Fottnin i plačana v gotovini. Posamezna Številka I Dét. Št. 11. Leto XIX. Kranj, 16. marca 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju', Strossmajerjev trg štem. 1. Telefon št. 73 gorenje?' izhaja vsako soboto. Dopisi sprejema uredn-štvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrmnki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjca*: teloletno 40 Din, polletno L'0 Din, ietrtletno 10 Din. no*, št. i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Nravna obnova Težko in nad vse zamotano socialno vprašanje rešujejo gospodarski veščaki na zelo različne načine. Eni mislijo, da je gospodarsko vprašanje najbolje rešeno z gospodarskim liberalizmom; drugi so mnenja, da bi bila najboljša rešitev težkega socialnega vprašanja splošna socializacija, poclružabljenje, tretji se spet navdušujejo za podržavljenje vsega premoženja. Nekateri so goreči zagovorniki komunalizacije, to je, da bi prevzele posamezne občine podjetja in zemljo ali pa da bi se ustanovile zadruge, ki bi vodile celokupno gospodarstvo. Vsi zagovorniki imenovanih gospodarskih in socialnih sistemov poudarjajo, da se edino na ta način morejo reševati gospodarski in socialni problemi. Vsi obetajo rešitev iz težke krize, v kateri se nahajamo, in da bo edino na ta način konec nezadovoljstva in gorja na svetu. Vsakteri izmed teh načinov ima nekaj za sebe, a vendar socialnega vprašanja ne bo mogoče v splošno zadovoljstvo rešiti, če ne pride pred socialno prenovit-tvijo sveta obnovil krščanskega duha. Kaj pravi k vsemu temu papež, poglavar Kristusove Cerkve na zemlji? Papeža Leon XIII. in sedanji papež Pij XI. sta izdala krasne okrožnice o rešitvi socialnega vprašanja. V teh dveh okrožnicah, namreč v okrožnici Rerum nova-rum in Quadragesimo anno, je jasno poudarjeno, da mora iti pred sleherno socialno obnovo obnova nravi.— V svoji okrožnici Quadragesinio anno pravi papež Pij XI. dobesedno takole: »Toda če vse glob je in natančneje premislimo, bomo jasno spoznali, da mora iti pred tako zaželjeno socialno obnovo obnova krščanskega duha, katerega je bedno izgubilo toliko ljudi, ki se ukvarjajo z gospodarstvom; če ne, bodo vsi poskusi zaman in se bo gradila vsa stavba ne na skalo, ampak na sipki pesek. Tn zato ponavlja papež Pij XI besede svojega velikega prednika Leona XII!.. ki je v svoji okrožnici Rerum novarnm zapisal naslednje besede: ..«.'e je treba človeško družbo ozdraviti, jo bo ozdravila samo obnova krščanskega življenja in krščanskih ustanov". Kaj bo namreč koristilo, ako se bodo ljudje z umnejšo rabo bogastva tudi bolj usposobili, da si pridobe ves svet. če pa bodo s tem svojo dušo pogubili? Kaj, ako uče o gospodarstvu varna načela, če se pa v razbrzdanem in grdem pohlepu tako vdajajo sebičnosti, da slišijo Gospodove besede, pa vse nasprotno delajo. Zastonj je vsak trud. nadaljuje papež Pij XI., da bi se družba preuredili, dokler traja današnje žalostno razdejanje duš. saj je današnji svet po velikem delu spet padel nazaj skoraj v popolno poganstvo. A zoper to ruzdejiinje ni drugega uspešnega pripomočka, kakor da se ljudje odkrito in iskreno vrnejo k evangeljskemu nauku, namreč k zapovedim tistega, ki edini ima besede večnega življenja, to je besede, ki ne bodo prešle, ko bosta nebo in zemlja prešla. Trdno smo uverjeni. tht je edino le \ tem možna rešitev zamotanega socialnega vprašanja in v ničemer drugem. In v tem smislu, to je po navodilih velikih socialnih papežev Leona XIII. in Pija XI. naj bi vedno in dosledno delala naša piv oboritel j icn delavskih pravic Jugoslovanska strokovna /.veza. Dr. P. S. Sumljivi pojavi \ 'Tržiču so se komaj polegle govorite, da bo tovarna Glanzmann in Kom p. Gassner morala odpustiti okrog "00 delavcev. V Kranju so nekateri manjši obrati že pričeli zmanjševati svoj obrat, pa (udi glede večjih tovarn niso neutemeljene govorice, da obstoja nevarnost redukcij dela in delavcev ImH pri io' stilnih obratih. Dosedaj je pri nas skoro edino tekstilna industrija obratovala v polnem razmahu, vsa druga pa je le za silo vzdrževala obrat v zmanjšanem obsegu, nekatere industrije so pa morale kar ustaviti svoj obrat. Kaj bi bilo pri nas, če bi začela še tekstilna industrija pešati in omejevati svoje delo ter odpuščati delavce?! Posledice za vso Gorenjsko bi bile nedogledne! Ne bi trpeli le podjetniki, ali če hočete »kapitalisti", ampak tudi delavci in tudi kmetje! Da se ohrani in vzdrži naša industrija je interes vseh slojev in vsega naroda! Edino na Gorenjskem še nekoliko diha naš kmet, ko je po vsej Sloveniji po- Eolnoma na tleh! Le na Gorenjskem met vsaj nekaj pridelkov še more vnovčiti in le pri nas imajo kmetijski pridelki vsaj za silo nekaj vrednosti, povsod drugod vladajo za kmetijske proizvode naravnost sramotne cene. Le na Gorenjskem je vsaj še nekaj beraš-kih novcev tudi po kmetih, če pa pogledamo na Notranjskem po kmečkih domovih, pa ne bodo redke vasi, kjer bo cela vas premogla morda komaj par kovačev. Od obstoja industrije je odvisen pa tudi naš trgovec in naš obrtnik! Danes je delavec skoro najboljši odjemalec! Kmet se mora omejevati na najnujnejše potrebščine, če noče živeti. Pa tudi krnet, kolikor ima po Gorenjskem gotovine, je pač dobi od tovarne in delavca! Ni prazno to, če trdimo, da marsikje z gotovino zalagajo kmečke hiše — delavci s svojim skromnim zaslužkom! Tuko lahko objektivno trdimo, da je na procvitu in obstoju naše industrije zainteresiran ves narod! Če propade naša industrija ter tujski promet, bo vsa Gorenjska kup brezposelnih beračev! Za našo tekstilno industrijo je velik konkurent italijanska. Italija neprestano pritiska na našo državo, da bi dovolila večje ugodnosti za uvoz italijanskih tekstilnih izdelkov kot kompenzacijo za to. da se dovoli večji uvoz naših kmetijskih izdelkov v Italijo. Gospodarska politika naše države je glede tega v zelo delikatnem položaju. Na eni strani mora pač skrbeti, da oskrbi trg za naše kmetijske pridelke, na drugi strani morit pa ščititi našo mlado industrijo. Je pa Italija po svoji naravni legi naš najboljši odjemalec za našo živino in les, na drugi strani je pa ona najbolj inte-resirana na tem, da nam odda svoje tekstilne izdelke. In v tem problemu leži jedro težav naše gospodarske politike! Neredko se slišijo od strani agrarcev ugovori: Kaj nas briga naša industrija, kmet je steber naši državi, naj se dovoli tujim industrijskim izdelkom prost uvoz, da bomo tudi mi mogli svobodno izvažati svoje kmetijske pridelke! Tako mišljenje ie zelo enostransko in za vse naše narodno gospodarstvo zelo nevarno! Kdo bo pa potem preživljal naše tisoče delavstva? Koma bo pa naš kmet prodajal svoje pridelke, če bi bil navezan le na tuji trg, če se tuji trg kdaj osamosvoji? Ravno na Gorenjskem jasno danes najbrž že vsak kmet vidi, kako je naše kmetijsko gospodarstvo zelo odvisno od naše industrije! Kaj