bo gotovo pripomogla k hitrejšemu reševanju števil' nih problemov, ki so speci- fične prav za to vejo našeg« gospodarstva. I. Pismo k Nemčije Lieber sosed, po daljšem cajtu se ti oglašam in te sprašujem, kako ti kaj gre? Mir geht zelo dobro, to pa predvsem zaradi tega. ker odlično zaslužim. Mo- ja zahlung znaša blizu tisoč DM in moram reči, da sem z njo zelo zadovo- ljen. Ker šparam, lahko računam, da bom na kon- cu veliko prišparal in si kupil ein automobil. Imel pa sem velike probleme, kajti kot ti je znano, sem šel v Nemčijo neorganizi- rano, na svojo pest in sem v začetku zelo težko dobil arbeit. Zdaj je že osem mesecev, kar delam pri isti firmi in moram reči, da je delo, kot pra- vijo tukaj, zelo hart. De- narja se ne da zaslužiti z lahkoto. Verjetno ti je znano, da mi zelo poma- gajo tudi doma, saj dobi- vam vsak teden ein paket 5 suho hrano, klobase in celo naš domači kruh, ki je dosti boljš od tukajš- njega. Enkrat dnevno jem tud toplo hrano v naši menzi, delam pa tako re- koč od jutra do večera. Rad bi seveda, da bi me socialno zavarovali, am- pak delodajalec pravi, da ne more tvegati, da lahko zbolim, potem bo pa mo- ral plačevati, in da naj bom zadovoljen, da sem sploh dobil delo, kajti za delo je tukaj, kot je rekel, precej schioer. To sem tudi sam okusil na svoji koži, čeprav mi res gre zelo dobro. Zanimalo te bo, kaj kaj delam. Delam in šele zdaj vem, kaj se pravi delati. Doma sem sicer tudi de- lal, toda tam ni bilo takš- nega tempa. Tu je namreč ein tempo, ki te sili, da kar naprej delaš in da ne moreš nič misliti, da ne bi delal. Zato pa seveda tudi zaslužiš, če ti po pra- vici povem, mi gre zelo dobro. Gestern mi je moj šef rekel, da smo Jugoslovani gute arbeiter in da se ču- di, zakaj vsi doma tako ne delamo. Rekel sem mu, da ne zaslužimo toliko in da zato manj delamo. Ein fester Kerl, je rekel, me potrepljal po rami in mi pokazal delo. Doma na primer se mi kaj takega ni nikoli zgodilo. Iz vse- ga tega lahko vidiš, da mi gre res dobro. Kako pa gre kaj tebi? Se vedno zaslužiš tako malo? Si si že kupil tiste- ga rabljenega fička? Jaz razmišljam o kadetu ali opel olimpii, če pa bom tukaj več let, se bom ver- jetno odločil za mercede- sa, to ti je namreč ein wagen. Zdaj imam že ein par tausend DM in ker nič ne zapravim, si lahko misliš, da mi gre resnično dobro. Na koncu mi oprosti, da sem ti poslal pismo brez ZTvamke, ti bom pla- čal porto v dinarjih, ko pridem na obisk. Herzliche pozdrave ti pošilja dein sosed in pozdravi vse doma P. S.: Kmalu potem je sosed poslal svojemu so- sedu v Nemčijo velik in težek zavoj. Spomnil se je namreč nekega starega vi- ca. Poštnine za pošiljko na pošti ni plačal, pač pa se je dogovoril, da jo bo poravnal naslovljenec. Ko je nemški sosed pričel ovoj odmotavati, je med kupom papirja zagledal velikanski kamen, na njem pa prilepljen listek z napi- som: tale kamen se mi je odvalil od srca, ko si mi pisal, da ti gre dobro! SOSED SOSEDU ... ^ TEDNIK CELJE 28. marca 1968 Štore -7- čestitamo! v petek, 22. t. m. je bila v štorah prostovoljna krvo- dajalska akcija, ki je uspela tako, da moramo krvodajal- cem in vsem, ki so jo pri- pravili ter izvedli, to pa je ustrezni komisiji pri sindi- kalni podružnici železarne, krajevni organizaciji Rdečega križa in ekipi transfuzijske postaje celjske bolnišnice, iskreno in ja^-no čestitati. Ko- misiji, ki je delala v štorah ie od zgodnjih jutranjih ur, se je prijavilo 124 krvodajal- cev, kri pa so vzeli 120 lju- dem. Večina krvodajalcev je bila iz štorske železarne. Uspeh akcije je pomemben tembolj, ker govori o izred- ni človekoljubnosti razen te- pa ne moremo mimo dej- stva, da je bila prejšnja komaj pred meseci in da Bato slednja ni bila prav nič manjša. Zato še enkrat — vsem Iskrena čestitka! M. B. Obsojeni tatovi in roparji Nekaj tednov so strahovali v Velenju, Šoštanju, Slovenj Gradcu in okolici crečko Pristovšek je bil obsojen na tri leta in dva meseca strogega zapora, Franc ^epin na dve leti zapora, Jože Bajde na eno leto strogega zapora, starejši mlado- letnik S. J. na strožji nadzor skrbstvenega organa. Okrožno sodišče v Celju je kot sodišče prve stopnje v senatu petih sodnikov pod predsedstvom sodnika okrož- nega sodišča JANKA CIGO- jA obsodilo SREČKA PRI- 5TOVŠKA, doma iz Velenja, partizanska cesta 15, FRAN- CA CEPINA, Velenje, Koro- ška cesta 43; JOŽETA BAJ- pETA, Velenje, šlandrova ce- sta 17 ter starejšega mlado- letnika S. J., doma iz škal, zaradi cele vrste kaznivih dejanj, ki so jih v skupini ali posamič zagrešili na pod- ročju Velenja, Šoštanja, Slo- venjega gradca in okolice. . Obtožnica jim je očitala, da so proti koncu lanskega leta zagrešili vrsto roprav, ve- likih in malih tatvin, golju- fij in uporabljali tuja vozila.-" 2e lani smo o tej skupini, ki je s svojo nečedno dejav- nostjo vzbudila ogorčenje ob- čanov obširno pisali, zato bi zdaj na kratko povzeli le ne- kaj primerov, ki lepo ilustri-,' rajo drznost in nepremiš-^ Ijenost omenjene skupine. FRANC CEPIN in mladolet- nik S. J. sta lani novembra na Celjski cesti v Velenju oropala vinjenega R. R. Le nekaj dni za tem sta SREČ- KO PRISTOVŠEK in JOŽE BAJDE poskušala v mraku oropati rudarja I. H., ki pa se ju je ubranil z nožem. S. PRISTOVŠEK je lani okto- bra na železniški postaji v Velenju ukradel vinjenemu I. O. suknjič z denarjem. Ne- kaj dni pred tem pa je zva- bil na hodnik kolodvorske restavracije Bosanca F. D. in mu ponudil v prodajo roka- vice. Ko je F. D. potegnil iz žepa denarnico, mu jo je iz- trgal in pobegnil. Na ta na- čin so oškodovali še več ob- čanov. Prav tako ob kolo- dvorski restavraciji je S. PRISTOVŠEK udaril z lato po glavi M. M. ter mu odne- sel denarnico. Skupaj s F. CEPINOM sta v Slovenjem gradcu ponudila prevoz ne- znancu. Ko so pristopili k tujemu vozilu, za katerega sta trdila, da je njim, sta od neznanca zahtevala, naj se le- gitimira pred prevozom. Za primer navajamo še to, da je obtožnica bremenila F. CEPINA 25 (!!) kaznivih de- janj, S. PRISTOVŠKA pa osemriajstih! Obtoženi so mlajši polno- letniki, zdravi in sposobni za delo. Prvim trem, ki izha- jajo iz delavskih družin, so bili izrečeni že vzgojni ukre- pi, obtoženemu PRISTOV- ŠKU in BAJDETU celo naj- strožji, vendar vsi ti ukrepi kot kaže, niso zadostovali, da bi obtoženi spoznali vso za- vrženost, ki jo predstavljajo nepošteno življenje, prisvaja- nje tujega premoženja. Kot je v sklepni besedi sprego- voril predsednik senata, je očitno, da omenjeni skupini primanjkujejo ne-le osnovna moralna načela, ki bi jim jih morali vcepiti starši, temveč je jasno, da so hoteli lagod- no živeti od nepoštenega de- la. Pri prvih treh je v rani mladosti umrl eden iz- med staršev, kar je negativ- no vplivalo na njihov nadalj- nji razvoj. Poleg tega starši niso nad njimi izvajali po- trebnega nadzorstva, kar je v veliki meri doprineslo k zgodnjemu predajanju lagod- nosti, potepanju, ne da bi pomislili na dni in leta, ki so prihajala, in na čas, ko jih je življenje vedno znova soočalo s problemi, katerih niso niti poskušali razumeti, kaj šele, da bi jih poskušali reševati. Toda enkrat bodo morali začeti, če takrat ne bo prepozno. Zdaj imajo ča- sa za premišljanje dovolj. J. SEVER .MALA ANKETA Kulturno - zabavno življenje in razvedrilo mladih v Velenju Kulturno zabavnega življenja je v Velenju več kot v marsikaterem drugem kraju in zdaleka premalo, da bi ljudje in predvsem mladi poleg dela in obvez- nosti napolnili z živahnostjo in prijetnim počutjem to svoje novo mesto. Nekaj »pimktov« je, ki mlade vlečejo; najobiskanejše pribežališče je mladinski klub, shajajo se v bifeju, tu je potem še delavski klub, pa kino, nekaj gledaliških predstav v letu, ob sobotah plesi, ob torkih in četrtkih plesne vaje in za tiste, ki že preraščajo starše program v hotelu. O tem, ali je vse to dovolj, česar manjka na tem področju in še o čem smo povprašali pet mladih deklet in fantov iz Velenja. Janka Bernat, 18 let. »V Ve- lenju imamo mladi dovolj plesov; odslej bodo tudi ob nedeljah. Vendar v naši sre- dini p>ogrešamo kakšen jazz ali beat ansambel. Radi bi ga poslušali. Meni so všeč mladinske tribune v klubu in zadovoljna sem, da ima- mo tudi šolski abonma za predstave SLG Celje. Toda zelo pogrešam v Velenju dramsko sekcijo, v kateri bi kljub pomanjkanju časa ra- da sodelovala.« Toni Gregorc, 18 let, RSC. »Zdi se ml, da je odbor za pirograme v mladinskem iklu- bu le potreben. Program de- javnosti je kar pester, žal pa je klub bolj domena fantov kot deklet. Odločno sein pro- ti točenju alkoholnih pijač v klubu. Kar se povezave z mladino tiče, je imamo pre- malo z mladimi iz delovnih organizacij. Zanimivo je, da je med mladimi veliko zani- manja za gledališče. Dvorana kulturnega doma je bila zad- njikrat ob gostovanju SLG Celje nabito .pQlj;ia mladih. Marija Pridigar, 19 let, TGO. »Rada poslušam glas- bo in to v bifeju. Upam, da bomo s plesi, ki jih bomo imeli enkrat mesečno v ml. klubu, nekatere stvari le pre- mostili. Morda se bom na ta način le privadila tistemu okolju. Tam me namreč mo- tijo čisto mladi fantje, ki se pogosto obnašajo zelo nero- dno. Kakšen skupni M&t bi nas bolj zbližal ali pa na pr^ mer delo v dramski sekcaji, ki jo bomo ustanovili v t<> varni ,Gorenje'.« Rastko Lah. 18 let, dijak. »Kam naj bi se drugam po- dal kot v mladinski klub. Pogrešam liteirame in recita- cij ske večere, razprave o raz- noterostih in predvsem po- grešam mentorjev, ki bi nas vodili s prijateljsko roko. Odrasli meščani ne cenijo dovolj našega dela in priza- devanj. Za obletnico oktobr- ske revolucije smo pripravili dober program, a je bilo vse- ga 48 poslušalcev.« Fanika Štefančič, žl let, TGO. »V Velenju manjka za- bav&, razen tega pa pogre- šam več stikov med mladi- no, zanimanja za medseboj- ne probleme onih, ki so v šo- lah in nas zaposlenih. Manj- ka nečesa, kar bi nas prite- gnilo, združevalo in ustvari- lo pogoje, da bi šaiiii začuti- li potrebo po bolj organizira- nih oblikah preganjanja dol- gega časa. Da, tudi tega je v Velenju.« Ce bi povprašali za mnenja še več mladih ljudi, bi bili odgovori nedvomno še pestrejši. Kot drugje, tako je tudi v tem primeru^, da vsi interesi z razve- jano kulturno in zabavno dejavnostjo niso zadovolje- ni. Pripombam mladih velja prisluhniti, zakaj v Ve- lenju je več kot 2000 mladih, ki razmišljajo, kaj bi v .svojem prostem času počeli. Tudi kulturne dobrine, zabava in razvedrilo sodijo k vsakdanjemu kruhu, vprašanje je le, če je takega kruha za mlado rast dovolj? ^ SO pozornost integraciji Druga seja zbora delovnih skupnosti celjske občin- ske skupščine. Konec prejšnjega tedna je bila druga seja zbora delov- nih skupnosti celjske občin- ske skupščine, ki jo lahko navzlic slabi udeležbi odbor- nikov ocenimo kot izredno pomemben prispevek v pro- učevanju najvažnejših gospo- darskih gibanj v občini. Ko so ocenili razvoj občine lani in se pogovorili o možnostih razvoja letos, so sprejeli po- sebna priporočila, ki jih bo- do predložili v obravnavo skupnemu zasedanju obeh zborov skupščine občine Celje. Sicer pa so ta priporočila na- menjena delovnim kolek- tivom, da v njih najdejo svo- je naloge in obveznosti. Ni naključje, da so večji del razprave posvetili integracij- skim procesom, ki kljub ne- katerim zglednim primerom, niso dosegli pričakovanih re- zultatov. Zato so naročili po- sebno kompleksno študijo o možnostih integracije ne sa- mo v občini, marveč tudi iz- ven nje, hkrati pa se zavze- li za akcijski program, ki laj zagotovi realizacijo spre- jetih načel. Mimo tega bo- do od delovnih organizacij zahtevali podrobnejša poroči- la o tem, kaj so napravili, bi dosegli vse možne obli- ke proizvodnega in drugega ■ Sodelovanja pa tudi v neka- terih primerih (gostinstvo) in- tegracijo. Na seji sO sprejeli še pred- log o sofinanciranju požarno Varnostne dejavnosti. Gre . fiamreč za pobudo, po kate- bodo delovne organizacije Odstopile 3 odstotke od Zmanjšanih zavarovalnih pre- ■^ij (po podatkih bi se naj te premije zmanjšale za 20 Odstotkov) kot prispevek za Sofinanciranje požarno varno- stne dejavnosti. Na ta način °odo predvidoma zbrali oko- V 21 milijonov starih dinar- M. B. MILIJONI V „ŽABI" Franc Jesenšek pri nedovoljeni trgovini ni bil navajen ovir V nekaj mesecih je 60-krat prekoračil mejo. Z dvema avtomobiloma je redno prevažal elektromaterial, ple- tilne stroje, transistorske, radijske in televizijske sprejemnike, orodje, skratka vse, za kar je bilo v domovini povpraševanje. Na carini tega seveda ni prijavljal... ... ........„..^..j. ..... 34-letni FRANC JESEN- ŠEK, doma iz Krškega je nekaj let živel v Zahodni Nemčiji, ženo je pustil v Ju- goslaviji, sam pa poskušal najprej s poštenim delom uspeti. Po nekaj letih se je ustavil v Stuttgartu, kjer si je uredil trgovino z alkoholni- mi pijačami. V začetku ni pogosto prihajal domov. To- da razne prošnje in usluge, ki so ga ob prihodu domov vedno pričakovale, so mu vzbudile interes, pa je začel razmišljati, da bi se določe- na vrsta proizvodov dala pri nas lepo vnovčiti. Toda ka- ko in kje? Vedel je, da bi bi- Franc Jesenšek se je to- krat zapletel v lastni mreži lo preveč nevarno, če bi te predmete sam preprodaj al, I>a tudi časa bi mnogo izgu- bil. VSA POTA VODIJO V ZAGREB Budnost naših carinikov je bila Jesensku dobro zna- na. Zato je vedel, da se pri- ložnostno prekupčevanje ne izplača, kajti kazni zia te de- likte niso majhne. Vsled tega je postal član dobro organi- zirane prekupčevalske mreže, potnik, ki je skrbel za »Uni- jo Stuttgart—Zagreb«. Najprej je prevažal z enim citroenom ID 19 — po domače z »ža- bo«. Ta vrsta vozil je po iz- javah poznavalcev najpriklad- nejše vozilo za prevažanje skritega tovora, ker ima ogromno praznih in priklad- nih vmesnih prostorov — »bunkerjev«. Tako kot pre- kupčevalci, vedo to tudi ca- riniki! Prav zaradi tega se carinikovo oko najraje in najpogosteje zadržuje na teh avtomobilih. Toda mreža, v katero je bil vpleten Jesen- šek, je delala v velikem »sti- lu«. Ne, nič kompliciranega. najencistavneje je pogosto najuspešneje. Potrebna je le, dobra merica živcev in »pK)- znavanje terena«. Zato je del te dejavnosti vezan na pozna- vanje mejnih prehodov. Toč- no določen prihod v »koni- co«, ko je pred rampo kolo- na vozil, pomeni možnost, da »smukneš«. Ce pa še sam prijaviš kakšen večji pred- met, je ta možnost bila po oceni Jesenska — večja. Od šestdesetih potovanj je imel le parkrat smolo. Dvakrat so ga prijeli Avstrijci, nekajkrat pa je komaj »zvozil« pri na- ših. Pri tem sta mu dobro služila dva nemška in dva ju- goslovanska potna lista. Na tak način prepeljan materi- al je »predajal« v Zagrebu, kjer so poskrbeli, da so predmeti, seveda za dobro ceno našli svojega kupca. ZAPLETEL SE JE V LASTNO MREŽO Tako so bila ta potovanja vse pogostejša. Pri tem je pazil, da njegov avtomobil ne bi postal preveč »znan«, za- to ga je zamenjeval. Poleg te- ga, da je poznal vse naše prehode, ni bil nikoli brez- brižen. Nekoč se mu je ce- lo pripetilo, da je na preho- du obrnil, čeprav ni bilo no- benega vzroka in odpeljal na drugi prehod. Lani, 20. novembra se je ustavila »žaba« drap barve s sivo streho in nemško regi- stracijo F-PH 831 pred ram- po na obmejnem prehodu v Šentvidu pri Dravogradu. V njej sta bila dva potnika. Službujoči carinik je začel proceduro, začel si je ogle- dovati dobro naložen avto- mobil in malo pred koncem pozval voznika, naj postavi avtomobil ob rob. Potnik, ki je stal ob carinarnici pri tem ni kazal posebnega presene- čenja. F. Jesenšek je vstopil, pognal motor in pritisnil na plin. Cez cesto je bilo po- stavljeno debelo bruno. Z ro- čico za dviganje karoserije je dvignil vozilo in bruno brez težav z avtomobilom preskočil. Tik pred Dravo- gradom se je iznenada poja- vila na cesti miličniška pa- trola. Miličnik, stoječ na sre- dini cestišča je začel Jesens- ka ustavljati. Ta je še bolj pritisnil na plin in vozil toč- no v miličnika, ki si je šele s skokom v jarek rešil živ- ljenje. Kam zdaj? Vedel je, da mu bodo postavili zapore in da so ga že začeli loviti. Zavil je proti Ravnam. Tudi pred Ravnami ga je ustavljal mi- ličnik, Jesenšek je znova po- novil manever, tudi ta milič- nik si je rešil življenje. Je- senšek je dobro vedel, da se bo ulovil v lastno past, če bo nadaljeval vožnjo po ko- roškem žepu. Zatorej je mo- ral priti in se prebiti v Sa- vinjsko dolino, kjer bo že nekako prevaral zasledovalce. To mu je tudi uspelo. Po Mislinjski dolini se je prebil v šaleško dolino, od tod pa je zavii proti Mozirju. VRNIL SE ,IE S TAKSIJEM Dobro je vedel, da se mo- ra izogibati prometnih cest, ker so nanj pozorni vsi mi- ličniki. Ne toliko zaradi be- ga s prehoda, kot zaradi dveh poskusov uboja milični- ka. In to ni .šala. V trdi temi je zavil proti Radmirju. Že- lel se je čimpreje rešiti avto- mobila. .Toda v avtomobilu je bilo raznega blaga za mi- lijon osemsto starih dinarjev. To pa ni malo. In blago mo- ra priti do prevzemnika. V bližini Radmirja je avtomobil skril, blago pa iztovoril v gozdu na raznih mestih. Ko se je prepričal, da je blago za silo skrito, je kraj previ- dno zapustil in odpotoval v Ljubljano. Strah pred preganjalci je bil upravičen. Miličniki so vse bolj zategovali mrežo, ki si jo je Jesenšek sam sple- tel in se tudi vanjo sam za- pletel, že ponoči so milični- ki odkrili skrivališče. Zdaj so morali samo čakati, kdaj se bo vrnil. Niso čakaU pre- dolgo, čeprav je nešteto mi- ličnikov celo noč budno spremljalo po vsej republiki cestni promet in dovoze k mejnim prehodom. Nihče ni mogel z gotovostjo trditi, da Jesenšek ne bo poskušal zbe- žati nazaj v Nemčijo. Toda naslednjega dne se je v Gor- nje Savinjski dolini ustavil taksi. Izstopil je Jesenšek ... Danes je negotovo reči, kaj vse je Jesenšek pripeljal v Jugoslavijo. Glede na vnemo in predrznost pa se da z go- tovostjo trditi, da je tega blaga mnogo. Samo pri zad- njem vstopu je imel v avto- mobilu za milijon osemsto ti- soč dinarjev raznega blaga, od pletilnih strojev do tran- sistorskih baterij. Carinska deklaracija je izpolnjena na 30 milijonov dinarjev. Sam priznava, da je prepeljal samo blaga v vrednosti 17,504.700 starih dinarjev. To- da F. Jesenšek je v celjskem zaporu, kjer ima čas, da se bo spomnil koliko je bilo v resnici blaga. Sam je sicer redkobeseden, kako tudi ne, saj je v precepu lastne mre- že in v precepu zakona, to- da dokazi se vse hitreje ste- kajo skupaj. J. SEVER 28. marca 1968 CELJE TEDNIK ' 7 Drobne zanimivosti iz arhiva LOV NA RISA Celjski krožni glavar pl. v. Ehranberg je 6. junija 1796 odposlal tiskano okrožnico naslednje vsebine, v prostem prevodu: ]»2aIostni dogodek, ko je nedavno neko 19-letno dekle v gozdu nad trgom Konjice (Konjiška gora?) raztrgal ris, je prisilil visoko deželno oblast k temu, da zaukaže iztrebiti in uničiti to za ljudi in živino nadvse nevarno zver, za kar je treba uporabiti vse razpoložljive sile. Vsem okrajnim komisariatom in imetnikom lovne pravice, zlasti onim v soseščini Konjic, je naloženo, da s pogostnimi skupnimi lovskimi pregoni uspešno izvrše ukaz gubernija v Gradcu«. (Zbirka normalij, COU 6/1796) RADIKALEN UKREP Iz »Poslovnega reda za občinski odbor mesta Celje« (1924): »Brez tehtnih razlogov občinski odborniki od ob- činskim sej ne smejo izostajati. Ako store to brez stvarnega opravičila ali pri presedniku izposlovanega dopusta v dveh zaporednih rednih sejah, jih sme, ako naknadno ne morejo opravičiti svoje odsotnosti, ob- činski odbor kaznovati z globo do din 100, ki se steka v občinsko blagajno.« (MOC, A 2418/24) ZA DEVIZE — KOT DANES Iz »pravil olepševalnega intujsko-prometnega društva v Celju« (začetek 30-ih let): »Namen društva je z izključitvijo vsekake strankar- ske in politične ter narodne težnje skrbeti za olepšanje mesta Celja in njegove okolice; odstranjevati že obsto- ječe lepoti mesta in okolice nasprotujoče naprave in jih nadomestiti z lepimi, modernimi in higijeničnimi napravami, v obče napraviti domačinom bivanje prijet- no, privabiti ob poletnem času tujce ter povzdigniti z vsemi dopustnimi sredstvi tujski promet v Celju in nje- govi okolici ter povečati ugled in sloves mesta Celja. V dosego tega namena je odbor dolžan stopiti v dotik z lastniki posestev, na katerih naj bi se olepšava izvr- šila, kakor tudi z občinskima zastopoma mesta Celja in celjske okolice, da se prenaredbe za olepšanje mesta in okolice sporaziunno izvrše.« (MOC, A 3191/36) T. KOLSEK Quo vadiš-izobraževanje? Nekaj je narobe v sistemu financiranja Med načeli o izvajanju kadrovske politike in med prakso so še vedno veliki pre-' padi. Kaj nam pomaga, če vemo, kako bi morali delati, če pa tako ne delamo j Naša vsakdanjost, kaže, je še vedno obremenjena z deklaracijami, zato ni nič! čudno, če je težko najti pot do dejanj. i Te skromne ugotovitve ve- ljajo nemara najbolj prav za področje izobraževanja. Kljub temu, da smo v zad- njih letih na primer v Ce- lju prišli do najrazličnejših armliz, ki so nam nedvo- umno in jasno pokazale, kakšna je struktura zaposle- nih, je dejansko vse ostalo pri analizah. Se celo več: ko- likor bolj so se množile ana- lize, toliko bolj je upadalo število tistih, ki študirajo iz- redno. Tako se je recimo število slušateljev v oddel- kih za odrasle pri srednjih šolah v zadnjih treh letih zmanjšalo za več ko polovi- co (od 655 v šolskem letu 1964/65 na 300 v letošnjem letu). Skoraj za polovico manj je tudi oddelkov. Ti podatki so toliko bolj poraz- ni, če vemo, da naj bi po republiških predvidevanjih v prihodnjih letih dosegli v Sloveniji v povprečju sred- nješolsko izobrazbo zaposle- nih. In kje so vzroki za takšno rakovo pot izobraževanja? Kot meni zavod za pro- svetno pedagoško službo bi morali bistveni vzrok iskati v neurejenem sistemu finan- ciranja. Dejstvo je namreč, da morajo izredni slušatelji v večini primerov nositi stroške šolanja sami (razen v primerih, ko gre za vodilni kader, ki mu šolanje plaču- jejo delovne organizacije). Tako plačujejo v šoli za zdravstvene delavce po istih podatkih vsi slušatelji šolni- no sami, v vseh šestnajstih oddelkih pa je samoplačni- kov blizu 58 odstotkov. Tu pa se seveda odpira zanimiv problem. Odrasli slušatelji so zaposleni, kar pomeni, da ustvarjajo dohodek in prispevajo svoj delež tudi za šolstvo. Ker plačujejo šolni- no sami, so obremenjeni dvakrat. Po drugi plati pa slušatelje višjih in visokih šol, ki šolanje ponavljajo, plačuje družba dvakrat! Od- nos je jasen, toda nepravi- len. Prav tako ni pravilno, da uživajo nekateri posa- mezniki še vedno privilegije, s tem ko jih šolajo delovne organizacije. To zopet ne po- meni, da delovne organizaci- je svojim članom vsaj ne bi krile stroške šolanja, toda če, tedaj vsem enakopravno, če imata dva člana enako pomanjkljivo izobrazbo, pa je eden od njiju na višjem položaju, zaradi česar ima tudi višje dohodke, je že po tej plati na boljšem, a še to- liko na boljšem, če ga šola podjetje. Ta primerjava je sicer povsem formalna, saj enaka izobrazba še ne po. meni enakih umskih in dru- gih sposobnosti, vendar bi morali to okoliščino upošte- vati predvsem kot možnost, da si tudi manj sposobni pridobijo potrebno izobraz- bo na enakopravni osnovi. Vse te ugotovitve kažejo^ da bi morali tudi čimprej uveljaviti 40. člen zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in iz. obraževanja v SR Sloveniji, ki dopušča možnost, da iz. obraževalne skupnosti iz svo- jih sredstev financirajo pran tako izobraževanje odraslih. V tem primeru bi lahko namreč stroške zmanjšali morda celo za polovico. dhr Organizirano skrb množični knjigi Pismo izvršnega odbora republiške komference SZDL Slovenije Izvršni odbor republiške konference SZDL je poslal organiza>cijam Socialistične zveze pismo, ki ima predvsem namen podpreti prizadevanja za učinkovitejšo uve- ljavitev kvalitetne knjige kot ene najvažnejših vrednot socialistične kulture. »Skrb za širjenje dobre knjige«, je rečeno v pismu, »za čimboljše izpopolnjevanje njene vzgojne in družbene funkcije, je bilo trajno vodi- lo praktični dejavnosti na- prednih sil. O tem nam pri- čajo številne konkretne akci- je v naši kulturni preteklo- sti, med njimi tudi ustano- vitev Prešernove knjižnice v prvih časih po osvoboditvi, knjižnice, ki je kasneje pre- rasla v široko organizirano Prešernovo družbo.« Takšna usmerjenost je omogočila po vojni razmah založniške dejavnosti, širjenje knjižnic in organiziranje raz- nih oblik kulturne dejavno- sti. Pismo poudarja, da je bila dobra knjga nosUka na- predne humane in socialistič- ne misli, da pa v zadnjem času zanjo ni več tolikšnega zanimanja in da bi mogli mnoge razloge za takšen od- nos odpraviti le s širokim družbenim prizadevanjam, ker ne izvirajo samo iz gmotne družbene osnove, ampak iz določene usmerjenosti in teh- nokratske miselnosti. »Tako se ne širi krog kupcev in bralcev knjige, ki je bila ena najmočnejših stebrov sloven- ske kulture v preteklosti, so- razmerno redkejše postajajo vrste tistih, ki čutijo knjigo kot svojo nujno intimno po- trebo in tudi tistih, ki vedo, da je to pot, po kateri si ši- rijo obzorje in si bogatijo znanje. Posebej je treba pri tem imeti pred očmi, da na- ši mladini nismo dovcJj iz- oblikovali pravega odnosa do knjige, še bolj problematič- no podobo takšnega nespre- jemljivega položaja pa nam kažejo podatki, da le maj- hen odstotek našega delav- stva čuti potrebo po knjigi, jo kupuje in bere.« Takšne razmere silijo k organiziranemu prizadeva- nju vseh družbeno političnih sil pri širjenju ljubezni do knjige. Zavzemati bi se mo- rali za vse pomembne knjiž- ne vrednote, zlasti še za več- jo popularizacijo knjižnih zbirk Prešernove družbe, ki naj bi prodrle tako v delov- ne organizacije, med mestno prebivalstvo ali na podeželje, pri čemer pa bi morali pri- dobiti zadostno število ljudi, ki bodo pripravljeni žrtvova- ti del svojega časa in se tu- di sicer posvetiti temu po- membnemu poslanstvu. Socialistična zveza, ki se najodločneje zavzema za na- daljnji splošni kulturni raz- voj, je v pismu rečeno ob koncu, bo takšna prizadeva- nja tudi sama tvorno pod- prla. Po mnenju izvršne- ga odbora bi bilo prav, ko bi v okviru občinskih in kra- jevnih organizacij SZDL ana- lizirali razmere na njihovem področju ter pretehtali vse možnosti za organizirano šir- jenje knjižne kulture. Pose- bej bi se morale organizaci- je SZDL dogovoriti s Prešer- novo družbo za ustrezen pro- gram. Celjske vedute skozi stoletja Pod tem naslovom nas je C izložbenem oknu turistič- nega društva razveselila ko- lekcija starih celjskih vedut iz arhiva zavoda za spomeni- ško varstvo. Aranžirana je bila domiselno in prikupno. Posnetki mojstra Berka so odlični in skoraj veren pri- kaz originalne grafike. Izvirna grafika je iz začet- ka 17. do konca prejšnjega stoletja. V mnogih primerih je zgodovinskega pomena za urbani značaj mesta Celja. Vedute so bile primerno ozadje za razstavljeno publi- cistično gradivo turističnega značaja. Ce smo poprej kdaj negodovali, da so bili vodni- ki skromni, zdaj z veseljem ugotavljamo kvalitetno rast. Med propagandnim gradi- vom so razvrščeni spomin- ki iz Celja, poplemeniteni z gradivom nekdanjega mesta, ki jih je prispeval pokrajin- ski muzej. Turistu je na vo- ljo lepa vrsta informativnih vodnikov: za Celje, muzejski lapidarij, muzej revolucije, šempetrsko nekropolo ter arheološki pregled za Zgor- njo Savinjsko dolino. Tudi Orožnova kratka zgodovina Celja bo marsikomu dobro- došla. Poleg tega je tu še več prospektov naših zdravi- lišč, izletnih točk in druge- ga. Za razstavljeno gradivo gre zasluga turističnemu društvu. Dandanes, ko mnogo govo- rimo o tem, kako bi umet- nost naredili živo in jo pri- bližali najširšemu krogu lju- di, pomeni takšna razstava najboljšo izpolnitev prizade- vanj v tem smislu. Posamez- ne eksponate si je ogledalo mnogo ljudi, s čimer so na- men dosegli. Podobnih po- bud pa bi bik) lahko še več, tako v korist naše kulture kakor turizma. A. S. S polk študijske knjižnice Lysaught J. P., C. M. Wil- Baans: Uvod u programiranu nastavu. Zagreb 1966. S. 27861/3. Brejc J.: Prazna miza ali Dnaamišljanja o »novem gleda- lašdu«. rijubljana 1967. S. 19090/38. Karrilo S.: Posle Franka... šta? Beograd 1967. S. 22992/ 175-176. Bajec M.: Zapocslenost i re- forma. Beograd 1967. S. 22992/172. Haggerty J. J.: Spacecraft. 2. print. New York 1962. S. 29921. Perovič D.: Teorija troško- va. Sarajevo 1964. S. 29923. PociiUon H.: život oblaka. — Pohvaila rucd. Beogirad 1964. S. 29786. ChildB M. W.: Ethics in A Business Societjr. 6. Prinit. New Yark 1963. S. 29795. Whi)tehead A. N.: Adventu- res Oif Ideas. 