bi nam pomagalo, če bi mi mogli prodati nekaj vagonov več lesa v Italijo ali pa morda nekaj sto glav živine več, če bi nam pa prišli tisoči in tisoči delavcev na cesto in bi kmet ne imel doma odjemalcev za svoje blago in bi ne prišlo nič gotovine na kmete po delavcu in po industrij i ? Tudi borba delavstva za svoje upravičene pravice mora imeti to pred očmi! Naš delavec ne sme biti » w . bolj-ševik. ki je v svoji jezi nad kapitalisti razbil tovarne in stroje, potem pa stradal. Boljševiki so uničili velik del ruske industrije v revoluciji, potem so morali pa »kapitalističnim državam" v zlatu plačevati stroje in strokovnjake. Borba delavca za njegove stanovske pravice in za izboljšanje svojega položaja je prav tako upravičena, kakor delo industrialca za napredek svoje industrije in svojega podjetju. Kakor pa ne sme iti industrijalec za tem. da bogati in napreduje na račun šibkih in s krivičnim ravnanjem z delavci, tako pa tudi delavec ne sine v svoji borbi tako daleč, da bi sam sebi odžagal vejo, na kateri sedi. da bi uničeval podjetja, od ka- terih živi! Prej ali slej morata priti »kapitalist" n delavec do tega, da se vse-deta k skupni mizi in uredita svoj »razredni boj" tako, da pride do razredne- §a sporazuma. Kapitalist mora uvideti, a je v njegovem interesu, da je delavec zadovoljen, delavec mora upoštevati, da je njegovo življenje odvisno od obstoja industrije. In ko se pojavljajo že čudni in sumljivi znaki, da je nevarnost, da bo pričela pešati tudi naša tekstilna industrija, smatramo za potrebno, da opozorimo našo javnost na to, da so na njenem obstoju in napredku danes interesirani vsi naši stanovi in da bomo morali vsi skrbeti za to, da nam ne ugasnejo po naših industrijskih centrih tovarniški dimniki. Plavaj, plavaj, barčica JNS! (Poglavje o brodolomcih.) JNS generalni štab je bil silno ponosen na svojo ladjo. Tako je bil ponosen, da je razpel prav vsa jadra in za- Elul prav na široko morje in tam lovil, jer ni bilo kaj ujeti. — JNS barka obstoja na papirju tudi še danes. Vendar pa je njeno krmar j en je čisto drugačno. JNS danes ne vodi ali krmari ladje, ampak »barko fura". Le poglejte same) našo jutranjo deželo! Še nedavno so krajevne organizacije (posamezni napihnjeni gostilničarji in redki izobraženci) kar sami proglašali in postavljali kandidate, tako so se hoteli v javnosti po-k v.eti za mogočne. Kdor pa danes čita (takih je malo) ta jutranji tisk, ta more opažati, da JNS skupina ponižno prosjači sreske volivne odbore, naj se ja usmilijo tudi kandidatov, ki še pridejo na dan z legitimacijo JNS. Glede teh odborov je JNS poslovala kaj enostavno. Sklicala je svoje veličine, predstavnike krajevnih JNS in pa tudi župane, ki bi še podpirali JNS-režim, pa je bil voliv-ni odbor sestavljen in kot tudi razglašen prav celemu svetu. Seveda so prav pridno pristavljali še to vabo, da se voli vni odbor lahko še spopolni s predstavniki nacionalnih organizacij in drugih vplivnih oseb, ki bi barko pomagale krmariti v pristan jutranje skupščine. Pa glej šmenta! Te dni se pa pojavljajo čisto novi voli vni odbori. V teh so pa ljudje, ki so imeli prav malo veselja (vsaj sedaj), tla bi razvili zastavo JNS. Ti voliv ni odbori se danes prav malo brigajo za še tako spokorne oči jutranje skupine JNS, ampak se zadovoljno razgledavajo po zelenih poljanah. Ju-trovci so hitro spregledali ta novi položaj. Jasno sicer pokažejo, da JNS-u še ne priznavajo mesta s puško v koruzi, ampak — glejte čudo — pouditrjiijo enotnost svojih JNS in podpro delo novih volivnih odborov. Pri tem si mislijo čisto po kramarsko: nekaj nam bo še vseeno ostalo, če več ne, da bodo ostanki naznotraj mogli delati zase »»».' 1 Ko so jutranjiki sprevideli tak brezupen položaj, so tudi hitro dali znak za umik svojih veličin. In res celo v Jutru čitamo, kako se odpovedujejo »kandidaturi" celo dosedanji poslanci, ki so Irdili, da je za njimi cel narod, in prepuščajo — brez nade na uspeh — svoj orod tako. kakor so te dni napravili uporni grški oficirji, ki so jih z ladij pometali kar v morje mornarji, čeprav so bili prej vsi ti mornarji tudi za svojimi oficirji. Tako smo Slovenci začeli mnogo svo-bodneje dihati, ko odhaja s političnega odra truma JNSoficirjev, narod pa ostane na svoji ladji in pazi na svoje zastave in poveljnike z budnim očesom. Politični sestanki v Kranju Ob ponedeljkih je v Kranju zmeraj semenj. Včasih, je bolj živ, včasih bolj mrtev. Najbolj živahen je pač vselej, kadar je dosti mešetarjev, kupca pa ni. Večji sestanki tudi političnega značaja se zaradi ekonomskega uporabljanja časa vrše redno tudi na semanji dan. Zadnji ponedeljek sta bila v Kranju spet dva taka sestanka. Prvi na »Stari pošti", drugi v Narodnem domu. Povsod se je razpravljalo, kdo naj bi bil kandidat. V Narodnem domu so se zbrali člani volivnega odbora JNS, ki bi radi kandidirali, na Stari pošti pa je bil sestanek, na katerem so razpravljali tudi o kandidaturi, vendar niso postavili nobenega kandidata, niti se še odločili, koga da bi predlagali za kandidata. Vendar pa je ponedeljek pokazal še to lepo stvar JNTS, da je poslala, kot celo Jutro poroča, po sklepu članov JNS deputaci-io, ki naj se pogaja glede predlaganja kandidata z drugimi političnimi skupinami. Ta deputacija se je res zglasila pri g. dr. Sabothvju in se začela z njim pogajati. Uspeh pogajanja doslej še ni viden, vemo le za predlog JNS, po katerem predlaga sedaj takega kandidata, ki ga ie sama izključila iz svojih vrst. To se bo še lepo razvila JNS-komediia! Nazadnje bo res jutranje krilo predlagalo še kakega »separatista", to je človeka, ki ne trobi v njegov rog. Delavstvo proti socialistom Iz Čačka poročajo: Danes dopoldne se je vršil v tukajšnjem hotelu Lazovič shod delavcev, ki ga je sklicala Delavska zbornica z namero bivših socialistov — da postavijo pri prihodnjih volitvah svojo kandidatno listo. Na shodu je govorilo več govornikov, ki so vsi napadali razne delavske voditelje, ki prejemajo od delavskih institucij dobre plače ter hočejo sedaj tudi s pomočjo delavcev kandidirati pri volitvah. Na shodu je večina poslancev izrazila veliko nezadovoljnost proti dr. Zivku Topalo-viču, ki misli postaviti delavsko listo za prihodnje volitve. Navzoči delavci so vpili: »Doli z Živkom Topalovičem!" Nato so pa izvolili svoj akcijski odbor, kateremu so poverili nalogo, da pripravi vse potrebno, da bi delavstvo lahko nastopilo pri novih poslanskih volitvah brez voditeljev, ki se delavcem vsiljujejo. Kakor znano, je dr. Živko Topalovič voditelj jugoslovanskih marksistov, oz. takozvanih social-patriotov, za katerimi drve naši socialisti*. Žalostno, da nekaj našega delavstva še drvi za onimi, ki jih je drugod že zdavna vrglo delavstvo od sebe. Tedenske novice KRANJ Iz občinske seje. V petek se je vršila občin, seja, ki je bila sklepčna. G. župan se je ob otvoritvi najprej spomnil pokojnega občinskega odbornika g. Ivana Kumrn, čigar lepe lastnosti oceni s primernimi besedami. Spomin pokojnega poeaste stoje tudi vsi navzoči občinski odborniki. Ing. Gross utemelji pred prihodom na dnevni red v interesu socialnega odseku nujnost svojega predloga glede novih zdravstv. ustanov v Kranju in je bila nujnost soglasno sprejeta. (J. župan Pire prečita nato sledečo izjavo in prosi navzoče, naj jo vzamejo na znunje: ..Pri seji dne 28. 9. I<*34 sem insinuirai g. župniku in duhovnemu svetniku Skerbcu Matiji, da je pisal članka o birmi v Kranju v ..Slovencu" in »Gorenjcu", Prepričal sem se pa, da teh člankov g. župnik in duhovni svetnik ni napisal in ne inspiriral. da jih je celo obžaloval, vsled česar odpadejo druga za g. župnika in duhovnega svetnika morda žaljiva izvajanja.'" •OORENJEC« Ste v. 11 Nato pridejo na vrsto številne pritožbe proti mestni trošarini, ki jih veČina gladko zavrne, manjšina pa glasuje proti zavrnitvi. Na predlog finančnega odseka je občinski odbor odobril oddajo tehtnic in štantarine. Kopališki odsek je poročal o spremembi glede naprave kopališča. Po tem poročilu bodo znižani proračunski izdatki, predvideni z Din 1,700.000 na l.OoO.ooo. To bi se doseglo tako, da bi se stavbe kopališča „odsekale" ter se delo izvedlo po etapah. Po tej zamisli bi se dalo po mnenju kopališkega odseka delo v celoti in lepo izvršiti. Nova stavba bi bila dolga do 64 m in za četrt milijona cenejša, tako da bi stavba sama stala okoli 850.000 Din. Zupan ima nalog, da načrt preuredi do 15. marca, nakar bodo poslani načrti nadzorni oblasti radi odobritve in radi izdaje stavbnega dovoljenja. Po izčrpunem dnevnem redu preide občinski odbor na nujni predlog ing. Grossa oz. socialnega odseka. Poročilo pravi, da je OUZD oz. ..Suzor" pripravljen investirati 1,200.000 Din za napravo zdravstvenih ustanov in uradov za OUZD v Kranju. Zdravstvene ustanove bi se spopolnile še s šolsko polikliniko, dečjim dispanzerjem in drugimi napravami. Ker pa zastopniki Suzorja za ta namen ne smatrajo primerne občinske parcele za Pahorjevo vilo, naj bi se ta zamenjala s parcelo približno enake velikosti ob Savi za Majdičevim mlinom. Da bi se pa zadeva mogla realizirati, naj bi se občina obvezala za prispevek pol milijona Din, ker bi vzdrževanje prevzel Suzor. Občina bi se morala tudi obvezati, da higiensko uredi okolico nove zgradbe zlasti pa kanale, ki se v bližini izlivajo v S.'.' Po poročilu socialnega odseka ni potreb lih nobenih primernih jamstev, kot jih zahteva opozicija, češ, da Suzor takih jamstev nikdar pismeno ne nudi. Občinski odbor pa se zedini v zahtevi, du naj Suzor da vsaj to jamstvo, da dokler bo sam mogel vzdrževati nove naprave, naj ne terja od občine nobenih novih prispevkov. Predlog je bil nato soglasno sprejet. G. župan je nato proglasil tajno sejo. Kam plovemo! Tudi pri nas v mestu je bila nekoč navada, da se v postnem času ni igralo po gostilnah. Imamo še gostilne, ki to upoštevajo, ali imamo tudi take, ki jim je to vse eno. Mislijo pač s tem privabiti ljudstvo. Motijo se: ljudstvo se zgraža nad tako gostilno, v kateri tudi v postnem času ne utihne harmonika. Mi ne želimo prizadeti nič slabega, nego samo dobro. Ljude sami sodijo in so najboljši sodniki. Odhodnica sreskega načelnika g. dr. Franca Ogrina. V četrtek zvečer je imel g. dr. Franc Ogrin, ki je prestavljen k banski upravi v Ljubljano, v kranjskem Narodnem domu svoj poslovilni večer, katerega so se udeležili zlasti zastopniki tukajšnjih uradov, pa tudi nekateri meščani. ..Jutro" pristavlja, da so navzoči tvorili izredno zanimivo sliko one kranjske družbe, ki je vsa obžalovala odhod uglednega funkcionarja. Bilo je več običajnih govorov, največjo pozornost pa je vzbudil sicer kratek govor g. Franca Sirca, ki je slavil velike zasluge odha- jajočega za trgovino, obrt in industrijo, zlasti pa za tujski promet, in napovedal, du bo v kratkem izpruznjeno • mesto načelnika osmega oddelka pri banski upravi v Ljubljani ter da bo to mesto podeljeno g. dr. Ogrinu, kar so navzoči sprejeli na znanje z močnim aplavzom. Opazilo pa se je tudi zelo, da ni bilo nikogar, ki bi se oglasil k besedi v imenu JNS, katere odličen in zvest pristaš je bil odhajajoči ves čas svojega bivanja V Kranju, in da mu ni nihče v imenu te stranke izrekel zahvale za njegovo res veliko naklonjenost. Tudi tu se je spet enkrat pokazala znana kranjska črna nehva-ležnost. Francoski krožek priredi dne 21. t. m. ob pol 8 zvečer v kinu Talija predavanje: Primerjava francoske in ruske revolucije. Predavanje bodo spremljevale skioptične slike. Predaval bo g. Joško Vurachu. Mesto venca na grob Ivanu Kumrn je daroval g. Leopold Zupan, usnjarski mojster, župni cerkvi 100 Din. Prav iskrena hvala! Današnjo našo prilogo je izdala in uredila Jugoslovanska strokovna zveza v Kranju ter zunjo tudi vsebinsko odgovarja. Prah in nesnaga sta največja škodljivca vsakega perila. V medsebojnem podpiranju razjedata nitke perila, ki v teku časa prične razpadati. Zlatorog-ovo milo pa s svojo obili.o in gosto ter snežno belo peno očisti perilo vsake nesnage in ga s tem napruvi trpežnim. .', Zlato rog-ovim milom oprano perilo je lepše kot novo. To ljudski glas dobro ve in pravi: Lc Zla-torog milo du belo perilo!" To milo priporočamo tudi mi, saj je res dobro in tudi - domače! BREG PRI STRA2IŠČU Naše igranje. — Naši ga«ilci so uprizorili v Šmartnem igro ..Carski sel". Mi Zasavci bomo to igro ponovili v nedeljo 17. marca ob ■* popoldne tudi v Krunju v Ljudskem domu. Vstopnice se dobe v ..Iliriji" v Krunju Novi gasilski dom namera \ i...... /i lili pri nas, da bomo mogli igrati v lastnem lomu in nam bo stavba tudi drugače mnogo koristila. Naša cerkev in šmarnice. Pri «as kakor je gotovo vsakemu znano, imamc pvu-/ lepo cerkev nu lepem samotnem kraju, posvečeno maj-niški Mariji. 