7. Pirint. New yo3lk 1966. S. 29796. Križanac P.: Karikature. Beograd 1965. S. 29854. Panorama hrvatske književ- nositi XX. stoljeća. Zagreb 1965. S. 29846. Maiksimovič B.: Č5ovjek i svajet u toku stoljeća, ^greb 1966. S. 29847. Belan B.: Sjaj i bijeda fil- ma SB pregledom povijesti jugoslavenskog filma. Zagreb 1966. S. 29851. Jordan A. M.: Merenje u pedagogiji. Beograd 1966. S. 29827. Wrightstone, Justman, Rob- bins: Vrednovanje u savre- menom obrazovanju. Beograd 1966. S. 29826. Matic M.: Politička misao C. Rajta Milsa. Beograd 1966. S. 29824/1. Novakovič S.: Problem me- taSMke u savremenoj anali- tičkoj filozofiji. Beogirad 1967. S. 29823. Chamoux P.: Grčka civili- zacija u arhajsko i klasično doba. Beograd 1967. S. 29841. Akvareli Cvetka Ščuke v celjskem likovnem salo- nu je odprta razstava akvare- lov slikarja Cveta Ščuke. Okoliščino, da je našel pot v salon domači slikar, moramo pozdraviti in hkrati izraziti željo, da bi bilo razstav do- mačinov še več. Tako bi na- ma?eč lahko občinstvo dobi- lo vpogled v njihovo ustvar- jalnost. Cveto Ščulka je sicer trža- šiki rojak, sicer pa Celjan. Med nami živi že desetletja. Ob tej razstavi se adi po- zitivno, da razstavlja zgolj akvarele. AfcvareU so namreč zvrsit likovne ustvarjalnosti, ki so gledalcu dojemljivi brez kakšnih naporov. Šču- ka je realist, ki svoje akva- rele posnema p>o ienezih iz narave, v načinu, ki je tako otrokam kot odraslim priku- pen. Izogiba se sleherni pro- blematiki kompozicije, risbe in barv. Torej nd modernist v smislu abstraktnosti. Zato je za ljubitelje in častilce so- dobnih likovnih stremljenj videti morda celo staromo- den. Značilno zanj je tudi, da je kljub temu v Celju močno priljubljen, saj je po celjskih domovih mnogo nje- govih del. v primerjavi z Ljubljano, Mariborom aH Ptujem smo v Celju glede mestnih vedut zelo revni. Ščuki je treba pri- znati njegovo marljivo delo, ko izbira mestne poglede in krajinske motive, ki se dosti- krat dnevno spreminjajo. Moramo ga šteti med uspeš- ne kroniste, saj je že danes marsikak njegov zapis tal^- nega zaiačaja, v prihodnosti pa bo seveda še bolj prido- bil na vrednosti. To velja tu- di za kirajinske zapise izven Celja. A. S. TEDEN SLOVENSKE SODOBNE DRAME V CELJU MINIL BREZ RAZBURJENJ Bolj ko ne na isto temo Vse skupaj bi mogli naslo- viti tudi »človek-upornik«. Toda zmagovit je samo v ot- roški igri Leopolda Suhodol- čanu »Narobe stvari v mestu Petpedi«. Sicer, kam bi tudi prišli, če bi že otrokom vzeli upanje! Vendar že Suhodol- čan v svoji, četudi otroški ig- ri, načenja odnose med ljud- mi, pojme o nasilju, svobodi in podobno, kar je zatem osrednja misel v delih Gre- gorja Strniše, Ignaca Kame- nika in Primoža Kozaka, člo- vek se vedno znova upre nor silju; upira se sicer v vsa- kem primeru po svoje, a v vsakem primeru si znova iz- bere takšno ali drugačno ob- liko novega nasilja. Morda bi kazalo, če bi spregovorili nekaj več tudi o bolj ali manj izrazitem misti- cizmu. V Strniševem delu je to Samorog, pri Kameniku Stvaritelj, da o Mahničevem triptihu sploh ne govorimo. Kozak se je sicer izognil ču- stvenega misticizma, toda nje- govi junaki nosijo v sebi so- dobne oblike nestvarne zane- senosti, ki niso pravzaprav nič drugega. Po splošnem občutju lahko rečem, da so bili najlepši večeri s Suhodolčanom, Can- karjem (Verdovnikove »Go- spa Judit« in SLG Celje s po- novitvijo »Lepa naša domo- vina«) in Kozakom. Pri teh predstavah smo bili vseskozi na tleh, a kljub temu smo občutili čustveno, dramsko in miselno zanesenost, ki je v nas nekaj ganila. Strniševa poetična drama nam kljub leporečju in bo- gastvu jezika, prispodob in motivov vendarle ni iz veli- častjo ponudila nič oprijem- ljivega. Kakor da bi šli skozi mavrico in bi ostali vseeno brezbarvni. Kamenlkove »Ma- rioneten so bile bolj oprijem- ljive; njih smisel je bil izra- zit, situacije konfliktne in dogajanje dramaturško izpe- ljano. Toda, znova vprašu- jem, čemu posledični obup, ko človek prihodnosti ne naj- de rešitve za svojo eksisten- co in ko tudi Stvaritelj (v zadnjem stavku z »elka- njem«!) ne ve več, kam. In slednjič Kozakov »Kon- gres«. Najsi še tako današ- nji in vseskozi razumljiv, dramatičen, ostane vendarle ciničen in nespremeriljiv, češ takšni smo pač. Prav, takšni smo. Ne oporekam, niti ne menim terjati, da bi nas mo- rala odrska umetnost spremi- njati; vsaj za vsako ceno ne! Toda, smo drugačni. In prav tega drugačnega smo v ted- nu slovenske sodobne drame pogrešali. Naj se še za hip zadržim pri Mahničevi obdelavi sta- rih ljudskih motivov. Strek- Ijeve knjige nam hranijo obi- lico ljudskega. Toda kako pe- stro je to ljudsko blago! Mah- nič pa je videl le en del, pa še precej omejen del. če bi bil kristjan, bi bil užaljen za- radi cirkusa na odru, to, kar sem, pa mi je komaj branilo, da se nisem nekajkrat glasno zasmejal. Nisem uspel, da bt do po- tankosti izoblikoval ocene po- sameznih stvaritev sloven- skih sodobnih dramskih pi- scev, vendar sodim, da je bilo vse, kar smo videli pre- cej enostransko, brezizhodno, in pogubno. Naši dramatiki imajo zatorej še dosti mož- nosti, a izvajavci — vsi po vrsti — so s kvalitetnimi predstavami jamstvo, da bo- mo mogli še kdaj videti tudi doživeto res slovensko dra- mo. HERBERT SAVODNiK 8 TEDNIK KULTURA -28. marca 1968 Kritike niso utemeljene Prvi meset-i vsakega leta go med drugim namenjeni tu- ji razpravam o proračunih posameznih politično teritori- alnih enot. Vsaka občina ima svojo strukturo, ima svoje specifične probleme in težave ter vsaka za sebe tu- ji različne materialne mož- nosti za oblikovanje prora- čunskih sredstev. Žalska ob- čina je ena izmed tistih, kjer se vsako leto nabere v pro- računski blagajni znatno manj sredstev, kakor drugod in znatno manj, kot bi jih bilo potrebno, da bi se zado- voljilo vse potrošnike, ki se iz proračuna napajajo. Med najglasnejšimi kriti- ki proračunske politike v ob- čini so že nekaj let nazaj prosvetni delavci, ki očitajo odbornikom in občinskim mo- žem, da ne kažejo dovolj ra- zumevanja za materialni po- ložaj šolstva in prosvetnih delavcev. Na oddelku za fi- nance so izdelali posebno primerjalno študijo, ki kaže na nekatere zanimive ugoto- vitve, ki predvsem opozarja- jo na to, da so mnoge kriti- ke, ki jih je moč slišati te dni, popolnoma neosnovane in neutemeljene. Poglejmo nekaj najzanimivezših pokaza- teljev. Celokupna sredstva za proračun so se v zadnjih pe- tih letih povečala za 96 odst. In bodo znašala letos nekoli- ko manj kot milijardo in 300 miUjonov SD. Medtem ko so se izdatki za državno upra- vo v zadnjih treh letih urav- notežili in ne naraščajo več, enako je tudi z izdatki, ki so namenjeni za delo družbeno političnih organizacij ter za potreb krajevnih skupnosti, so se izdatki za šolstvo iz le- ta v leto skokovito povečeva- li. Indeks povečanja izdatkov za šolstvo je dosegel v letoš- njem letu stopnjo 284, kar pomeni, da so se sredstva, namenjena šolam, v zadnjih petih letih skoraj potrojila. Medtem ko je šolstvo pora- bilo leta 1963 2.33 milijonov, jih mora skupščina v letoš- njem letu odmeriti kar 664. Preko polovice zbranih sred- stev bo torej potrebnih, da bi bile pokrite potrebe za prosvetno dejavnost. Kritike torej niso uteme- ljene, saj je potrebno iz pro- računa financirati poleg šol- stva še tudi mnoge druge de- javnosti. V zadnjem času se ponavljajo tudi primerjave o višini osebnih dohodkov po- sameznih izobrazbenih katego- rij, ki delajo na različnih področjih. Slišijo .se glasovi, ki prihajajo iz vrst prosvet- nih delavcev, češ kako je mogoče, da imajo sodniki TOLIKO PL.^CE. profe.sor- ji pa samo TOLIKO? Ni mo- goče kriva za disproporc tu- di struktura notranje delitve na šolah, k,jer so pritiski niž- jih kategorij dnevno prisotni in povzročajo posamezna ne- sorazmerja? Verjetno bi ka- zalo nekoliko preanalizirati notranje sisteme delitev, po- tem šele ugotavljati, kolikš- ni in kateri so zunanji vzro- ki. Naj ob zaključku pove- mo samb še to, da je za šo- lanje enega učenca žalske ob- čine na leto potrebnih pre- ko milijon starih dinar.jev in da je ta stopnja tako visoka, da se žalska komuna vsaj po tem kriteriju uvršča nad re- publiško povprečje, čeprav je v marsikaterem drugem po- gledu žal, mnogo izpod njih. Očividno nekateri tega ne morejo ali pa nočejo razu- meti. B. S. PREVELIKA SKROMNOST — Žalski gasilci so pred leti vzidali spominsko ploščo v spomin na padle borce gasilce. Imena desetih padlih so napisali na leseno desko in kmalu bo odpadla vsa barva. Morda so pa padli tovariši le zaslužili trajnejše spominsko obeležje... (Foto: Bemi) NA KRATKO denar za mladino Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta v Žalcu je na zadnji seji sprejelo sklep, da bo iz svojega proračuna odstopilo del sredstev Občin- skemu komiteju Zveze mla- dine. Sindikalni svet je skle- nil denar dati pod pogojem, da se bo koristno uporabil za povečanje aktivnosti mla- dinskih klubov po vaseh in drugih krajih. V primeru, da bo opazna večja aktivnost mladinskih klubov in da bo- do že izročena sredstva ko- ristno uporabljena, bo sindi- kat poskrbel 2a to, da bodo mladinski aktivi še dobili določeno podporo. Mladinci, vrsta je torej na vas, da se izkažete! stalež narašča Analize gibanja bolniškega staleža v žalski občini kaže- jo, da v nekaterih delovnih organizacijah stalež narašča, kljub podvzetim ukire- pom. Napovedi zdravstvenih delavcev, da bo participacija pozitirao vplivala na nadalje nji padec bolniškega staleža se torej niso uresničile, obrat- no, participacija je postala zgolj fiskalni iaistrument, ne pa tudi vzgaj.ni, kakor je bi- lo pričakovati. Stalež nara- šča predvsem v sledečih de- lovnih organizacijah: KIL LIBOJE, LASTOVKA POLZE- L.\, SAVINJSKI MAGAZIN, OBRTNIK PREBOLD, CEVO- MONTAŽA, ZDRAVSTVENI DOM in v UPRAVI SKUP-^ ŠČINE OBČINE ŽALEC. seja predsedstva žalski sindikati namerava- jo sklicati posebno sejo, na kateri bi obravnavali neka- tere aktualne probleme s področja zdravstvenega var- stva in delovanja zdravstve- ne službe. Na sejo bodo po- vabili tudi direktorja zdru- ženega zdravstvenega doma Celje tov. FLUDERNIKA in direktorja celjske splošne bolnišnice tov. KOPAČA. Obravnavati nameravajo pred- vsem nekatera vprašanja obse- ga zdravstvenega varstva, nje- gove kvalitete, probleme par- ticipacije in vprašanja finan- ciranja zdravstvene službe. zborovanje V soboto so zborovali pro- svetni delavci žalske komune. Na zborovanju, ki je bilo organizirano na pobudo sin- dikata je predaval tov. MI- RO LUŽNIK iz republiškega sekretariata za šolstvo. Po predavanju pa so prosvetni delavci obravnavali material- ni položaj vzgojno izobraže- valnih zavodov v občini. Za prosvetne delavce je v tre- nutnih pogojih zanimiva raz- prava okoli predloga občin- skega proračvma, saj je od tega, koliko bo skupščina na svoji prihodnji seji nameni- la za to področje, odvisno, kakšen bo njihov položaj v letošnjem letu. občni zbor zzb nov v nedeljo dopoldne ob pol osmih je bil v dvorani Kme- tijskega kombinata redni let- ni občni zbor Občinske orga- nizacije Združenja zveze bor- cev narodnoosvobodilne vojne v Žalcu. Na občnem zboru je bilo podano poročilo o do- sedanjem delu občinskega od- bora, obravnavana pa so bila tudi nekatera aktualna vpra- šanja in problemi, ki še ta- rejo posamezne člane Zveze borcev. Kljub temu da je bilo stanovanjski problemati- ki članov ZB v preteklih le- tih posvečeno veliko pozor- nosti, obstajajo še nekateri nezadovoljiva rešeni problemi, ki jih bo potrebno rešiti v bodoče. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti predvsem zdravstvenemu stanju članov Zveze borcev. Povečati aktivnost Na področju občine Žalec deluje sedemanjist kulturno prosvetnih društev, v katerih je včlanjenih 2.232 članov, nied katerimi je kar 172 čla- nov Zveze komimistov. Osnovni problem skoraj vseh društev so kadri, saj se da- nes le redkoma še najdejo ljudje, ki bi bili pripravlje- ni žrtvovati del svojca pro- stega časa, za delo v različ- nih sekcijah posameznih dru- štev. Dejavnost društev bi bi- la nedvomno laliko mnogo bolj živahna, če bi v delov- nih organizacijah dajale sin- dikalne organizacije več poudarka kulturno prosvetni dejavnosti, čeprav za uspeš- no delovanje društev ni ved- no najbistvenejše vprašanje denarja, pa je potrebno kljub temu ugotoviti, da se mnoga društva nahajajo v težkem finančnem položaju in le s težavo, ali sploh ne krijejo straškov, za vzdrže- vanje kulturno prosvetnih do- mov. Občinski svet kultur- no prosvetnih organizacij si prizadeva, da bi čimbolj po- živil delo posameznih dru- štev. odgovarja tone delak Naloge še pred nami Na nedavni konferenci ob- činske organizacije Zveze ko- munistov v Žalcu, so komu- nisti obravnavali aktualne probleme mladine v žalski občini. Za konferenco je pri' pravil gradivo občinski komi- te in ga posredoval v pred- hodno razpravo vsem dele- gatom. Katera vprašanja so stopala v ospredje in pred kakšnimi konkretnimi nalo- gami stoje komunisti, smo povprašali političnega sekre- tarja občinskega komiteja ZKS Žalec tovariša TONETA DELAKA. »Kaj je vodilo občin- ski komite ZKS v Žal- cu, da se j/i odločil, da podrobno prouči položaj mladih v obči- ni ter njihove proble- me?« TONE DELAK: »Odločitev komJteja so narekovale kon- kretne razmere, ki vladajo na področju občine in vsak- danji problemi, s katerimi se srečujejo mladi, oziroma ko- munisti, ki imajo pri svojem vsakodnevnem delu opraviti z mlado generacijo. Premajh- na družbena politična aktiv- nost posameznih organizacij in društev, premajhna angaži- ranost komunistov v teh or- Tone DELAK, politični se- kretar ObK ZKS Žalec ganizacijah in prešibka dejav- nost mladinskih klubov ter organizacije, so bili tisti os- novni problemi, vsled katerih je kazalo preanalizirati ome- ji jene probleme. Gradivo za konferenco je bilo po mne- nju vseh udeležencev skrbno in kvalitetno pripravljeno. Se poseben poudarek pa je ob- ravnavana problematika dobi- la vsled tega, ker je kvalitet- no gradivo pripravil tudi ob- činski komite Zveze mladine.« »Kako ocenju,jete us- pešnost konference in kakšen je bil delež, ki so ga v razpravi pri- spevali delegati?« TONE DELAK: »Po mojem mnenju in po mnenju števil- nih udeležencev je sobotna konferenca naše organizacije dobro uspela. V razpravi je sodelovalo okrog 16 udeležen- cev, ki so bistveno doprinesli k osvetlitvi posameznih vpra- šanj. Posebej je potrebno po- udariti, da so bili delegati na razpravo zelo dobro pri- pravljeni, kar je vse pripomo- glo k temu, da smo lahko še izpopolnili predlog zaključ- kov. Tekst, ki ga je sprejela konferenca, bomo na občin- skem komiteju še dopolnili, nakar bomo zaključke posre- dovali vsem organizacijam.« »Omenili ste zaključ- ke. Ali nameravate to- krat uporabiti kakšno posebno pot v realiza- ciji sklepov, ali se bo- ste poslužili že starih, ustaljenih metod?« TONE DELAK: »Pom.emb- nost obravnavane problemati- ke zahteva, da se uresničenja dogovorjenih zaključkov, ki smo jih oblikovali v naših sklepih, lotimo nekoliko dru- gače, predvsem pa učinkovi- teje, kakor je to bila praksa doslej. Poleg dokumenta, kjer bomo posredovali komuni- stom zaključke nameravamo komunistom poslati tudi po- sebno pismo s katerim jih želimo opozoriti na njihove konkretne obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati na osnovi sprejetih stališč. V drugi fa- zi nameravamo opozoriti vse organizacije in društva, v ka- terih se vključujejo mladi ljudje, na neposredne in pred- stojeće naloge, ki jih morajo izvršiti,, če hočemo doseči kvaliteten premik na tem iz- redno pomembnem in občut- ljivem področju. In še tretja faza. v kateri nameravamo poslati apel vsem delovnim organizacijam, da še bolj kot doslej materialno podpro vsa tista društva in organizacije, ki so s svojim dosedanjim delom pokazala, da se jih de- narno podpreti resnično iz- plača.« XXX Glavne naloge torej pred komunisti v žalski občini šele stoje. Sklepi, ki jih je spre- jela konferenca, so odraz ob- jektivnega in realnega stanja, pot po kateri jih namerava- jo realizirati pa kaže na to, da bodo tudi uspešno uresni- čeni. B. STRMČNIK Delajo tudi drugi v našem članku pred nekaj tedni (»Matjaževa vojska«) smo obravnavali problem ne- aktivnosti posameznih organi- zacij in društev v Preboldu. Da ne bi prišlo do nepotreb- nih zamer in da bi bilo na- še poročanje celovitejše in bolj objektivno dopolnjuje- mo pisanje z nekaterimi ugo- tovitvami, ki smo jih preje- li naknadno. Pri Prosvetnem društvu smo pozabili omeniti po- membno delo knjižnice, ter aktivnost pevskega zbora ter godbe na pihala. Nastale so tudi spremembe pri delu TVD Partizan, kjer si tova- riš VIDMA JER prizadeva, da bi čimbolj zaživele vse šte- vilne sekcije. Med aktivnejša društva spadajo tudi gasilci, Društvo prijateljev mladine, tabornike pa vodi VIDA JER- NEJC. Vidne uspehe dosega pri svojem delu Turistično društvo, kjer aktivno dela tovariš TOMO POTOČNIK. Zasluga turističnega društva je, da je nastalo v Preboldu lepo vikend naselje, ki je po vmesnem menjanju go- spodarja zopet prišlo nazaj v roke turističnega društ- va. Gostišče in bazen bodo oddali v zakup, interesentov pa seveda ne manjka. Ko bomo v prihodnjih me- secih zopet obiskali Prebold, se bomo oglasili pri nekate- rih društvih, oziroma organi- zacijah ter zapisali še kaj o njihovem delu in o ljudeh, ki nesebično žrtvujejo svoj prosti čas za obče koristi. zborovanje tabornikov žalska taborniška organiza- cija je imela v soboto svo- jo redno letno skupščino, na l^ten so analizirali rezulta- in uspehe delovanja ta- bornišlce organizacije. Ugoto- vili so, da nekateri odredi •ia področju občine delujejo J^elo aktivno in imajo dokaj obsežne in bogate programe. Obseg aktivnosti taborniških organizacij je v mnogočem pdvisen od posameznikov, ki žrtvujejo svoj prosti čas za z mladino. Kakor vse tovrstne organizacije, padajo ^ločene obveze nedavne ob- činske konference ZK, tudi 'la taborniško organizacijo, ki Pomeni pomemben dejavnik Pri vključevanju mladine v družbeno politično življenje. Množičen šport Na ix)dročju žalske občine deluje 11 društev TVD Par- tizan, ki vključuje 4900 čla- '^v in v šolskih športnih društvih pa je vključeno 900 •^iladincev in 2600 pionirjev. Odlikovani so bili še: v mali anketi izpred štirinajstih dni smo Vam pred- stavili samo nekatere izmed odlikovancev iz »Lastovke« na Polzeli., ker predstavljamo v anketi samo pet ljudi. Tisti dan, ko smo obiskali polzelski kolektiv, smo iz- brali samo tiste delavce, ki so bili takrat na delu, danes pa posredujemo imena še ostalih odlikovancev: KOBLA SILVA, pletilja, ki je v podjetju zaposlena že 27 let; POSEDEL KRISTA, pletilja in predsednica sindikalne podružnice, v tovarni je nepretrgoma za- poslena že 26 let; SEMERNIK IVANKA, vodja izmene, v podjetju je zaposlena že 30 let; TERGLAV AGATA, robalka — zaposlena v podjetju 28 let in MELANSE- KA FRANČIŠKA, upokojenka, ki je delala v tcrvarni celih 35 let. Vsem odlikovancem naše iskrene čestitke! Množična organizacija Občinski odbor rdeče- ga križa v Žalcu povezuje 18 krajevnih organizacij, ki pokrivajo vse večje kraje na področju občine. Celotna or- ganizacija šteje 5.222 članov, od teh 480 mladincev, po- leg 4860 podmladka rjev na vseh šolah v občini. Dejav- nost rdečega križa je zelo pestra in organizacija kot ce- lota je zelo aktivna. Rdeči križ se učinkovito uveljavlja tudi pri organiziranih krvo- dajalckih akcijah. Organizira- no krvodajalstvo je poseben problem v novejšem obdobju, ko je pomanjkanje krvi v na- ših bolnišnicah vedno večje. Izredno zanimiv je tudi po- datek, d.a dela v organizaci- ji rdečega križa na področju občine kar 293 komunistov, kar je zavidanja vredna šte- vilka. 28. marca 1968 ŽALEC TEDNIK 9 NA KRATKO LEP VEČER »KARNEVALNIKOV« Organizatorji in števil- ni marljivi sodelavci vsako- letnega karnevala v Velenju so se minulo soboto zbrali v restavraciji ob velenjskem je- zeru na skupnem veselem, zares prijetnem večeru. Tudi tu ni manjkalo zdravega hu- morja in sproščenega smeha tistih, ki se za pusta, pač za- radi obilice dela in »resnosti« zadeve, niso imeli časa sme- jati. Na skupnem večeru ob jezeru so med drugim prika- zali barvne diapozitive z le- tošnjega karnevala ter kari- kature posameznih vztrajnih sodelavcev opremljene z do- volj zabeljenimi komentarji. Med resni del večera je so- dila razdelitev diplom kot piTiznanje številnim posamez- nikom za vložen trud okrog organizacije karnevala v tem in minulih letih. Diplome so prejeU: Miha Valenci, Franc Pečečmk, Mitja Lap Hanzi Vi- dovič, Franc Geršak, Inž. Ru- di Hudovernik, Janez Grud- nik. Beno štrozak, Ludvik Zagradišnik, Slavko Hrestavč- nik, Haini Valenci, Herman Meh, Jakob Meh, Blaž Je- len, Alojz Ojsteršek, Karel Razdevšek, Slavko Sobršek, Jože šket, Franc Melanšek, Jože Meh, Edi Hriber- šek, Ivan Hriberšek, Štefan Žohar, Jurij Pogorelčnik, Ka- rel Frece, Jože Kuzman, Fran- ci Ojsteršek, Zora Deberšek, Angelca Valenci, Julka Huda- les, Cilka Pečečnič, Tončka Šket, Greta suha, Olga VI- dovič, Tinka Hictaler, 2k)fka Razdevšek, Marija Pogorelč- nik^ Ivica žohar in Jože Na- potnik. S posebnim aplav- zom navzočih je bila pode- ljena diploma direktorju kar- nevala Stanetu Hudalesu. F. K. V VELENJU SAMO- STOJNA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Pred dnevi se je v Vele- nju »sestal pripravljalni od- bor za formiranje skupnosti otroškega varstva. Po dalj- ših razpravah so sklenili, da se ustanovi samostojna skup- nost, ki bo imela na skrbi otroško varstvo v občini. Skupščina nove institucije za področje otroškega varstva bo v aprilu. TONI KLJAKOVIČ — ANA LAURI Napoved vodstva hotela »Pa- ka« v Velenju o tem, da bo- do dva meseca zapored, ko- fifcor bo trajala adaptacija, toneli v gosteh znane pevce Babavne glasbe, se je uresni- čila. Vsak večer, razen pone- deljka prepeva v restavraciji kakšno znano ime. Tako je več kot en teden prepeval Belo priljubljen pevec Toni Kljakovič, te dni do konca marca pa imajo v gosteh ita- hjiansko pevko Ano Lauri. K. BREZ KANALIZACIJE Komunalna neurejenost povzroča ljudem v posamez- nih krajih nemalo nevšeč- nosti. S takimi se srečujejo budi v Pesjem in to v vzhod- nem delu, kjer so brez kana- lizacije. Tu je bilo doslej zgrajenih več novih hiš, ljud- je so se veselili in sedaj ne morejo uporabljati niti svo- jih kopalnic. Ob deževnem vremenu se jim v kleteh na- bira voda. Kaj predstavlja to za novo hišo vemo. Prebi- valci predlagajo, da bi v tem delu Pesjega najprej uredili kanalizacijo, šele potlej i>a na zahodnem delu cesto. Predsednik krajevne skupno- sti Pesje naj bi prihodnje dni sklical razgovor z vse- mi zainteresiranimi v kraju in s predstavniki občine ter komunalno obrtnega centra. Pionirski odred osnovne šole »Biba Ročk« v Šoštanju je za letošnji praznik žena pripravil prisrčno slovesnost, ki so se je udeležile številne žene, med njimi tudi mati Bibe Ročk Angela Ročk (z naočniki) ter vse upokojene učiteljice. Ob tej pri- ložnosti so ob navzočnosti avtorice Tince Stegovec iz Ljubljane odprli v Napotni- kovi galeriji razstavo grafik, za katere je akad. slikarka T. Stegovec prejela pred kratkim v Italiji zlato medaljo. Proslave z otvoritvijo razstave so se udeležili tudi številni gostje iz Velenja, Ljubljane, Celja in Žalca. (V. K.) Kaj bo z domom počitniške zveze? Zaradi upadanja števila nočitev dom nima dohodka Kdo bo kril zgubo in dal sredstva za obnovo doma? Dom počitniške zveze naj bi vzeli za štiri leta v najem za potrebe otroškega varstva Počitniška organizacija v Velenju je praktično brez di- narja v žepu s praznim po- čitniškim domom in nepo- ravnanimi računi. Ob seda- njem številu nočitev, (lani jih je bilo skupaj 3.841, to- rej najmanj, kar dom ob- stoji), bi potrebovali letno najmanj 2 milijona S din do- tacije, razen tega pa bi še moral nekdo primakniti naj- manj 7 milijionov S din za nekatere obnovitve v domu, ker sedanji standard ne ustreza več zahtevam mla- dih, čeravno skromnih no- madov. Ves čas sem je bila glav- ni finanser doma občinska skupščina Velenje, že pri adaiptaciji doma, ki ga je po- klonila PZ, je sodelovala z 8 milijoni S din, približno to- liko pa so skupno znašala sredstva v obliki prispevkov delovnih in ostalih organiza- cij kraja ter institucij bivše- ga celjskega okraja. Razen tega je v obdobju delovanja počitniškega doma, torej v 4 letih, le-ta prejel od občine 5,8 milijona dotacije. Ce bi v domu hoteli ob veljavnih ugodnostih rentabilno poslo- vati, bi morali doseči letno najmanj 6000 nočitev ferial- cev, kar pa spričo reform- nih vplivov tuda na področ- ju mladinskega turizma ni za pričakovati. Dom je imel prvo leto obstoja — 1964. 4800 nočitev, 1965. leta 7800 nočitev (kolonija z Reke), predlani 4370 in lani 3841 no- čitev. V minulih dveh letih se torej kljub vsem propa- gandnim akcijam očitno ka- že tendenca zatona mladin- skega turizma. V takšnih oko- liščinah se domu obetajo ne- dvomno še slabši časi, pa tu- di možnost dotacije od OS je v tem letu usahnila. Prav v tem času so v Ve- lenju prišli na zamisel, da bi dom počitniške zveze vzeli za 4 leta v najem za potrebe otroškega varstva, ki ga je s postopnim prehodom na de- ljeni delovni čas neodložljivo urediti. Najemnina, M bi jo v tem primeru plačevali za prostore doma, bi se nabira- la na določenem skladu in bi v ugodnejšem času za mla- dinski turizem imeli na raz- polago potreben denar bodi- si 2& obnovo inventarja oz. za kakšno drugačno naložbo v mladinskem turizmu. F. VODOVOD V PAŠKO VAS Iz Šmartnega ob Paki naj bi kmalu 25ačeli polagati vo- dovodno napeljavo za potre- be Paške vasi. Znesek 4,500.000 S din je v ta namen že nakazan. Voda bo napelja- na do gasilskega doma, od tod naprej pa naj bi bodo- či koristniki vodo speljali vsak na svoje stroške. Vašča- ni se sedaj zavzemajo, da bi vsi zainteresirani letos nape- ljali vodovod. BESEDO IMA: Toni Hercfeler »Ne, ne... Tokrat ne mislim začeti s pomladjo. Kaj bi vam govoril, saj vem, kako vam je pri sr- cu, ko na rahlo zapihlja pomladanski vetrič. Toda, ti občutki se radi kaj hit- ro spremenijo in to pre- sneto hitro, če človek po- misli, da mu bodo prvega odščipnili od plače skoraj 3 procente za izgubo, ki jo je napravilo velenjsko zdravstvo. Presneto, kaj? In tako 10 mesecev, do- kler se ne bo nakapljalo tistih 247 milijonov pri- manjkljaja. Zaradi tega izrednega prispevka se človek mora vsak mesec odpovedati 75 jajcem, 2 kilogramom mesa ali 3 ki- logramom najfinejše glav- nate solate iz velenjskega rastlinjaka, 10 krat bi lah- ko šel za ta denar v ki- no... Ne vem, kako se bo to končalo, zakaj slišal sem, da so ponekod ljud- je v podjetjih prepoveda- li, da bi jim kdo kaj je- mal od njihove plače. Pa še nekaj sem slišal....' Bi povedal, pa ... Bolje ne! Do drugega tedna bom še preveril, ali 100 odstotno drži K sreči, da mi vsake stvari ni treba preverjati, sicer ne bi imel na tem mestu kaj preveč za po- vedati. Pri belem dnevu se na primer vidi, da se je nova cesta ustavila z obeh strani pred Hudale- sovo drvarnico v Velenju. Za dve hiši, ki sta bili na poti cesti, sta se našli lo- kaciji, za drvarnico pa se sedaj že nekaj časa kunšt- vajo, kam bi jo dali. Očit- no bi najraje vedeli, da bi jo Hudales z drvmi vred pokuril. Nerodna reč, kaj? Prej sem omenil solato in skoraj bi pozabil v zve- zi s to rečjo povedati, da bi bilo prav, če bi jo v velenjskih trgovinah imeli večkrat, ne samo za praz- nike. Navsezadnje rastejo tisti vitamini takorekoč pred našim pragom. Da se ne bi podobno zgodilo s paradižnikom in kuma- rami, ki bodo tudi kma- lu godne za prodajo.« Predlog občanov pred skupščino Občinska skupščina Velenje bo v petek razpravljala o številnih predlogih in pripombah občanov na nedavnih zborih volivcev Nekateri predlagajo referendum o lokaciji novega pokopališča v tem mesecu so se na ob- močju velenjske občine zvr- stili zbori volivcev, na kate- rih so med drugim razprav- ljali o osnutku letošnjega ob- činskega proračuna, o uved- bi dodatnega prispevka za kritje lanskoletne izgube v socialnem zavarovanju, o po- grebnih storitvah in novem pokopališču v Podkraju ter o krajevnih zadevah. Razprave na zborih so bile zelo temeljite, saj sO' med drugim načeli mimo »klasič- nih« problemov, to je cest, tu- di vprašanje kulturne dejav-' nosti, za katero se daje pre- malo denarja, pa mladmsko prestopništvo, probleme cen kmetijskih proizvodov in de- lo zdravstvene službe poveza- no z nastalo izgubo. O tem nekoliko več v posebnem se- stavku. Zsk slednje zbore volivcev oz. vsaj za del zborov voliv- cev v Šoštanju in okrog Šo- štanja je bila osrednja tema novo pokopališče v Podkraju pri Velenju. Navzoči na zbo- rih volivcev v Šoštanju, Druž- mirju, Lckovici, v Ravnah pri Šoštanju in v Topolšici so se zavzemali za ločeno pokopa, lišče, to je, da bi ti kraji imeli skupno pokopališče ne. kje pri Šoštanju, Velenje in ostali zaselki pa naj bi imeli novo pokopališče v Podkra- ju. V Družmirju so celo predlagali izvedbo referendu- ma. Najpogostejši razlogi proti osrednjemu pokopahšu Šaleške doline v Podkraju so: oddaljenost, puščoba kra. ja, neurejena cesta, dejstvo, da tam ni cerkve, drag pre- voz, omejena velikost sporne- nikcv ipd. Nekateri oporeka- jo, češ, da se je k ureditvi novega pokopališča v Podkra- ju pristopilo brez predhod- ne javne razprave, kar pa ne drži. Kraj za osrednje poko- pališče je bil namreč izbran že ob priliki razgrnitve urba- nističnega programa razvoja Šaleške doline, ki je tudi bil v javni razpravi. Očitno te- daj ljudje niso računali, da bo vprašanje obeh pokopa- lišč v Velenju in Družmirju (šoštanjsko), prišlo tako hi- tro na dnevni red in se zato v razpravah v zvezi s tem tu- di niso oglašali. Problematika z minulih zborov volivcev, tudi ta v zvezi s pokopališčem in pred- logi okrog tega, bo v petek obravnavana na zasedanju občinske skupščine Velenje. Ob tej priliki bodo odborni- ki obeh zborov presodili za- hteve nekaterih zborov in o tem tudi sklepali. Na rezulta- te te razprave moramo torej počakati. So pritožbe upravičene? Nekdo bo moral na nasled- njih zborih volivcev natanč- neje pojasniti zadeve v zve- zi z organizacijo zdravstve- ne službe, efikasnostjo te službe in uporabo sredstev. Nemalo zborov se je to- krat ob razpravah o plače- vanju i2irednega prispevka za kritje izgube v skladu za zdravstveno vastvo, nastale v preteklem letu, pomudilo tu- di pri zdravstveni službi sa- mi. Predvsem so menili, da bi morala zdravstvena služ- ba med letom imeti natanč- nejši pregled o trošenju sredstev, da se ne bo spet dogodilo podobno kot lani z nastankom tako ogromnega primanjkljaja. Ljudje namreč niso pripravljeni kar na- prej dajati od svojih že itak skromnih dohodkov, vedo pa, da v zdravstveni sliižbi do- hodki niso nizki. Sicer pa ne glede na to, da osebni do- hodki zdravstvenega kadra v strukturi potrošnje zdravstve- nega denarja ne predstavlja- jo kakšnega pomembnega vzvoda, pa pripombe vendar- le ne kaže omalovaževati. Na več zborih so med dru- gim imeli pripombe, češ da odnos zdravstvenega kadra v občini vselej do pacientov ni pmvilen; zdravniki na pri- mer neradi gredo v odmak- njene kraje, pacienti mora- jo čakati, ker imajo zdrav- stveni delavci delovne sestan- ke in podobno. Kritike je bi- la tokrat deležna tudi zobo- zdravstvena služba, kajti ljudje težko razumejo, da morajo po 3 in več mesecev čakati, preden pridejo spet na vrsto. Mimo tega so na- čeli še niz drugih vprašanj s socialno-zdravstvenega pod- ročja kot na primer skup- nost zavarovanja. Po njiho- vem ravenska skupnost za- varovanja ni nikakšna rizič- na skupnost, če morajo se- daj velenjski občani sami plačevati nastale stroške v zvezi z zdravljenjem. Predla- gajo naj se čim prej ustano- vi v Sloveniji republiška ri- zična skupnost zavarovanja. KORISTI OD MALE ŠOLE Tudi v hribovitih predelih Plešivca so starši ugotovili, kako koristno je za njihove otroke, če jih pošljejo za tri mesece v malo šolo. Nedav- no so o tem javno razprav- ljali in ugotovili, da bo letos šlo iz tega kraja v malo šo- lo 13 otrok. Starši bodo mo- rali mesečno prispevati po 2000 S din za otroka, kar zne- se 6.000 S din za tri mesece, kolikor .bo trajala mala šola. Toda v vasi so 4 družine, ki niti tega prispevka ne bo- do zmogle. Zato je krajevna odbor Zveze borcev sklenil prispevati za kritje stroškov v zvezi z malo šolo znesek 5.000 S din, krajevni odbor SZDL pa 2.000 S din, vendar to še ni zadosti. Tu bodo za- to morali poiskati še neka- tere druge vire, tako da bo laliko vseh 13 otrok šlo pri- hodnji mesec v malo šolo. 10 tednik velenje 28. marca 1968 Vsaka dajatev je boleča prometni davek za avtoprevoznike v mozirski občini najnižji pisarite oddelka za finance jcaterekoli občine so verjet- jio najbolj obiskane. Pogo- sto prav za ta oddelek ne ve- lja tudi za vrata pisarne ER- fija strank, saj občani neneh- no trkajo na vrata. Isto ve- lja tudi za vrata pisarne ER- j^ESTA ŠPEHA, šefa oddel- ka za finance pri skupščini občine Mozirje. Po uveljavi- tvi novih dajatev se je števi- lo obiskovalcev zaradi nein- formiranosti še povečalo. Za- to smo zaprosili tovariša ER- ERNEST ŠPEH NESTA ŠPEHA, da bi o no- vih dajatvah in finančni po- litiki mozirske občine odgo- voril na nekaj vprašanj. »Takoj v začetku moramo povedati, da ne gre za pove- čanje davkov, saj je v bistvu povečan le prometni davek za alkoholne pijače,« nas je prestregel tovariš E. špeh. »Davčna politika v mozirski občini ni zaskrbljujoča, saj je poleg dajatev za zvezo in republiko delež občine silno majhen. V ilustracijo vam lah- ko povem, da je plačilni se- znam uslužbencev mozirske občinske uprave med najniž- jimi v Sloveniji.