2e sedaj se veselimo lepih majni-ških nedelj, ko so vsako nedeljo oo 4 šmartli-ce. Kakšen bo letos majnik. ttsga seveda £2 ne vemo; vsak mesec ima svoje posebnosti, majnik pa letos še prav posebno. Vsak naj prime /a pravi plug in lopato. Le tako jc Upati na boljšo bodočnost! TR2IC G. Lončar se izgovarja, da '.ad- ni mogel /i svoj okraj ničesar doseči, ker gt-. -- niso pustili in se je bal, da ga postavijo ven. Kdo rlrugi kakor JNS. — Tako »Slovenija" od K. 1 ni., ki nadaljuje, da naj tisti, ki so kandidirali le:a 1931 — vseeno ali kot namestniki ali kot pravi kandidati, ali so bili izvoljen' ali ne - nikoli več ne kandidirajo in sicer zuto ne. ker je lil način volitev leta 1931 tak, du ko si I11I1 kmdi-dati svesti, du se prav za prav n«'r"'UJejo iz volivcev. — Mi pa pristavljamo: lela 1951 kufre dol v Belgrad, leta 1935 kufre ycr v Trži-', dne 5. maja t. 1. pa kufra nič več treba ne bo Žalostna nesreča. V soboto 9. marca se je zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 4letne Cvetke Jerebove. Ko jo je mama za trenutek izpustila iz očesa, se je približala štedilniku in se sukala okrog njega. Slučaj je hotel, da si je pri tem zažgala oblekeo. Na obupne krike je prihitela mati, ki je našla malo Cvetko že vso v plamenih. Vse je gorelo na njej. Odpeljali so jo v ljubljansko bolnico, kar je pa ni rešilo. Preselila se je h krilatcem. Še igra. V nedeljo 10. marcu je uprizorila Vincencijeva konferenca v Tržiču Mlakarjevo igro ..Povest o izgubljeni Marti". Bila je pruv dobro podana in zaslužijo igravci vso pohvalo, posebno Marta in prof. Piramidolli. V prvem dejunju bi bilo sicer umestno malo več gibanja in živahnosti, vendar je ta nedostatek zakrilo žuborenje otočka, odnosno dobra scenerija. Publika je bila z igro prav zadovoljna in je to najboljša reklama za ponovitev, ki bo v nedeljo 17. marca ob pol 4 popoldne. SELCA Pogreb. V sredo 13. marca ob 9 dopoldne smo spremili na zadnji poti blago ženo, mater gosp. profesorja Jakoba Šolarja, pokojno Antonijo Šolar iz Rudnega pri Selcih. Slovesen pogreb je lepo pokazal, kako spoštujemo one slovenske matere, ki so nam s svojo ponižno skromnostjo, globoko vero, žrtvijo in neprestanim delom vzor slovenskih krščanskih mater. Pogreba se je udeležilo 11 gospodov duhovnikov, med drugimi tudi 5 iz škofovih zavodov. Saj je pa tudi prav, da posebno počustimo mnter, ki je vzgojilu dva sinova duhovnika. Pri odprtem grobu se je v prelepih besedah poslovil od dobre in skromne Markcove matere domači gosp. župnik, ki je poudarjal njeno tiho skromnost in veliko pobožnost. S težkim srcem smo zapuščali pokopališče z edinim upanjem, da se snidemo z njo nad zvezdami. — Lep in številen je bil isti dan tudi pogreb Blejcove mame, 78 letne Micke Bukovic od Sv. Tomaža pri Buko-vici. Tudi ona je bila prava, dobra in verna krščanska mati. Naj obema sveti večna luč. Vsemogočni jima bo bogat plačnik! CERKLJE Naš fantovski odsek katoliške akcije si je nadel lepo nalogo, da v spomin na evharistični kongres postavi ob vznožju vasi lično kapelico. Resnica je, kar fantje primejo, to tudi izpeljejo. Korajžno so prijeli za delo. Dvakrat so se že zapodili po fari in so toliko nabrali, da bodo že lahko pričeli z graditvijo. Fantje, le v tem smislu korajžno naprej! Faranom pa, ki so v teh težkih časih velikodušno priskočili na pomoč, kliče KA mož in fantov: Tisočkrat Bog plačaj! Pozdravljen! V četrtek po odhodu g. Ivana smo že sprejeli novega g. kaplana Jožefa Cvel-barja, ki so ga Borovničani le težko oddali. Pravijo, da ga bodo zlasti bolniki in siromaki hudo pogrešali. No, pa upamo, da se bo g. Jožef tudi v Cerkljah prav tako dobro počutil. Bog z Vami! Gori! V petek 8. marca nas je ob pol 4 zjutraj zbudil gasilski rog. Vstanemo in hitimo gledat, kje spet gori. Nudil se nam je grozen prizor. Skoro vsa lesena Grubnurjeva hiša je že bila v ognju. Vse tri strunke, ki so tu stanovale, so imele izredno srečo, da so si poleg življenja rešile tudi vse pohištvo. Kako je nastal požar, se še ne ve, upamo pa, da bomo kmalu zvedeli. Popravek Ker se o ognju v Lapajncih nad Polhovim gradcem pri Hudi jami pri Hajlkercovih šušlja vse mogoče, zato mislimo, da je prav, da javnost zve golo resnico. Ni namreč res, da se ne bi začel požar pri Hajlkercovih v četrtek ob 2. uri 50 minut, ampak je nasprotno res, da je točno ob tej uri začelo goreti. Tudi ni res, da ne bi bilo na obeh straneh hiše tekoče vode, ampak je res, da je vode na obeh straneh zadosti; en jarek je navadno suh, vendar je bil tudi ta ob omenjeni uri toliko moker, da bi dajal dovoljno količino vode za gašenje. Drugi jurek ie pa vedno poln vode, razen na binko-štni torek in še en dan v letu, ki sta določena za čiščenje jarka, ali pa tedaj, kadar mlinar rake popravlja. Ni res, da ne bi bilo vode dovolj, ampak je res, da je bilo vode preveč; je pa tudi res, da je voda v teh jarkih zelo mrzla. Res tudi ni, da se ne bi oglasil gasilski rog točno ob 3. uri 30 minut, ampak je res, da smo slišali rog ob omenjeni uri, ko je bil, kar je tudi res, da je voda v teh jarkih zelo mrzla, reč tudi to, du je en del stavbe zidan iu je tudi res, da zidan del stavbe ni gorel in tudi ne zgorel. Dalje ni res, da ne bi gasilci pripeljali motorne brizgalne k ognju, ampak je nasprotno res, dn so jo pripeljali sami z veliko požrtvovalnostjo peš, kar se je zgodilo šele — to je tudi res — po 4. uri, ko je večina poslopja že pogorela, kar je tudi res, ker nad skednjem in nud hlevom ni bilo videti nobenih špirovce* več. Tudi ni res, da bi motor ne funkcioniral, puč pa je res, da je magnet tukoj vžgal; vendar je pa res, da je motor precej čusa tekel prazen — bilo je zadosti vode v obeh jarkih, — je pa res, da je pretekel lep čas, preden je bila voda iz jarka na strehi, ki jo je že mulo ostalo, kar se še danes vidi, ker še niso pogorišča pospravili. Res je namreč tudi to, da jc smrdel cvrčeči lak od prevroče brizgalne daleč naokoli. Res je tudi to, da je bil požar ponoči, ko se malo vidi. Res je pa tudi to, da so pripeljali gasilci brizgalno k pogorišču še isti dan podnevi okoli 5 popoldne in še gasili... (Priobčujemo, čeprav dopisnik ni podpisan, da bo resničen popravek.) SMLEDNIK Ura v trbojski šoli imu vedno svoje munire, kaže osem ob pol 9 ali pa ob 9. Starši bi sicer želeli, da bi se vsaj včasih približala našemu času, otrokom pa jc to čisto všeč; vsaj nikoli nobeden zamuditi ne more — zmeraj pride še preveč prav. No, pu saj ta čas tudi ne ostane neizrabljen; imajo otroci vsaj čas, da se odki-hajo. Verjemite, da ni dobro imeti učne sobe poleg maguzina za kihalni prašek! I. delavsko konzumno društvo je najsolidnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumentai Ali si član te zadruge ? — Ali kupuješ vse pri zadrugi? LaTtižar Josip: junaška doba Slovencev Zgodovinska povost iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v času turških vpadov. Nadaljevanje VII. SLAVNI DAN PROSJAKA BALANTA. Pismo je prinesel s štirimi pečati, ki ga le graščaku žlahtnemu sme dati. Balantu iz Sničnega je bilo resnično žal, da ni šel včeraj k tako vabljivi slavnosti na Gutenberg. Danes pa ni mogel več ostati doma, dobro vedoč, da je na gradu tudi za njega še kaj ostalo. Oprlil je malho in vzel v roko gorjačo, ki jo je v tistih časih zaradi varnosti nosil vsak možak. Zatvoril je samotno leseno.bajto in stopal na zapadno stran hriba tjadol proti Križam. Oziral se je z višine okrog sebe, pa ne zaradi krasnega razgleda, temveč računal je, kod ho hodil in ktere hiše bo o*bi-skal, da bi kaj več dobil. Prva pot ga je peljala v kriško župnišče, ki je stalo pod hribom nekoliko proč od cerkve. V pritličju se ni nič oglasil, ker ni imel v posebno dobrem spominu duhovnikove postrežnice. Šel je naravnost po stopnjicah v stanovanje gospoda vikarja, ki mu je vedno kaj podaril. Danes pa je trkal zaman na vrata. Skušal jih je odpreti, a so bila zaklenjena. Vrnil se je in srečal v veži postrežnico, ki ga je precej hudo oštela. „V tako krepkih letih si in beračiš" — mu je očitala. „Vsi moramo delati, ti pa postopaš. Poglej uboge kmete, koliko trpijo od jutra do večera. Lahko bi jim pomagal in kaj zaslužil, pa ne pri- mes ne za koso ne za sekiro. Radi dajemo v resnici revnim, ti pa nisi vreden podpore." \ eliko drugega mu je še povedala, kakor znajo ženske, a Balant je molčal, čeprav mu je vrelo v srcu. Lahko bi bil vzdignil gorjačo. toda kaj potem? Premagal sc je in odšel iz župnišča. Mislil pa je: Vlani so bili Turki že blizu, letos pridejo menda zopet. To naj odpeljejo prvo s seboj daleč dol v Bosno." Nikamor več ni šel tisto popoldne, le Guten-berga ni hotel izpustiti. Zavil je proti Bistrici, stopil čez iiiost in po strmini korakal proti gradu, kjor so še danes vihrale zastave poprej snega dne. Pred gradom je lajal nad njim pes čuvaj. Balant, takih sprejemov že navajen, je trdo prestavljal gorjačo, da se je pes umiril ter godrnjaje šel s potu. Glavni vhod je bil odprt. Prosjak je neovirano stopil na dvorišče in čakal ob zidu. kdo ga bo prvi ugledal. Kar sta prileteli Anica in Francika, stopili k Balantu in ga milovaje ogledovali, ko je držal klobuk v rokah in mrmral neke besede. Od matere- vzgojeni v usmiljenju do revežev sta hiteli nazaj in povedali mami. da čaka na dvorišču siromak, proseč miloščine. Dala je vsaki nekaj in rekla deklicama, naj neseta revežu. Kmalu pa je prišla sama za njima, da bi pogledala, kdo je. Takoj ga je spoznala. ..Balant. ti si prišel" — ga je nagovorila. ..Že nekaj časa te ni bilo nu gradu. Pa kako si slabo napravljen! Prinesem ti boljši rokavnik, točas pa pojdi z deklicama v kuhinjo, da dobiš kaj gor-kega." Prav dobro se je godilo Balantu v kuhinji. Vsega je dobil dovolj, kakor si je že zjutraj predstavljal, idoč od doma. Ko mu je gospa prinesla tudi rokavnik, si sploh ni več želel za danes. Lepo se je zahvalil in šel dalje. Namenjen je bil v Begunje in v Radovljico, kjer je poznal nekaj hiš, ki jih še nikoli nt zapustil prazen. Tisto popoldne je zajahal konja vitez Gašper Lamberg in ga obrnil proti Tržiču. Tukaj je obiskal nekaj prijateljev ter se vračal, ker se mu ni mudilo, skozi Križe na Gutenberg. Na poti je srečal Grašičevo Lcnco. „Kam pa tako hitro?" — je vprašal deklico. .,Oče so me poslali po srpe v Tržič" — je odgovorila nekoliko preplašena. Opazila je večkrat, da mladi grof vselej govori ž njo. ako gre miniu nje. Zakaj ne govori tudi z drugimi? Spoznala je, da se zanima zanjo. Čeprav je rada videla, da je tako prijazen, si vendar ni domišljevala kdovekaj drugega. Ona kmetska hči, on pa grof in vitez! „Si bila včeraj na Gutenhergu? Veliko je bilo deklet, tebe pa menda ne". ..Morala sem ostati doma" — je odgovorila. „ V eerkv i pa sem vas videla pri altarju, pred cerkvijo pa na konju". Gašperju ni bilo viteštvo samo čast, temveč je smatral to čast življenski poklic, ki ga mora izvrševati kakor je obljubil. Splošnost mu je stopila pred oči in enako vedenje do vseh. Zato je sklenil pretrgati osebna nagnjenja ter dober in pravičen biti vsakemu brez izjeme. Vedno so mu hodile na misel besede,' ki jih je govoril pred oltarjem: „Zavežem se, da bom branil nedolžne in zatirane, vdove in sirote. Zavežem se pa tudi, da bom ženskemu spolu izkazoval posebno spoštovanje ter branil njegovo poštenje in njegovo nedolžnost". Ste* 11 — »GORENJEC« Za turiste bo v nedeljo ob 5 zjutraj sv. maša. Ker je za mednarodne smuške tekme nu Plu-nici veliko zanimanja v Kranju in okolici in bo šlo gotovo mnogo športnikov in planincev na Planico z jutranjim vlakom, so nekateri prosili, da bi bila v Kranju zjutraj ob 5 turistov-ska sv. maša. Tej želji se bo ustreglo, na kar opozarjamo vse športnike. Neljuba pomota se nam jc primerila v zadnji številki Gorenjca. Poročali smo namreč, da so bili pri zadnji napovedani — a ne izvršeni — predstavi v Gasilskem domu trije udeleženci, v resnici pa je bilo pet vstopnic prodanih. Torej resnica nad vse! Koncert nušega cerkvenega pevskega zbora bo gotovo tehnično popolnoma dovršen. Dolge in vztrajne vaje pač pričajo, s kako resnostjo se za nastop pripravlja. Prepričani smo, da bodo vse točke izvajane s precizno eleganco in sigurnostjo. Razširjeno cerkev bi radi imeli v Zg. Pirni-čah. Ponosni Pirničani so se z vsem idealizmom zavzeli za lepo zamisel — pu žal kmalu spoznali, da sam idealizem in nuvdušena beseda ne bosta cerkve razrinila, finančna moč jim je pa čisto odpovedala. In obupali so vsi — nekateri z žalostjo, drugi z veseljem. Soglasno so sklenili, da osnažijo zvonik, ki stoji kot siv častitljiv očak koncem vasi, da pokrijejo gola rebra na strehi in da zadoste še eni drugi kričeči potrebi — in pa, da čakajo lepših časov ali pu bogatega strica iz Amerike. BREZJE Predavanja. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva na Brezjah sporoča vsem sadjarjem v okolišu Brezij, Mošenj, Leš in Ljubne-ga, da se bodo vršila v dneh 24. in 25. marca predavanja o pospeševanju sadjarstva. Predaval bo g. Anton Flego, referent za sadjarstvo pri kr. banski upravi v Ljubljani, in sicer 24. marca ob pol 16 v samostanski dvorani na Brezjah, 25. marca ob 10 pa v osnovni šoli v Lescah ter prav isti dan ob 15 v osnovni šoli v Begunjah. — Opozarjamo in vabimo, da se vsi sadjarji zgoraj navedenih občin predavanja v obilnem številu udeleže, ker se nam taka prilika le redkokdaj nudi. TRSTENIK Živinorejska zadruga na Trsteniku, priredi 17. t. m. po deveti sv. maši v dvorani kmetijski predavanje: o živinoreji, o pomenu živinske selekcije in drugo. Z ozirom na važnost predavanja vse. posestnike iz goriške in trsteniške župnije vljudno vabimo, da se predavanja v obilnem številu udeleže. ŠKOFJA LOKA „Stari Ilija", narodna igra v štirih dejanjih, bo na praznik sv. Jožefa zvečer ob 8 v dvorani Društvenega domu. Igra nam pokaže vso hudobijo takratnih krujevnih mogočnjakov, ki jim v dosego svojega cilja ni nobena stvar sveta in ki teptajo vse človeško do: tojanstvo. Igra je času primerna, zato vsi vabljeni. Duhovne vaje za može in fante škofjeloške župnije v mestni župni cerkvi vidi čg. Andrej Križman, kaplan z Jesenic. Začno se v soboto ob 7 zvečer ter ho na praznik sv. Jožefa popoldne slovesna sklepna pobožnost. Ker mora biti moderni katoličan močan mož, zato pridite vsi možje in fantje k viru moči, k Evharističnciuu K ristusu. SK Sora vabi vse prijatelje k tekmi v nedeljo popoldne. S to tekmo otvarja sezono in se vsem svojim prijateljem priporoča v naklonjenost. Po izidu smuških tekem sodeč je klub v dobrih rokah in se je nadejati tudi v nogometu dobrih rezultatov. Občni zbor Združenja gostilničarjev se je vršil pretekli ponedeljek v gostilni Kavčič. Zanima nas, zakaj se je izmed 21 mestnih članov udeležilo