« — Ponekod v Savinjski do- lini kmetovalci tožijo nad da- jatvami. Ali so pripombe tu- di v mozirski občini? »Tožbe in jadikovanja ne- katerih kmetovalcev so vsak- danji pojav. Zanimivo pa je, da kljub temu dajatve porav- najo. Po mojem mnenju da- jatve kmetovalcev pri nas ni- so boleče. Vseeno pa je sal- do boleč predvsem zato, ker kmetovalci ne dobe takoj iz- plačanih računov ob prodaji lesa, mleka in živine. Mi jih pa držimo, kajti družbene potrebe se ne morejo prila- gajati likvidnosti posamezne- ga proizvajalca.« — Ko smo že pri dajatvah kmetovalcev, bi radi izvedeli s tem v zvezi še o nelogičnih dajatvah kmetovalcev zaradi predpisovanja davkov po za- stareli razdelitvi na kataster- ske občine. O tem kmetovalci pogosto govore. »Pri nas je teh primerov vse manj, saj smo doslej uspeli na novo preklasifici- rati že 20 katasterskih občin. Do 1972. leta pa bomo še preostale. S tem bodo od- pravljeni še zadnji nespora- zumi in pripombe. Pred leti, ko smo predpisovali še ka- tasterski dohodek od povr- šin gozdov, je bilo teh pri- pomb mnogo več. Z obdavči- tvijo sečnje pa je primer teh dajatev mnogo realnejši.« — Pri obdavčenju obrtnih storitev so zanimiva nihanja med posameznimi občinami. Kaj menite vi o tem? »Te dajatve so v neki meri odraz politike posamezne ob- čine. Pri nas je na primer prometni davek avtoprevozni- kov nižji kot drugje. Preje ko je bil višji, kot v drugih občinah, se v to ni nihče vti- kal, zdaj pa padajo v nekate- rih občinah na ta račun pri- pombe. Mi smo mnenja, da je neumestno vsako leto zno- va spreminjati te dajatve, za- to pri nas ostanejo enake vsaj dve, tri leta.« — Povečan prometni davek od prodaje alkoholnih pijač bo nekoliko vplival tudi na turizem. Kako gledate vi na to? »Te dajatve so za vso re- publiko enake, plačal pa jih bo tisti, ki pije: Torej po mojem mnenju ta dajatev ne more bistveno vplivati na tu- rizem.« GORNJESAVINJSKA DO- LINA ŽE NA STEŽAJ OD- PIRA VRATA TURIZMU. V teh dneh, ko se sneg vse bolj odmika proti vr- hovom starih očakov, ki stražarijo nad dolino, je po nekaj tedenskem pre- moru med zimskim turiz- mom in prvimi pomlad- nimi dnevi začelo brsteti že poletno turistično živ- ljenje. Napovedi in skrbi iz lanskega leta so skop- nele skupno s snegom. Turistične delavce in go- stince skrbi le kako bo letos. Napovedi so dokaj obetajoče, saj postaja Gor- nje Savinjska dolina s svojim turizmom iz leta v leto vse bolj zanimiva tudi preko naših meja. Posnetek prikazuje po- mladno Savinjo z Ljub- nim in Radoho. (Foto: Beme) ureditev kanalizacije Občani Nazarij, ki so lani v veliki meri z denarjem ali s svojim delom pomagali re- alizirati delovni program kra- jevne skupnosti, so na zad- njem zboru volivcev naglasi- li, da je nujna ureditev ka- lializacije in drugih komu- nalnih problemov v novem naselju Naaarij. Po sprejetju dokončnega ur- banističnega načrta za Na- zarje, ki je že pripravljen, bo ureditev kanalizaoije in elek- trifikacije tega naselja ena iz- med osrednjih akcij krajev- ne skupnosti Nazarje. SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA V REČICI — Po dograditvi nove blagovnice na Ljubnem, ki je bila odprta že lani, bodo letos dobili Gornje Savinjčani še eno novo trgovino v Lučah. Obe financira kolektiv Merkatorja. V Rečici ob Savinji pa so v teku razgovori o odkupu zemljišča in hiše v kateri je trenutno frizerski lokal (na sliki), kjer bi naj stala nova samopostrežna trgovina. Tudi to bi financi- ral Merkator. Tako bo v nekaj letih kar troje večjih krajev dobilo nove, so- dobne trgovine. NA KRATKO dejavnost sindikata Člani sindikalnih podruž- nic v mozirski občani so v teh dneh aačeld z (razpmva- mi o aktivnasti v obdobju pred kongresom, Jd bo v Beo- gradu. Tudi raz;pravie ob reelekci- ji direikitorjev v gospodar- skih organizacijah in 2savodih so se široko razmahnile, če- prav bo med 17 delovnimi organizacijami reelekcija di- rektorjev letos izvedena le v treh: v Kmetijski zadrugi v Mozirju, v trgovskem pod- jetju Savinja iz Mozirja ter v komunalnem podjetju na Ljubnem. Prav tako bo raz- pisano tudi delovno mesto direktorja osnovne šole v Mo- zirju. Volilna komisija prd občinskem odboru SZDL v Mozirju, ki je koordkiatoa: vseh akcij ob reeleikoiji, je izdelala kriterije 2a ocenje- vanje uspešnosti dela direk- torjev v delovnih organizaci- jah na področju mozirske občine. —ea ureditev pokopališča Približno dva milijona sta- rih dinarjev bi bilo potreb- no 2a dokončno uireditev po- kopališča v Nazarju. O ureje- vanju pokopališča teko raz- prave že nekaj let. Po 2ačet- nih ureditvenih delih pa jo delo nekoliko zamrlo zaradi pomanjkanja denarja. Zato letošnji program kirajevne skupnosti zajema ta problem, ki bo pK) nmenju članov kra- jevne skupnosti končno le rešen v obliki razširitve do- sedanjega pokopališča v Na- zar jih. RAZPIS IZLETNIK Cei je razpisuje delovna mesta za žičnico v izg^radnji na Golteh 1. VODJE ŽIČNICE 1 delavec — elektro inženir za šibki tok ali strojni inženir z najmanj triletno prakso v svojem poklicu 2. STROJNIKA ŽIČNICE IN VLEČNIC 3 delavci — strojni tehnik ali delavec s poklicno šolo za kovinsko stroko s tri- letno prakso v poklicu 3. ELEKTRIKARJA 1 delavec — elektrotehnik šibkega toka ali delavec s poklicno šolo za elektriško stroko z najmanj triletno prakso v po- klicu POSEBNI POGOJI: 1. Prednost imajo delavci, ki imajo delovne izkušnje na- delu pri žičnicah. 2. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v Mozirju ali bližnji okolici in se aktivno ukvarjajo z zimskim športom in pla- ninarjenjem. 3. Da so duševno in telesno zmožni za opravljanje dela na žičnici, kar se dokaže z zdravniškim spričevalom. 4. Odslužen vojaški rok. 5. Kandidati bodo morali opraviti večmesečno prakso na primernem obratu žičnice in po tej praksi opraviti ustre- zen strokovni izpit. 6. Kandidati morajo izpolnjevati še ostale pogoje, ki jih do- loča predpis o žičnicah. Osebni dohodki so določeni po pravilniku, oziroma sklepu delavskega sveta, nastop dela — prakse možen takoj. Stano- vanja niso preskrbljena. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Vloge s potrebnimi prilogami o dokazilu delovne prakse in kratkim življenjepisom dostavite na naslov: IZLETNMK Celje 28. miiica 1968 mozirje tednik 11 NA KRATKO BREZ SPREMEMB Po podatkih in oceni delov- nih organizacij na območju občine Slovenske Konjice se letos verjetno ne bo zvišalo število zaposlenih delavcev. Edino v lesno-industrijskem obratu menijo, da bodo mo- rali mposliti nekaj novih. V. L. USKLADITEV PROGRAMOV Pretekle drri so imeli pred- sta:vniki občinske skupščine Slov. Konjice razgovore z ljudmi, ki delajo v krajemih skupnostih. Namen razgovo- rov je bil, da bi uskladili le- tošnje akcije pri reševanju različnih komunalnih proble- mov. To je vsekakor zelo po- membno, saj bo le na ta na- čm možno razdeliti denar ta- ko, da se bo to poznalo to leto v tem, drugič pa v dru- gem kraju. V. L. LAŽJA IZBIRA Konjiška Delavska univer- za bo tudi v aprilu predvaja- la učencem sedmih in osmih razredov filme o poklicnem usmerjanju. Gre za osem po- učnih in zanimivih filmov, ki jih je posodil zavod za zapo- slovanje delavcev. Otroci, ki so si tilme že ogledali, so bi- li navdušeni in povedali so, da si je marsikateri dokonč- no izbral bodoči poklic prav s pomočjo filmov, ki prika- »ujejo ix>đrobnosti najrazlič- nejših poklicev. V. L. VODA ZA 350 LJUDI Okrog 350 ljudi bo dobilo pitno vodo iz vodovoda, ki ga naipeljuje'o vaščani kraja Bezina in nekaterih okoliških naselij. Iz\'i.rek je pod Bri- njevo goro v vasi Gračič, na- peljava do zadnjega uporab- nika pa je dolga okoli tri kilonaetre. Računajo, da bo gradnja vodovoda veljala nad 12 milijonov starih dinarjev, od katerih so prebivalci sami zbrali več kot tri četrtine e>0- trebnih sredstev v denarju, materialu in delu. Ostalo pa bo določilih statuta mo-ra'a prispevati občinska skupščina iz svojih sredstev. PONOVNA IZVOLITEV Na prvi svoj.i seji je novi občinski svet Zveze kultiu-no- prosvetnih organizacij Slov. Konjice spet izvolil Konrada Sodina, šolskega upravitelja iz Stranic, za svojega pred- sednika. Tovariš Sodin je vodil občinski svet tudi v minuli mandatni dobi. VITANJSKA MLA- DINA SPET DELA Vibanjska mladina je bila dalj časa brez kakršnega-ko- li organiziranega vodstva. Pred leti je tu deloval zelo delaven aktiv mladine. Z od- hodom nekaterih članov pa je bila mladina prepuščena sama sebi. Pogrešali so kul- turno razvedrilo, športno udejstvovanje itd. Nekaj ča- sa so se vključevali v telo- vadno društvo »Parizan«, po- zneje pa je tudi to delo za- mrlo. Mladina se je zbirala v glavnem po gostilnah, saj tudi svojega prostora niso imeli. Na pobudo nekaterih mla- dincev pa so pred dnevi spet ustanovili aktiv mladine. Na ustanoTOem sestanku so iz- volili tudi svoj odbor. Tako BO za predsednika izbrali Marjana Plankla, za ostale člane pa Jožeta Purga, Flor- jana Kosa, Ivana Pesjaka, Li- dijo Majlenič in Marinko Mavc. Na sestanku so si za- stavili tudi naloge za nadalj- nje delo. Pomagali bodo pri gradnji bazena, oživeli delo »Partizana« in i>omagali pri urejevanju igrišč. JAVI Na sliki vidimo vodovodno zajetje blizu Žič, od koder bo stekla dobra pitna voda po dobršnem delu konjiške občine. Začetek obsežnih rekonstrukcijskih del, ki bodo trajala nekaj let, je torej tu in z njim vred tudi upanje, da bo v kratkem v domovih prebivalcev konjiške občine več in boljše pitne vode, V objektiv smo ujeli tudi predsednika krajevne organizacije Socialistične zveze Franca Favšerja, ki nam je rad pokazal, kje leži novo vodovodno zajetje. (Foto: I. Burnik) Nezadovoljni z zdravstvom čeprav je od zadnjega zbo- ra kmetov — zavarovancev iz Loč pri Slovenskih Konjicah minilo že precej časa, pa so zadeve, ki so o njih takrat go- vorili, še vedno aktualne. Kmetje so namreč največji del svoje razprave posvetili vprašanju polnega zavarova- nja kmetijskih proizvajalcev, to je tudi pokojnmskega za- varovanja. Seveda pa se prav tako dobro zavedajo, da bi to pomenilo novo obremeni- tev njih samih, kajti že seda- nje dajatve za zdravstveno zavarovanje za marsikatere- ga kmeta niso majhne. Kmetje so imeli tudi ne- kaj kritičnih pripomb na de- lo zdravstvene službe v Lo- čah. Zahtevali so, naj zdrav- nica ordinira vsako dopoldne, enkrat tedensko pa tudi po- poldne. Za področje, ki ob- sega tolikšno število ljudi in ima urejeno tudi lepo zdrav- stveno postajo, to vsekakor ne bi bilo pretirano. Ta že- lja se jim bo — po besedah vodje službe socialnega zava- rovanja v Slov. Konjicah Le- ona Lazarja — izpolnila, ka- kor hitro se bodo z bolezen- skega dopusta vrnili nekate- ri zdravstveni delavci. Kmetje so na svojem zbo- ru tudi vprašali, kako sklad pokrije izgubo, ki jo ima za- radi zaostalih terjatev do kmetov, ki niso v roku po- ra\'nali svojih obveznosti do zdravstvenega zavarovanja. Bali so se namreč, da to iz- ravnajo s prispevki tistih, ki redno in pokio plačujejo do- ločen znesek. Tovariš Lazar pa je to možnost zianikal. Na koncu so kmetje loške- ga predela izbrali še novega 61ana za skupščino zdravstve- nega zavarovanja kmetov, kajti dosedanjemu je pote^' kel mandat. Soglasno so se odločili za Alojza Zvorarja, kmeta iz Loč. A. K. V NEDELJO REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK ZA ŠOLSTVO | Ne za Šole, za otroke ^re v krajevnih središčih, vaseh in oddaljenih zaselkih konjiške občine je vse pripravljeno za nedeljski refe- rendum, ki naj bi odločil usodo konjiškega šolstva ne samo za naslednjih pet let, temveč za mnogo daljši čas. Gre pravzaprav za eno največjih akcij občinske skupščine in občanov samih, da bi končno vendarle zagotovili otrokom svojega območja učne pogoje, ki bi jim omogočilo solidno in dobro usposabljanje. Veči- na konjiških šol je slabo opremljena, njihove zgradbe so dotrajane, manjkajo pa jim tudi telovadnice, pro- stori za šolske kuhinje ter tehnični pouk in podobno. S samoprispevkom, ki bi ga predpisali za obdobje pe- tih let, bi se zbralo v posebnem skladu, namenjenem za investicije v šolstvo, 2 milijona 4S9 tisoč novih dinarjev. K temu bi svoj delež prispevale tudi delov- ne organizacije v znesku 2 milijona 500 tisoč novih dinarjev. Z republiškim posojilom — 2 milijona no- vih dinarjev — vred bi potemtakem zbrali kakih sedem milijonov, kar bi zadoščalo za najnujnejša popravita in dopolnitve na šolah. Velik del uspeha akcije pa je odvisen od rezultatov nedeljskega referenduma. Zato bi radi poudarili dvoje. Predlog samoprispevka predvideva najnižjo obremeni- tev od vseh, ki so jih sprejeli v nekaterih sosednjih občinah. Tako naj bi vsi zaposleni in upokojenci — razen tistih, ki imajo manjšo pokojnino kot 50 tisoč starih dinarjev — plačevali mesečno 0,75 odstotka svo- jega osebnega dohodka. Kmetje bi prispevali po dva odstotka od čistega katastrskega dohodka in vredno- sti posekanega lesa. Tega prispevka naj bi bili opro- ščeni tisti zavezanci, ki imajo katastrsko osnovo manj- šo od 200 novih dinarjev, kmetje v višinskih legah pa bodo oproščeni od katastrskega dohodka do 2000 novih dinarjev. Prispevek naj bi plačevali tudi obrtniki in sicer v znesku treh odstotkov od čistega dohodka. To velja tudi za »popoldanske« obrtnike. Obremenitve to- rej ?iiso visoke, zbrani milijoni pa so za razvoj osnov- nošolske mreže še kako potrebni. Drugo, kar je prav tako pomembno, pa je sklep ob- činske skupščine, da bodo ves denar, ki ga bodo posa mezna območja zbrala s samoprispevkom, tam tudi porabili. Potemtakem gre res za neposreden prispevek staršev za bodočnost svojih otrok. Treba je povedati, da prebivalci konjiške občine tudi že doslej niso držali križem rok, kadar je šlo za šole. Ponekod niso čakali na pobudo občinske skupščine, temveč so kar sami sklenili, da bodo ob- novili, ali popravili svoje šole. Zato bodo verjetno pod- prli akcijo, največjo od vseh dosedanjih, tudi tokrat. Tako pa je tudi prav, saj bi neuspeh referenduma na območju ene krajevne skupnosti, lahko onemogočil veliko pripravljenost občanov v vseh drugih. I. B. TRIJE UPRAVITELJI O PROBLEMIH TREH ŠOL Onemogočen sodoben pouk otroci v konjiški občini se učijo v dotrajanih zgradbah v Tepanju, prav na meji z bistriško občino, stoji več kot 60 let staro poslopje, s katerega odpada omet. To je osnovna šola, pravzaprav po- družnica osnovne šole v Slo- venskih Konjicah, šolo vodi Štefka Frim, ki jo Tepanjča- ni poznajo tudi kot prizadev- no prosvetno delavko, saj si brez nje dela kulturno-prc>- Vodja šole v Tepanju to- varišica Štefka Frim svetnega društva sploh ne bi mogli predstavl,jati. Našli smo jo med najmlajšimi šo- larji, ki .se še krepko borijo s črkami, zloženimi v bese- do. Ko smo jo povprašali, kakšni so pogoji dela in uče- nja v šoli, nam je odgcvorila takole: »Tu sem že enajst let, to- da v vsem tem času šole ni nihče popravljal. Redni pro- račun nam zagotavlja po 7000 starih dinarjev iia učenca, s čimer komaj plačamo kurja- vo in druge najnujnejše stva- ri. Za kurjavo porabimo ve- liko denarja, .saj so učilnice velike, visoke in zato jih je težko cjreti. Naših petdeset učencev se sicer ne stiska, prostora je dovolj, toda vča- sih bi se najrajši, saj skozi okna in vrata pošteno piha. Tudi streha pušča, stranišča so nehigienska in vodovoda nimamo. K sreči živijo na našem območju razumni ljud- je in ko sme se na zadnjem zboru volivcev pogovarjali tu- di o samoprispevku, ni bil pravzaprav nihče proti. Zato- rej resnično upam, da bo ne- deljski referendum na na- šem območju uspel in da bo- mo s skupnimi močmi zbra- li toliko denarja, da bomo svcjim otrokom lahko omo- gočili prijetnejše in boljše delo.« Kako pa je na področju, ki ga zajema osemletna šola v Ločah? Pred leti je bilo tu poslopje, zgrajeno konec prejšnjega stoletja, v zelo žalostnem stanju, zato je ob- čina dodelila za adaptacijo in dograditev novega trakta več kot 140 milijonov starih dinarjev. Žal pa je poslopje že po dveh letih premajhno za vedno večje število učen- cev. Po besedah ravnatelja Bojana Vončine, se lahko zgodi, da bo že prihodnje šolsko leto treba preiti na troizmenski pouk. Vidimo torej, da je dograditev, ali pa vsaj preureditev nekate- rih prostorov več kot nujna. Problem zase pa je telovad- nica. Učenci v mrzlih dncli prezebajo, v toplih pa se du- šijo od prahu, zato bo šola slej ko prej morala dobiti primerno telovadnico. Toda občani Loč o tem morda le še premalo vedo. Mnogi vidijo le novo oziro- ma preurejeno šolo, pa me- nijo, da je problem rešen. 2al pa ni tako in težave lo- ških šol so morda še večje kot kje drugje. »Zato bi res bilo prav, če bi s tako za- vestjo prišli na nedeljski re- ferendum v čimvečjem števi- lu in da bi glasovali za sa- moprispevek, pa čeprav se bodo s tem zavestno odpove- dali delu svojega denarja,« je dejal tovariš Vončina. Tudi šcla v Jerneju je podružnična šola. Domuje pravzaprav v dveh zgradbah, čeprav nobena ni kaj prida trdna in primerna za pouk. Tu smo se srečali z Maksom Leskovarjem, učiteljem, ki je tudi odbornik, tajnik pro- svetnega društva in vseh dru- gih organizacij, ki delajo v kraju. Takole nam je pove- dal: »Statistika rojstev na na- šem območju kaže vztrajen porast. Zato bo v perspekti- vi tudi v Jernej moralo pri- ti več učiteljev. Potrebno bo seveda tudi več stanovanj. Predlog, naj bi v eni od zgradb, kjer so zdaj učilnice, preuredili v učiteljska stano- vanja, je torej kar na mestu. V Jerneju bi potrebovali tu- di prostor za prizadevno pro- svetno društvo, za množične sestanke in druge oblike sho- dov. Vse to bi mogli dobiti, če se bomo odločili za nad- zidavo spodnje stavbe. S sa- moprispevkom Jernejčani to- rej ne bi zagotovili samo boljših delovnih pogojev svo- jim otrokom, temveč koristi- li neposredno tudi sebi. če- prav naš zadnji zbor, kjer smo zgovorili o samoprispev- ku, ni najbolje uspel — žal so se pritoževali najbolje si- tuirani vaščani — pa vendar- le upam, da so si ljud,je pre- mislili. Pa bi bilo res žalost- no, če bi bilo naše območje edino, kjer bi se odločili pro- ti samoprispevku . ..« Takole bi seveda lahko obi- skovali šolo za šolo. Povsod so nekoliko vznemirjeni in polni pričakovanja. TO' je se- veda razumljivo, saj bo od rezultatov nedel,jskega refe- renduma v veliki meri odvi- sno, kako bodo prosvetni de- lavci mogli zastaviti svoje de- lo v prihodnjem obdobju. LE. K. A. Vedno med ljudmi Bil je hladen dan. Pohor- je je bilo odeto v snežno odejo. Cesta proti Rakovcu je bila pusta in prazna. Zde- lo se mi je, da ta dan ne bom srečal nikogar. Malo pred Rakovcem pa sem opa- zil človeka, ki je hitel proti bližnji kmetiji. 2e od daleč sem ga spoznal, tako kot ga poznajo vsi Vitanjčani. Bil je zastopnik zavarovalnice Sa- va, poslovne enote Celje — Franc MlLnšek iz Vitanja. Prosil sem ga za kratek raz- govor in takoj je bil priprav- ljen, da nam nekaj pove o svojem delu. Kako dolgo že opravljate delo zastopnika? — že četrto leto. Kje je vaš delovni okoliš? — Delovni okoliš je zelo obsežen in tudi naporen, saj je v glavnem hribovito pod- ročje. Poleg Vitanja, sklepam zavarovanja še Tia Brezen, Hudinjo-Rakovec, Ljubnico, Skomarje, Sp. Dolič, Stenico in Pako. Nastale so spremembe v za- varovanju; kaj je bistvo teh sprememb in kako to vpliva , na zavarovance? — Zavarovanec lahko skle- ne zavarovalno pogodbo za dobo 10 let, pri tem ima 10 odst. popusta na osnovno pre- mijo. To je za zavarovanca zelo ugodno, kar se mu po določenih letih obrestuje ta- ko, da mu za eno leto ni po- trebno plačati premije. Ali se pojavlja konkurenca ostalih zavarovalnic? — Res se že pojavlja kon- kurenca ostalih zavarovalnic. Vendar te bojazni v mojem okolišu ni. Sem Vitanjčan in teren dobro poznam, pa tu- di ljudi. Naše terensko omež- je zavarovalnice Sava, poslov- ne enote Celje je zelo aktiv- no. Zavarovancem nudi vse vrste zavarovanja. Da so za- stopniki s svojim delom do- bro seznanjeni, organizira ra- zne seminarje. Kaj menite o svojem delu in Vitanjčanih? — Vitanjčani so prijazni ljudje. Z njimi sem v red- nem stiku, kljub razsežnemu teraiu. Glavni vir dohodkov sta živinoreja in gozdarstvo. Lahko rečem, da 30 odst. zavarovancev dobi za proda- no živino komaj toliko sred- stev, da si lahko zavaruje svoje premoženje pred more- bitno škodo. Pripomniti mo- ram, da se ljudje zavedajo, da ni namen zavarovanja obogatitev, amipak, da dobi človek pomoč takrat, ko mU je najbolj potrebna. Kaj si kot Vitanjčan naj- bolj želite? — Želim, da bi čimprej uredili vodovod in asfaltira- li cesto. Poslovil sem se od njega in mu zaželel čimveč uspeha pri njegovem delu. Njegovim za- varovancem pa želim, da bi imeli pri svojem delu veliko sreče in da bi se še naprej za- vedali, da je zavarovanje za- gotovilo za njihovo nemote- no delo. JAGEB 12 TEDNIK SLOVENSKE KONJICE 28. marca 1968 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO MIHA PROSEN ODGOVARJA NA VPRAŠANJA OBČANOV kaj §io opozorili zbori I tned 1*^- ft'bruarjem so bili v občini Laško zbori volivcev, kjer so občani \ zpravl.jiili o občinskem proračunu, delu krajevnih skupnosti in o drugem. — '• {fjeležba na zborih ni bila najboljša, saj se je vseh 24 zborov udeležilo komaj \iQ volivcev, kar je le nekaj nad 11 odstotkov vseh volivnih upravičencev. Naj- iibša udeležba je bila v Velikih Goreljcah, najboljša v Jurkloštru. V razpravi občiiiu spraševali marsikaj, kar zasluži podrobnejše odgovore. nOO IMELE KRAJEVNE "trPNOSTI ZADOSTI DE- 1RJ4 ZA VZDRŽEVANJE ^ST IV. REDA? Vse krajevne skupnosti so ^ale 2,388.205 Ndin po- 1^ vendar je mogla skup- ■•ina v proračunu določiti za fplo krajevnih skupnosti sa- *g 554.300 Ndin. Tolikšno sUrčenje opravičuje vprašanje ol)ćanov, kako bodo vzdrže- ceste IV. reda, četudi do- vjjo še iz občinskega cestne- Jgsiclada 130.000 Ndin. posamezne krajevne skup- pggti (Laško, Rimske Topil- ih Radeče) bodo mogle raz- polagati tudi z denarjem iz ^lada za uporabo mestnega Lfflljišča. Tega denarja bo [približno 280.000 Ndin in ga Ijodo mogle krajevne skupno- 5ti uporabljati za ureditev svojih potreb. Občinska skup- ščina bo mimo tega iz inve- sticijskega sklada pri KB Ce- lje oskrbela še nadaljnjih 111.000 Ndin za rekonstruk- cijo nekaterih cest III. in IV. reda. Ce vse to seštejemo, ugoto- vimo, da bodo dejansko ime- le krajevne skupnosti na raz- polago 1,075.300 Ndin, kar je precej več kot v letu 1967. Poleg tega določa letošnji proračun 20.000 Ndin za zelo pe'eče otroško varstvo v Ra-j dečah in da bo občina sode-i lovala tudi pri gradnji zdrav-^ stvene ambulante v Radečah j s 600.000 Ndin. ^ STOPNJE PRISPEVKOV OD i DOHODKA IZ KMETIJSKE j DEJAVNOSTI SO PRECEJ VISOKE Proračun predvideva, da bo-^ Jbral iz tega naslova letos; 350.000 Ndin, medtem ko je^ lanski plan določal 250.000 Ndin, zbrali smo pa le ne- kaj nad 205.000 Ndin. Tolikšno povečanje izhaja iz nove razvrstitve katastr- skih občin v štiri glavne sku- pine, ki imajo po priporočilu republiške skupščine SRS enotne stopnje: I. 360o, II. 21»o, III. 130/0 in IV. 6 »0. Ob teh premikih so priza- deta območja, ki so prešla iz nekdanje IV. v zdajšnjo ni. skupino, V. skupina, ki i« zdaj IV., pa tudi I. sku- P-ia, ki ima za 6 odst. višji Prispevek kot lani. Nekoliko "a boljšem so območja, ki so ostala v III. skupini. K temu je potrebno pri- šteti še 60/0 zvezni prispevek, prispevek za vodno skup- nost in 8"b republiški pri- spevek v sklad za zdravstve- no zavarovanje kmetov, last- zemljišč, ki se preživlja- '° izključno od kmetijstva, ^ bodo morali plačevati še ■o za zdravstveno zavarova- nje kmetov in 200 Ndin pav- šala od gospodarstva. OBČANI MENIJO, DA GRE ZA FINANCIRANJE MEDOB- ČINSKIH SLUŽB PREVEČ DENARJA Za financiranje teh služb predvideva proračun 341.000 Ndin, od tega kar 207.500 Ndin za občinsko sodišče v Celju. Vendar moramo takoj ugotoviti, da je tolikšen de- lež za občinsko sodišče še vedno gospodaren, kajti za lastno občinsko sodišče bi potrebovali še dosti več de- narja. Četudi druge medobčinske službe (kataster, občinsko javno tožilstvo, pravobranil- stvo, center za zdravstveno varstvo, zavod za pravno po- moč itd.) niso deležne to- likšnih zneskov, so za nas še vedno cenejše, kakor če bi morali imeti vse te dejav- nosti sami. Financiranje šolstva II. stopnje je v pristojnosti te- meljne izobraževalni skupno- sti. S posebnim odlokom se v sklad za financiranje šol- stva zbira 2,9''/o od prispevka iz osebnega dohodka v delov- nem razmerju, 55°. o od pri- spevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, sa- mostojnega opravljanja obrt- nih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev, avtorskih pravic, pa- tentov itd. V sklad gre tudi 55 odst. občinskega promet- nega davka od prometa blaga na drobno. Če bi letos dosledno uve- ljavili vse planirane dohodke, bi zbrali za potrebe izobra- ževanja 2,438.800 Ndin. Naša občina Jpi morala letos pla-.