le 7. Med dnevnim redom so se zanimali tudi /;i konsumno društvo, ker prodaja svojim članom tudi vino. Dalje jim ni po volji ljudska kuhinja. Predlog, da bi se plačevala članarina po množini iztočenih pijač, je bil zavrnjen. \ poročilih so poudarjali delo in trud za izboljšanje razmer, toda nikjer niso uspeli, nikjer niso našli razumevanja in podpore. Dan občnega zbora smatrajo za svoj stanovski praznik in vztrajujo pozno v noč v svojih razgo-\ orih. Ljudska kuhinja, reg. zadr. z o. z. ima svoj redni občni zbor v četrtek 21. t. m. v prostorih obednice. Nabilo in dnevni red sta razvidna na oglasni deski v Društvenem domu. Priprnva na evh. kongres. Prihodnjo nedeljo, če bo lepo vreme, bodo v župni cerkvi slovesne litanije, nato pa procesija na llribec, kjer se bo molil sv. križev pot, v cerkvici bo govor o evharističnem kongresu in blagoslov, Vsa ta pobožnost se vrši za blagoslov kongresa v Ljubljani. Vsa fara naj se udeleži. Sestanek lepih načrtov in besedi se vrši; med drugimi ..lepimi besedami" se oglasi nacija in pravi: prošlost pozabimo, bodočnost je naša! Čudno je to, da pri tej dediščini noče biti nihče /A „zalverba". Saj šele bogata dediščina nure-di lepo in udobno bodočnost. Zaradi tcirn se sedaj razpisuje mesto dediča, in kot poročajo, se tekmovalci v velikem številu prijavljajo. Mi hočemo svojcg kandidata, pravijo nekateri JNSarji, a določiti ga ne morejo, ker se za to čast izmed poštenjakov še nobeden doslej noče potegovati, ker so nas vse JNSarji že dovolj potegnili. ZALILOG - ŽELEZNIKI Občni zbor JNS. Ko smo te dni čitali v Gorenjcu zapisnik lanskega občnega zbora JNS, smo bili zelo veseli, da je list zapisnik objavil. Sicer so minili že meseci, odkar se je vršil, pa je prav zato toliko bolj zanimiv, kajti ta zbor je v čast Selški dolini. Mi smo si takrat upali odkrito povedati in dati tudi nu zapisnik naše težave. Temu primerno smo tudi izvajali posledice. Zanimalo pa vas bo, da smo sedaj, ko je Gorenjec, prinesel to sicer zastarelo novico, šli izven doma okrog naših ljudi po Loki, Ljubljani in drugod in ker smo posameznim celo to številko Gorenjca poslali, dobili od povsod zahvalo, du smo se v času strahovlade JNS upali postaviti po robu. Takrat smo bili sicer še nekam cagavi in smo se bali, da bo nad nas, kot sicer na vse ostale davkoplačevalce, gospodarstvenike, treščilo iz ljubljanske kazine. Treščilo je sicer, vendar se Ratitovec ni podrl. Mi pa na vso politiko JNS in vseh njenih priveskov danes žvižgamo: „Kaj nam pa morejo..." Vsake strahovlade, tudi JNS, je enkrat konec, mi pa kot zadnja napredna trdnjava vidimo, kam nas pelje kazinovska naprednost. Kaj ne, prav nam je! Sedaj vsaj vidimo, pa brez očal, kateregakoli dohtarju bivše JNS! Danes je res cela dolina „po zaslugi" JNS enotna in bo ostala. PRIMSKOVO Kralj Matjaž. V nedeljo in na praznik sv. Jožefa uprizore učenci primskovske šole narodno igro Kralj Matjaž. Naši vaščuni bodo gotovo napolnili obakrat dvorano Gasilnega doma. LUŽE Nemiri. Na pepelnično sredo so se še v pusta zaljubljeni vračali domov iz Cerkelj fantje, ki so delali v naši vasi velik nemir ter napravili tudi nekaj škode. Mi bi želeli, da se taki izgredi ne ponavljajo, da ne bo treba našim fantom, ki so zaradi delu utrujeni, vstajati in delati red, drugim pa puščati pri nas biciklje, klobuke in streljati z revolverji med begom. Prosi mo tudi orožništvo, da pazi na nočni mir zlasti ob takih dnevih, kot je pust. LEŠE Predpustni čas je zanami. Sedaj se bo treba pripraviti na pokoro kur smo zagrešili v pred-pustnem času. Za nekatere ne bo tako lahko, ker bo treha sprave zaradi prepira in boja. Dne 24. februarja so se fantje, ki so bili nekoliko preveč vroči krvi, sporekli, in eden je odnesel dvakrat prerezano glavo, eden pa male praske. V nedeljo pa je bil neki miren fant iz naše vasi tepen, dobil je udarec na glavi in več udarcev po životu. Fantje, pamet! To bo za vas dobro in tudi za tiste, ki spijo. SV. LUCIJA Smrtna kosa. Dne 8 marca je umrl v ljubljanski bolnišnici v starosti 35 let Jožef Jerala, posestnik na Mlaki. Bil je dober gospodar in skrben družinski oče. Prizadeti družini naše globoko sožalje! RETECE Priprave za kongres. Tudi pri nas je mnogo zanimanja za Kvharistični kongres v Ljubljani. Imeli smo že razne denarne zbirke v cerkvi, v šoli in po družinah, ki so se dobro obnesle. Ljudje radi darujejo, četudi živijo v denarni stiski. Za duhovno pripravo v polni meri skr-naš g. župnik, ki ima v ta namen primerne pridige. Pa tudi pri raznih shodih in sestankih pripravlja pot Evharističnemu Kralju v naše duše. Tako upamo, da bo naša župnija od zunaj in znotraj dobro pripravljena za ta največji (cerkveni) katoliški triumf v Jugoslaviji. Predpnst je minul v znamenju krize. Ženinu ni bilo in bi bili prav lahko po celi župniji vlekli ploh. pu ga nismo. Ta grda šega. ki ne dela prav nič časti slovenskemu narodu, se je pri nas popolnoma opustila, kar je vse hvale vredno. Znano je, koliko pretepov in pobojev se je že zgodilo na raznih muškaraduh. Današnji čas je res preresen, da bi se ukvarjali s takimi neslanostmi; tega se naši fantje v polni meri zavedajo. V celi župniji tudi ni bilo cel predpnst nobene plesne prireditve in kakega večjega zanimanja za pijančevanje. Ce pu včasih kje zahrešči harmonika, pu tudi kmalu utihne, ker ni nobenega, da bi plesal. V tem oziru sim« se res poboljšali proti prejšnjim letom. Nagajiva Sora. Regulacijska dela na tej reki se spet nadaljujejo. Dobili so menda spet nekaj jurjev kredita. Tako bodo polagomu res spravili to nagajivo vodo v pravi tir. Samo to je Škoda, da so se tako pozno pripravili. Ce bi bila regulacijska dela izvršena preti desetimi leti, bi bilo ohranjenega mnogo rodovitnega sveta in celi gozdovi, ki bi dali vasi drv za celo desetletje. Pa so odlašali in odlašali toliko časa, da zdaj teče tik pod vasjo. In zdaj so pa zučeli zares, ker so se mendu zbali, da bi jim še hiš ne odnesla. Poseben kotiček Mali oglas. JNS sreska organizacija Kranj in vse njene podružnice iščejo primemo ostno, ki bi jo postavile za kandidata. Prednost imajo iz JNS izključeni člani, čeprav zadnje čase še niso plačali dolžne članarine. Hipohonder ali jutranja nacionana politika sta po mnenju iz JNS pravočasno izključenegu člana enaka. Hipohonder išče napak, kjer jih ni, JNS pa ustvarja nacionalizem lam, kjer je že davno, ne da bi zanj kak žid kaj prispeval. Okraj Škofja Loka zahteva kandidata domačina. Člani JNS ne bodo nikogar drugega volili, če ni domačin. Tako so sklenili te dni in dre gače tudi biti ne more. Vendar sc j« doslej pojavil samo še en kandidat in sicer enoglasno. Edino kvalificiran kandidat je dandanes oni. ki je izključen iz stranke JNS. V Radovljici bi JNS rada dobila kandidata. Takega rabi, ki bi priznal, da so bile redukcije, preganjanja in ukinjanja obstoječih ustanov