^ čati za-' šolstvo II' stopnje 435.000 Ndin, po razdelitvi razpoložljivega dena'-ja bi mogli poravnati le 400.000 Ndin. Tako še vedno ne ve- mo, kje bomo dobili dodat- nih 35.000 Ndin, če republi- ška izobraževalna skupnost ne bo povečala svojega pri- spevka za financiranje stro- kovnega šolstva v celjski re- giji- NEZADOVOLJSTVO' ZARADI NEDELJIVOSTI KATASTR- SKIH OBČIN Povsod, kjer je zemljišče tako razgibano kakor v naši občini, se kmetje pritožujejo zaradi nedeljivosti katastrskih občin, kar povzroča razlike v davčnih obveznostih med posameznimi gospodarstvi. Tega nezadovoljstva tudi le- tošnji predpisi niso odpravili. Tudi občinska skupščina ne vidi možnosti, da bi mogla bistveno spremeniti razvrsti- tev v skupine. Upoštevala je sicer pripombe volivcev iz Rifengozda, Zg. Rečice, Paneč in širja ter naročila pristoj- ni strokovni komisiji, naj preveri razmere teh katastr- skih občin. Poročilo te ko- misije bomo obravnavali na eni izmed prihodnjih sej skupščine. LETOŠNJE ANUITETE SO V SORAZMERJU S CELOTNIM POTENCIALOM OBČINSKE- GA PRORAČUNA ZELO VI- SOKE Pregled obveznosti '^do dol- goročnih posojil, ki jih je v preteklosti najela naša obči- na, je zelo obsežen in ga ne bi razkladal v celoti. Vendar moram omeniti, da bomo mo- rali letos iz proračuna po- ravnati anuitete kar za 59 vrst posojil. Naj naštejem samo neka- tere: stanovanjski blok pro- svetnih delavcev v Radečah 24.742 Ndin, 8-letka v Rade- čah 17.282 Ndin, elektrifika- cija in vodovodi v raznih naseljih 19.500 Ndin itd. Lani smo za anuitete plačali 285.899,14 Ndin, letos pred- videva proračun 323.400 Ndin. To to'-ej ni tolikšno poveča- nje in vsi tisti, ki so se spb- tikali ob višini anuitet, ver- jetno niso pretehtali, kolikš-' ne potrebe so bile za najetje raznih kreditov. NA ZBORIH VOLIVCEV SO MENILI. DA JE V PRORA- ČUNU PREDVIDENO KAR PRECEJ DENARJA ZA DELO DRUŽBENOPOLITIČNIH OR- GANIZACIJ, DRUŠTEV IN OBČINSKE UPRAVE Za delo družbenopolitičnih organizacij in društev pred- videva letošnji proračun 182.000 Ndin. Od tega za ob- . činsko konferenco SZDL in ZZB NOV po 60.000 Ndin in 30.000 Ndin za zvezo mladi- ne. Lani smo za te dejavno- sti porabili skupaj 127.000 Ndin, vendar je zveza mla- dine dobila samo 20.000 Ndin; hkrati je letošnja dejavnost ZZB NOV skladno z novimi nalogami za strokovno uspo- sabljanje vojaškega rezervne- ga kadra dosti bolj obširna, potem lahko trdimo, da v te namene nismo predvideli preveč denarja. Podobno je z "občinsko upravo, kjer je malenkostno povečanje na- stalo na račun nujnih novih nastavitev, ki mednje šteje- mo socialnega delavca in fi- nančnega inšpektorja. Drugo povečanje je povsem namen- sko. Denar bomo uporabili za novo tehnično opremo. Tako bodo osebni dohodki za- poslenih le za 7 odst. večji od lanskih, kar je skladno s predvidenim povečanjem osebnih dohodkov v povpreč- ju. JE PREDVIDENO POVEČA- NJE PRISPEVKA IZ OSEB- NEGA DOHODKA ZAPOSLE- NIH OD 4,74«b NA 5,20/0 ZA- RES DODATNA OBREMENI- TEV ZA GOSPODARSTVO? To povečanje v resnici moč- no obremenjuje delovne or- ganizacije, saj je dohodek proračuna iz naslova tega pri- spevka kar 49,2''/'o vseh do- hodkov. Toda takšno rešitev smo morali najti zaradi ve- likih potreb, ki jih bo mo- ral zagotoviti naš proračun. Naj navedem samo nekatere dodatne obveznosti: sofinan- ciranje pri vzdrževanju že- lezniških prelazov 200.000 Ndin,- investicije v osnovno šolstvo 80.000 Ndin, prispe- vek za otroško varstvo 20.000 Ndin, izdelava urbanističnih dokumentacij 41.000 Ndin, prispevek skladu za kulturne in športne dejavnosti 35.000 Ndin in še mnoge druge za- hteve, ki o njih rajši sploh ne govorim. OBČANI MENIJO, DA CEST- NA PODJETJA NE VZDRŽU- JEJO ZADOVOLJIVO CEST II. IN III. REDA Takšne pripombe niso no- ve in občinska skupščina je o tem že večkrat razpravlja- la s cestnimi podjetji. V naši občini so najbolj kritični odseki: Rimske Topli- ce—Marof, Jurklošter—Sele— Breg, Brezno—šmarjeta in Laško—Vrh—Mišjidol. Te od- seke vzdržuje cestno pod- jetje Celje, ki zatrjuje, da so ti odseki preobremenjeni, _ zato denar, ki ga za vzdrže- vanje dodeljuje republiški cestni sklad, ne zadošča. Nič boljši niso cestni odseki, ki jih na področju Radeč vzdr- žuje cestno podjetje Ljublja- na. V naslednjih dneh bomo poskrbeli za razgovor s pred- stavniki cestnih podjetij in o zaključkih tega razgovora informirali občane. Neustrezno je tudi vzdr- ževanje nekaterih vodotokov, predvsem Lahomnice, Rečice, Gračnice in Sopote. Po pro- gramih vodnih skupnosti Ce- lje in Novo mesto je razvid- no, da bodo letos rešili ve- čino problemov, ki so jih nakazali občani na zadnjih zborih. OBČINSKI PRORAČUN BI MORAL ZAGOTOVITI VEC DENARJA ZA REŠITEV PROBLEMOV, KI NAJBOLJ TAREJO OBČANE Ta zahteva je povsem ra- zumljiva, saj so vsakdanje težave in številni komunalni problemi tisto, kar občane najbolj vznemirja. Hkrati moramo ugotoviti, da prora- čun nikako ne more zadovo- ljiti vseh potreb, kaj šele, da bi lahko izpolnil vsako, željo. Zategadelj bo tudi v pri- hodnje potrebno, da bodo občani s samoprispevki pri- skočili na pomoč občinskem proračunu in tako vsaj zača-r, sno odstranili ovire in vsakr danje skrbi. PRISPEVEK ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA NAJ BI PLAČEVALI TUDI DRUGI To zahtevo so izrekli pred- vsem občani v Laškem, Rim- skih Toplicah in deloma tudi v Radečah. Vsekakor bo po- trebno na to vprašanje od- govoriti še letos. Veljavni predpisi očitno dopuščajo uresničenje tega zahtevka, toda najprej bi morale pri- stojne krajevne skupnosti pripraviti ustrezne predloge. OBČNI ZBOR PD RADEČE . Na nedavnem občnem zbo- ru v Radečah, ki ga je ob lepi udeležbi vodil predsednik Stane Koselj, so razpravljali o poročilih in društvenih za- devah. Omenjali so visoko- gorsko postojanko Prehodav- ce, zatem preurejeno Gašper- jevo kočo (514 m) pod Veli- kim Kozjem, ki ima zdaj tudi električno razsvetljavo. Za ureditev te koče so zasluž- ni planinci Golob, Lipovšek, Markovšek in drugi. Otvori- tev bo 1. maja. Težave imajo s planinskim zavetiščem Pri Lovrencu, ki je v zasebni hiši. Na zboru sta prejela značko slovenske transverza- le Marija in Tone Koritnik, ki sta se pridružila Lojzu Mlinarju in tako ima zdaj Loka kar tri planince s to značko. Za predsednika so ponovno izvolili Staneta Kos- Ija. UREDITEV RIMSKIH TOPLIC Na občnem zboru turistič- nega društva v Rirnskih To- plicah so razpravljali pretež- no o raznih komunalnih vpra- šanjih, ki kvarijo videz Rim- skih Toplic. Sklenili so, da bo program dela izoblikoval novi upravni odbor iz izčrp- ne razprave. Sprejeli so tudi nova pravila. Sezona se bo začela že s 1. majem in zato so se seveda dogovorili, ka- , ko bodo pripravili kopališče*,., zagotovili ustrezne gostinske usluge in poskrbeli za javno snago in čistočo. Poseben, problem je vojno zdravilišče,"' ki je prešlo v stacionarni za- vod in je zato oproščeno tu- ristične takse, vendar pa upo- rablja komunalne naprave, ki zanje jiič ne prispeva. KANDIDIRA DR. SAMO PEČAR Na kandidacijskih zborih za nadomestne volitve po- slanca socialnozdravstvenega zbora republiške skupščine SRS so v kolektivih zdrav- stvenih ustanov kandidirali dr. Sama Pečarja. Nadomest- ne volitve bodo 28. aprila. PROGRAM TURISTIČNEGA DRUŠTVA LAŠKO Prejšnji teden je na obč- nem zboru turistično dru- štvo Laško mimo številnih drugih zadev obravnavalo tudi delovni program. V pro- gramu so precizno določili gostinske, turistične, komu- nalne in druge naloge, ki bomo o njih še pisali. Ome- nimo zaenkrat samo to, da so se odločili za kmečki dan z veliko tombolo, ki naj bi bil prve dni junija. OBČNI ZBOR ZZB NOV Pojutrišnjem bo občni zbor ZZB NOV, ki bo podrobno ocenil dosedanje delo in začr- tal naloge v prihodnjem 0I&- dobju. Iz gradiva je razvid- no, da so imeli laški borci plodno leto in verjamemo lahko, da bodo tudi v pri- hodnje enako delavni. SEJA SKUPŠČINE Jutri bo v Laškem 8. seja skupščine, na kateri bodo odborniki razpravljali o po- ročilih občinskega sodišča Ce- lje, javnega tožilstva Celje, postaje milice Laško, sodni- ka za prekrške Laško in pro- blematiki zdravstva v občini Laško. Na seji bodo sprejeli tudi dopolnila statuta občine Laško, sklep o vodenju dvoj- nikov matičnih knjig, komi- sija za volitve in imenovanja pa bo predlagla nekaj razre- šitev, izvolitev in razpisov. Nastop mladih strelska družina »Celjska ^trebna, so občani Brez že mnogokrat izrekli na zborih volivcev. Kakor vse kaže, se jim bo letos izpolnila. Potrebna pa bo, seveda, velika aktivnost Brezjanov samih. Vodovod v Brezah sicer že imajo, vendar je njegovo za- jetje na tako suhem mestu, da je rezervoar za vodo bolj prazen kot pK>ln. Sicer pa tu- di vsebnost rezervoarja ne zadošča. V koledarskem letu je vodovod suh vsaj pet me- secev, če ne več. Jeze stano- valcev, ki jih je vodovod oskrboval z vodo (boJje reče- no jih ni), je bilo veliko. Po- sebne težave pa je to pov- zročilo osnovni šoli Breze za- radi angleških stranišč in šolske kuhinje, kjer so nujno potrebne večje količine vode. Zaradi tega so dajali neka- teri starši pikre pripombe, še več pa ljudje, ki nimajo svojih otrok v šoli in niso vedeli za nekatere ukrepe šolskega vodstva. Iz tega je razvidno, da je treba takšno skrajno nezado- voljivo stanje nujno še letos izboljšati. To je uvidela tudi običnska skupščina Laško, ki je v ta namen dodelUa Kra- jevi skupnosti Breze 40.000 novih din za gradnjo novega vodovoda. Ker znaša predra- čun za novi vodovod 86.000 novih din, bi preostali manj- kajoči del prispevalo komu- nalno podjetje Laško in del zainteresirani prebivalci Brez, torej tisti, ki bi vodo- vod tudi izkoriščali. Surova dela pri gradnji vodovoda, to je koimnje jarkov, bi opra- vili prebivalci 5 prostovolj- nim delom. Načrti za novi vodovod Breze so že iz^tovljeni. Pred- videvajo, da bi bilo novo za- jetje v Martin dolu, to je pod osnovno šolo. Od tod pa bi črpalka poganjala vodo v re- zervoar, ki je na hribu nad šolo, na Mačkovcu. Od tod bi voda tekla po zdajšnjem vo- dm'odnem omrežju, na kate- rega bi se priključili še novi uporabniki. F. N. 28, marca 1968 laško tednik 13 NA KRATKO ZAKLJUČEK ŠOLE Pred dnevi so v Šentjurju pri Celju zaključili z mladin- sko politično šolo, ki sta jo organizirala Delavska univer- za Šentjur tn Občinski komi- te ZMS. Slušatelji so imeli zaključ- ne izpite. Sprva je šolo obi- skovalo 22 mladih ljudi, na- to so odstopili štirje, dva pa nista prišla k izpitu, tako, da je mladmsko politično šolo v Šentjurju končalo 16 mladin- cev in mladink. Mladi sluša- telji bodo skušali pridoblje- no znanje v čim večji meri prenesti na svoje tovariše v šoli, delovnem kolektivu in v vasi. DANAŠNJA JEDILA Pisali smo že o »mini ka- vami« v Šentjurju pri Celju, fci beleži precejšnji obisk in je postala za prebivalce že domača, čeprav so mnogi sprva z nezaupanjem stopili v prijetno urejene prostore. V mini kavarni dobro ve- do, da pijača ni vse. Zato so se odločili za pripravljanje toplih dopoldanskih malic. Pred kavarno stoji tabla z napisom »Današnja jedila« in nato v vrsti dobrote, ki jih lahko g^t dobi takoj. Takšen način seznanjanja go- stov, kaj lahko dobijo v Espresu, je zelo učinkovit in bi ga lahko povzele tudi dru- ge restavracije. TEČAJ RK Pretekli teden se je na Pla- nini pričel tečaj prve pomo- či, ki ga organizirata služba civilne zaščite občinske skup- ščine in Občinski odbor Rde- čega križa. Tečaj bo trajal 80 ur, obi- skovalo pa ga bo 30 slušate- ljev in slušatelj ic. HIGIENSKI MINIMUM V Šentjurju pri Celju se bo pričel tečaj higienskega minimuma, fci je obvezen za delavce v živilski stroki. Sa- nitarna inšpekcija občinske skupščine je izdala 32 od- ločb o obvezni udeležbi teča- ja. Tečajniki se bodo sezna- nili z zakonskimi predpisi, potrebnimi za njihovo delo, higieno prostorov, živil in po- dobnega. SESTANEK NA DOBJU Pred dnevi so se na Dobju zbrali občana, zavarovanci so- cialnega zavarovanja in raz- pravljali o problematiki so- cialnega zavarovanja kmetov. Ker mnogim še vedno niso povsem jasne njihove pravi- ce, so z veseljem pozdravili novost, da bodo poleg knjiži- ce dobili tudi navodila o svo- jih pravicah. Za odbornika kmetijskega zavarovanja kme- tov so izvolili Konrada Sko- bemeta iz Završ, ki bo zasto- pal Planino in Dobje. T. F. CESTA V PRESEČNEM Številnim akcijam na šen- tjurskem področju se je pri- družila še ena. Občani vasi Presečno so pričeli poprav- ljati odcep vaške ceste. Nalo- mili so kamenje, ga prevaža- li in vlagali. Na podobno ak- cijo se pripravljajo tudi va- ščani v Lažišah. T. F. HIŠA JE ZGORELA v četrtek dopoldne ob enaj- sti uri je izbruhnil požar v stanovanju ANTONA KLAKO- CARJA, doma iz Gradišča pri Podsredi. Lastnikov 73-letni tast je namreč na ogenj na- lagal lesene oblance. Zaradi slabe dimne cevi se je vnela lesena stena. Starček je po- skušal ogenj pogasiti in se pri tem hudo opekel po no- gah in rokah, tako da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Ogenj je upepelil leseno stanovanjsko in go- spodarsko poslopje, škode je za okrog lo.OOO novih din Blato na gornjem trgu Razgovor z direktorjem Stanovanjsko-komuualnega podjetja Šentjur VICKOM PUSARJEM in predsed- nikom delovne skupnosti ALOJZOM SAMCEM, kot odmev na zapis »Mešalci blata««. Ko sem pred dnevi obiskal Stanovanjsko komimalno pod- jetje Šentjur, me je njegov direktor Vicko Pusar najprej povabil v avtomobil na ogled ceste, ki vodi skozi Gornji trg. Izjave občanov, da je cesta urejena samo do pod- jetja, so bile res nekoliko zlobne, kar pa je tudi razum- ljivo, če poleti stalno živijo v prahu, pozimi in deževnem vremenu F>a gazijo po blatu. »Naše podjetje se p>očuti prizadeto, ker se trudimo, da bi vzdrževali cesto čimbo- Ije, kljub skromnim sred- stvom. Lansko leto smo dali na to cesto 50 kubikov mate- riala, res ni bil prvovrsten, vendar je bil v redu. Dva mi- lijona starih dinarjev je šlo za vzdrževanje ceste Osre- dek—Botričnioa, kar pomeni sedem kilometrov makada- ma. Največji del tega je do- bil odsek Šentjur—Osredek, ki je tudi najbolj prometen. V Šibeniku je kamnolom, iz katerega vozi kamenje celj- sko cestno p>odjetje. Kot od- škodnino so nam lani dali 50 kubikov gramoz^. Cesta je bila v zelo slabem stanju ui smo z dvema milijonoma sta- rih dinarjev naredili več kot bi kdorkoli pričakoval. Uspo- sobili smo jo tako, da je bila cesta do Botričnice prevozna tudi pozimi. Največ škode nam delajo nalivi,« je pove- dal tov. Pusar. Del ceste Osredek—Botrič- nica, asfaltirani del skozi Šentjur, ima na skrbi cestno podjetje Celje. »Kljub temu pa mi cesto stalno čistimo in opravljamo vsaj drobna dela. Celjani se premalo brigajo za ta od- sek.« Cesta skozi Gornji trg je en sam dolg klanec, zato jo težko urejujejo. Potrebna bo prevleka grobega asfalta, kar pa je že dolgoletna težnja ob- čanov in komunalnega pod- jetja. Dogovori z občinsko skupščino potekajo v redu, tako da bodo cesto uredili letos ali prihodnje leto. »Razumemo, da občani kri- tizirajo, vendar naj pogleda- jo naše delo, uspehe in veli- ke napore, ki so bili potreb- ni, da smo vse to dosegli.« Drugi najtežji problem Šentjurja je vodovod, ki so ga prav tako omenili prebi- valci Gornjega trga. »Lansko leto smo dobili novo zajetje m tako dosegli, da so vsaj posamezniki v tem izredno sušnem obdob- ju prejemali občasno vodo. Dokler ni bil zgrajen glavni rezervoar so bili občani teden dni brez pitne vode. Ljudem na Gornjem trgu smo redno dajali vodo, le da je te vča- sih zmanjkalo. Boljša oskr- ba je bila neizvedljiva, zato nas čudi, da so prav občani Gornjega trga kritizirali pre- skrbo z vodo.« Stanje je bilo lani res zelo hudo. V sušnem obdobju so razpolagali s tremi sekund- nimi litri, potrebnih pa bi jih bik) sedem za zadovolji- tev Šentjurja. Razgovori, da bi vodo speljali z Dolge go- re in tako rešili Šentjur pro- blema pitne vode za mnogo let.« V stanovanj s.ko komunal- nem podjetju se resnično trudijo, da bi naredili čim- več za občane, vendar ko je toliko zaprek, prek katerih ni mogoče. Občani to vedo, pa kljub temu radi nekoliko »podrezajo«, saj če vse pu- stiš pri miru, se pa nihče ne zgane, pravijo. MILAN Prekrški v v Sen (j nr j 11 Delo sodnika za prekrške v Šentjurju lani Promet, javni red in mir ter gozdni prekršfe Lani je bil Šentjur z oko- liškimi vasmi precej mimo področje, kljub teinu pa je imel sodnik za prekrške pre- cej dela. Najštevilnejši so bili pro- metni prekrški, ki so glede na leto 1966 porasli s 309 na 321. Kot je značilno za brez- skrbnost na stranskih cestah, je bilo mnogo kršilcev pred- pisov v tem, ker so vozili motorno kolo, večinoma mo- ped, brez vozniškega dovolje- nja ali pod vplivom alkoho- la. Med temi so bili tudi kršilci povratniki, saj so v Šentjurju zabeležili zanimiv primer človeka, ki je zaradi vožnje mopeda brez vozni- škega dovoljenja plačal de- narne kazni v znesku 1.110 novih dinarjev, nazadnje pa je bil kaznovan še z zaporom 30 dni. šele zaporna i^^^ je na fcršitelja vplivala^ da je prenehal s tovrst^' prekrški. Breaskrbnost vr mopeda brez vozniškega ^ voljenja je med prebiv' pogojevalo tudi mišljenje' je to precej manj kajjjj! kot vožnja avtomobila, so kaznovalno politiko v » primerih precej zaostrili^ čakujejo, da bo letos taic^ prekrškov manj. Sodnijt prekrške v Šentjurju v ^ jem letnem poročilu ugoj. Ija, da je bilo premalo jj čenih varstvenih ukrepov ^ vzema vozniškega dovolje« vinjenim voznikom, oepj število kršilcev glede na to 1966 ni naraslo. število prekrškov zoper j, ni red in mir je bilo lai^i 5 je kot leta 1966. Lani so zaj ležili 182 primerov. Gk>to ima pri tem padcu obč^ vlogo tudi poostrena kaai vahia politika, ki so jo a li izvajati že leta 1%6. | teh prekrških je bilo la^i^ leto značilno, da skušajo iju je reševati vse mogoče n bleme pred sodnikom za pi krške. Manj je prizadeta zaradi konkretnega prekrji več pa maščevalnosti, ki 5 teka iz stare borbe med j sedi. Takšno stanje je znac no za podeželje, saj so obe ni pred sodnikom 23a prek: ke navajali ne samo konk-- ne dokaze o dejanju, te: dolgoletne zemljiške in o, ge spore. Več upravno kaa skih postopkov so morali i ustaviti zaradi pomanjikan dokazov in ugotovitve, dađ janje ni prekršek. Zabelež so tudi nekaj primerov p vratnikov kršiteljev javnei reda in mim, vendar štet ni bik) občutno, saj so zapo ne kazni bile dovolj strq V 122 primerih je šlo za p: tepe, oziroma dmga drzna surova dejanja aU obnašan na javnem kraju. Poleg ti so ugotovili tudi 29 prin rov motenja javnega reda miru v zasebnih prostorih. Tretja večja skupina i gozdni prekrški, ki pa i upadli glede na leto 195 Vzrok je v izrekanju rm roma strogih kazni, pa n v tem, da je povpraševar. po lesu v zadnjih letih upi lo. V preteklih let^i je ^ mnogo več nakupovalcev. so kupovali les mimo gc« nih gospodarstev. Resnica! je, da bi bilo gozdnih prei šfcov še manj, če bi gozi gospodarstva imela bolje u-' jeno poslovanje. Bili so p' meri, ko je kmet povsem': galno posekal les in pr"^ logarja, da i>oskrbi za P- vzem. Ker ta tega kljub v( fcratnim prošnjam ni sto-' so fcmetje prodali les nrJ gozdnega gospodarstva. Prestopništvo mladoletn* lani ni bilo problematici niti p>o številu niti po dejanj, še manj je bilo ' vratnikov pri mladoletf; osebah. Izrekli so jim le' narne kazni, v nekaterih P' merih pa ukor. Dokaj pogosten pojav j«' koholizem, ki je neposred* vzrok prekrška. V šentju' ni ixxiatkov o kroničnih' koholikih, tudi povratni'* je med temi zelo malo, ^ jih svojci ali drugi pri^a* občani prijavljajo le v ^ kih primerih. Prijavani ^ izogibljejo tudi zasebni ^ stilničarji, zato je težko ^ toviti vse alkoholike, ^ morali na zdravljenje ter ko rešili težkega breni^ dmžino in bližnjo okolic^:^ Drugih prekrškov v šenW^ ju ni bilo. želja vseh j^', bi jih bilo čim manj, vei^ je neuresničljiva, uspeh ^ je v stalnem upadanju ^ krškov — razen pri V^°j tu — medtem ko v mestih hitro naraščajo. M. SENI<^' SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V ŠENTJURJU Gospodarski razvoj in proračun Danes bo seja obeh zborov Skupščine občine Šentjur pri Celju. Odborniki bodo razpravljali o analizi gospo- darstva za leto 1967 in pro- gramu za leto 1968, proraču- nu za leto 1968 ter nekaterih drugih važnejših vprašanjih. Iz predloženega gradiva po- vzemamo, da predlog prora- čuna za leto 1968 predvideva, da bo skupni potencial pro- računa znašal 3,96 milijona N din, kar je nekoliko več kot v letu 1967. S temi sred- stvi ne bo možno v celoti po- kriti vseh družbenih potreb. V letošnjem letu obremenju- jejo proračun novi iadatki, kot so: sofinanciranje nekiar terih medobčinskih služb. povečani izdatki za šolstvo II. stopnje, vzdrževanje cest- nih prehodov, itd. Na oblikovanje proračun- skih sredstev v letu 1968 vpli- va vrsta činiteljev, ki se od- ražajo v formiranju potenci- ala proračima. Skupni do- hodki proračuna bodo znaša- li po predlogu pristojnih služb 3,969.000 N din, kar predstavlja v odnosu na le- to 1967 4,3 odst. več s pred- postavko, da dopolnilnih sredstev v letu 1967 ne upo- števamo. Realen porast pa je manjši, ker je skupščina predpisala za 0,26 odst. pove- čano stopnjo na OD iz delov- nega razmerja zaradi irazmer v srednjem šolstvu in da usmerja preko proračuna sredstva za veterinarsko in- špekcijo. Realen porast pro- računa znaša 0,9 odst. Iz analize gospodarskega razvoja v letu 1967 in progra- ma razvoja v letu 1968 je raz- vidno, da poslovni rezultati, katere je doseglo gospodar- stvo v preteklem letu, zaosta- jajo za predvidevanji. Ko ocenjujemo in analizira,mo količinske in finančne poka- zatelje, katere je doseglo go- spodarstvo v občini, je po- udariti, da so bili ti doseže- ni v spremenjenih pc^ojih gospodarjenja, zaostreni kre- ditni politiki in vedno težje- ga plasmana blaga iia doma- čem m tujem tržišču. Tako je bil dosežen druž- beni proizvod v letu 1967 na nivoju leta 1966, narodni do- hodek pa je bil za 1 odst. pod doseženim v letu 1967. Izvoz je v letu 1967 skupno znašal 2,373.112 ameriških do- larjev, skupna investicijska potrošnja pa 5,9 milijona N dinarjev. Program za leto 1967 pred- videva, da bo količinski ob- seg proizvodnje v gospodar- stvu porastel za 3-4 odst., družbeni proizvod za 5,9 odst., narodni dohodek za 5,6 odst. m bo znašal po gla- vi prebivalca 3,500 N din ozi- roma 5.000 N dinarjev skup- no z občani, zaiposlenimi iz- ven občine. Količinski obseg industrijske proiz\^odnje bo porastel za 5—6 odst., kme- tijska proizvodnja pa za pri- bližno 3 odst. V programu se predvideva, da bo skupen izvoz porastel za 7,1 odst. in bo znašal 2,540.800 ameriških dolarjev, s tem da bo prek 60 odst. realiziranega na konvertibil- nem področju. Skupna investicijska po- trošnja, katera bo usmerje- na predvsem v modernizaci- jo in rekonstrukcijo obstoje- čih zmogljivosti v gospodar- stvu tn za reševanje komimal- nih problemov, bo skupno znašala 9,7 milijona novih di- narjev. Od *ega bo v gospo- darstvo vloženo 8,5 milijona novih dinarjev in 1,2 milijo- na novih dinarjev v negospo- darske dejavnosti. Med važ- nejše investicije sodi nadalj- nja rekonstmkoija v ix>dje- tju »BOHOR«, izgradnja na- sadov hmelja, gradnja novih samopostrežnih trgovin na Planini pri Sevnici in v Po- nikvi pri Grobelnem, asfalti- ranje ceste Šentjur—čmolica in nadaljnja ureditev te ce- ste do Kozjega, asfaltiranje cestišč v Šentjurju in Poni- kvi itd. 14 l-t^ONIK ŠENTJUR 28. marca 1^^' študija Kozjanskegai J dnevi je v dese- ^ zvezku GEOGRAFSKE- ^rfuORNlKA izšla pri SLO- ^tr^l AKADEMIJI ZNA- S^J; JN UMETNOSTI V ^.tjilJANI obsežna študija ^^gZJANSKEM (str. 140). dsal jo je univ. doc. dr. rjan 2 a g'ar, dober po- triilec pretekle kakor tudi J^/e kozjanske problema, j'žagarjevo delo je posve- g pokrajini, ki jo je med l;o vojno kot partizan Ijo&ro spoznal. Obenem pa njegovo delo posvečeno dobrovoljnim ljuxiem letn skromnem koščku Lenske zemlje, ki navkljub ^ številnim vsakdanjim Mom še niso obupali in 0i pred njimi. Saj jim ^^gzen do rodne zemlje vli- novega poguma, vere in rijenjskega optimizma v ju- pji dan... ^gzjansko je v vsakem po- 0 prehodna pokrajina, se kaže v neštetih narav- posebnostih kakor tudi v ,jrazlićnejših oblikah gospo- fshega izživljanja tamkajš- ^ga človeka. Danes je go- barska zaostalost najbolj 0na poteza Kozjanskega, jo moramo iskati tudi v jbi prometni povezanosti z oinejšimi, na njegovem ob- f)ju stoječimi industrijski- j in kulturnimi središči. Mnogo ugodnejša je bila go- spodarska podoba te pokra- jine v preteklosti, ko je ime- la živinoreja najpomembnejše mesto v kmečkem gospodar- stvu. Spomin na takratno go- spodarsko živahnost in po- membnost tega ozemlja je ohranjen v številnih tržnih naseljih, kot so Planina, Koz- je, Pilštanj, Podsreda idr., ki so redkokje na Slovenskem tako na gosto postavljena. Mnoge funkcije, ki so jih ta tržna naselja opravljala za široko kmečko okolico v pre- teklosti, so danes izgubile na nekdanji imenitnosti. Zato so skoraj vsa kozjanska tržna naselja le še zanimiv ostanek nekdanje gospodarske veljave in družbene moči raznolike- ga pokrajinskega področja med Bočem in Rudnico, So- lio in Savinjo. Medtem ko je bila v preteklosti njihova vo- dilna vloga v neštetih ne- kmetijskih dejavnostih, pa opažamo danes, da so se pre- bivalci skoraj vseh kozjan- skih trgov povrnili h k'"' vanju. O tem najbolj zgovor- no pričajo nekatera dejstva: v zadnjem času se poklicna struktura prebivalstva ni bi- stveno spremenila; zunanja podoba starih lokalnih sre- dišč spreminja svoje lice ta- ko, da se T^časi prilagaja kmečkemu gospodarjenju. Mnogi kozjanski in drugi okoliški kmetje se še vedno z veseljem spominjajo do- brih časov preteklosti, ko so bili živinski sejmi v koz- janskih trgih pojem razkoš- ja in praznik živinorejcev. Daleč naokrog najbolj znani sejmi so bili na Planini, pri Sv. Filipu, na Svetih Gorah pri Bistrici ob Sotli, v Polju ob Sotli, v Kozjem, Podsre- di in v Podčetrtku, na Pilšta- nju in še drugod. Za najpo- membnejše in rmjvečje sej- me je veljalo 8 letnih sej- mov na Planini. Tedaj je bi- la Planina med redkimi ob- činami na Slovenskem, ki ni zahtevala od prebivalstva ob- činskih doklad, ker se je vzdrževala od sejmov! Na planinske sejme so prihajali kupci iz Celja in Zagreba, za časa Avstro-ogrske monarhije tudi Avstrijci in številni Če- hi, med obema vojnama pa so največ živine odkupili Ita- lijani. Na planinske sejme so kmetje prignali 500 do 1000 glav živine. Na treh znanih letnih sejmih na Svetih Go- rah je bilo tudi po 1000 glav govedi Pri Sv. Filipu je bi- lo letno 8 večjih sejmov s 500 do 1000 glav živine. Sem so prignali živino tudi Hrvat- je iz okolice Kraljevca, celo do 300 glav. Trdnejši kmetje iz Hrvatskega Zagorja so pro- dajali junce za rejo kmetom na zahodnem Kozjanskem. Kupci so dobro vedeli, da dobijo kvalitetno živino na sejmu na Planini ali na Sve- tih Gorah. Ostali pomemb- nejši sejmi so bili: v Bistri- ci ob Sotli (Sv. Peter, vsak mesec s 500 do 600 glavami), na Pilštanju (mesečno z okrog 400 glavami), v Polju ob Sotli (5 sejmov letno po 200 glav), v Podčetrtku (po 300 do 400 glav), v Kozjem 3- krat letno po 100 do 200 glav, prav toliko tudi na treh sej- mih v Dobju in le nekaj manj v Podsredi. Kozjansko je danes gospo- darsko pasivna pokrajina. Od nekdanjega, v živinorejo usmerjenega kmetijstva se je razvilo polikulturno, ki daje domu skoraj vse potreb- ne pridelke. Kmetijstvo brez večjih tržnih viškov tudi ne more obdržati ljudi na kme- tijah. V zadnjih sto letih se je število prebivalstva na Kozjanskem zmanjšalo za več kot 6000 oseb. že ta po- datek mm da slutiti, kako močno je bilo izseljevanje v bližnja industrijska središča kot Celje, štore. Krško, Bre- žice, v predvojnih letih pa predvsem v Zagreb. Današnje kmetije ne morejo preživlja- ti vseh ljudi, saj so majhne, raztresene po hribovitem sve- tu, ki je najmanj primeren za polikulturno kmetijstvo, preveč so oddaljene od dolin- skega prometnega ožilja, pa tudi dosedanja kmetijska po- litika jim ni bila najbolj na- klonjena. Zato je tako moč- no izseljevanje, predvsem mladih ljudi (od 20 do 30 let starosti). V prejšnjih deset- letjih so bili moški najštevil- nejši med kozjanskimi izse- ljenci, a danes so že prevze- le ženske njihov nekdanji delež med izseljenci. V zapisku sem opozoril le na nekatere v študiji prika- zane in razčlenjene značilno- sti in probleme. ŽAGARJE- VO delo je doslej prva obsež- nejša strokovTm razprava v širši javnosti manj pozna- ni problematiki Kozjanskega. Odslej nam Kozjansko ne bo več poznano kot samo ne- kdanja pokrajina številnih gradov in trgov pod njimi, obsežnih kmetijskih posestev zemljiške gosposke, starih glažut in fužin pri Zagor- ju, svobodnega partizanskega ozemlja med zadnjo vojno, temveč predvsem kot gospo- darsko nezadostno razviti predel slovenske zemlje. To pa je eden izmed poglavit- nih namenov, ki nam jih je knjiga sporočila, razkrila in osvetlila. MILAN NATEK NAMERNO OPOZORILO V idilični vasi Ponikva pri Šentjurju lahko vozni- ki motornih vozil opazijo v razmaku 200 metrov dve opozorili. Na obeh cestno podjetje Celje opozarja sredi sončnih pomladan- skih dni voznike na pole- dico, ki naj bi bila na cesti Ponikva—Loče in Ponikva—Šentvid. Vozniki se vprašujejo, če je cestno podjetje Celje ti opozorili postavilo že za letošnjo zimo. Kajti v tem času že več kot mesec dni na tem področju ni padel sneg, prav tako pa v tem času tu ni bilo poledice. Poleg tega, da opozorili stojita na svojem mestu še sedaj, ko nista več po- trebni, vozniki motornih vozil ne znajo razvozlati besedila na opozorilih. Nih- če ne ve, kaj ni pluženo in ne posuto. Mogoče bi cest- no podjetje pripisalo k stavku: »NA CESTI PO- NIKVA—IX)ČE, PONIKVA —ŠENTVID NI PLUŽE- NO IN NE POSUTO« še IN NI SNEGA! Tekst in foto: Milan BRECL „Kaša in krompir" Prosimo, če v zvezd s pri- spevkom z gornjim naslov-om, objavljenim v CT 22. 2. 1968, objavite tudi naslednje vr- stice: Maks Medved je 23. febru- arja 1967 vložil prošnjo za lokacijo mizarske delavnice na parceli štev. 382 4 k. o. Tekačevo. Parcela še ni last Medveda, ker solastnica Hil- da Pušič še ni dala pristan- ka za nameravano gradnjo. Kljub nerešenemu ^stninske- mu vprašanju je oddelek za gospodarstvo Skupščine obči- ne Šmarje na željo prosilca v marcu 1967 opravil lokacij- ski ogled. Urbanistični načrt kraja Rogaška Slatina predvideva prestavitev ceste Celje—Roga- ška Slatina v naselju Tekače- vo in sicer na levo stran že- lezniške proge. Trasa prestav- ljene ceste poteka po urbani- stičnem načrtu v neposredni bližini prosilčeve parcele. Za- to smo 16. marca 1967 zapro- sili »Projekt — nizke grad- nje« v Ljubljani za poročilo ali se parcela 382/3 k. o. Te- kačevo nahaja v trasi ali v varstvenem pasu predvidene ceste. Odgovora še do danes nismo prejeli. Junija 1967 je prosilec po- stavil brez lokacijskega in brez gradbenega dovoljenja na omenjeni parceli stano- vanjsko barako in razširil svojo zahtevo še s tem, da bi poleg delavnice želel -zgraditi še stanovanjsko hišo. Tovari- šu Medvedu smo 6. 9. 1967 pi- smeno sporočiU, - naj v ta na- men priskrbi lokacijsko do- kumentacijo, sanitarno soglas- je, zemljiško-krijižni izpisek itd. Letois (5. 2.) smo, ko je pro- silec dobil vse potrebne pri- loge, odstopili vlogo Maksa Medveda Republiškemu urba- nističnemu inšpektoratu v Ljubljani, ki naj bi izdal so- glasje za lokacijo. Oddelek je inšpektoratu tudi predla- gal pozitivno rešitev. Republiški organ za zdaj soglasja še ni izdal in je to — poleg neurejenega prenosa lastništva — edina ovira za izdajo ustreznega dovoljenja. Radi pa bi opozorili še na nekatere »spodrsljaje« v se- stavku »Kaša in krompir«. Medvedovi so postavili pohi- štvo na prosto sami, zato prosimo, da pisec M. Seni- čar obrazloži ugotovitve: »Po- hištvo so jim postavili na prosto.« Menimo, da bi moral ugo- toviti novinar — ko je slikal tegobe Medvedove družine — tudi zakaj je ta brez sliižbe, čeprav je izučen mizar. Pri Zdraviliškem gostinskem od- jetju bi radi povedali — le vprašati je treba! — da je Maks Medved razvezal delov- no razmerje pri tem podjetju sporazumno in na lastno že- ljo. In morda še o predlogu, ki ga je M. Seničar naslovil ob- činski akui>ščini. Ocenjujemo ga za neokusni^^a. Iz tajništva občinske skupščine v petek, 29. marca se bo- do v Šmarju pri Jelšah zbra- li odborniki obeh zborov skupščine občine Šmarje na 11. redni seji Najprej bodo odbornikom posredovali jvoročili o delu občinske uprave za lansko le- to in program dela uprave za letos ter o delu postaje mili- ce Šmarje za leto 1967. Raz- pravljali bodo tudi o odloku o temeljni organizaciji upra- ve skupščine občine. Gotovo pa bodo največ časa odborni- ki posvetili raapravi o občin- skem proračunu. Seja ima zelo bogat dnevni red, saj bodo poleg tega še govorili o rajonizaciji kmetijske pro- izvodnje v občini, predlogu odloka o komimalnih dejav- nostih posebnega družbenega pomena in o organizacijah, ki opravljajo komunalno de- javnost ter pripravah na tu- ristično sezono v občini Šmarje za leto 1968. )elovni dogovor komunistov Idejnost pouka in prosvetni delavci Ureditev prostorov za mlade ljudi Aktiv mladih komunistov Pororali smo že o II. seji ičinske konference ZKS Barje pri Jelšah, na kateri tgovorili o mladih, njiho- delu, izobraževanju in kijenju. Vsak komunist v ičini je prejel tudi pisme- \ sklepe s te konference, »pomeni, da bodo po vseh novnih organizacijah ponov- I razpravljali o pomoči mla- b ljudem, saj pomenijo ilepi šmarskih komunistov phovo resno zavzetost za itualna vprašanja mladine. Prvi del sklepov zajema |tojo na osnovnih šolah, se po mnenju komuni- •v kolektivi močno angaži- ^ za dosego izobraževal- ^ smotrov, medtem ko ^cjne smotre in idejnost zapostavljajo. Selekcija " izbiri kadrov za učitelj- poklic bi morala biti bolj 'polna. Zavzemati bi se mo- zato, da nadaljujejo šo- ?i« na pedagoški gimnaziji ki jim je naša druž- stvarnost blizu in ki se '^0 kot učitelji zavzemali ' formiranje socialistične '^''nosti prek vzgoje v šo- ■. Pedagoške gimnazije pa J^jo razen znanja prema- ' spoznanj, ki bi lahko vpli- ^ na vzgojno delo prosvet- delavca. Pomanjkljiva '»di aktivnost na dodat- usposabljanju in izobra- ^^?"ju pedagogov. Med šo- domom se morajo raz- '. '^e bolj okrepljeni od- pomemben delež v ^"ji mladih ljudi bi lahko JJničili prek njihovih in- I ^''•ih dejavnosti, športna .Kulturna društva danes . *Jo materialne osnove za lj"'^no dobro delo, zato bo J '^'ino povsod govoriti tu- jl" ^'^m. Za uspešno delo 4j "iske organizacije so ^ ' tudi prostori, ki bi jih ifj.'J uredili v vseh večjih ; občine. Pri vsem tem !