pravilna in ki hi bil med narodom vpliven. Zapomnite si, da jutranji sob.utje /cio rohne proti zeleni internucionuli in da je sedaj tudi njihovo zadružništvo protiiiicionaln«' Vidijo pu rešitev za kmeta le v zadružništvu in -«. /uio zadnja leta rušili zadružništvo. Naprednost r-e mora uveljaviti! Gospodarstvo Naši zadružniki zborujejo Občni zbor Kmetijske okrajne zadruge v Kranju se je vršil dne 4. marca t. I. v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Velika dvorana je bila nabitopolna članov in zastopnikov skoraj vseli gorenjskih zadrug — uglednih mož, ki se slabih časov, v katerih živimo, dobro zavedajo. Po tO uri otvori predsednik gospod Lovro Novak občni zbor. G. Ivan Zupan prečita revizijsko poročilo, ki je bilo enoglasno odobreno. sred i poročilo gospoda Lovra Novaka o preteklem poslovnem letu, iz katerega je razvidno, da je imela zadruga 16 rednih sej, pristopilo je 113 članov, zadruga danes šteje 710 članov. Obrazložil je težkoče zadruge in nujno potrebo za najetje stabilnega kapitala, da bi zadru- fa mogla normalno in uspešno delati, elja članov, da bi se delo razširilo v okolico Tržiča in Medvod, se bo upoštevalo, toda le, ko bo zadruga imela dovolj denarja. Priporoča članom večjo zavednost. Gospod Umnik Anton poroča v imenu nadzorstva, da je imelo 3 seje ter 5 skupnih sej z načelstvom. Ob isti priliki so se pregledale knjige in blagajna ter se je našlo vse v popolnem redu. Le v Škof j i Loki je nekak nedostatek ter se je proti dotičnemu uslužbencu energično postopalo in je vsa škoda, ki jo je povzročil zadrugi, že krita. Tudi gospod Umnik priporoča članom zavednost in solidarnost, ker le na tak način je mogoče zadrugi uspešno delati. Gospod Zupan prečita in obrazloži bilanco ter pojasni nekatera vprašanja glede engros oddelka, nakar je bila bilanca enoglasno odobrena. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni trije novi odborniki. Pravtako je bilo ponovno izvoljeno staro nadzorstvo. II. Iz poročila ravnatelja g. Al. Lesjaka O blagovnem prometu, o uspehih, o tež-kočah, kakor tudi o bodočih načrtih zadruge posnemamo; V preteklem poslovnem letu je imela zadruga 302 vagona blagovnega prometu ter odpade že polovico na krompir in fižol. V jeseni ni bilo mogoče krompirja nakladati, ker noben član ni hotel po takrat nizkih cenah blaga prodati. Za zadrugo je to vsekakor neprijetno, ker stroški kljub temu ostanejo, ali je promet majhen ali večji. Promet v poslovalnicah je z ozirom na veliko število članstva nezadovoljiv ter je vsekakor potrebna večja zavednost članstva, število odločnih in zavednih članov se stalno veča. Slučaj uslužbenca v škof ji Loki je rev žalosten, toda odbor je pokazal tudi tokrat, du ve v takem slučaju ščititi zadrugo. Neopravičeno je torej, da so nekateri člani radi uslužbenca postali zadrugi nezvesti. Niti skladišča, niti nastavljena ne tvorijo zadruge, ampak člani SO zadruga, vsled česar je apeliral Berite in širite Gorenjca! ■— Straa 3 na članstvo v Škofji Loki, da skupno držijo na svojo zadrugo. Škoda, ki jo je povzročil uslužbenec v šk. Loki, je poravnana, zato naj ne nasedajo člani lažnim govoricam, ki se tam širijo z gotovim namenom, da zadrugi škodujejo. Velike težkoče so letos z vnovčeva-njem fižola, ker je Francija dala Jugoslaviji tako malenkosten kontingent ter še tega tako neugodno razdelila, da je n. pr. Bordeaux, čigar okolica potroši največ našega slovenskega fižola, dobila celo zimo le uvozno dovoljenje za 2 vagona. Na predlog zadruge so naša oblastva dvakrat intervenirala v Parizu za povečanja kontingenta. Nič manj neugodno za zadrugo je čakanje na denar potom klirinških nakazil. Na intervencijo zadruge je bila znižana tudi voznina fižola za izvoz preko Sušaka ter voznina zelja, namenjenega za izvoz. (Dalje prihodnič). Tiskovno društvo v Kranju Ima še na zalogi dve knjigi in sicer: Plebanus Joannes Spisal Ivan Pregelj. Broširano. Hči Brezmadežne Molitvenik. Spisal Fr. Bleiweis, Vezana i rdečo obrezo. Cena zelo znižana. OPOZORILO KR. BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE. Kr. banska uprava dravske banovine je ugotovila, da se je v zadnjih letih razpasla prikrita trgovina z nekaterimi trošarinskimi predmeti, zlasti špiritom in kvasom, kar na eni strani banovino in občine prikrajšujc na zakonito zujamčenih dohodkih, na drugi straui pa ogroža legalno trgovino. Kr. banska uprava opozarja prizadete kroge, da bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da napravi konec temu škodljivemu pojavu in da bo proti krivcem uporabila najstrožje kazni. Kr. banska uprava se tem potom obrača tudi do prebivalstva s prošnjo, da javne organe pri odkrivanju tihotapstva složno podpira. „Gorenjski rejec malih živali" v Kranju se bo imenovala nova organizacija, katere ustanov- d£ ni občni zbor se bo vršil v Kranju 24. marca ob 2 popolne v gostilni ..Bekselj". Pripravljalni odbor pričakuje polnoštevilno udeležbo. Uredimo mlade gozdne nasade! Čeprav imamo tako radi lepo zaraščene gozdove in čeprav smo nanje prav zelo ponosni, vendar še premalo pazimo, da bi bili prav tako ponosni na lepe nove nasade ali odraščajoče mlajše nasade. Se prav mnogo je gospodarjev, ki čakajo leta in leta, da se mladi nasadi sami po sebi zarastejo. Čeprav je dostikrat tako ravnanje pravilno, vendar je v večini slučajev nuiogo zamujenega. Bliža se pomlad. Vprašamo naše gospodarje: ali ste pregledali sleherni kotiček gozdnih parcel, če bi ne kazalo podsaditi goličav in poseko vi j? Ali ste premislili, da bi kazalo iz gozdov odstraniti gozdni plevel: razno ničvredno grmičevje in nežlahtno drevje. Ali imate načrt, po katerem bi vse prazne prostore in one prostore, ki so zaraščeni z irrmovjem in ne-žlahtnim drevjem, podsaditi še to pomlad z žlahtnimi kulturami. Opozarjamo vas, da je tudi za ta dela skrajni čas. Napravite si primerne načrte in če ste v dvomu, kakšno drevje bi sadili, kako bi ga sadili in kje bi ga dobili, imate polBO pravico zahtevati od gozdnih referentov brezplačne nasvete. Potrudite se zato, kajti leto izgubljeno, ne vrne se nobeno. Nujna sadjarska dela Pomlad se bliža s prav naglimi koraki. Zato pa tudi mineva prav naglo tisti čas, v katerem moremo z lastnim delom prav v veliki meri vplivati na sadno letino. Med ta dela prištevamo v prvi vrsti sledeča: snažen je, razkuževanje, gnojenje. Snaga drevja je predpogoj zdravja. Vse drevje je treba očistiti mahov, lišajev. odmrlega lubja, strohnelega lesa, suhih in nalomljenih aH močno poškodovanih vej. Zato ostrgajmo mahove in lišaje ter staro lubje, ostrgajmo tudi strohneli les in votline zavarujmo pred zrakom in vlago. Na drevju nikar ne trpimo suhih, nalomljenih ali sicer močno poškodovanih delov vej, ampak vse te dele v živo požagajmo. ne da bi puščali štrelje; vse rane, ki naj pa bodo gladke, zamažimo s cepilnim voskom. Marsikatero drevo