^..* potrebno misliti na in- j '^"le oblike izobraževanja, L.f'iietijskih šol do šol za Hg^'l^'^tjem delu sklepov so tirt) . komunisti predvsem ijg^^ili svojo vlogo in na- ^0 mladih. Med drugim so sklenili, da je Občinski komite ZKS dolžan poskrbe- ti, da se normahzira delo Ob- činskega komiteja ZIVIS, ki je v zadnjem času povsem za- mrlo. S primerno vsebinsko podporo in ustreznimi ka- drovskimi rešitvami je mož- no poživiti delo mladinske organizacije. Ta odgovornot je na vseh komunistih v osnovnih organizacijah glede na delovanja aktivov ZM v delovnih organizacijah in na vasi. To je sicer že dolgolet- na naloga komunistov, le da so ti večinoma omejevali for- miranje aktiva mladih komu- nistov kot občasne oblike, ki bi zagotovila dovclj veliko skrb občinske organizacije ZKS za reševanje teh proble- mov. Izobraževanje je izrednega pomena za mlade ljudi, ven- dar je pri tem vrsta slabosti, ki povzročajo neenakopraven položaj mladih pri nadalje- vanju šolanja. Zato se mora- jo komunisti zavzemati za selekcijo, ki bo omogočila nadaljevanja študija nadarje- nejšim učencem. Tudi dalj- nosežno planiranje kadrov bo onemogočilo slabosti, ki se kažejo v pomanjkanju de- lovnih mest za mlade stro- kovnjake, oziroma izbobra- žence. Zadnje poglavje govori o sprejemanju oziroma vklju- čevanju mladih ljudi v ZK.Pomlajevanje organizacije mora biti prvenstvena skrb vodstev in vseh članov. Na- čin sprejemanja v ZK bo morali bi ti bolj primeren kot je bil do sedaj, predvsem bi bil v občinskem merilu s po- udarkom na spoznavanju vloge in pomena ZK ter ne- koliko bolj svečan. Občinski komite ZK pa bo organiziral za mlade komuniste inten- zivne oblike izobraževanja. II. seja občinske konferen- ce ZK Šmarje pri Jelšah je zadolžila vse komuniste, da na podlagi teh stališč oziro- ma sklepov izdelajo konkret- ne programe za reševanje vprašanj mladine v pogojih posameznega kra,)a ali pod- jetja, -ar '■^iirca 1968 ŠMARJE TEDNIK 15 KAJ SO POKAZALA POIZVEDOVANJA O DRUŽBENI PREHRANI V HRASTNIKU? Stanje skoraj povsem zadovoljivo Na področju občine Hrastnik ima kar petero delovnili organizacij svoje obrate družbene prelirane. V steklarni. Tovarni kemičnih izdelkov, na rudniku, Konm- nalnem podjetju in Gradbenem podjetju prejema bodisi samo tople malice ali mrzle obroke, kosila in večerje nad 2800 zaposlenili. Zanimivo pa je, da so skoraj vsepovsod še možnosti za povečanje zmogljivosti, kar bo ob prehodu na nov delovni čas bistvenega pomena za precejšnje število zaposlenili ljudi. Zato lahko že uvodoma za pišemo, da v Hrastniku prav- zaprav ne bodo imeli večjih težav z organiziranjem pre- hrane za vse tiste zaposlene, ki jih bo prizadel nov delov- ni čas. To pa bo odločilnega pomena, saj je znano, da si bodo morali v marsikateri slovenski občini precej beliti glave, kako zadovoljivo ure- diti ta pereč problem. Sicer pa pojdimo po vrsti. V • Steklarni pripravljajo vsak dan reci in piši kar 1600 do 1300 mrzlih malic. O enotni ceni teh malic seve- da ne moremo govoriti, ker pač zaposleni izbirajo tisto, kar želijo. Vendar še kljub temu pripravijo dnevno okrog 300 do 350 toplih ma- lic po enotni ceni 1,60 ND. Kosila stanejo tu 3,50 ND, ve- čerje pa 2,30 ND. Obrat druž- bene prehrane ne prejema nobene subvencije podjetja, pač pa jim nudi Steklarna brezplačno elektriko, vodo in prostore. Kaže, da pokriva- jo del izdatkov tudi z buffe- tom, ker seveda stočijo veli- ke količine brezalkoholnih pi- jač in piva, zlasti poleti pa tudi v drugih poletnih časih, zaradi narave dela v podje- tju. Na naše- vprašanje o možnostih nadaljnega poveča- nja zmogljivosti bodisi v obratu družbene prehrane, ali buffeja so nam odgovori- li pritrdilno. Kajpak pa bi moralo v to privoliti vod- stvo podjetja. Zelo znan je tudi obrat družbene prehrane v Tovar- ni kemičnih izdelkov. V tem obratu pripravijo vsak dan okrog 150 toplih malic, in si- cer sta uveljavljeni posebna cena za člane kolektiva in za vse tiste člane, ki priložnost- no prihajajo v podjetje opravljat ta ali ona dela. Za- posleni člani kolektiva plača- jo za toplo, zelo izdatno ma- lico 1,60 ND, ostalo krije podjetje. Kosila stanejo za redno zaposlene 4,90 ND, za druge 1 ND dražje. Večerjo je mogoče dobiti po 2,90 ND oziroma za 3,40 ND. Rednih abonentov je za zdaj 40 do 50. Tovarna je samo za lan- sko polletje priložila okrog 25.000 ND regresa, razen te- ga pa ima obrat na voljo brezplačni električni tok, vo- do in seve prostore. Ko so v podjetju obravnavali pre- hod na nov delovni čas, so ugotovili, da bodo morali v obratu družbene prehrane vsak dan pripraviti okrog 70 obrokov več, za kar so vse možnosti. Obrat družbene prehrane na rudniku pripravlja dnev- no 90 do 100 toplih malic, in sicer največ za člane kolek- tiva podjetja »Sijaj«. Vod- stvo podjetja »Sijaj« daje okrog 50 odst. izdatkov za režijo. Potem takem plačajo zaposleni v »Sijaju« za tople malice 1,60 ND, prav tako rudniški uslužbenci, s tem da priznava rudnik po 0,40 ND za vsako malico regresa. Za vse dVuge stane topel obrok 2,40 ND. Kosila proda- jajo v tem obratu drugim članom po 5,20 ND, rudniški zaposleni pa samo 3,50 ND, medtem ko je treba odšteti za večerjo 3,50 ND oziroma 2,20 ND. Kot v obeh sosed- njih obratih bi tudi na rud- niku utegnili povečati zmog- ljivost, če bo to potrebno. Zelo vzoren obrat imajo tu- di delavci Gradbenega pod- jetja. V tem podjetju razva- žajo vsak dan tople malice na posamezna delovišča. Vsak dan je treba pripraviti do sto toplih obrokov, 70 do 80 kosil in nekoliko manj ve- černih obrokov. Lani je pod- jetje prispevalo za regres pri hrani nad 30.000 ND. Kot drugod, so tudi tu delavci za- dovoljni tako glede izbire kot kakovosti in izdatnosti vseh treh obrokov. Najmanjši obrat je nedvo- mno v Komunalno-obrtnem podjetju. Tu pripravljajo dnevno samo 30 malic in 10 do 12 kosil in prav toliko ve- čeri j. Vendar tudi v tem obratu ustrežejo drugim lju- dem, ki niso zaposleni v nji- hovih delavnicah. Lani je ko- munalno-obrtno podjetje pri- spevalo okrog 12.000 ND za regres svojim članom. Će strnemo: večina obra- tov družbene prehrane lahko razširja svoje zmogljivosti. V skoraj vseh podjetjih pri- spevajo znaten denar za svo- je člane in jim omogočajo bodisi tople ali mrzle obro- ke, malice ali kosila in večer- je po dejansko nizkih cenah. Primerjava z rednim gostin- skim obratom skorajda ni mo.goča. Obrok, ki ga nudi npr. obrat družbene prehra- ne v Tovarni kemičnih izdel- kov svojim članom za mali- co, bi stal kjer koli drugod najmanj 6 ND. Komentar je torej odveč ... -an HRASTNIŠKA MLADINA SE JE ZAČELA PRIPRAVLJATI Na volitve novih DS Pred kratkim je občinsko mladinsko vodstvo organiziralo prvi razgovor o pripravah mladih i^. bližnje volitve polovice novih članov organov sa. moupravljanja. Pri tem so skušali dati prvo oceno dosedanjega uveljavljanja mladih v delavskih sve. tih in drugih organili samoupravljanja. Skleniij so še podrobno proučiti vprašanje večjega uvk Ijavljanja mladih v procesih samoupravljanja. Po nepopolnih podatkih so- deluje zdaj v organih samo- upravljanja v hrastniških podjetjih in ustanovah blizu 90 mladih proizvajalcev. Ze- lo malo ali ničesar pa mla- dinski aktivi ali mladinska vodstva vedo o aktivnosti teh delavcev v organih samo- upravljanja, nadalje, kakšen odnos imajo do zasedanj de- lavskih svetov, kako sodelu- jejo z ostalimi člani kolekti- va bodisi pri formiranju predlogov posameznih skle- pov ali obveščanju o spreje- tih odločitvah? Gre torej za celo vrsto konkretnih vpra- šanj, na katera doslej nobe- no mladinsko vključno ob- činsko, ni dobilo ali pa ni iskalo odgovor. Vsled tega ne preseneča razmeroma z goden, če sme- mo tako reči, prvi razgovor o teh vprašanjih, če vemo, da bodo volitve novih članov de- lavskih svetov šele marca, aprila. Občinsko mladinsko vodstvo pač sodi, da bo od pravočasnih priprav na ta pomemben dogodek marsikaj odvisno, in ne nazadnje tudi kandidiranje mladih ljudi v organe samoupravljanja. Zdi se tudi, da so se na hrastni- škem mladinskem vodstvu nekako poslovili od doseda- nje prak.se, ko so na sestan- kih ali konferencah bolj ali manj samo tarnali, da mla- de odrivajo od soodločanja, ne da bi poznali dejanskih vzrokov takega stanja. Od tod tudi drugo spoznanje, da ni važno koliko mladih proizvajalcev bo v prihodnje izvoljenih v organe samo- upravljanja, kot je pomemb- na njihova dejanska usposob- ljenost za sodelovanje v pro- cesih samoupravljanja. Samo- upravljanja po sodbah hrast- niškega mladinskega vodstva ne gre več jemati kot neke vrste zastopništva posamez- nih delov kolektivov ali celo delitve: toliko odraslih, toli- ko mladih, toliko žensk, mo- ških in podobno. Sedanje go- spodarjenje, izvajanje gospo- darskodružbene reforme bo zahtevalo od samoupravnih organov in vseh kolektivov maksimalnih naporov za po- večevanje dohodka, raz.širitve oživljanja proizvodnje. Spričo tega lahko odločitev mladij, skega vodstva, da bo skrbno preučilo sodelovanje mladijj proizvajalcev, njihovo aktiv, nost in njihov doprinos jj razvoju gospodarjenja sam« ocenimo kot zrelo dejanje. To z ene strani. Z drugj strani pa se namerava občin, sko mladinsko vodstvo zoper, staviti poenostavljenim sod. bam odraslih ljudi, da naj se mladi proizvajalci najprej učijo, in šele potem vključu. jejo v procese samoupravlja, nja. Takšne sodbe so pač vo- da na mlin vsem tistim, kj menijo, da kaže kadrovati v nove delavske svete edinofe strokovnjake, neposredne pro. izvajalce pa pustiti naj samo proizvajajo. Gre milo rečeno, za tehnokratska stališča, zo! per katera kaže usmeriti vso družbenopolitično aktivnost in potem takem tudi mladin- ske organizacije. V prihodnjih dneh namera- va občinsko mladinsko vod- stvo sklicati več posvetovanj in razgovorov z mladimi pro- izvajalci glede teh in nekate- rih aktualnih vprašanj. Po- prej pa bo preučilo možno- sti kandidiranja mladih pro- izvajalcev v nove delavske svete. Pri tem se mladinski komite zavzema za eno ali dvoje posvetovanj z vodstvi sindikalnih organizacij hrast- niških podjetij. Taki razgovo- ri utegnejo biti sila koristni, ker imajo sindikalni odbori zagotovo svoja mnenja o uveljavljanju in sploh sode- lovanju mladih delavcev v dosedanjem delu organov sa- moupravljanja. Bodisi tako ali drugače: sedanje, pravo- časne priprave mladinske or- ganizacije v Hrastniku na bližnje volitve novih delav- skih svetov dokaj nazorno kažejo, da se mladi zavestno vključujejo v te procese, nič več kot samo pasivni sprem- ljevalci, marveč z željo pri- spevati k objektivnim izhodi- ščem za še popolnejše in vsebinsko bogatejše samo- upravljanje na vseh področ- jih družbenopolitičnega življe- nja v komimi. -an NIČ KAJ ROŽNATI OBETI ZA DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI V HRASTNIKU Prepičla družbena podpora čeprav so krajevne skupnosti in stalna predsedstva zborov volivcev predlagala občinski skupščini, naj bi jim letos dodelili v občinskem proračunu nekoliko več denarja, odborniki niso mogli ustreči tej upra- vičeni želji in potrebi. Vzrok: znane razmere na področju proračunske potrošnje. Dejansko bodo letos vse tri krajevne skupnosti in se- dem stalnih predsedstev zbo- rov volivcev dobile iz občin- skega proračuna samo 55.170 ND. Prav toliko kot lani. Medtem pa so vodstva teh organov družbenega upravlja- nja pripravila za letos znat- no obsežnejše programe in načrte in seve računala na nekoliko širšo družbeno podporo. Zadostuje poznati samo programe krajevnih skupnosti in že je moč skle- pati, da so pač vsepovsod že- leli v letu akcij krajevnih skupnosti nekoliko globlje poseči v urejevanje skupnih, perečih problemov ljudi, žive- čih na posameznih območjih. čeprav so zlasti na vaških področjih ponekod dosegli zelo zadovoljivo sodelovanje ljudi pri odstranjevanju pe- rečih komunalnih in drugih problemov, vendarle brez de- narja za plačilo nekaterih nujnih izdatkov, ni šlo in tu- di v bodoče ne bo šlo. Dru- go pa je vprašanje, ki so ga sprožili na nedavni seji ob- činske^ skupščine posamezni odborniki, ko so menili, da bi kazalo še bolj skrbno pro- učiti, koliko pa gre dejansko denarja za resnično dejav- nost in koliko za plačilo lju- di, zaposlenih v teh skupno- stih? Odborniki sicer na to vprašanje niso dobili zadovo- ljive.ga odgovora, po vsej ver- jetnosti pa ne bo odveč prej ko prej razčistiti tudi ta problem. Z druge strani pa ne kaže ostati samo ob tem vpraša- nju, marveč zastaviti dodat- nega. Namreč: ali lahko osta- nejo večje krajevne skupno- sti brez profesionalnega taj- nika ali stalno zaposlenega delavca? Ali krajevne skup- nosti smemo vrednotiti samb po tem, koliko in kaj dopri- našajo k večji komunalni urejenosti ali pa je njihovo področje dela dosti širše. Ni nobenega dvoma, da smo sredi obdobja, ko se bodo krajevne skupnosti čedalje manj ukvarjale s komunal- nim urejanjem in prevzema- le naše nekatera druga, še bolj pomembna opravila. O tem je škoda izgubljati be- sed, kajti praksa številnih krajevnih skupnosti kaže, da so na teh, torej drugih področjih dosegle sila po- membne uspehe in rezultate. Potem takem bo vprašanje vrednotenja dejavnosti kra- jevnih skupnosti nujno mo- ralo zaobseči širša družbena področja. In ne samo to: prej ko slej se bodo morale tudi v Hrastniku krajevne skupnosti spoprijeti s sila aks, tualnimi vprašanji njihove vloge v kulturnoprosvetnem življenju, socialnem varstvu onemoglih ali bolehnih obča- nov, športne rekreacije, leto- vanja otrok, otroškega var- stva in podobnega dela. S tem seve nočemo trditi, da posamezne krajevne skupno- sti posameznih področij de- la že niso vzele v zakup, ven- dar je res, da so morala mar- sikje prenehati, ker ni bilo za te namene dovolj denarja. Leto akcij krajevnih skup- nosti je pravzaprav širšega pomena. V tem letu naj bi se bolj izoblikovali obrisi vse dejavnosti in aktivnosti teh organizmov družbenega uprav- ljanja. V tem letu naj bi krajevne skupnosti kar se da potanko analizirale svoje mesto v družbenih skupno- stih tega ali onega območja, pač tam, kjer delujejo. Ne bo odveč presoditi še nekate- rih drugih vprašanj prenaša- nja pristojnosti iz organov občinske skupščine na kra- jevne skupnosti in podobno. Gledano s te perspektive dobiva vprašanje zaposlova- nja profesionalnih delavcev v teh skupnostih nekoliko drugačno podobo. Res pa je, da noben, še tako profesio- nalen in idealen ter delavo- Ijan tajnik brez širše podpo- re bodisi izvršnega odbora ali skupščine krajevne skup- nosti in naposled sredine, v kateri delujejo ti organi druž- bene samouprave, ne bodo kosjrsvojim nalogam, niti ne bodo utegnili upravičiti za- upanja skupnosti, ki jih je izbrala na to, bodimo odkri- ti, za zdaj še dokaj nehvalež- no delovno mesto. Prav pa bo, o tem menda ni spora, da bo proučitev vprašanja, koliko smejo po- rabiti skupnosti za funkcio- nalne in druge izdatke zares umestna, pa tudi družbeno zelo opravičljiva. -an AKTIVNOST STANOVANJSKEGA PODJETJA V HRASTNIKU ■ Sl^rb vzdrževanju in novogradnji stanovanjsko podjetje upravlja 236 hiš s 1706 stanovanji oziroma z 68.501 kv. me- trov stanovanjskih površin. Lani so za investicijsko vzdrževanje potrošili 426.793.09 ND, za tekoče vzdrževanje pa 158.245,07 ND. Celotni dohodek podjetja je bil lani za 14,2 odst. višji, kot predlani, zanimivo pa je tudi, da je bila upravna režija za pol odstotka manjša, kot leta 1966 in je znašala 10,5 odst. V razgovoru na Stanovanj- skem podjetju nas je pred- vsem najbolj zanimalo delo hišnih svetov. V poslovnem poročilu za minulo leto je bil odnos podjetje-hišni svet dokaj črno obarvan, zato smo želeli zvedeti kakršne koli podrobnosti, še dobro, da smo vprašali, saj bi v na- sprotnem primeru imeli za edini vir o tej problematiki omenjeno poslovno poročilo. V stanovanjskem podjetju so se namreč šele po novem letu nekoliko bolj odločno lotili aktivizacije organov upravljanja stanovanjskih hiš. Deloma so uspeli in skoraj ni dvoma, da utegnejo dose- či še boljše rezultate, če bo- do nadaljevali s to usmeritvi- jo. Predstavniki podjetja so obiskali številne hišne svete, bivše in sedanje, aktivne in neaktivne. Razen tega so vsem poslali pismo, v kate- rem so jih, med drugim, se- znanili, da je denar name- njen za tekoče vzdrževanje v izključni pristojnosti hiš- nih svetov in da zatorej sa- mi razpolagajo z njim. Ra- zen tega so prejeli hišni sve- ti naročilnice. Vanje hišni sveti vpisujejo obseg del ozi- roma popravil posameznih stanovanjskih prostorov, na- kar delovne skupine stano- vanjskega podjetja opravijo zahtevana dela. Doslej so uspeli obuditi k življenju ka- kor pravimo polovico hišnih svetov, to je 44 organov druž- bene samouprave na tem področju. Prepričani so, da utegnejo tudi v drugih sta- novanjskih hišah ljudje spo- znati, da utegnejo imeti od takega sodelovanja skupne koristi, sami in družbena skupnost. In kako kaže s prihodnjo stanovanjsko izgradnjo v tej revirski občini? Stanovanjsko podjetje skuša najti več poti za nekoliko bolj pospešeno izgradnjo novega stanovanj- skega prostora. Grobo oce- njujoč stanovanjske prilike, bi v Hrastniku potrebovali ta- le trenutek okoli 400 stano- vanj. Podobno kot drugod, so se tudi v Hrastniku ogreli za ustanovitev skupnega koordi- nacijskega telesa. Ta združu- je predstavnike vseh delov- nih in drugih organizacij, ki imajo kakršen koli vpliv na stanovanjsko izgradnjo, z naonenom, da v tem ča- su, ko družba še sub- vencionira stanovanjsko go- spodarstvo in se razen tega še zbirajo namenski dinarji za gradnjo stanovanj, stori vse za pospešeno gradnjo novih stanovanjskih prosto- rov. Ustanovitev družbenega or- gana na tem pomembnem področju bo torej omogočilo najti In izkoristiti vse oblike zbiranja denarja za novo- gradnjo stanovanj. Lani so v Hrastniku sicer zgradili ne- kaj novih stanovanj, vendar premalo. Letos bo vseljivih največ 22 novih stanovanj, zato pa računajo, da bi z do- slej zbranim denarjem, kre- ditom banke in sploh zdru- ževanjem denarja utegnili za- staviti Izgradnjo velikega, 48- stanovanjskega bloka na Lo- gu, kjer je ondod edino na voljo ustrezna lokacija Za zdaj so to samo načrti, ki v marsičem zahtevajo širšega sodelovanja vseh hrastniških podjetij, čeprav je posoja- nje denarja svojim zaposle- nim ena od pomembnih oblik pomoči podjetij, da ti ali oni delavci zgrade svoja lastna stanovanja, dal doslej precejšnje rezultate, je vide- ti, da poslej ne bo več mo- goč. Do predlani je bilo zem- ljišče praktično brezplačne in je bilo zazidalnih prosto- rov je kolikor toliko dovolj. Nova zakonodaja pa je po- stavila individualno in druž- beno gradnjo stanovanj ^ enak položaj; spričo tega so postala zazidalna zemljišč* za zasebne graditelje občut- no dražja, razen tega pa m* rajo biti te parcele še komu- nalno urejene. Stanovanjsko podjetje je z odlokom pO" oblaščeno za urejanje in o<^' dajanje stavbnih zemljišč, to- da s pristojnostmi niso bil» prenesena tudi sredstva, f bi omogočala pridobivati }^ opremljati nova zemljišča- Zato tUdI zavoljo tega * Hrastniku v zadnjih dveh le- tih pravzaprav zasebni gradi- telji niso začeli zidati no^ nih novih stanovanj. Razun'' Ijivo je, da bi morali priprf^ vo novih zazidalnih zemlji''' plačevati iz prispevka za up^ rabo mestnega zemljišča, _ 1^' pa je bil doslej izključn" uporabljen za urejanje 1^*^ munalnih naprav, šele lei°^ so v programu del predvide" nekaj denarja za urejanje vih zazidalnih zemljišč. Sic^ pa bo imela komisija, o teri smo govorili zgoraj, zadosti dela, saj se bo mo''^^ la razen v te, poglobiti še nekatere druge probleme ^ tem področju. 16 TEDNIK HRASTNIK 28. marca 1968: OBISK V OBRATU »LISCA« V ZAGORJU OB SAVI Storilnost na zavidljivi ravni zagorskem gospodarstvu je sicer zaposlenih precej žensk, vendar ne dosegajo publiškega povprečja. Zadnja leta pa odstotek na novo zaposlenih žensk močiio ,a^a. Kljub temu je v komuni nekaj kolektivov oziroma obratov, kjer so ženske yečini, in kjer so zaposleni moški pravzaprav sila redki. Eden izmed takih ko- litivov je tudi obrat tovarne »Lisca« iz Sevnice, lociran v Zagorju ob Savi. včasih pred leti je bila sedanjem obratu tovarna jva«. Vendar ni vzdržala re konkurence v tej go- jdarski veji. Grozilo je jbujše: prenehanje dela za oli 200 deklet in žensk. Te- j je podjetje prevzela to- fna »Lisca« iz Sevnice, ki preusmerila proizvodnjo dejansko sanirala obrat, [O da je danes zaposlenih več delavk, kot tedaj. In jpoglavitnejSe: z zamenjavo ojev, ustrezno organizacijo la in vrsto drugimi ukrepi, zagorski obrat tovarne »Li- 1« prav tako rentabilen, ,t vsi drugi obrati te delov- organizacije, izdelki tega »rata — nedrčki pa so viso- i cenjeni po vsej Jugosla- oo svoje spretnosti presega- jo. Zanimivo je, da v tem obratu ne polagajo nobene važnosti kvalifikacijam. Več ali manj so vse delavke pri- učene. Ponovno kaže F>ouda- riti, da je delo naporno, saj ni šala presedeti za tekočim trakom sedem in pol ur, pa čeprav so vmes manjši pre- sledki, manjša odmora. Si- cer pa je znano, da delavke v tem obratu razmeroma do- bro zaslužijo, največ med za- poslenimi ženskami v občini Zagorje. Lani je znašal po- vprečni osebni dohodek v podjetju nekaj nad 80 starih tisočakov. Vendar je v zagor- skem obratu precej delavk, ki s preseganjem norm za- služijo na mesec po 112.000 S din. Skrb za zaposlene delavke Skrb za to, da bi delavke vzdržale takšen tempo pro- izvodnje, je v ospredju po- zornosti vodstva kolektiva, v obeh izmenah p>oznajo dva odmora. Prvega, nekoli- ko daljšega, in drugega, ne- koliko krajšega, za razgiba- vanje. Zjutraj dobe vse de- lavke, Se pred začetkom de- la toplo kavo, čaj ali kakao. Marsikatera delavka, ki se pripelje na delo iz oddalje- nejših krajev Zagorja, zju- traj nima časa ne zajtrkova- ti, niti spiti skodelice tople kave ali čaja. Zato je jutra- nji napitek pred pričetkom dela verjetno poživljujoč in omogoča takojšen začetek in- tenzivnega dela. Delavke imajo možnost do- biti za malico topel obrok, ki ga za zdaj pripravljajo v hotelu »Kum«. Obrok je iz- daten, zanj pa je treba od- šteti samo 140 SD, razliko 100 do 120 SD krije podje- tje. Sicer pa je delavski svet tovarne »Lisca« pred krat- kim sklenil letos uvesti za vse zaposlene brezplačne to- ple obroke. Zato bodo tudi delavke zagorskega obrata deležne te pozornosti. Trgov- skemu podjetju »Potrošnja« bo »Lisca« dodelila 15 milijo- nov SD kredaja^^s.. ^ateam bo v svoji novi samop>ostrež- ni trgovini v središču Zagor- ja zgradil tudi obrat družbe- ne prehrane. Potem bo še bolj poskrbljeno za izdatne malice delavk. Zanimivo bo vedeti, da skušajo delavkam med red- nim delovnim časom tudi z drugimi prijemi olajšati de- lo. Sem vsekakor sodi glasba. Ob določenih časovnih pre- sledkih se iz zvočnikov ogla- sijo akordi te ali one popev- ke ali viže. Medtem ko so mlajše delavke bolj naklonje- ne beat glasbi, se starejše ženske bolj vnemajo za na- rodne oziroma domače viže. Poskusi za to, da bi delav- kam olajšali delo, so torej, kot je videti, raznoliki, vsi pa gredo za tem, da bi se premagala enoličnost dela. Razvojne možnosti obrata Med našim obiskom v obra- tu smo zvedeli še nekatere druge posebnosti, v obratu imajo urejen sistem takojš- njega obračunavanja. To po- meni, da vsaka delavka že takoj po končanem delu toč- no zve, koliko je naredila, koliko je zaslužila. To pa je verjetno zelo pomembno, saj si lahko vsaka ženska iz- računa, kakšen osebni doho- dek bo prejela ob mesecu. Tovarna »Lisca« v Sevnici pravkar izdeluje svoj nadalj- ni razvojni program. Pri tem niso prezrli niti možnosti za nadaljni razvojni program zagorskega obrata. Ce bo šlo vse po sreči, če bo možno dobiti kredit, bi v Zagorju, ob sedanjem obratu zgradili še eno novo proizvodno dvo- rano, kjer bi našlo delo še najmanj 100 do 150 žensk in deklet. Zato je razumljivo, da so oči občinske skupščine in vseh drugih družbenopoli- tičnih dejavnikov v Zagorju ob Savi uprte v ta obrat. Si- cer pa so nam tudi v obratu samem pokazaU zajetno ma- po prošenj za zaposlitev. Ni jih djosti manj kot 150, mož- nosti pa za zdaj seveda ni, so pa, če bo tovarna uspela realizirati svoj načrt. Kaj hi pomenilo nanovo zaposliti v tej revirski občini 150 žensk, ni treba posebej poudarjati. Ali je potem takem sploh ču- dno, če je občina že osvojen urbanistični načrt spremenila in s tem omogočila, da bi na sedanjem prostoru, kjer je lociran obrat tovarne »Li- sca« zrasla še ena nova pro- izvodna dvorana... -m Lepo urejeno okolje pred Delavskim domom v Zagorju POTREBE PO NOVIH ŠOLSKIH PROSTORIH Za enoizmenski pouk - najmanj petdeset učilnic v Zagorju ob Savi intenzivno raziskujejo možnosti in pogoje za povečanje števila učilnic. Glede na to so pripravili več predlogov. Med drugim gre beseda o tem, da bi obstoječo šolsko poslopje Toneta Okrogarja v Toplicah adaptirali za po- trebe nižjih razredov osnovne šole, nadalje za posebno šolo in za vzgojno-varstvene ustanove. Cim bliže ali pa v neposredni bližini naj bi zgradili novo šolo s 15 od- delki za višje razrede, na Polju pa nižjerazrednico za 9 oddelkov. Če v Toplicah ne bi našli primerne lokacije, bi morali locirati novo šolo na Polju, in sicer za višje in nižje razrede. Poudarimo naj, da so to predllogi. V kolikor bi se od- ločili za gradnjo osemletke na Polju, bi morali v se- danjih prostorih osemletke Toplice zagotoviti najmanj 2 oddelka vzgojnovarstvenih ustanov, 4 oddelke za pri- bližno 120 učencev osnovne šole od 1. do 4. razreda; 4 oddelke za 30 učencev po- sebne osnovne šole od 1. do 4. razreda in 4 oddelke za učence posebne osnovne šole od 5. do 8. razreda. Seveda bi kazalo urediti še prostore, kot: manjši pro- stor za praktični pouk gospo- dinjstva za višje razrede po- sebne osnovne šole, zborni- co, sobo za. razgovore s star- ši, pisarno za administraci- jo, 2 kabineta, sanitarije kot- larno in druge prostore. Za približevanje enoizmen- skemu pouku bi morali v mestnem področju Zagor- ja zgraditi okrog 30 učilnic, v celoti pa bi potrebovali 50 učilnic, da bi otrokom zago- toili obiskovanje šole do- poldan oziroma strnjen celo- dnevni pouk. Zanimivo pa je, da v Zagorju ob Savi od leta 1964 naprej število šo- loobveznih otrok stalno upa- da. Medtem ko je v šolskem letu 1963/64 obiskovalo šolo na področju občine Zagorje ob Savi 2.536 otrok, se je v tem šolskem letu števi- lo zmanjšalo na 2369 učen- cev. Kljub nihanju števila učencev pa je ostalo število oddelkov tako v nižjih, kot v višjih razredih enako. Pov- prečno število učencev na oddelek je v Zagorju 30 otrok, podatek pa velja sa- mo za obe mestni osem- letki. —m— NAGRAJENCI Na petkovem koncertu narodnih pesmi in melodij, ki jih je izvajal KVINTET BER(;er iz Celja so bUi izžrebani za enoletno brezplačno naročnino našega časnika: 1. JOŽE TROHA, Kisovec 84 2. JANEZ SLAPAR, Kisovec 47 3. FRANC KRAJNC, Kisovec 15 4. FRANC DOLANC, Ravenska vas 53 Ploščo »OČKU ZA PRAZNIK«, izvaja KVINTET BERGER, poje pa MELITA AVSENAK. bomo v celjskem radiu zavrteli SLAVICl JU V AN, JAN. KU PETEK in STANI SOTOŠEK. Kdaj naj pri- sluhnejo radiu Celje, bodo lahko prebrali v pri- hodnji številki našega časnika. Uredništvo a naporno delo dokaj lepi osebni dohodki Proizvodnja v tem obratu pravzaprav sinhronizirana ) zadnjih detajlov. V obeh menah — dopoldanski in jpoldanski je zaposlenih 10 ljudi, od tega kar 116 >nsk in samo štirje moški, ežijskih delovnih mest sko- ijda ni. Pravzaprav jih nI iti ena desetina, saj je pri sn delu zaposlenih samo ) ljudi, in sem je treba pri- leti obe tehnici, mojstrice 1 redke uslužbenke v upra- i obrata. Obrat »Lisca« je den izmed redkih gospodar- kih obratov v občini Zagor- ! ob Savi, kjer dosegajo za- adnoevropsko storilnost in iroduktivnost dela. Podroben tudij gibov rok, ki je v to- mi »Lisca« in zatorej tudi ' zagorskem obratu pravza- irav samo logična posledica skanja možnosti še višjih de- ovnih rezultatov, je dal od- iine rezultate. Noben gib ielavk za stroji ni odveč: M je preračunano, vse do- Snano in vse teži za tem, da iii bil vsak gib ix)treben, no- »den odveč. Za podatek naj »menimo samo to, da so fe- imiarja v tem obratu si>et povečali storilnost za 17 odst., produktivnost dela pa za 5 4) 7 odst. Norme so visoke, '*da številne delavke jih spri- PRECEJŠNJE LUKNJE V KVALIFIKACIJSKI STRUKTURI ZAPOSLENIH Reformo pogojuje tudi večje znanje o kadrovski politiki v delovnih organiza cijah je občinski sindikalni svet že več- fat razpravljal. Lani je predsedstvo posredovalo plenumu analizo kadrovske «mkture. Tedaj so priporočali samoupravnim organom, naj prično voditi ustrez- in bolj sistematično politiko kadrovanja in usposabljanja zaposlenih za "■■esničevanje reformnih cUjev. .^ed dnevi je predsedstvo "^dihalnega sveta pjonovno ''tstiio na dnevni red to ''^ravo. Tokrat so na po- "^ovanje povabiU predsed- ^'^e sindikalnih organizacij. "«lcateri podatki o kvalifika- ''jski strukturi zaposlenih v "gorskem gospodarstvu na- ?f6č z vso upravičenostjo J^jajo resne skrbi. Med ^ zaposlenimi v gospodar- ^ je samo 32 delavcev z izobrazbo, kar pred- J^'lja komaj 0,87 odst. vseh ^elovnem razmerju v go- Parstvu. Značilno je na- J^j^ da je med vsemi zapo- ^^ttii samo troje ljudi z jj^Jo izobrazbo, medtem ko 170 zaposlenih z raznimi j^jimi šolami. Pojdimo korak dlje in ugotovimo, Hj Jnia med zgoraj omenje- ^ številom vseh zaposle- l^.samo 290 visoko kvalifi- jjjjo, kar predstavlja ko- j^j 7,91 odst. Zal ni povsem L^nčnih podatkov o številu L ali nekvalificiranih. Ven- ^) je po lanskih pregledih število dokaj visoko, saj se giblje na polovici vseh v delovnem razmerju. Napačno bi bilo trditi, da je edini element uspešnejše- ga izvajanja gospodarske re- forme znanje. So še drugi dejavniki, ki jih ne kaže za- postavljati. Res pa je, da je proizvodno delo vse bolj za- htevno. Tržni pogoji silijo kolektive v modernizacijo tehnoloških procesov, boljšo organizacijo dela in podob- no. Ob vsem tem pa se kaj- pak sam po sebi vsiljuje zaključek, da bo treba ade- kvatno s tem izpopolniti ka- drovsko strukturo zaposlenih in zlasti poskrbeti za to, da bodo delavci ob teh napra- vah vsestransko usposobljeni. Torej: potrebni bodo vse- stranski kvalitativni premiki, s katerimi ne kaže odlašati. Zagorsko gospodarstvo zad- nja leta 2aosita(ja za dosežki republiškega gospodarstva. Najbolj nazorno podobo te- ga stanja vsekakor nudijo I>odatki o zaostajanju oseb- nih dohodkov. Redka so na- mreč pKKijetja, ki so lani do- segla republiška povprečja izplačanih osebnih dohodkov v posameznih industrijskih vejah. Čeprav kažejo podat- ki o izplačanih osebnih do- hodkih za drugo polletje mi- nulega leta rahlo povečeva- nje, so zaostajanja vendarle očitna. Struktura zagorskega gospodarstva, kot je znano, ni najboljša. To je seveda bi- stven razlog, ki ga je treba v celoti upoštevati ob vsa- ki primerjavi z republiškimi pokazavci. Toda ni mogoče mimo stanja v kadrovski strukturi zaposlenih. Pomanj- kanje strokovnjakov, majhno znanje zaposlenih zelo zgo- vorno opozarja na dosedanjo več ali manj nenačrtno ka- drovsko politiko. Občinski sindikalni svet je zato upravičeno ugotovil, da bo treba o tej problematiki še večkrat govoriti. Brez na- črtnejšega kadrovanja, brez izdelanih sistemov izobraževa- nja in večjega usposabljanja zaposlenih, bržčas ne bo moč dosegati boljših gospo- darskih ali poslovnih rezulta- tov, še manj pa rast produk- tivnosti dela. Zato se sindi- kalni svet zavzema, da naj bi probleme kadrovske poli- tike širše obravnavali vsi de- lovni kolektivi, samoupravni organi in sindikalne organi- zacije. Predlagajo pa še, naj bi o teh vprašanjih govorili še na sejah občinske skup- ščine, ki mora imeti tudi na tem področju svojo usmerja- joče vlogo. Sindikalni svet upravičeno trdi, da na teh področjih doslej ni bilo ni- kakršnega sodelovanja niti tam, kjer bi neposrednejši stiki lahko obrodili bolj .še rezultate. Na že omenjenem posve- tovanju s predsedniki sindi- kalnih organizacij pa so med drugim govorili še o re- elekciji, njenih ciljih in na- logah sindikalnih aktivov. Opozorili so, da kaže pri oce- njevanju dosedanjega dela vodstvenih ljudi v kolektivih upoštevati še vrsto drugih kriterijev, ne zgolj izobrazbe in prakso. Predlagali so, naj bi kolektivi ocenjevali tudi dohodek, poslovni uspeh, na- predek proizvodnje, koncep- te razvoja podjetij, razvoj in urejenost notranjih odnosov, delitvena razmerja, urejenost nagrajevanje po delu, odnos do ljudi in drugo. -n Pomladanska modna revija Konec tedna — z začetkom v petek za poslovne partner- je — bo v Celju v Narod- nem domu spet velika pomla- danska modna revija, ki jo prireja poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komu- nalo Celje. To tradicionalno srečanje obrtnikov in trgov- cev naj bi tudi ostalemu ob- činstvu pokazalo, kaj vse zmorejo v različnih obrtnih delavnicah širokega celjskega območja. Od približno 22 ude- ležencev je večina sicer obrt- nikov oblačilne stroke, zato pa so to predstavniki zelo različnih »podskupin« — us- njene konfekcije, krojaških in šiviljskih strok, pa obut- vene obrti in tokrat tudi predstavniki dveh največjih manufakturnih trgovskih pod- jetij »Mode« in »Tkanine-ga- lanterije«. Na modni reviji, ki je vsako leto doslej lepo uspela in pritegnila v dvo- rano veliko občinstva, bodo prikazali tudi nekaj novih tkanin, ki si šele utirajo pK)t. Naj omenimo samo »vi- stram« preboldske tekstilne tovarne, ki bo dobro nado- meščal imietno usnje, pa ta- nek frotir »Svilanita« iz Kam- nika za popoldanske obleke. Večino modelov, ki bodo sto- pili v korak z zahtevami le- tošnje mode, je za revijo kreirala Vera Menha rtova, predstavile pa jih bodo do- mače manekenke, manekeni in štirje najmlajši. Modna revija je povabila v goste tudi komorni moški zbor iz Celja ter priljublje- no pevko Marjano Deržaj. Na predstavah, ki bodo v petek, soboto in nedeljo pa bo seveda tudi nekaj prese- nečenj, ki jih ne smemo iz- dati. . I. B. marca 1968 ZAGORJE -tednik 17 NA KRATKO SEKCIJA ZA ZUNANJE po- litična vprašanja pri občin- ski konferenci Socialistične zveze v Trbovljah je pripra- vila zadnji četrtek v delav- skem domu v Trbovljah jav- no tribuno o posvetovanju v Budimpešti ter o najnovej- ših dogodkih na češkoslova- škem. Javno tribuno je vo- dil direktor ljubljanske viso- ke šole za FMDlitične vede, dr. Vladi Benko. JANUARJA LETOS SO za- čeli graditi letališče Reka na otoku Krku, ki bo s kopnim povezano z mostom. Letali- šče bo dograjeno, kot pred- videvajo, do oktobra leta 1969. sposobno pa bo spreje- mati in odpremljati tudi več- ja reakcijska letala, na pri- mer tipa Boeing, letališče pa bo uvrščeno v najvišji raz- red. Projektant in izvajalec del na letališču Reka na oto- ku Krku so investicijski bi- roji Trbovlje oz. njihov od- delek aero inženiring iz Beo- grada, ki je izdelal tudi že načrte za letališče Split, bo pa še projektant in izvajalec del na letaliških Sarajevo in Zadar. NA PODROČJU OBČINE Tr- bovlje mora letos kar 30 de- lovnih organizacij razpisati delovna mesta direktorjev; 17 delovnih organizacij je razpi- še do 20. marca že objavilo, v '3 primerih je bilo tudi že opravljeno imenovanje direk- torja, v U delovnih organi- zacijah pa imajo delavski sve- ti že ustrezne predloge. Le v 4 primerih od 16 sta se na razpisano mesto priglasi- la po dva kandidata, sicer pa dosedanji direktor. V ELEKTROLIVARSKI IN- DUSTRIJI ELIT Trbovlje so se odločili skupaj z delavsko univerzo za obsežen program strokovnega izobraževanja za- poslenih v delovni organiza- ciji; želijo predvsem, da bi se nekvalificirani in polkva- lificirani delavci bolj usposo- bili za zahtevno proizvodno delo. V VELIKI VE2I delavskega doma v Trbovljah je bila v torek, 19. marca, odprta raz- stava slik in skulptur amater- jev iz Fohnsdorfa, znanega rudarskega središča iz sosed- nje Avstrije. Razstava bo od- prta še danes, pripravila pa jo je likovna sekcija RELIK delavsko prosvetnega društva Svoboda—Center Trbovlje. INVESTICIJSKI BIROJI IZ Trbovelj, ki so uredili Cateške toplice, so pred krat- kim prevzeli inženiring za preureditev gradu Bogen- šperk v bližini Litije v za- hteven turistično gostin- ski objekt. Po preureditvi bo grad Bogenšperk pomembno vplival na nadaljnji razmah turizma v litijski občini. TRBOVELJSKA MLADINA SI prizadeva, da bi v delav- skem domu uredila klubske prostore, in to v spodnjih prostorih (bar), v katerih so že zdaj mladinski plesi. Občinsko mladinsko vod- stvo je skupaj s komisijo za kulturna in klubska vpraša- nja izdelalo predlog progra- ma dela v klubu; v prosto- rih bi imeli gramofon, plo- šče in zabavne igre, y klubu bi bile seje občinskega ko- miteja ZMS in njegovih ko- misij, prirejali bi literarne večere, razgovore s kulturni- mi in družbeno političnimi delavci, v njih bi nadalje lahko bile mladinske zabav- ne prireditve, plesi itd. Skratka; mladinski klub v trboveljskem delavskem do- mu bi naj tako postal zbira- lišče mladih Trboveljčanov. Trg revolucije v Trbovljah, kjer bodo v naslednjih letih zgradili, kot računajo, še šest stanovanjskih blokov; prvega od teh gradijo na prostoru med osnovno šolo Alojza Hohlj:rauta in sedežem biroja poslovnega združenja RUDIS, (Foto: N.K.) Gradnja stanovanj s postavitvijo 20-stanovanjskega stolpiča na Kes« tovem v Trbovljah je bila zaključena izgradnja teg novega stanovanjskega naselja, v katerem je skojv 400 stanovanj; med stolpnicami bodo zdaj le ^ zgradili samopostrežno trgovino. ^ Spričo dograditve Kešetove- ga se je pojavilo vprašanje, kje graditi naprej. Prvotno je bilo sicer predvideno, da se bo začelo z zazidavo Leni- novega trga, vendar to ob- močje komunalno še ni ure- jeno. Podrobnejša preučeva- nja pa so pokazala, da je naj- bolj smotrno prenesti stano- vanjsko izgradnjo na trg Re- volucije, kjer že gradijo ho- tel in trgovske paviljone, re- gulirajo potok in urejajo ce- sto. Tako bodo na trgu Revo- lucije zgradili 3 stolpnice s po 52 stanovanji; prvo od teh, ki bo med osnovno šo- lo Alojza Hohkrauta in med sedežem biroja poslovnega združenja RUDIS, že gradijo, zgrajena in vseljiva pa bo že čez leto dni; drugi dve stolp- nici pa bodo gradili za upra- vo zasavskih premogovnii^^ Sicer pa bi bilo mogoče trgu Revolucije — po z^ njih ugotovitvah — zgra% še dva stanovanjska objeittj in to na ploščadi pri Fort^ ju, ter en objekt na clr-j. strani zg;radbe poslovn^^ ga združenja RUDIS. Lani je tudi v Trbovljjij podobno kot drugod po veniji, delno nazadovala gr^^' nja stanovanj v družbeneu sektorju. Zaradi ugodnejšjj bančnih pogojev pa bo nj^^ goče gradnjo stanovanj živiti ter z razumevanjem df. lovnih organizacij, bank j. stanovanjskega podjetja zagj toviti izgradnjo od 100 \ 120 novih stanovanj letno, \: nekaterih trboveljskih delo?, nih organizacijah, tako uj primer tudi v strojni tovat. ni, so vključili v akcijo zV;. ranja denarja tudi bodoči nosilce stanovanjske pravita s tem, da prispevajo srej. stva v višini 10 odstotkov od vrednosti stanovanj. čeprav, s stanovanjsko jj. gradnjo na trgu Revolucije > Trbovljah pravzaprav šele za čenjajo, pa odgovorni deja; niki menijo, da se je treba čimprej tudi že odločiti, kje; v naslednjih letih graditi sta no van j a v družbenem sektoj. ju, posebej še zato, ke manjka lokacij za gradnjo Po dograditvi trga Revoluc je bo — kot vse kaže — trt ba vendarle začeti z zazidi vo Leninovega trga, kjer Ik treba opraviti zahtevna kj munalna dela. Zato bi bik prav, da bi s komunalnin urejanjem Leninovega trp čimprej tudi začeli. (nk Stane Kavčič v revirjih (Nadaljevanje s 1. strani) Po ogledu obratnih prosto- rov v Iskrini tovarni polpre- vodnikov se je Stane Kavčič v krajšem razgovoru s pred- stavniki kolektiva zanimal za vprašanja, ki zadevajo to de- lovno organizacijo ter izrazil zadovoljstvo nad perspektivni- mi plani tovarne, saj računa- jo, da bodo že v letu 1972 pri okrog 500 zaposlenih do- segli proizvodnjo v vredno- sti blizu 70 milijonov novih din, temu primerno pa bodo povečali tudi izvoz, saj zdaj že skoraj tri četrtine svojih izdelkov prodajo na tuja tr- žišča. Na sedežu poslovnega zdru- ženja RUDIS v Trbovljah pa se je predsednik Stane Kavčič sestal s predstavniki tega združenja in nekaterih več- jih trboveljskih delovnih or- ganizacij, tako Zasavskih pre- mogovnikov, strojne tovarne, termoelektrarne, investicij- skih birojev in cementarne.-: Tovariš Kavčič je ob tej pri- ložnosti odgovarjal tudi na vprašanja predstavnikov zdru- ženja RUDIS in posameznih kolektivov. Med drugim je dejal, da v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije težijo za tem, da bi za vso Slovenijo ustano- vili enotno elektrogospo- darsko organizacijo, v katero bi morala biti vključena tudi oba slovenska premogovna ba- zena, to so rudarski revirji in Velenje. S tako organiza- cijo bi dobili zaokroženo ce- loto, v kateri bi našli mož- nosti nadaljnjega razvoja tu- di naši premogovniki. Glede poslovnega združenja RU- DIS pa je tovariš Kavčič med drugim menil, da bi mo- ralo to združenje v prihod- nje bolj razširiti svoj asorti- man, pri izvoznih prizadeva- njih, ki so že zdaj precej uspešena, pa bi se moralo bolj usmeriti še v nekatere nove afriške države. Ob tem je predsednik Kavčič pouda- ril, da bi morali v Sloveniji priti do nacionalnega eko- nomskega programa, koliko kapitala bcmo v prihodnje izvažali, v kakšni obliki in na katera področja. Glede cestne povezave za- savskih rudarskih revirjev z drugimi področji pri nas je predsednik Kavčič izjavil, da je to vsekakor vprašanje, ki ga je treba čimprej rešiti in bo že v bližnji prihodnosti o tem sklepala republiška skupščina. Na sestanku s člani politič- nih aktivov vseh treh revir- skih občin pa je predsednik Kavčič obrazložil nekate- re poglede na gospodarsko stanje v Jugoslaviji, obšir- neje pa je govoril o nalogah gospodarstva v naši republiki. V zvezi s tem je med dru- gim poudaril, da smo sicer koncentracijo kapitala z združitvijo najvažnejših bank že dosegli, vendar pa bo treba zagotoviti v prihodnje še ustreznejši izbor naložb v gospodarstvu. Po njegovih besedah se bo treba v pri- hodnjih letih izogibati dolgo- ročnih investicij in se bolj usmeriti na srednje in krat- koročne naložbe. Prav ta- ko bomo morali v nasled- njih letih dobro premisliti, kam in kako bomo investira- li, da se bo kapital kar naj- hitreje obračal. Ob koncu je tc-variš Kav- čič poudaril, da prehajamo pri nas v novo etapo druž- benega razvoja, ki bo omo- gočila višjo raven naše druž- be ter vnesla več pestrosti v jugoslovanski socializem. Na vsa vprašanja, ki se pojavlja- jo s tem v zvezi, pa bo ne- dvomno dal odgovor tudi 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavi,ie. Predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič je po uvodnih besedah tudi odgo- varjal na vprašanja članov političnih aktivov iz vseh treh revirskih občin. (nk) Bo 850 mlađih brez izobrazbe? Je ukinjanje šol II. stopnje v sidadu z našimi hotenji? Zasavski rudarski revirji so šele po drugi vo.)ni prišli do šol II. stopnje. V Trbovljah zdaj delujejo gimnazija, ekonomska srednja šola, tehnična srednja šola in oddelek jeseniške srednje šole za zdravstvene delavce, v katerih vzgajajo kader, potreben delovnim organizacijam v Hrastniku, Zagorju ob Savi, Trbov- ljah, pa tudi drugod. Tako je bila mladini iz revirjev dana možnost, da se izobražuje in pridobi ustrezno izobrazbo, četudi pozneje ne bi našla zaposlitev v do- mačem kraju. Pred časom sta bila izde- lana predlog ukrepov za ra- cijo na področju vzgoje in izobraževanja ter akcij- ski program za izvajanje ra- cionalizacije, o čemer je raz- pravljala tudi republiška skup- ščina, v gradivu je predvi- dena ukinitev ekonomske srednje šole in strojnega od- delka tehnične srednje šole, s čimer bi bilo skoraj 350 mladim iz Trbovelj, Hrastni- ka in Zagorja ob Savi one- mogočeno nadaljnje šolanje in izobraževanje. Zmogljivo- sti ekonomske srednje šole v Celju, kamor naj bi se po predlogu prešolali dijaki iz Trbovelj so premajhne, da bi lahko sprejela dijake iz revirjev, tudi če bi zmogli precejšnje stroške, pri čemer na je treba upoštevati, da se šola na ekonomski srednji šoli v Trbovljah okrog 70 od- stotkov dijakov iz delavskih družin s povprečnimi zasluž- ki in iz upokojenskih dru- žin. Podobno je tudi z dija- ki, ki obiskujejo strojni od- delek trboveljske tehnič- ne srednje šole. Revirji potrebujejo tudi • v prihodnje obe šoli, ekonom- sko srednjo šolo in oba od- delka tehničnie srednje šole. Gospodarstvu revirjev še ka- ko manjka ekonomistov in tehnikov, zlasti še, če se ho- če dosledneje uvajati v pro- izvodnjo dosežke tehnike. Kadri iz drugih krajev nam- reč neradi prihajajo v revir- je, zato je treba stremeti, da si ustvari gospodarstvo po- trben strokovni kader iz vrst domačinov. Ob zadnji in tudi letošnji reelekciji di- rektorjev je namreč tudi mo- goče opaziti, da se na razpi- sana mesta ne javljajo kan- didati iz republiškega sredi- šča oziroma iz drugih kra- jev Slovenije. Pristojni dejavniki v revir jih menijo, da je predlog za ukinitev nekaterih drugost* penjskih šol v revirjih ne- sprejemljiv, saj na noben m čin ne bi pomenil racionali- zacije, pač pa bi onemogoč: skoraj 350 mladim revirča nom, da si pridobe ustre: no izobrazbo. V konkretnei: primeru bi omejili možnost šolanja predvsem mladini i delavskih družin, se pravi t stemu delu naše mlade genf racije, za katerega smo še to ko zainteresirani, da si pf^ dobi izobrazbo na šolah n stopnje in da si potem polnjuje znanje še na višjiii in visokih šolah. V revirjih ugotavljajo, * ukinjanje šol II. stopnj« kot smo že zapisali, ne P* meni racionalizacije na P"*'' ročju vzgoje in izobražev* nja; racionalizacijo vidijo v rf virjih namreč v tem, da morali bolj realno ocen:'' mrežo šol na celotnem sl'> venskem področju, v saffl^i revirjih pa bodo dosegli ra* onalizacijo s koncentrat jo strokovnih šol in še z katerimi drugimi ukrepi, ^ vse pa bo tudi v prihodiV omogočalo mladi general* šolanje in pridobivanje P*^ klica. -I^' Previdnost pri programiranju v večini trboveljskih industrijskih delovnih organi- zacij so bili sila previdni pri planiranju letošnjih gospodarskih gibanj. Le v termoelektrarni, Iskrini tovarni polprevodnikov, elektrolivarski industriji ELIT, cementarni in industrijskem podjetju Meso so predvideli večjo vrednost proizvodnje, kot so jo bili dosegli lani, v drugih industrijsldh delovnih orga- nizacijah, to je v Zasavskih premogovnikih, strojni tovarni, mehaniki in tovarni pohištva pa računajo, da bodo dosegli ali enako vrednost proiz\'odnje kot v preteklem letu, ali pa planirajo malenkostno zvi- šanje. Junija bo začela obratova- ti nova termoelektrarna Tr- bovlje II, ki bo v sedmih mesecih letos proizvedla okrog 393 milijonov kwh elek- trične energije, v stari termo- elektrarni pa bodo proizved- li okrog 235 milijonov kwh električne energije. V primer- javi z letom 1967 bodo pove- čali vrednost proizvodnje za okrog 80 odstotkov, pri če- mer pa število zaposlenih bi- stveno ne bodo pKDvečali. V Zasavskih premogovnikih bo ostala vrednost proizvodnje skorajda na lanskoletni rav- ni, predvsem zavoljo tega, ker ne računajo na večje po- vpraševanje po premogu. Tu- di v strojni tovarni ne raču- najo na povečanje realizacije, število zaposlenih pa se bo v primerjavi s preteklim le- tom zmanjšalo za 4 odstot- ke. V mehaniki bodo pri ena- kem številu zaposlenih kot lani povečali vrednost proiz- vodnje za 3 odstotke. Bolj optimistična so predvide- vanja iz Iskrine tovarne pol- prevodnikov, kjer računajo, da se bo proizvodnja pove- čala za četrtino, za nekaj manj pa tudi vrednost pro- izvodnje. Za več kot enkrat se bo povečala vrednost pro- izvodnje tudi v elektrolivar- ski industriji ELIT, kjer bo- do zaposlili na novo tudi ne- kaj delovne sUe. Na poveča- nje vrednosti proizvodnje, in to za 2 milijona novih din, računajo še v industrijskem podjetju Meso. Skupni izvoz trboveljskih industrijskih delovnih organi- zacij se bo v primerjavi le- tom 1967 povečal za nekaj več kot 300.000 dolarjev. Iskri- na tovarna polprevodni- kov povečuje vrednost izvo- za od 340.000 dolarjev v le- tu 1968 na skoraj 800.000 le- tos. Za skoraj 150.000 dolar- jev pa bo manjši izvoz iz strojne tovarne, ker tudi na Poljskem in Madžarskem, ka- mor trboveljski kovinarji iz- važajo rudarsko opremo, ra- čunajo z zmanjšanjem obse- ga proizvodnje in porabe premoga. RAZSTAVO NAJSODOBNE^ ŠEGA POHIŠTVA je pri^ vilo trgovsko podjetje junij« iz Trbovelj tudi v ^ gor.skem delavskem do^'^ kjer razstavljajo in prodaj,,, jo najsodobnejše ^^^^'^ vseh znanih slovenskih to^'^"^^ NARODNO ZABAVNI SAMBEL Berger iz CeljaJ gostoval v delavskem ^'^^ v Trbovljah 14. marca, k«^.^, listka pa je nast.opila na Meliita Avsenak:. Referendum 21. aprila Odborniki občinske skupščine Trbovlje so skle- nili, da bo referendum, na katerem bodo občani odločali o krajevnem samoprispevku oz. o zbira- nju sredstev za novogradnji in obnovo osnovnih šol v Trbovljah v nedeljo. 21. aprila, in ne 14. apri- la, kot je bilo prvotno določeno. 18 tednik TRBOVLJE 28. marca i^pORT — ŠPORT — ŠPORT — SPORT — §PORT — ŽPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Dvajset let aktivnega dela v HDK Celje. Od leve proti desni: Baldo Jenko, Milan Hohnjec, Albert Kerkoš, Nada Jelovšek, Franc Dobovičnik, Rajko Juršič, Franjo IDolžan. Množična športna manifestacija ^ Nad 25.000 pionirjev in mladincev na šolskih tekmovanjih Pe; deset pedagogov za teiesno kulturo iz osmih občin celj«ilie- [s območja se je zbralo v Celju na predmetnem aktivu. Na ho- spitaciji 7. razreda osnovne šole Franja Vrunča na Hudinji so se feznanili s košarko. Nastop je vodil Mirko Kolnik. Udeleženca ikt.jva so preizkusili 2nanje tudi v sojenju v vajah na orodju. Ob zaključku tega meseca bodo na- mreč tekmovanja srednjih in os. novnih šol v vajah na orodju, tem pa bodo sledila še množična tekmovanja v rokometu, odbojki, košarki, nogometu in atletiki. Zmagovalne ekipe področnih tek- movanj se bodo udeležile tudi re. publiških šolskih prvenstev. Posebno novost pri letošnjih te- kmovanjih bo tudi preizkus teles- ne zmogljivosti mlajših katego- rij v osnovnih šolah, kjer bodo pokazali svoje znanje v osnovnih telesnih spretnostih v tekmovanju na poligonu ter v osnovnih atlet- skih disciplinah, to je v teku na kratko progo, pri skoku v dalji- no in metu žogice. Vsa ta tekmo, vanja bodo v okviru samih šol. Na njih in pripravah izbranih šolskih reprezentanc bo nastopilo nad 25.000 pionirjev in mladine. To bodo vsekakor najbolj mno- žične telesnovzgojne prireditve in tekmovanja letos na širšem celj- skem območju. k. j. ŽALEC IN PREBOLD V SMUČANJU Ker na domačih terenih ni mega, je občinska zveza za teles- no kulturo v Žalcu organizirala scMčarsko prvenstvo šolskih špor. BiJi društev v Kranjski gori. Nav- liic oddaljenosti, se je na startu ibralo ^6 mladih smučarjev in Kučark. Rezultati. Ekipe. Pionirji: 1. Ža- lec, 2. Prebold, "3. Šempeter, 4. V^ransko, 5. Griže, 6. Braslovče. Pionirke: 1. Prebold. 2. Griže, 3. V^ransko, 4. Žalec, 5. Braslovče. Posamezno. Pionirji: 1. Veber (Žalec), 2. Križan (Griže), 3. Jak. še (Žalec). Pionirke: 1. Matko (Prebold), 2. Vrankar (Vransko), 3. farenik (Prebold). a. v. 20 Ivi mili Olje Redni občni zbor Hokejskega drsalnega kluba v Celju je imel tudi slavnostno obeležje, saj je delovni obračun sovpadal z dvaj- setletnico društvenega obstoja in s tem s počastitvijo sedmih de- lavcev v njem, ki prav tolikšen čas vztrajajo v vodstvu te športne organizacije. Poleg starejših so tem požrtvovalnim društvenim funkcionarjem na zboru čestitali in jim izročili skromna spominska priznanja najmlajši — pionirji. Plakete so dobili: Nada Jelovšek, Albert Kerkoš, Milan Hohnjec, Franc Dobovičnik, Rajko Juršič, Franjo Dolžan in Baldo Jenko. Uspel delovni obračun je opo- zoril na izredno vitalnost te orga- nizacije, na uspehe, ki jih je ko- lektiv dosegel prav v zadnjem obdobju, ko je Celje dobilo tret. je umetno drsališče v Sloveniji in peto v državi. To je bila pravza- prav skupna celjska akcija, v ka- teri so poleg občinske skupščine in družbeno političnih organizacij sodelovali zlasti mnogi delovni ko- lektivi in posamezniki. Drsališče je bilo zgrajeno v obdobju, ko je sredstev primanjkovalo na vsa- kem koraku. Toda. navzlic temu so mnogi kolektivi prispevali zna. tne dotacije. In ne zaman — že prvi rezultati so pokazali, da je drsališče postalo najbolj množič- no zbirališče mladine in drugih ljubiteljev drsalnega športa v ce- lju. samo v sezoni 1966 67 se je drsalo blizu 40,000 otrok in sta- rejših, v sezoni, ki je bila prav- kar zaključena, pa je število obi- skovalcev preseglo prvi ix)datek. Zlasti lepo se je razvijalo rekre- ativno drsanje starejših in zato bo klub tudi v prihodnje določeval posebne ure za to vrsto rekreacije. Razgovor o športnih rezultatih je opozoril, da bo treba misliti tudi na dobre trenerje ne samo za hokej na ledu, man-eč tudi za umetnostno drsanje pa tudi tenis mora iti po poti športne rasti, kar pomeni, da bo treba mladim nu- diti vso pomoč, da se razvijejo v dobre tekmovalce. Posebno delovno področje se kaže v nadaljnjih investicijskih delih. Letos naj bi prišla na vrsto ureditev prostorov pod tribuno. Tu nameravajo urediti bife in zlasti se garderobo za otroke, ki prihajajo na drs^^nje. Ce bo slo vse po sreči, bi naj letos nabavili tudi stroj za čiščenje ledene plo- skve. V programu je še sanacija betonske povrfine in seveda na- daljevanje vseh prizadevanj, da dobi ta objekt prepotrebno streho. glede na pogoje, ki Jih ima ta Športna organizacija, bodo odprli vrata tudi drugim panogam, zla- sti pa nekaterim igram z žogo. in končno Hokejsko drsalni klub je se doslej navezal mnoge tesne stike z inozemskimi klubi, zlasti v Češkoslovaški In Avstriji. Ta prizadevanja se bodo nadalje- vala tudi v prihodnje, razen tega bodo Celjani dali pobudo za usta- novitev interlige v hokeju na le- du, v kateri bi naj igrala nekatera avstrij.ska in naša moštva. Gre namreč za ugotovitev, da je do- mače tekmovanje preskromno in da samo prijateljske tekme niso tiste, ki bi spodbujale igralce in vabile gledalce. Skratka, nalog veliko. Prepriča- ni smo. da jih bo novi upravni odbor, v katerem je skoraj polo- vica novih članov, zadovoljivo re. 811 te in druge probleme. — m ŠAH — ŠAH — ŠAH Medobčinsko prvenstvo v šahu Na medobčinskem ekipnem ša- hovskem prvenstvu celjskega po- dročja sodeluje šest ekip, in to Celje, Žalec, Šempeter, Rogaška Slatina, Velenje in Zreče. Celjska ekipa je kombinirana in je pre- vzela vodstvo že po prvih kolih. S. P. Jazbec — prvak Celja Pred dnevi se je končalo prven- stvo celjskega šahovskega kluba za leto6. Prvo mesto je osvojil Jazbec, ki je vodil od začetka do konca turnirja. Bil je najbolj za- nesljiv v igri in zato je tudi po- vsem zasluženo osvojil prvo me- sto. Drugi kandidati za ta naslov so več ali manj zatajili, presene- til pa je novi član kluba Tomo Studnička, ki se je uvrstil na dru- go mesto. Vrstni red najboljših: Jazbec 10,5, 2. Studnička 10, 3. Janežič 9,5, 4. Ojstrež 9, 5. Bervar 7,5 itd. Na tem turnirju so prvo kate- gorijo osvojUi: Jazbec. Studnička in Ojstrež. S. P. Sindikalne športne igre prvi rezultati v šahu: A lupina. Prvo kolo: EMO — Aero 6:0. Cinkarna — ŽTP 2,5:3.5, Savinja — Toper 3:3, Izletnik — Klima 2,5:3.5. Drugo kolo: EMO — Cinkarna 3:3, ŽTP — Sadnja 6:0, Toper — Izletnik 1:5, Aero — Klima 2.5:3.5. B skupina. Prvo kolo: Ir^rad — Prosveta 5:1, Železarna — Avto Celje 6:0 Kovinotehna — Libela 3:3, Zlatarna — Gradiš 6:0. Drugo kolo: Ingrad - — Železarna 5.5:0.5, Prosveta — Gradiš 5:1, Zlatarna — Avto Celje niso igrali in Kovi- rjotehna — Libela 3:3. — tg ŽRTVE PROMETA Pretekli teden je bil za šir- še celjsko področje črni te- den prometa. Prometne ne- sreče so imele težke posledi- ce, štirje ljudje so izgubili življenje, precej jih je bilo težko poškodovanih in nekaj lažje. Začetek leta je tako iz- redno porazen. Zadnji črni teden ponovno opozarja vse koristnike cest na veliko previdnost in na to, da NA CESTI NISI SAM. SMRT MOPEDI STA Po Kersnikovi ulici je pro- ti centru Celja vozdl moije- dist 33-letni J02E OCVIRK iz Smartnega v Rožni dolini z ženo 28- letno IVAN- KO OCVIRK prav tako iz smartnega. Iz oblakove uli- ce je v križišču s prednost- no Kersnikovo ulico privozil s tovornim avtomobilom 28- letni J02E PLACET iz Mute, Radlje ob Dravi. Avtomobil je trčil v mopedista s pred- njim delom in ga rinil 17 me- trov po cestišču, Jože Ocvirk je dobil tako hude telesne poškodbe, da je po dveh dneh v celjski bol- nišnici podileged. Ivanka O- cvirk je dobdlla pretres mož- ganov. Sodba o krivdi še ni izre- čena, predvidevamo pa pah- ko, da gre za grobo izsiljeva- nje prednosti voznika tovor- nega avtomobila, ki je s tem uničil eno življenje in za ve- dno zaznamoval drugo. NEPREVIDNOST JE ZAHTEVALA SMRT Zavirač JOŽE STRITAR, star 18 let, iz Velikega Sirja pri Zidanem mostu je bil v delovni skupini, ki je sestav- ljala tovorni vlak za železni- ški postaji v Sevnici. Itopold- ne je brez vzroka in dovolje- nja odšel od vlaka proti po- slopju postaje in se kmalu vrnil preko prvega tira, ki- je bil prazen, medtem ko je na drugem stal tovorni vlak. Povzpel se je preko odbijačev vagona in skočil na nasprot- ni tir v trenutku, ko je iz Ljubljane pripeljal brzi vlak in ga zadel ter zbil na trač- nico, kjer ga je prerezalo na dvoje. Podlegel je takoj na kraju nesreče, VRGLO GA JE PREKO OGRAJE Motorist ALOJZ PLEVEL, star 60 let, iz Velikega Sir- ja 2 pri Zidanem mostu se je peljal iz Radeč proti Zida- nemu mostu z neregistrira- nim motornim kolesom in brez vozniškega izpita. Na mostu preko Savinje ni mogel obvladati ovinka in se je za- letel v zidano mostno ograjo. Motor je obležal pred ogra- jo, motorista pa je sunek vr- gel preko nje na pobočje re- ke Savinje, kjer je obležal v nezavesti. V celjski bolnišni- ci so ugotovili pretres mož- ganov. Miličniki so naknad- no ugotovili da je bilo motor- no kolo brez zavor. Nasled- nji dan je Alojz Plevel pod- legel. OTROKOVA SMRT Voznik FRANC GRNJAKje parkiral tovorni avtomobil ob levem robu cestišča na ce- sti II. reda Šmarje — Mesti- nje tako, da je bil pretežni del avtomobila izven vozišča. Nenadoma je pritekel izza avtomobila sedemletni AN- TON UNUCEC iz Boletine 10 in to v trenutku, ko je iz Šmarja pripeljal z oseb- nim avtomobilom STANE ing. RAVNAR. Po izjavi je vozil s 50 kilometri na uro. Avtomobil je otroka zbil po cesti. Poškodbe so bile tako- hude, da je otrok med prevo- zom v celjsko bolnišnico pod- legel. DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI FRANCA FAKINA Obračun enoletnega dela Občani iz zgornjih Trbovelj so na zadnjih zborih volivcev razpravljali med drugim tudi o delu krajevne skupnosti Franca Fakina. Krajevna skupnost Franca Fakina je bila ustanovljena s sklepom trboveljske občinske skupščine koncem leta 1961., februarja 1965 pa je bil izvoljen pr\i 13-članski svet krajevne skupnosti, ki je začel z delom dva meseca pozneje. Za lažje opravljanje dela je svet krajevne skupnosti ustanovil tudi tri pomožne organe, in sicer komisije za socialno de- javnost, za probleme otroškega varstva ter za komunalna vprašanja. Pri svetu krajevne skupnosti pa deluje tudi poravnalni svet. V letu 1967 se je sešel svet krajevne skupnosti Fran- ta Fakina štirikrat. Udeležba na sejah ni bila zadovo- ljiva. Najbolj delavna je bi- la komisija za socialno de- javnost, ki je morala reševa- li tudi največ problemov. Komisija za socialno dejav- nost je pri razreševanju na- največ sodelovala s kra- jevno organizacijo RK, skrbe- la pa je za pomoč socialno '^roženim osebam, starejšim "nemoglim osebam brez do- ^ikov oz. z minimalnimi do- ^^ki, nezaposlenim, bolni- kom itd. Redno socialno po- "loč je lani prejemalo 37 ^arejših občanov in 3 mla- doletniki, v povprečju pa je ^ pomoč znašala 142 novih Enkratno denarno po- je prejelo 25 oseb, od *ga 17 mladoletnikov in 8 ll^-ejših občanov. Pomoč v ^^ani pa so dodelili 17 ose- ^ftt. Značilno je, da so iska- I pomoč tudi mladoletniki ^ družin z minimalnimi po- kojninami oz. z nizkimi do- ^ki, mladi pa niso našli I^Poslitve. Zdravstveno zava- ranih ima krajevna skup- it Franca Fakina 28 pre- '^nikov socialne pomoči. j,^rajevna skupnost Franca ^sina je skrbela tudi za j^^ejše onemogle občane. Do- .^'iU so jim dodatno denar- '^omoč, da so lahko pla- tusluge drugim osebam, jim pomagale. Komisija za socialno de- javnost je v sodelovanju s krajevno organizacijo RK ter društvom prijateljev mladine pripravila seznam učencev osnovnih šol in dijakov dru- gih šol, katerim starši sami ne morejo plačati šolsko ma- lico. V šolskem letu 1966/67 je krajevna skupnost plače- vala šolsko malico 28 učen- cem, v šolskem letu 1967/68 pa se je število le-teh podvo- jilo. Te pomoči so bili delež- ni otroci z območja krajev- ne skupnosti Franca Fakina ter iz Gabrskega in čeč. Krajevna skupnost oz. ko- misija za probleme otroške- ga varstva je sodelovala z upravo otroških varstve- nih ustanov, predvsem pri urejanju novega vrtca, ki lah- ko sprejme 40 otrok. Nekaj denarja je krajevna skupnost prispevala za nakup opreme, pomagala pa je tudi še dru- gače. Občani so dali lani vrsto p>obud za urejanje posamez- nih komunalnih problemov. Krajevna skupnost je izdela- la predlog programa del in ga predložila v obravnavo občinski skupščini, ki je po- tem za izvedbo del zagotovi- la potreben denar. Komunal- na dela je opravljala potem krajevna skupnost v lastni reža ji. Za večjo varnost peš- cev in voznikov motornih vo- zil so razširili in uredili ce- sto od Španca do Kovinar- ske ceste, pri domu Svobo- de II pa so na novo uredili ograjo na mostu. Od mostu do Tratnika so ob potoku postavili varnostno ograjo. Občani so se zavzeli tudi za prestavitev potoka pri poko- pališču v staro strugo, ker je obstojala nevarnost, da ob večjih padavinah Trboveljšči- ca vdre na pokopališče. Tr- bovelj ščica teče zdaj spet po stari strugi. Na Obrtniški ce- sti so nadalje uredili ograjo, pod Klančnikom so uredili zajetje površinske vode in položili kanalizacijo tako, da ob deževju ne bo kamenja in zemlje na cesti pri Bricelj- nu. Na Keršičevem hribu so podaljšali glavno kanalizaci- jo, kanalizacijo so urejali še na drugih območjih, urejali peš pot v naselju Vreskovo na zemljišču pod Rotarjem itd. Krajevna skupnost Franca Fakina je sklenila s trbovelj- sko občinsko skupščino tu- di pogodbo za vzdrževanje nekategoriziranih cest in po- ti na območju krajevne skupnosti, prav tako pa tudi za vzdrževanje turistične ce- ste Podmeja — Vrhe in Pod- meja — Mrzlica. Nekategori- ziranih cest in poti je na pod- ročju te krajevne skupnosti kar 32. Večja vzdrževalna de- la so opravili na Obrtniški cesti, na cesti skozi Loke, NA TRANSFORM.V TORSKI POSTAJI OB CESTI ŽELEZ- NIŠKA POST.\JA — MESTO V TRBOV- LJAH SO UREDILI LIČNI PROPAGAN- DNI PANO. NA NJEM SO PRIKA- ZANI SEDEŽI — VSEH VEČJIH TR- BOVELJSKIH DE- LOVNIH ORGANI- ZACIJ, ZATO GA JE MOGOČE LPORAB- LJATI TUDI KOT KAŽIPOT. (FOTO: NK) na cesti na Golovec, na cesti Grolovec Piškovec, na novi cesti Dom in vrt — Vresko- vo, na cesti Tončke Cečeve do Možina, na cesti od trga Franca Fakina do kamnolo- ma in na nekaterih peš po- teh. Lani je bila rekonstruira- na turistična cesta Podmeja — Vrhe tako, da je mogoč prevoz z osebnimi avtomobi- li, tovornjaki in manjšimi av- tobusi. Tudi turistično cesto Podmeja — Mrzlica so ureja- li, navozili so 75 m" gramoza iz Zagorja, dela pa bodo v celoti skončali letos. Z RTV Ljubljana pa je krajev- na skupnost Franca Fakina sklenila pogodbo za ureditev ceste od Lipčevih travnikov do postojanke na Kumu. Krajevna skupnost je v pre- teklem letu opravila precej dela, lotila pa se je tudi izva- janja nekaterih nalog, ki si- cer niso v njeni pristojnosti, tako rekonstrukcije in vzdrže- vanja cest Podmeja — Vrhe, Podmeja — Mrzlica in Lip- čev travnik — Kum. Svet Krajevne skupnosti je zato menil, da se v prihodnje krajevna skupnost ne bi več lotevala opravljanja takšnih in podobnih nalog, pač pa naj bi svojo dejaraost usme- rila bolj v zadovoljevanje oz. urejanje vprašanj, ki težijo občane s področja krajevne skupnosti Franca Fakina. (š) marca 1968 šport — kronika TEDNIK 19 M AL I OGLASI Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Celje, Gregor- ćičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. HIŠO primemo za dve dru- žini prodam. Celje, Delavska 25. DOBRO ohranjen moped T 12 prodam. Kovačič, Celje, Ri- bar jeva 2. POSESTVO 2,22 ha s hišo in gospodarskim poslopjem na lepem kraju prodam. Avto- bus iz Celja in Šentjurja do Mlinarica, 10 minut od av- tobusne postaje. Ogled od 30. III. do 4. IV. Ivan Le- skovšek, Brezje pri Dobju — Planina, sicer pa v Ce- lju, Trubarjeva 20. HMELJEVKE 6 m, 150 SD kom. proda Jožefa Marine, Glinje 9, Braslovče. 2 HA gozda ali celo zaokrože- no posestvo U ha prodam. Cena po dogovoru. Anton Jelen, Založe 32, p. Polzela. MOPED, dobro ohranjen — 12.000 km letnik 1959 z lito- železnim motorjem prodam. Bernard, Celje, Malgajeva 8. NOV traktor Zetor ugodno prodam. Naslov v upravi li- sta. TRAVNIŠKO, visoko brejo ko- zo prodam. Leveč 3, p. Pe- trovce. SLADKO SENO prodam — Franc Ban, Lopata 65 — Ostrožno. ograje in opravljam vsa stavbena ključavničarska dela. — Priporoča se: Mi- loš Klinar, Celje, Vnmčeva 14 — Tel. 30-51. IZDELUJEM kvalitetne in preizkušene potisne puhalni- ke za seno in silažo, gnoj- nične črpalke, kotnike za okna in vezave za rolete. Priporoča se: Ivan Hab- j a n. Ključavničarstvo, Ce- lje, Mariborska c. 14. PO UGODNI CENI izdelujem balkonske in ostale ograje. Za naročila se toplo pripo- ročam. Pušnik, Arclin 66, škofja vas. OGLASI .rrE v CKLJSKEM TFOrNIKL GRADITELJI HIŠ POZOR! — Izdelujem vseh vrst vezanih oken, sobna, vhodna in ga- ražna vrata in vso notranjo opremo. Delo opravim cene- no, kvalitetno in hitro. Pri- poroča se: Anton S t r n ad , Mizarstvo, Tabor 28 v Sa- vinjski dolini! MIZARJI — SODARJI! Vse stroje za vašo obrt vam iz- delam moderno in poceni. Med drugim izdelujem mi- zarske univerzalne kombini- rane stroje. Poravnalne kombinirane stroje, skobelj- ne gredi, sodarske kombini- rane stroje za obdelavo dog, ročne rezkalne stroje (gargl)! Zahtevajte ponud- be! Ing. Ledmek Pavel, Iz- delava lesnih strojev, Mari- bor, Pajkova 6. SI G CELJE Petek, 29. marca ob 15.30: Goldoni: KRčmRICA. I. mladinski abonma in izven. Nedelja, 31. marca ob 10: Goldoni: KRČMARICA. II. nedeljski mladinski abonma in izven. Torek, 2. aprila ob 17: Ivan Cankar: LEPA NA- ŠA DOMOVINA. 3. šol- ski abonma. Sreda, 3. aprila ob 17: Au- diberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. Abonma za upo- kojence in izven. Petek, 5. aprila ob 15.30: Audiberti: IZ ZLA SE ZLO RODI. I. mladinski abonma in izven. KUPIM; ZASTAVO 750 letnik 1966/67 kupim Plačilo v gotovini. Šitefan Cafcš — Celje, Delav- ska 18. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico ali mlajšo upokojenko iščem. Naslov v upravi li- sta. GOSPODINJO, ljubiteljico ot- rok za samostojno vodenje gospodinjstva družini du- najskega akademika brez otrok, sprejmemo za stal- no. Pišite na naslov: ADLER APOTHEKE — WIEN 18 Wahringenstrasse 149. STANOVANJA OPREMLJENO sobo oddam solidnemu moškemu. Vpra- šajte v času od 18 do 19 . ure. Naslov v upravi lista. STAREJŠA zakonca nudita opremljeno sobo in hrano mlajši pošteni upokojenki, za manjšo pomoč v gospo- dinjstvu v Celju. Naslov v upravi lista. DOM Dušana Finžgarja sprej- me na stanovanje in celotno oskrbo stanovalce. Podrob- nejše informacije v domu. ZAKONCA nujno iščeta praz- no sobo. Nagrada 100.000 SD. Naslov v upravi lista. NEOPREMLJENO sobo s cen tralnim ogrevanjem oddam mlajši upokojenki za po- moč v gospodinjstvu. Pis- mene ponudbe pod »SOLID- NA«. PRAZNO sobo v okolici me- sta iščem. Plačam dobro. Miro Tovornik, Celje, Uli- ca XIV. divizije 6. 2ELIM sobo v Laškem ali Ce- lju — proti dobremu plačilu. Plačam za eno leto vnaprej ali tudi za več. Naslov v upravi lista. SOBO in ktihinjo zamenjam za večje. Ogled mogoč po- poldne. Naslov v upravi li- sta. RAZNO OSEBNA upkojenka, zdrava, poštena gre v skupno gospo- dinjstvo k dobri družini tu- di v dosmrtno oskrbo. Na- slov v upravi lista. UPOKOJENKI, ki bi pazila na dve deklici nudim vso oskrbo. Ostalo p>o dogovo- ru. Naslov v upravi tista. V CELJU oddam ali prodam opremljeno ključavničarsko delavnico — 60 m^ Naslov v upravi Usta. GRADITELJI HIŠ — POZOR! Izdelujem aluminjaste kar- nise, okvire za rolete, razne PRODAM NOVO enodružinsko hišo v Celju na Zg. Hudinji (pri opekarm) na klancu naspro- ti Dobojske 19, prodam. ENOSTANOVANJSKO takoj vseljivo hišo in 92 arov zem- lje na lepi sončni legi pro- dam takoj. Informacije pri Jožetu Kočarju, Trnov hrib 34 — Laško. TAKOJ vseljivo hišo — 3 so- be, kuhinja, vrt, 15 muiut iz mesta prodam takoj. Vpra- šajte za čaterjevo vas, Smar- jeta 70, p. škofja vas. VOZ in nov mlm za žito pro- dam. Velenšek, Ostrožno. PREMIČNO vikend hišico v Dobrni, izmera 4 x 3 m z dvema ležiščema, umivalmm kotom in odprtim predpro- storom prodam. Naslov v upravi lista. KOZOLEC (12 x 7) še v do- brem stanju prodam. Slance 13 — Teharje pri Celju. HIŠO s 75 ari zemlje v Zabu- kovci, 20 minut od bivšega rudnika prodam ugodno. Na- slov v upravi lista. ŠTEDILNIK »Gorenje« pro- dam ugodno, šmihel 3 — Laško. VSELJIVO visokopritlično ne- dokončano hišo prodam. Lo- kacija odlična, cena ugodna. Ogled od 20. ure zvečer do 9. ure zjutraj. Naslov v up- ravi lista. ENOSEDEŽNI moped brez pedalov, odličen — prodam. Partizanska c. 51 NEMŠKE ovčarje dva meseca stare, dobre čuvaje prodam. Celje, čret, pri kemičnih obratih cinkarne — desno pred mizarstvom Stuklek, od 9—12 in od 16—19 ure. DOBRO ohranjen športni ot- roški voziček prodam ugod- no. Naslov v upravi lista. VEČJO količino polsladkega sena prodam. Cena ugodna. Kincl, gostilna Grobelno. VEČ parcel za gradnjo, po iz- redno nizki ceni — 1 m^ 1300 SD in marof s 1500 m^ zemljišča prodam. Cena po dogovoru. Ogled na Lopati 21 - Celje. HIŠO blizu avtobusne postaje prodam. Naslov v upravi li- sta. SPAČKA — letnik 1965, prevo- ženih 35.000 km proda — Sturm, Ul. XIV. divizije 2 Celje. 11 W motor, dobro ohranjrai prodam. Naslov v upravi li- sta. NOVO vseljivo hišo na deželi, 5 km od zdravilišča, zemlje 5000 m', vinograd, njive, sa- dovnjak prodam za 28.000 ND iPolovica možna na me- sečno odplačilo. Pišite: Orač, Trg Svobode 32 — Trbovlje. NOV MLIN — žarmlje, pre- mer kamnov 20 col prodam. Naslov v upravi lista. MLADO težko kobilo, motor- no kolo Puch Roller 125 ccm in kolesa za gumi voz (16 col) prodam. Jože Kopitar, Amače 2.5, Velenje. KOMPLETNO vodno črpalko z re^^rv^riem 400 1 prodam. Frfinr- Pnteko. Pongrac 50, Gri-^-^ Komisija za razpis delovnih mest v UPRAVI SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. SANITARNEGA INŠPEKTORJA 2. DAVČNEGA IZTERJEVALCA Pogoji: pod 1. srednja medicinska izobrazba in 1 leto prakse v zdravstveni dejavnosti. Kandidat bo sprejet na delo za polni delovni čas in nedo- ločeno dobo, pod 2. osnovnošofska izobrazba. Kandidat bo sprejet na delo za polni delovni čas in dolo- čeno dobo. Prijave kolkovanc z 0,50 ND sprejema komisija za razpis delovnih mest pri Skupščini občine Šmarje pri Jelšah, do 10. aprila 1968. Razpisna komisija ZDRAVILIŠKO GOSTINSKEGA PODJETJA ROGAŠKA SLATINA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev dolo- čenih z zakonom izpolnjevati še naslednje: 1. visoka ali višja (dejanska) izobrazba pravne ali ekonomske smeri z najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih v večjih go- stinskih ali turističnih delovnih organizaci- jah, S. visokokvalificirani gostinski delavec z naj. manj 12 let prakse na vodilnih delovnih me- stih v večjih gostinskih ali turističnih go- spodarskih organizacijah, 3. da aktivno obvlada najmanj dva tuja jezika. Kandidati naj pošljejo v zaprti kuverti po- nudbe z listinami, ki dokazujejo izpolnjevanje splošnih in posebnih pogojev na naslov komi- sije v roku 20 dni po objavi. TRISOBNO STANOVANJE nas- proti pošte zamenjam za enako ali večje na Otoku. Lahko tudi kje drugje. Po možnosti s cen- tralno kurjavo. Ponudbe na up- ravo CT pod »Ugodna najem- nina«. Razpis RIBIŠKA DRUŽINA CE- LJE RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO RIBI- ŠKEGA ČUVAJA. Pogoji: Lastno prevozno sredstvo — mojied. Prošnje naslo- vite na Ribiško družino Celje, Gledališka ulica 2. do 15. aprila 1968. PREKLICI PODPISANA Terezija PavUč roj. Lajler pos. Dobrava 80 opozarjam, da moj mož An- ton Pavlic, delavec. Dobra- va 80, ni upravičen pro<^- jati ničesar od najinega skupnega posestva, zato bo vsaka kupna pogodba neve- ljavna. Razpisna komisija za delovno mesto direk- torja pri gostinskem podjetju PLANIKA, Ljubno ob Savinji, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ^ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev iz- polnjevati še naslednje: — da imajo višjo šolsko izobrazbo, smer go-l stinstvo, turizem in 3-letno prakso na vodilnih delovnih mestih; — ali srednjo strokovno izobrazbo in pet let prakse na vodilnih delovnih mestih; — ali visokokvalificiran delavec in 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o iz- polnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom ter potrdilom o nekaznovan j u v roku 15 dni od dneva objave, komisiji za razpis delovnega me- sta direktorja gostinskega podjetja PLANIKA, Ljubno ob Savinji. Tekmovanje sol v prometu število prometnih nesrw se veča iz leta v leto, z njitj pa raste tudi število otrot ki so na ta ali oni način so! delovali v tem žalostnem godku. Otrok neprevidno ste, kel čez cesto; Nenadoma st<^ pil pred avtomobil; Otrok ni prepričal, če je cesta sta, so naslovi prometnih sreč, ki nas vedno znova opo, zarjajo na naše najmlajše jj, njihovo varnost v cestneij prometu. Kako jo zagotovitfi Pričeli so že izdelovati sv^ tleče znake za šolarje, pre^ šolami ob cestah so postav. Ijeni opozorilni prometi^ znaki in podobno. Mnenja pa smo, da največ zaleže, otrok spozna pravila cestna ga prometa in njegove neva^ nosti, katerim bo tako lažj ušel. Ena najboljših oblik za prometno vzgojo otrok, jj poleg prometnih krožkov go. tovo vsakoletno tekmovanj« iz prometne vzgoje, ki ga tu. di letos organizira komisija za vzgojo in varnost prome. ta pri Občinski skupščini Celje. Zaradi izenačenosti kriterj. j a delovanja šol bodo te tek. movale ločeno in sicer nepo. polne v svoji in popoinj osemletke v svoji skupini, Šolarji bodo tekmovali v treh težavnostnih stopnjah, v prvi učenci od 1. do 4. raj reda, v drugi učenci 5. in 6, razreda in tretji učenci 7. ia 8. razreda. Tekmovalni pro. gram obsega predvsem pet bistvenih točk, predvajanje filmov na šoli, razna predi vanja iz prometa, kolesarske spretnostne vožnje in prfr gled koles učencev, roditelj- ski sestanek s poudarkom na varnosti otrok v prome- tu ter organizacija in formi- ranje pionirske prometne straže za popolne osemletke Za vsako uresničeno točk programa bodo šole dobile določeno število točk, komi- sija, ki bo delo ocenjevala pa bo lahko s posebnimi toč kami priznala tudi kvaliteto posamezne prireditve. Do 1. maja bodo morale šo le komisiji za vzgojo in var- nost prometa oddati poroči- la o tem, kako je potekalo tekmovanje. Do 12. maja bo- do člani komisije obiskali vse šole in ugotovil, kaj vse je bilo napravljeno na pod- ročju prometne v^^je W maja pa bo v dvo:t.ni kina Union v Celju zaključna pri reditev z naslovom »Pokaž kaj znaš«. V splošnem tek- movanju bo prejela nagrad? najboljša šola, na tekmova nju »Pokaži kaj znaš« pa naj- boljši posamezniki. Vsekakor je pobuda za tak^ no tekmovanje zelo umestns in upajmo, da bo to dalo t«' di dobre rezultate glede ^ varnost naših otrok na stah. M. - KONCERTI Sreda, 3. aprila violinist Dejan Bravm čar in pianist Marija" Lipovšek Prodaja vstopnic v glasb* ni šoli. OPOZORILO Gozdno gospodarstvo Celje opozarja vse ob- čane na območju gospodarstva, pred nevar- nostjo gozdnih požarov, ki so v tej letni dobi zelo pogosti. — Po temeljnem zakonu o goz- dovih je namreč prepovedano netiti ogenj v gozdu ali njegovi neposredni bližini. Vsak občan pa, ki gozdni požar opazi, je dolžan po- žar pogasiti ali pa o požaru obvestiti najbliž- jo gasilsko enoto, postajo milice ali najbliž- jega gozdarja. GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE 20 TlLUiNiK oglasi - 28. marca 1' VREME CAS OD 28. MARCA DO 7. APRILA Pričakuje se nestalno vreme 3 pogostimi padavinami, ki bodo močnejše okrog 29. mar. ca, 1., 3. in 5. aprila. Prehod- no lepo vreme okrog 30. mar. ca in 7. aprUa. Dr. V. M. R. U. JOYCE: ROKAVICA jaities Dunine je na koncih jj^gtov obvisel na okenski ^ici in se že naslednji tre- ^yteK neslišno spustil na tla. \ii,TO je pogledal okoli sebe. '03, je stala na robu mesta, j^ecej odmaknjena od ceste, ^ katere jo je ločila visoka jgjiuaita ograja. Ura je bila jjjoraj clve in noč je bila gpina. Le malo je bilo ver- gtno, da bo koga srečal ob gin času. Počutil se je čisto .gjnega. Ko je neslišno tekel jQ travi, se je sam sebi ču- jjl, kako dobre živce ima. J tistih davnih dneh, preden ^ postal ugleden zlatar v jalem mestu Bramptonu, ^ večkrat kam vlomil, toda .Q je bik) že zdavnaj.. V zad- kih desetih letih pa je spo- Kjoval zakone. jloka, ki jo je iztegnil, da ^ dosegel vrh ograje, je bila jdna kot skala. Mimo je ^o pomislil na negibno juplo Richarda Stronga, ki , ^ ležalo v mlaki krvi v sobi, ji jo je pravkar zapustil. Ni ^ piel namena koga umoriti, \ okoliščine so ga v to jrisilile in on je bil vedno ftev okoliščin. Težave so se jamreč začele, ko ga je lekdo, ki je bil nek- iaij skupaj z njim za- jt, prepoznal in ga 2ačel ^iljevati. Dunnu so posli si- ler zelo lepo uspevali toda jsiljevalec je zahteval vedno fgč. Končno mu je zmanjka- 0 denarja. Poskušal si je pomagati s [vartanjem, toda položaj je )il čedalje slabši in kmalu ^ stal pred finančnim polo- nom. V tej stiski, ko ni ve- lel, kaij naj. stori, se je spet Wil svojega starega poklica. Richard Strong je bil upo- kojen pravnik, ki je bil znan tot vnet zbiralec starin. Pra- dli so, da ima mnogo stare- 1 zlatega nakita, ki je ne- recenljive vrednosti. Dixnne i v tistem času kupoval sta- i prstane, zaponke in drug iat nakit ter ga nato talil, bto je menil, da bo lahko ise, kar bo pri Strongu na- badel, varno in z dobičkom pffavil v denar. Zlahka je vlomil v hišo. Ifoznal je sobo, v kateri je Strong hranil svojo zbirko, ii storiti mu ni bilo treba * drugega kot to, da je ?lezal po žlebu do okna. V fetmptonu ljudje niso raču- lali na vlomilce in se zato M njimi niso zavarovali, ^e si je hitro napotil že- * z dragocenim nakitom. ki ga je bilo v sobd vse pol- no. Ko se je ravno pripravljal, da bo odšel, je za seboj za- slišal šimi. Sunkovito se je obrnil in videl, da so se vra- ta odprla in da stoji pred njim sam Strong. »Dunne!« — To je bila edina beseda, ki jo je izdavil. Dunne si je pravkar ogledoval neki čudo- vito izdelani orientalski nož. še vedno ga je držal v roki in brez pomisleka ga je zasa- dil v Stronga, da je bil v hipu mrtev. Dunne je zvlekel truplo v sobo, zaprl vrata, ugasil luč, potegnil skupaj zavese in odšel, kakor je tu- di prišel, skozi okno. čutil ni nobenega obžalo- vanja. »Nič drugega mi m preostalo,« si je dejal. »Spoz- nal me je, in če ga ne bi ubil, bi moral v ječo.« Pri- klical si je v spomin prese- nečeni izraz na Strongovem obrazu in se nasmehnil. Prav zares ni storil ničesar takega, kar bi moral obžalovati. Stronga je moral ubiti, če je hotel rešiti sebe. Tu ni bi- lo nobene izbire. »Navsezadnje je bil že precej star in bi itak živel le še nekaj let.« Počutil se je čisto varnega. Le kdo bi osumil dolgočas- nega in nezanimivega zlatarja srednjih let, da je morilec in ropar. Za seboj ni pustil no- benih sledov. Nikogar ni sre- čal ne na poti tja ne nazaj. Glavna ulica je bila prazna in popolnoma temna, ko je smuknil v svočoštevamo vse dokaze. »Ali veste,« je dejal, »da ste vi zadnji človek, ki bi ga osumil? Ko vas ne bi našli v sobi ob tmplu z zlatni- no v žepih, ne bi nikdar po- mislil na vas. Imeli ste pač smolo, da niste ob pravem času iziginili.« Dimne je molčal. Ko so pri- šli do nj^ove hiše, je pro- sil, če gre Miko po plašč. Ob tej zgodnji jutranji uri je bi- lo kar precej hladno. »Seveda,« je dečal inšpek- tor, »toda šli bomo z vami.« Odprl je stranska vrata in šel pred jetnikom v hišo, dva stražnika sta šla za njim. Dunne je ravno ugotavljal, kako previdni so, ko je z no- go zadel ob nekaj, kar je ležalo na tleh. Sklonil se je, da bi stvar pobral, in nena- doma zaičutil, da mu postaja slabo. Nato je inšpektor pri- žgal luč in Dunne je pogledal predmet, ki ga je držal v roki. Bila je rokavica, za katero, je mislil, da jo je pozabil v sobi pri Strongu, in zaradi katere se je vrnil, da bi jo našel! »Hej,« je zavpil eden od stražnikov, »kaj pa je z va- mi, človek?« Toda Dunne mu je zdrsnil iz rok in nezavesten padel na tla. modrost Ena vrsta ljudi rada sku- paj leti. Napuh spravlja v ne- srečo. Narava ima svoje po- stave. Glad je hud, hujša je že- ja. Narod brez narodnosti je telo brez kosti. Po gladkih cestah je lah- ko voziti. Glad lomi železen grad. Na srcu treznih, na jezi- ku pijanih je resnica. Gladnemu vsak kruh ko- lač. Po glasu spoznaš ptiča, po šapi leva. Na svetu ni človeka, da ti ustregel vsem ljudem. Navada je lahka, odva- da je težka. Glava za glavo — naj- krajše pravo. Navada'je železna srajca. Gleda, da bi ga z očmi predrl. Na vsem svetu vse do- biš. Glej, da ne prideš z dež- ja pod kap. Zaslužni državnik je rad pripovedoval naslednjo^ zgodbo: j »Nekega dne grem na sprehod. Mimo mene priTJ deta mati in hčerka in mati opozori hčerko name. — Kaj pa je takega storil tisti gosi>od? — vpraša- otrok. ] — Domovino je rešil, — reče mati s poudarkom,' — kakor Devica Orleanska. ' — No, zakaj pa ga potem še niso sežgali? — vprar; ša deklica. ^ »No, vidite,« zaključi Clemenceau svojo pripoved,! »kaj me še čaka.« ' * \ Med veliko epidemijo gripe Ob koncu prve sve-1 tovne vojne so vprašali Clemenceauja: : »Ali ste kaj ukrenili proti epidemiji?« »Seveda sem.« »Kaj pa?« ] »Svoje prijatelje sem opozoril, naj v oporoki nej pozabijo name,« posmehljivo odvrne državnik. \ Josi/) Jurčič: 47 Dr^SETI BRAT »Kaj me tam poznajo? Glejte si no! To bom pa Bučarju povedal drevi na preji. I, lehko je, da, je že tako! Slišali so menda tudi na Dunaju, da sem jaz tisti Krjavelj, ki je bil pomorski vojščak in je hudiča raz- ^al, na dva kosa razklal. Kajneda? Glejte, glejte! Bog zna, ali tudi cesar ve zame ali ne? Kakšen je neki ce- sar? Ali sta kaj govorila kdaj?« Lovre se nasmehlja. Da more tudi Krjavelj svoje slave — to se ve, da žalibog le namišljene — vesel biti, tega ni vedel. »Kako vam je pa ime, gospod? Rad bi vedel, da znal povedati,« pravi Krjavelj. »Lovre Kvas mi je ime in oni Polesek je moj.« Krjavelj debelo pogleda, ustavi se s svojo kozo, debelo m velikansko roko dene Kvasu na ramo in pravi ^es v veselju: »O, kaj ste res vi? Ste že vi! Ste že! O! ^oij sem vas vesel, kakor da bi svojo rajnico Urško ^idel, ki sem jo rad imel. Bog vam daj zdravje! Raca na *odi, konjska smrt, hudiča ne videl, — zmerom sem ^obro o vas govoril in hvalil sem vas, kamor sem pri- ^1, pri Bučarju in Obrščaku in v hosti pri smreki, ko smolo drl.« »Ali nisi popred, ko me nisi poznal, drugače go- ^»oru?« ' »Kaj? Jaz slabo govoril, grdo govoril? Ni res!. Kdo Pravi? Vprašajte, kogar hočete, vsak vam bo povedal, ^ sem vas hvalil. Kajne, da mi boste pustili po vaši '^sti kako smreko zasekati, da bo rajši smolo cedila, ^aj nočem tako zastonj. Ampalc čevlje vam bom zakr- zato in dobro vam jih_^bom zašil. Ce-je treba še tako velik županec ali zaplato nanje prišiti, jaz znam. Glejte, kako sem svoje dobro okrpal.« Se več takega je Krjavelj pravil, preden sta prišla do razpotja, kjer se je Kvas obrnil proti Slemenicam, Krjavelj pa proti hosti domov s svojo zopet najdeno kozo, katero je iz gole ljubezni zdaj pa zdaj lopnil po boku. Kolikor bliže je prihajal Kvas gradu, toliko počas- neje je korakal. Raznovrstni čuti so ga premagovali. Srce mu je bilo polno. Zdelo se mu je, kakor bi bil šele včeraj tod hodil. Vsak grmiček, vsak jarek ga je domišljal, kaj je nekdaj tod sprehajaje se mislil in čutil. Hrepenenje, da bi videl njo, mu je pospeševalo stopinjo, pa zopet je koračil počasi in zdelo se mu je, kakor da bi ga nekaj težilo. Gospod Benjamin je bil z njive zagledal tujega go- spoda iti proti gradu, šel je tedaj k potu in gostu nasproti. Ko sta se sešla, ga je brž spoznal. Vesel ga je pozdravil in mu pomolil roko. Spraševal ga je po prvem srčnem pozdravljenju to in ono m zvedel, da je svoje učenje srečno prestal, da Je zdrav, da je poslednje pismo prejel itd. »Gospod doktor, pojdite gori na dom. Manica je doma in mati. Jaz imam še nekaj svojim ljudem pove- dati, potem pa koj pridem in pomenili se bomo na- drobno in več,« je dejal graščak. V gradu je Lovre zvedel, da je Manica v svoji sobi. Deklica je sedela pri neki knjigi, ko je Lovre stopil prednjo. Ko ga je zagledala, je vstala s stola, vzklDmi- la, mu podala roko, oko je govorilo, kipeče veselje ji je zvezalo jezik, izgovorila je samo njegovo ime in v tem imenu je bilo povedano vse, vse! šele ko so pri- tekle po lepem bledem licu bleščeče, vroče solze, ozna- njevavke nečesa neizrekljivega, so prišle besede, vpra- ševanje in odgovarjanje. In pol leta, pol dolgega leta p>ozneje je poštenjak Krjavelj sedel sredi vaških otrok in beračev na Sleme- nicah v družinski izbi in se dobro mastil v jedi in pijači. Zakaj bila je svatovščina, na katero so bili po- vabljeni Marijan z svojo ženo, Vencljevo hčerjo, in ve- liko drugih ljudi, Krjavelj pak se je bil povabil za pre- žarja sam. In dobro se je možu godilo; dejal je, da je v malih nebesih. Doletela ga je celo proti večeru čast, da je bil poklican v gosposko sobo, kjer sta ženin in nevesta, dr. Kvas Poleščan m Manica s Sle- menic, skupaj sedela sredi gospode, in je Krjavelj mo- ral povedati, kako je hudiča presekal in kako se mu za rajnico spreljubo Urško toži, s katero sta korenje zasadila, da ga je bila vsaka luknja polna, s katero sta od sv. Kozmeka do vseh svetih v božjem strahu živela in gledala, kako so drugi pogačo rezali. Celo s spomi- nom o desetem bratu se je bil ta dan zlepa spravil, ko je slišal, da sta mu gospoda Marijan in Kvas po- stavila lep spomenik iz rezanega kamna na grob, kateri je svetu oznanjal, da tukaj počiva: deseti brat. KONEC DOLENJSKI UST ^T£Dm*VESTMK- \fsak četrtek 6(W00fizvodov f 21 NA KKATKO POSVET GOSPO- DARSTVENIKOV Predsedstvo občinske skup- ščine je sklicalo pred dnevi razgovor direktorjev zagorskih delovnih organizacij. Namen posvetovanja je bil preučiti položaj v zvezi z odločitvijo zasavskih premogovnikov, da spričo svojih fmančinih prilik, letos ne bodo uspeli vplačeva- ti 1 "o iz bruto osebnih do- hodkov za nekatere splošne družbene p>otrebe v občini, marveč samo pol odstotka. V razpravi so predstavniki de- lovnih kolektivov poudarili, da so kljub temu pripravljeni prispevati 1 ",0 denarja za te namene, da pa kaže ugotoviti, koliko SO- doslej zasavski pre- mogovniki prispevali za po- dobne namene v Trbovljah in Hrastnikvi. Namesto predvide- nih 740.000 ND, bodo v Zagor- ju utegnili zbrati letos sarho okrog 600.000 ND in sicer za sofinanciranje izgradnje ljub- ljanskih kliničnih bolnišnic, solnišnic, sofinanciranje stro- kovnega šolstva, društveno de- javnost in nekatere druge na- mene. POSPEŠEN SPREJEM V ZK Dosedanja prizadevanja mla- dinske organizacije ZK in se- toretariata občinske konferen- ce ZK za pospešeno vključeva- nje mladih ljudi v vrste ZK niso ostala zaman. Zagorski primer dokaj nazorno kaže, da so mladi ljudje pripravljeni stopati v vrste ZK in se ak- tivno prizadevati za uveljavlja- nje njene idejnopolitione vlo- ge. 2e doslej so v Zagorju sprejeli precejšnje število no- vih članov iz vrst mladine, pravkar pa v mladinski orga- nizaciji ZK pripravljajo spre- jem 21 novih komunistov, v gla-vnem mladih ljudi. Gre za mlade proizvajalce, uslužben- ■ ce, dijake in vajence. Največ je-med predlaganimi kandida- ti zaposlenih v Industriji Gradbenega materiala, Trigla- vu, Tovarne elektroporcelana. Rudarskega šolskega centra in iz vrst prosvetnih delavcev. Slovesna podelitev članskih iz- kaznic novosprejetim članom bo konec meseca, na konfe- renci mladinske organizacije ZK. MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V ŠAHU Na pobudo mladinskih vod- stev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja je bilo pred kratkim v zagorskem delavskem domu zanimivo tekmovanje šolarjev in druge šolske mladine v ša- hu. Podoba je, da si te in ne- katere druge oblike medob- činskega sodelovanja mladih razveseljivo utirajo pot in obe- tajo postati stalna, čvrsta vez med mladimi občani revirjev. Doslej je namreč bilo že več podobnih tekmovanj v Hrast- niku, in sicer v namiznem te- nisu in drugih telesnovzgojnih disciplinah. ŠTEVILNI POŽARI v minulih nekaj tednih se Je na področju zagorske ob- čine zvrstilo kar pet požarov. Zagorski gasilci, pravzaprav gasilska društva iz Zagorja, Kotredeža in Lok pri Kisovcu že nekaj let niso imela toliko dela, kot v zadnjem kratkem obdobju, čeprav škoda na ne- katerih gospodarskih poslop- jih še ni pov.sem ocenjena, se bo povzpela v več milijonov SD. Pri dveh požarih so imeli vmes prste otroci. Na Ravenski vasi je zažgal hlev šestleten otrok, medtem ko za zadnji požar gospodarskega poslopja v Zagorju, vsaj v času, ko to poročamo, še niso usp)eli za- nesljivo ugotoviti krivca. Do- mnevajo pa, da so kozolec za- žgali otroci, ki so se igrali z vžigalicami na suhem senu. Pri tem si je lastnik gospodar- skega poslopja dokaj hudo opekel roki in je moral po- iskati nujno pomoč v zagor- skem zdravstvenem domu. Starši! Nikoli ne boste dovolj zabičevali svojim otrokom, da vžigalice niso igračke. Naš razgovor: lep iispeii avstrijske razstave v Zagorju Naš sodelavec je zaprosil predsednika sveta slikarske kolonije 21agorje-Izlake, prof. Nandeta Razborška za kratek pomenek o prvi tuji likovni prireditvi v delavskem domu. Ali je po tvojem mnenju razstava amaterjevlikovnikov iz Fohnsdorfa v zagorskem de- lavskem domu uspela prikaza- ti Zagorjanom del kulturne tvornosti tega znanega rudar- skega kraja iz Avstrije? — Marsikdo me je ob otvo- ritvi vprašal, kako smo nave- zali stike s to »največjo vasjo« v Avstriji, kot pravijo sami. Povem naj, da se je začelo z gostovanjem mladinskega pev- skega zbora Vesna, ki je pred letom koncentiral v tem ru- darskem središču Avstrije. 2e takrat so mi predstavniki nji- hove likovne sekcije povedali, da imajo izredno močno in aktivno likovno dejavnost in izrazili željo, da bi pri nas razstavljali. Naše dopisovanje je potem rodilo omenjeno raz- stavo. Zagorjanom se je s svo- jimi deli predstavilo 16 slikar- jev z 52 deli. Njihova likovna sekcija šteje okoli 40 članov, likovni kritik z Dunaja i>a je odbral to, kar smo videli. Raz- stavljena dela so nam poka- zala, da je devetletna tradici- ja sekcije rodila obilne sado- ve. Nekateri razstavljavci iz- pričujejo veliko kultiviranost likovnega izražanja in izrazno moč, ki je bila obiskovalcem razstave zelo blizu. Snovno in tehnično je bila razstava zelo pisana saj so gledalci lahko videli rudarsko, vaško in in- dustrijsko motiviko, akte, p>or- trete, tihožitje, pokrajino, lov- sko idiliko in še marsikaj. V tehničnem pogledu pa lesoreze, olja, akvarele, oglje, gvaše, globoke reliefe, skulpture v le- su in tako dalje. Marsikateri razstavljalec se je pri slikanju odločil za realizem, drugi so i.skali lasten izraz, še en po- datek: med razstavljalci so bi- li rudarji, gospodinje, študen- ti, uslužbenci, upokojenci raz- ličnih poklicev, zidai-ji. Skrat- ka, pestrost v vseh pogledih. Kako ocenjujejo uspeli raz- stave avstrijski amaterji sami? Zelo sem vesel, da imamo v Zagorju toliko Likovne publi- ke, saj si je razstavo ogledalo 3500 ljudi. Verjetno je to naj- večji obisk na razstavi v Za- gorju. V knjigo vtisov je zapi- sala neka obiskovalka, da si je razstavo ogledala sedemkrat. Z obiskom so seveda gostje nadvse zadovoljni. Njihov do- sedanji rekord je bil 2000 v domačem kraju. Med obisko- valci je bilo zelo veliko mla- dine, pa tudi starejših ljudi. Nadvse prijetno je, če se ob točilni mizi, pri Zvončku na primer, pogovarjajo rudarji o svojih sovrstnikih v Fohns- dorfu, kar se je to pot doga- jalo. Ne pretiravam, slišal sem. Pričakovali pa so, mi- slim na goste, nekoliko večji odziv s strani našega tiska, saj je šlo vendar za redko to- vrstno mednarodno izmenja- vo. Menim, da ignoriranje amaterske dejavnosti s strani naših obveščevalnih sredstev, presega že vse meje. Ob raz- stavi jajčne embalaže in dru- gih artiklov v Moderni gale- riji zaženejo vik in krik, tiho delo resničnih ljubiteljev li- kovne umetnosti pa ni nič vredno. Likovna umetnost po- staja pri nas v precejšnji me- ri le predmet afer in govori- čenja in ne predmet plemeni- tega človeka. Oprosti, ker sem se nekoliko oddaljil od vpra- šanja, a uspeh razstave oce- njujejo naši gostje tudi po odmevu v tisku in RTV. Le radio ni odpovedal in hvale- žen sem mu. Povej nam prosim še nekaj o pripravah slikarske kolonije Zagorje-Iziake na razstavo v Fohnsdorfu? Naše bravcc brž- čas posebej zanima, kdaj in koliko del nameravate prika- zati v Fohnsdorfu? Gostom bomo vrnili obisk z razstavo del udeležencev sli- karske kolonije Za,gorje-Izla- ke. Svet kolonije o razstavi še ni razpravljal, razstavljali pa bomo verjetno okoli trideset del in to v maju. Dela bodo približno ista, kot smo jih ra:^- stavljali pred tednom dni v Hrastniku. Razstava bo obi- skala najbrž tudi sosednja kraja, to je Knittelfeld in Ju- denburg. O vsem tem pa bo predhodno odločal še svet ko- lonije na svoji pi-vi seji. OBČNI ZBOR DPD SVOBODE I Pred dnevi so se sešli k letnemu dogovoru člani de- lavskoprosvefcnega draštva »SvO'boda« I. Na občnem zbo- ru so dokaj podrobno ocenili preteklo aktivnost vseh dru- štvenih skupin in sekcij in ugotovili znaten razmah klubskega življenja hrastni- ške mladine. Sploh so bila vprašanja pritegovanja mla- dih ljudi v društvene vrste v ospredju pozornosti, s čemer so hrastniški svobodarji do- kazali, da se zavedajo pn^me- na vključevanja mlade ge- neracije v aktivno društveno dejavnost. Na občnem zboru so razen drugih sklepov osvo- jili predlog o ustanovitvi nove likovne sekcije in sek- cije za družbene plese. O programu tega hrastniškega kulturnega društva za le- tošjo sezono bomo še poro- čali. Motiv iz revirjev Pipec za 1. april Ni prvoaprilska. Celjski hu- moristični list PIPEC, ki ga izdaja aktiv društva novinar- jev Slovenije, bo izšel za prvega aprila. Iziti bi moral že dosti prej, toda pomanj- kanje smešnih in drugače ak- tualnih dogodkov je izid one- mogočilo. PIPEC bo izšel na 16. stra- neh manjšega formata, s šte- vinlimi aktualnimi karikatu- rami in drugim gradivom, ki bo verjetno pritegnilo bral- ce. Od tekstov smo v reklam- ne namene izbrali eno od dveh predreelekcijskih vari- ant: Sem dolgo v strahu trepetal, če bom direktor še ostal; razpis je zunaj, kaj le bo, če s stola me spodrine kdo? Pipec bo v prodaji v pone- deljek v vseh celjskih trafi- kah in tudi v večjih krajih celjskega območja. NA KRATKO Zadnjič je Društvo prijat^ Ijev mladine pripravilo pome. nek o nekaterih aktualnih nj. logah te organizacije. Ruzgo. vora so se udeležili števil^ aktivni delavci s tega podroj. ja. Med drugim so sprejeli program letošnjih akcij, osvo- j ili stališča v zvezi z izvaja, njem zakona o financiranj^ otroškega varstva, priprav spremenjen delovni čas Jn preučili vprašanja nadaljnjega razvoja prehrane šolskih in predšolskih otrok. Govorili so tudi o letovanju otrok v času letošnjih šolskih počitnic. pKJsvetovanju so podelili dve- ma, zelo zaslužnima članoitia zlati znački DPM. To visoko priznanje sta prejela Tvlirko Ost rožnik in Vanda Mlinar, medtem ko so Francitu Kova! ču in Francitu Rusu izročili priznanja. Ob tej priložnosti so še posebej spregovorili o 25-letnici delovanja te po. membne organizacije pri nas, Seja izvršnega odbora SZDL, Na minuli seji Izvršnega od- bora občinske konferenco So- cialistične zveze delovnih iju- di so udeleženci obravnavali program dela za letos, nada- lje programe delovanja sekcij in komisij. Člani Izvršnega od. bora so se zavzeli za poživitev delovanja in aktivnosti vseh sekcij, ker so ugotovili, da so te oblike dela najprimernejše za sedanje razreševanje aktu- alnih vprašanj in problemov v okviru komune. Obenem so na seji nekoliko podrobneje govo. rili o pripravah na sklic sploš- nopolitičnega zbora občine Hrastnik, ki bo predvideno v prvi polovici prihodnjega me- seca. Socialistična zveza se bo morala zavzeti za to, da bi na tem zboru osvojili najprimer- nejše zaključke v zvezi z na- daljnim zbiranjem denarja za splošne družbene potrebe v, komuni, za ustanovitev stalne- ga sklada za štipendiranje tal hitrejše možnosti zaposlova- nja. Podpora rekreaciji, mladin- ski organizaciji in kulturi. Centralni delavski svet Ste- klarne Hrastnik je na zad- njem zasedanju dodelil iz sklada skupne porabe tovar- niškemu sindikalnemu odbom 75.000 ND za poslovanje in stroške v zvezi počitniškega doma ter rekreacijo, krajevni organizaciji ZB NOV Hrast- nik 2.500 ND, 8.000 ND mla- dinski organizaciji za izvedbo nekaterih letošnjih akcij in 2.000 ND pevskemu zboia »Svobode II« za njegovo letoi- njo dejavnost. Razen tega j« samoupravni organ sklenil, dl iz sklada skupne porabe iniji tekočih sredstev osebnih dar hodkov izloči 1,5% kot nado- mestilo za K 15. S tem je or- gan samoupravljanja pokazal veliko pripravljenost pomaga- ti k realizaciji nekaterih načr- tov tako sindikatu, kot krajev- ni organizaciji ZB NOV iS mladini. Ponovno proučiti letošnjo i* gradnjo stanovanj. Čeprav »o v Hrastniku že bolj ali manj osvojili nekatere letošnje nS' črte v zvezi z izgradnjo st* novanj, nameravajo v najbližji prihodnosti ponovno preučit' možnosti za pocenitev gradbe- nih in drugih stroškov pri i^' gradnji novih stanovanjskimi površin. Po nekaterih prvili izkušnjah sodeč, bi nova sta- novanja glede na plačili^^ možnosti zaposlenih ljudi pr^ segala njihove možnosti. Ug''.' tovili so celo, da posamezni stanovalci v nekaterih noviK stanovanjskih hišah že išćej" možnosti za preselitev v ceneJ' ša stanovanja. Gre torej za t"' da bi v prihodnje gradili ^ nejše stanovanjske površin^' torej stanovanja, ki bi bila stopna ljudem z manjši)^ osebnimi dohodki. DROBIŽ OD VSEPOVSOD Skupščina Zveze borcev NOV 7. aprila. Predsedstvo ob- činske skupščine zveze NOV v Hrastniku je sklenilo skli- cati letno skupščino 7. aprila. Delovnega dogovora se bo udeležilo nad sto izvoljenih de- legatov in gostov. Občinska zveza borcev NOV bo predlo- žila skupščini podroben pre- gled dosedanjega dela in pro- gram letošnje aktivnosti. Pri- čakujejo, da bodo na letni skupščini obravnavali tudi šte- vilne predloge, ki so jih bili dali člani na občnih zborih vseh krajevnih organizacij ZB NOV. Z željo, da bi se tudi za- bavni, narodni in ansambli beat glasbe med sabo spozna- li in pokazali, kaj zmorejo bodo organizirali zasavsko re- vijo zabavnih ansamblov. Pobudnik te svojevrstne prireditve, ki bo 25. aprila v gledališki dvorani Delavske- ga doma v Trbovljah je ob- činski svet ZKPO Trbovlje. Nastopili bodo po štirje an- sambli iz Hrastruka, Litije, Zagorja in Trbovelj, najsi tu- di niso člani Svobod ali Pro- svetnih društev, če jih bo po- slala občina po predhodni iz- biri, -or- ZA UČITELJICE V soboto — tisto po os- mem marcu — je sindikat prosvetnih delavcev vojniške- ga oti-.nočja priredil pogosti- tev ženam prosvetnim delav- kam iz Vojnika, Frankolovega, Crešnjic, Socke, Strmca in smartnega. Pogostitev je bi- la na osnovni šoli Strmec. V lepo okrašenem razredu so strmški pionirji ženam najprej čestitali in jim po- darili šopke. Pogostitev je bi- la dobro pripravljena, saj jih je zabaval tudi ansambel »Triperesna detelja« iz Strmca. E. C. NESREČA V ŠMARJETI Proti Slovenskim Konjicam je vozil z osebnim avtomobi- lom ANTON KVAS. V Šmar- jeti je vozil s kratkimi luč- mi, zaradi srečanj z drugimi avtomobili. Na kratki razdalji je opazil pešca MATA AVGU- STINCICA, ki je stal z razpr- timi rokami proti njemu na desni strani ceste. Kljub za- viranju je voznik zadel peš- ca. V celjski bolnišnici so ugotovih, da ima pretres možganov in zlom leve krače. DELOVNA NESREČA Na delovišču gozdne ceste v Kosmačevih Rafkah pri Lu- čah v Gornje Savinjski do- lini se je pripetila težka de- lovna nesreča. Traktorist FRANC KRANJC je nalagal na traktorsko prikolico gra- moz. Med delom se je na vrhu skalnatega in krušlji- vega grebena odtrgal kamen in padel več metrov globoko Kranjcu na glavo. Da bi bila nesreča še hujša, Kranjc ni imel na glavi zaščitne čelade, ki bi jo pri takem delu mo- ral imeti. Težko ranjenega, s počeno lobanjo so ga pre- peljali v celjsko bolnišnico. —-ez SPORT NA KRATKO NAHTIG.\L v PLANICI v jugoslovanski ekipi skakal- cev, ki je v nedeljo sodelovala na tekmovanju v smučarskih skokih na veliki planišlci skakalnici, je bil tudi Celjan Andrej Nahtigal, Član slovenskega ljudskega gleda- lišča, S skokoma 84 in 79 metrov je zasedel 45. mesto, čestitamo. rV'D GABERJE V LIGI v odsotnosti odbojkarjev iz Me. žice so na kvlifikacijskem turnir- ju za desetega člana slovenske od- bojkarske lige sodelovala tri mo- štva: TVD Partizan Celje—Gaber- je, Kočevje in Novo mesto. Tur- nir je bil v Kočevju. Novi član slovenske lige je postala vrsta ga. brskega Partizana, ki je oba nas- protnika premagala z rezultatom 3:0. Za zmagovalno moštvo so ig- rali: Žilnik, Roje, Terbuc. A.^kerc, Kajtner I in II, Golner,' Bizjak, Kovačič in Planteu. OBAKR.1T JESENICAM V nadaljevanju ekipnega prven- stva Slovenije v kegljanju so se Celjani v Domža'.ah sestali z Je- seničani. Značilno je, da plastični keglji niso ustrezali niti enemu, niti drugemu moštvu. V obeh sre- čanjih, v soboto in nedeljo, so zmagali Jeseničani, prvič 6.354 : 6.291., drugič pa 6227 : 6070. Celjani so zabeležili naslednje rezultate: Vanovšek 786 (779), Le. šek 790 (751). Krajne I 765 (764), Truglas 779 (751), Bofulin 786 (725), Krajne 11 778 (797), Dru- škovič 805 (778), Lubej 802 (761). SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Proftram v 1%8. letu Marec — šah in namizni tenis. April — namizni tenis za starej- še člane in ženske; nogomet. Maj — nogomet, tekmovanje sta- rejših članov; odbojka. Junij — nadaljevanje tekmovanj. Julij — plavanje in tekmovalni pohod po poti Prve celjske čete. September — atletika. Oktober — rokomet in mali no- gomet. November — kegljanje. December—januar — smučanje. t. g. VEČ TAKIH PREDAVANJ Predavanji o vrtnicah , in njiho- vi vzgoji, ki ju je imel na pova- bilo celjskega hortikultumega dru- štva priznani strokovnjak za vrt- nice Ivan Tušek iz Kranja. sta vzbudili doslej nedvomno največ zanimanja. Skupno se jih Je ude- ležilo blizu 200 poslušalcev, ki zlepa ne bodo mogli pozabiti ko- jDice zanimivosti, nasvetov in le- pot, ki jih je »pričaral« predava- telj s prikazovanjem blizu 500 barvnih diapozitivov, posnetih praktično v tričetrt sveta. Podobnih predavanj z drugih področij si gojitelji in ljubitelji cvetja še želijo. K. 22 tednik zagorje — hrastnik -28. marca 1968 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, J 00 , 7.00 , 8.00, 10.00, 12.00, 15 00, 18,00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni gpored od 4.30 do 8.00. PETEK, 29. MARCA: 8.08 Glas- l^na matineja s sodobnimi sklad- bami. 9.25 Tone Kozlevčar poje glovenske narodne pesmi — sprem- lja Avgust Stanko. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Fur- lan: Problemi današnje trgovine i cvetjem. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vara . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po- javljajo. 15.20 Turistični napot- ^ 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturni globus. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdrav- je, 18.15 Zvočni razgledi po za- bavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z orkestrom Franck Pourcel. 20.00 Poje mari- borski Komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 30. MARCA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Kar po domače. 12.30 Kme- tijski nasveti — inž. Milena Lek- šan: Vzroki sadne svetlikavosti pri bresikvah. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vara ... 14.05 Od melodije do melodi- je. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — Ivanka. Hergold: Deček in dedek. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižne- ga trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s orkestrom Marty Gold. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše iz- seljence. NEDELJA, 31. MARCA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 »Veseli to- bogan«. 9.05 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... a) Fran- ce Klopčič: Sodrug Mirko Wein. berger, b) Drago Kumer: Tako so umirali komunisti. 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Anatole France: »Crainquebille«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razgledni- ce. 20.00 v nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večeri. PONEDELJEK, 1. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz jugo- slovanskih studiov. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v aprilu. 12.40 Slovenske na- rodne pesmi pojo mali vokalni ansambli. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestita- jo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 20.00 Simfo- nični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 2. APRILA: 8.08 Oper- na matineja. 9.25 Slovenske na- rodne v izvedbi ansambla Boruta Lesjaka. 10.15 Pri vas doma. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Pe- trič: čas pogozdovanja je tu. 12.40 Majhen koncert pihalnih orke- strov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra Simfonični or- kester RTV — Ljubljana. 18.45 Pota sodobne medicine — dr. Vanjoš Bregant: Poglavje iz so- dobne medicine. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Od pre- miere do premiere. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb. SREDA, 3. APRILA: 8.08 Glas- bena matineja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila —- Turistični napotki za tuje go- ste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Valentin Skubic: Kako prepreču- jemo zastrupitve domačih in ko- ristnih divjih živali. 13.30 Pripo- ročajo vam . . . 14.35 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermeaso. 15.45 Naš podlistek — Danko Popovič: General Djoltič je izginil. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Naši glasbeni umetniki izvajajo Mendelssohna. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Georg Friderich Handel: »Tamerlan«. 23.05 Lite- rarni nokturno. ČETRTEK, 4. APRILA: 8.08 Operna matineja s tujimi pevci. 9.25 Narodne pesmi iz Srbije. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poroči- la — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Davorin Kerin: Zastrupljanje rastlin z industrijskimi ek^ialaci- jami. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Enajsta šola. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.10 Komorni večeri. ____ TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA 31. MAREC 9.30 Kmetijska oddaja v Madžar- ščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd) 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 DSbro nedeljo voščimo z Be- neškimi fanti. Veselimi hri- bovci in Ansablom Slavka Štajnerja (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd) 10.45 Mokedajeva matineja: Ko- mični film s Heroldom Loy- dom (Ljubljana) 14.00 Budimpešta: Nogomet Ma- džarska : SZ (Interv'izija) TV Kažipot — ponovitev — (Ljubljana) Nanook s severa — oddaja iz cikla človek s filmsko kame- ro (Ljubljana) 19.10 Gora skrivnosti — serijski film (Ljubljana) 19.40 Filmska burleska (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20.50 Zlati zadetek — quiz (Za- greb) 21.50 Športni pregled (JRT) 22.20 TV Dnevnik (Beograd) PONEDELJEK 1. APRIL 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — pcmovitev — (Z^reto) 15.45 Ruščina — ponovitev (Za- greb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Kultumaa panorama v Madžarščini (Pohorje, Ple- šivec) (Beograd) 17.00 Poročila (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 Od zore do mraka — od- daja za JLA (Ljubljana) 18.00 TV O1»aomik (Ljubljana) 18.30 Portret: Minarik (Ljub- ljana) 18.50 Reportaža — Skopje — (Za- greb) 19.20 Kuharski nasveti: Lignji in sipe (Ljubljana) 19.45 (Gostje treh celin na festi- valu v Sanremu (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beo.^rad) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 TV Drama (Beograd) 21.35 Teme z variacijami (Beo- grad) 22.05 TV Dnevnik (Beograd) TOREK 2. APRIL 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Z^agreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponovitev ■— (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 18.35 Poročila (Ljubljana) 18.40 Film za otroke (Ljubljana) 18.55 Slovenščina (Ljubljana) 19.20 Ob celjskem gledališkem te- dnu (Ljubljana) 20.00 TV Obzornik (Ljubljana 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.40 Vojakov oče — sovjetski ce- lovečerni film (Ljubljana) 22.10 Kulturna tribuna (Ljubljana) 22.50 Zadnja poročila (Ljubljana) SREDA 3. APRIL 16.55 Madžarska TV pregled (Po- horje, Plešivec) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.13 Čudna pošiljka — lutkovna zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine (Ljubljana) 17.45 Kje je, kaj je (Beograd) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Ne črno ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 19.05 Glasbeni laboratorij (Zagreb) 19.40 Wembley: Nogometna tekma Anglija : Španija (Evrovi. zija) 20.30 TV Dnevnik (Beograd) 21.30 Mira Mihelič: Svet brez so- vraštva — TV drama (Ljub- Ijana) 22.30 BeUegor — serijski film — (Ljubljana) 23.00 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK 4. APRIL 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Nemščina (Zagreb) 11.00 Angleščina (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.45 Nemščina — ponovitev (Za- greb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tik tak: Zlata goska (Ljub- ljana) 17.30 Daljnogled — oddaja za ot- roke (Beograd) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Narodna glasba (Skopje) 18.45 Reportaža — Titograd (Beo. grad) 19.05 Samci — humoreska (Beo- _______«?«4)., .._____________„......... 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Prebujenje — II. oddaja Iz serije 12 mesecev v prirodi — (Ljubljana) 21.20 Aktualna tema (Ljubljana) 21.50 Zadnja poročila (Ljubljana) PETEK 5. APRIL 9.40 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 17.25 Poročila (Ljubljana) 17.30 Serijski film za otroke — (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Mladinski koncert (Beograd) 19.05 Človek, znanost in proizvod- nja (Ljubljana) 19.35 Salon za smeh (Ljubljana) 19.55 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Tako, kot je — jugoslovanski celovečerni film (Ljubljana) 22.00 Baletna lepljenka — ponovi- tev (Ljubljana) 22.30 Zadnja poročila (Ljubljana) SOBOTA 6. APRIL 9.40 TV v šoli (Zagreb) 14.40 TV v šoli — ponovitev (Za- greb) 16.00 Marseille: Nogomet Francija : Jugoslavija (EVR) v odmoru TV prospekt — (Zagreb) 17.45 TV Kažipot (Ljubljana) 18.00 TV Obzornik (Ljubljana) 18.20 Pavel Golia: Sneguljčica — predstava SNG Maribor (— (Ljubljana) 19.20 s kamero i>o svetu — (Ljub- ljana) 19.45 Cik cak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.35 Mimo spite — humoristična oddaja (Beograd) 21.35 Videofon — glasbena odda. a (Zagreb) 22.00 London: Izbor popevke ra veliko nagrado Evrovizije — (EVR) 23.45 Zadnja poročila (Ljubljima) DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvodov H 23 ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT- ŠPORT Povsem uspeli le Celjani v nedeljo se je začelo prvenst- veno tekmovanje v vseh skupi- nah slovenskih nogometnih lig. V najvišjem razredu, v slovenski ligi, je uspel le Celje-Kladivar, ki je na domačem terenu visoko pre. magal moštvo jesenskega prvaka, Muro. z rezultatom 5:0. To je bi- la zaslužena zmaga Celjanov. Trboveljčani so v Kopru uspeli remizirati. Lahko pa bi se zgodilo tudi tako, da bi pobrali obe toč- ki. Rezultat 1:1. Najslabše so startali Hrastniča- nl. ki so se v Kranju srečali s Triglavom. Rezultat 5:1 za Kranj- čane pove vse. Po prvih tekmah spomladanske- ga dela prvenstva je Celje-Kladi- var na četrtem mestu s 15 točka- mi oziroma dvema manj, kot jih ima Ljubljana, ki je na vrhu le- stvice. Hrastnik je deseti z deve- timi točkami. Rudar pa še vedno zadnji z osmimi, vendar tekma v Kopru napoveduje, da so se Tr- boveljčani lotili dela več kot re- sno. V zahodni conski nogometni li- gl Je Kamnik premagal Zagorje s 3:2. V vzhodni conski ligi pa so se tekme končale takole: Šmar- tno — Branik 2:2, Fužinar — Ve- lenje 0:3, Žalec — Drava 3:0, Ste- klar -— Nafta 3:0 in Šoštanj — Olimp 5:0. V naslednjem kolu se bosta v Hrastniku srečala Hrastnik ter Celje-Kladivar, medtem ko bodo Trboveljčani igrali v gosteh s Slavijo. M. B. Prvenstvo v namiznem tenisu j v žalski občini so pričeli s sin- dikalnimi športnimi tekmovanji. Kot prvo je bilo na vrsti prven. stvo v namiznem tenisu, katere- ga se je udeležilo devet ekip. Lan- ski zmagovalec se je uveljavil tu. di letos, saj je premagal vse svo- je nasprotnike z najvišjim mož- nim rezultatom 5:0. V ekipi SIP (Šempeter) so igrali: Željko Braj. dič, Ivan Mrzlak in Marjan Vi- tanc, ki so pod vodstvom trenerja Viktorja CilenSka pokazali prav lepo igro. Zato škoda, da se mar- ljivi namiznoteniški igralci SIP ne udeležujejo drugih tekmovanj. Rezultati—ekipe: 1. SIP, Sempe. ter, 2. Hmezad. Žalec, 3. Feralit, 4. Prosveta, 5. SIP, druga ekipa, 6. Juteks, 7. Inštitut, Žalec, 8. Feralit, druga ekipa in 9. občin- ska skupščina, Žalec. . Tekmovanje je izvedla občinska zveza za telesno kulturo v Žalcu pod vodstvom Bogdana Kučerja. VASJA JOST BALKANSKO PRVENSTVO V KROSU SVET — 3., ŽUNTAR 6. Leitošnje Balkansko prvenstvo v krosu se je končalo s popolno zmago romunskih atletov. Od Ce. Ijanov se je najbolje držal Svet, ki je v mladinski skupini zasedel tretje mesto in s tem dosegel naj- boljšo uvrstitev Jugoslovanov sploh. V članski konkurenci pa je bil med člani naše reprezentance najboljši Zuntar. ki je zasedel šesto mesto. V finalu Draksler in Jazbec Na brzopoteznem prvenstvu Slo. venije v šahu sta se od Celjanov najbolje držala Draksler in Jaz- bec, ki sta v končni razvrstitvi zasedla 12.—14. mesto s sedmimi točkami. Tudi strelci začeli v Ljubljani je bilo pregledno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev, ki je hkrati veljalo za sestavo republiške vrste, ki bo sodelovala na tumirjur republik v Zagrebu. V republiško repre- zentanco so se uvrstili kar štirje Celjani in to Dobovičnik, Jager, Teržan in Brečko. USPEŠEN NASTOP ANSAMBLA FRANCA BERGERJA Navdušenje v Trbovljah Sevilni Trboveljčani gotovo ne bodo pozabili srede. 14. marca. Takrat je namreč v delavskem domu gostoval an- sambel Franca Bergerja iz Celja. Osvojiti trboveljsko občin- stvo ni lahko, saj je znano, da pridejo poslušat ansamble predvsem ljudje, ki se dobro razum.ejo na glasbo in petje. Toda tokrat moramo takoj zapisati, da je Bergerjev na- stop navdušil skoraj sleher- nega v dvorani. Trboveljčani so ves čas zavzeto spremljali kvaliteten in duhovito izve- den program. Prvič so imeli priložnost slišati izvirno glas- bo in komponistično ustvar- janje Franca Bergerja. Zlasti pa so navdušile pe- smi, ki jih je pela 10-letna Melita Avsenak s Senovega. Njen glas, njena neprisiljena prisrčnost in ljubkost so ji pomagali, da je na mah osvo- jila vse v dvorani. V očeh marsikaterega gledalca so se zaiskrile celo solze, ko je po- slušal zvonki glas male aj^ lite. Po predstavi je več nav. dušenih gledavce'v vdrlo ^j^, oder, čestitalo mali Melin prosilo za avtograme in nd. slov. Trboveljčani so ponosni da se je ta mala »zvezdicai rodila v rudarskem revirju. Občinstvo ni skoparilo j aplavzom. Takšnega navduše. nja v dvorani delavskega do. ma že dolgo ni bilo. Celjafu so upravičeno odšli iz Trho. velj vedro razpoloženi. JUTRI DEVETA SEJA SKUPŠČINE OBČINE CELJE Proračun in regulacija Jutri, v petek, 29. t. m., bo deveta redna seja skup- ščine občine Celje. Predlog dnevnega reda ima osem točk. V središču pozornosti bo vsekakor razprava in spre- jem odloka o proračunu celj- ske občine za letos. Sicer pa bodo razpravljali še o odloku o oprostitvi plačila prispevka od sredstev skup- ne porabe, zatem o odloku o oblikovanju sredstev za izobraževanje pa tudi o spre- membah odloka o prispevkih in davkih občanov. Obširen bo predlog komi- sije za volitve in imenovanja, saj se med drugim nanaša na imenovanje zastopnikov javnosti v komisije za raz- pise delovnih mest direktor- jev v 66 delovnih organizaci- jah celjske občine. Gre na- mreč za reelekcijo, ki letos zadene 67 delovnih organiza- cij. Medtem ko so v eni or- ganizaciji to dolžnost že opra- vili, bodo v drugih reelek- cijo izvedli v naslednjih me- secih do konca leta. Na jutrišnji seji se bodo odborniki seznanili tudi z dosedanjim potekom regu- lacijskih del na celjskem vod- nem vozlišču ter se pogovo- rili o letošnjem načrtu. M. B. Tednikova plošča v naše uredništvo pri- haja vse več naročilnic s katerimi bralci naročajo C TEDNIK. Naklada na- šemu časniku v zadnjem obdobju kaj hitro nara- šča. Odločili smo se, da bomo v bodoče nagradili izmed novih naročnikov vsakega desetega s tem, da mu bomo v radiu Ce- lje BREZPLAČNO ZAVR TELI njegovo najljubšo ploščo. Imena srečnih do- bitnikov bomo objavljali stalno na tem mestu, njim samim pa pisali, da nam sporoče naslov skladbe, ki bi jo radi poslušali, oziroma naslov tiste ose- be kateri ploščo pokla- njajo. Dobitnik lahko to- rej izbere skladbo in be- sedilo čestitke, če jo bo namenil komu drugemu, mi si pridržujemo samo to pravico, da določimo dan, ko bomo ploščo za- vrteli. Komu in KDAJ bo- mo v radiu Celju zavrteli ploščo, boste lahko pre- brali v stalnem kotičku na zadnji strani pod na- slovom »Tednikova plo- šča.« Dobitnika prejšnjega ted- na sta ŠPEGEL SILVO, SOCKA 48, Strmec pri Vojniku in ANTON JE- LEN, ZALOŽE 32, POLZE- LA. Obema nagrajencema smo že pisali, njuni želji bomo objavili prihodnji teden. Poleg tega, da boste po- stali naročnik na našem področju najbolj branega časnika (C TEDNIK pre- bere vsak teden preko 60.000 ljudi) imate še mož- nost, da boste BREZPLAČ- NO poslušali čestitiko t radiu Celje! TEDNIK - Uredništvo in uprava Celje. Gregorčičeva 6, poStnl predal 131. Orejuje uredniški odbor. Glavni urednik rONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD STRMCNIK Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal Je kot »Nova pot«. »Na delo«. »NaSe delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) oato kot »Savinjski vestnik«