ima tudi prekošat vrh, tako košatega, da včasih, ko je vrh obdan z zelenjem, skozi to zelenje ne more prodirati v notranjost vrha niti zrak, kaj šele solnčnu svetloba. Hudi lega ni prav nič čudno, če tak vrh zgublja v notranjosti rodni les in da še preostali les rodi zanikrn drobiž. — Dobro drevo pravilne oblike mora pa biti tako, da omogoča solncu pristop prav do debla in bo s tem dano jamstvo, da bo tudi starejši rodni les v stanu še roditi dobro razvito sadje, tudi po kakovosti boljše. Da ta cilj dosežemo, je potrebno treb-ljenje ali redčenje vrhov. To dosežemo s tem. Stran 4 GORENJEC Štev. 11 da odstranimo slubejše veje, ki ovirajo debelejše uradi prevelike bližine nu deblu uli zaradi križanja v razvoju ali pn eelo na njih povzročajo rane. Seveda se pu s tem ne sme pretiravati. Na našem drevju je tudi polno škodljivcev. S škropljenjem v času pred začetkom bratenja /. močnimi škropivi razkužimo celo drevo. Taka škropiva so za ta čas zlasti urhorin ti 1 i žvc-plenoapnenn brozga, ki jih je treba seveda uporabljat« po predpisih, ki se jih itak dobi pri nabavi škropiv. Drevo, ki bo že pred zelenjem razkuženo, bo kesneje mnogo lažje ubraniti Škodljivcev, kot pn brez tega dela. Ker pa čas naglo poteka, je za ta dela skrajni čas. To delo se vedno izplača, pa čeprav je treba najti denar na posodo. Skrajni čas je tudi, da drevje dobro pogno-jimo. Ce nimamo časa za podkopavanje hlevskega gnoja, razvozimo pod drevje vsaj gnojnico takoj, ko bo začelo malo toplejše vreme. Tudi nitrofoskal in druga umetna dušična gnojila se bodo prav dobro obnesla in se nam v sadjarstvu tudi izplačala. Pohitimo samo z delom, ker je skrajni čas! Pozor na travnike! Vedno nam primanjkuje krme. zlasti dobre krme. Prav naglo pa gre tudi pomlad v deželo. Tudi za ureditev travnikov je skrajni čas. Vsi lastniki zamočvirjenih travnikov naj t:i-koj travnike osuše. Napravite primerne jarke, da se bo voda čim prej odtekla in se tako zemljišče vsaj deloma razkisalo. Mnogo pa je tudi travnikov, ki sicer niso zamočvirjeni, vendar pa na njih rustejo ničvredne kisle trave ali celo vrcsje in praprot. Močvirnate in suhe travnike s takim rastlinstvom takoj temeljito po-apnenite z apnenini prahom (žgano ali zmleto apno). Na imenovanih močvirnatih in tudi drugih travnikih je pogosto dosti mahu. da je zaradi tegu trava prav redka. Ta mah mora zginiti, da ho ruša trave bolj gosta in da bodo v stanu pognati tudi bolj oežne žlahtne trave. Kjer raste nudi. preslica, huje. vresje, praprot in razno ščavjo. tam manjka apna. Zato tega natrosimo po teli parceli tako. da bo vsa površina bela. Prav dobro delo bomo napravili, če take travnike najprej prav v živo prehranaino z ostro hrano, da odstranimo večino teh rastlin, (ravnike nato pograbimo, nagrubijene rastline (listje ali eelo veje) pa spravimo na kompostni mftLi OGLHSi Za vsako besedo v malih oglasih se plača (V50 D. Najmanjši znesek je 6 D. Otomane, divane. modroee in vsa v to široko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejo tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Lepa stavbna parcela vel. 1000 m1 na Pivki, ob banovinski cesti v bližinTvodovod in elektrika, se proda. Poizve se Prane Križaj. Pivka p. Naklo. Kupujem stare verige močne različne dolžine. Ponudbe Novak Peter, Prcbačevo št. I. Prodam globok otroški voziček po nizki ceni. Naslov v upravi lista. Sprejmem hlapca za kmečko delo, tudi oženjen z družino lastno stanovanje. Opekarna Bobovk. Odda se lepo meblirana soba z eno ali dve postelji, Sejmišče 2. Proda se 4 stanovanjska hiša, par minut iz Kranja, vodovod, elektrika in lep vrt. Vzamem tudi polovico hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kranju. Poizve se Franc Debeljnk. kolar, Primskovo pri Kranju Dva izložbena okna velikost 200/220. širina 00 cm. in ene vrata velikost 110/250 cm, les hrastov, opremljeno s steklom in roletami, vse popolnoma novo, se po nizki ceni proda ov. tudi za vlogo Hranilnice in posojilnice v Kranju. Poizve se pri g. Ro-jini, Kranj. Jezerska t. 11. Za prevzemu male planinske koče (srez Kranj) z celotno oskrbo naj se interesenti javijo pri upravi listu. Lesena hiša (0\~' ■_• n) /. eternit streho za prestaviti, se ugodno proda. Naslov v opravi. Vajenca sprejmem, hrana in stanovanje pri mojstru, Šipic, usnjena galanterija, sedlarstvo. Kranj. kup (nikar ne sežigati. ker je kompost takim travnikom tako potreben, kakor nam sol). Po brananju in grabljenju take travnike poapne-nimo in nato še enkrat prevlečemo z brano, da spravimo v zemljo apno. Tudi travnike, ki so zaradi lege bolj suhi in eelo nimajo kislih rastlin, je dobro prebranati. S tem delom razrušimo krtine, razparamo zemeljsko površino, da vanjo lažje prodira zrak in voda, razrežemo travniško rušo in zato to rušo prisilimo, da se zgosti. Brananja ne bomo zlepa pretirali, pa čeprav izgleda cel travnik kakor bi bil prerit. Čim globlje v zemljo poseže /ob brane, tem boljše bo delo opravljeno. Kjerkoli je travniška ruša preredkn ali pa prevladujejo zanikrne trave, je dobro, da med brananjem posejemo tudi mešanico žlahtnih travnih in deteljnih semen. To priporočamo zlasli za ona zemljišča, ki smo jih z brananjem otrebili mahu, vresja, ščavja, jih osušili z jarki in dobro poapnenili. Če ne bomo takih ob-del anih travnikov sami zasejali z žlahtnim semenom, potem se bo naselil plevel, ki bo duši! razvoj dobrih rastlin in ne bo uspeh popoln. Seveda se uspeli zaradi posetve same še ne bo pokazal takoj pri prvi košnji, gotovo pa že pri otavi. Apnenje, brananje in osuševanje pa učinkuje takoj. Vse travnike, ki smo jih že prebrana!!, ča jih nismo apnenili, lahko takoj pognojimo tudi z gnojnico. We one travnike pa, ki smo jih apnenili in čeprav smo apno dobro zabranali, gnojimo z gnojnico šele čez 15—20 dni ali celo kas-aejc. Vsa ta dela so nujna in dobičkonosna ter zato / njimi nikar ne odlaiajmol POZORI Pasovi za narodno nošo Prstane, uhart« irt vse potrebno ta leno narodno nošo dobita |e pri prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem B. RANGUS. zlatar, Kranj Sprejemajo BO popravila! Kupujem staro zlato in srebro! Usnjarska in Čevljarske zadruga Oi inn r.^.zc. j. v Jrfiču priporoča sledeče lastne in lato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. OblSčite nas! 31 >0 E o -M 3 a 3 Ali Vam je že znano ? Kaj? Da dobite pri tvrdki Anton Ješe Tržič, Cerkvena ul. 11 Naisolidnejše in najboljše vsakovrstne čevlje, moške darnske in olroške že od Din 18— naprej Jazbec - Kranj nudi ugotovljene obleke za dečke in moške po cenah brez konkurence. Dečja obleka 3 in 4 leta za Din 48*-Moška obleka - Din ¡80-Moška obleka boljše vrste Din 295- Istotam blago za obleke, srajce, kravate, nogavice itd. V Vašem interesu je, du yi ogledale mojo zalogo, iz katere si lahko za tnal denar izberete dobro obleko ali pa blago. Priporoča se ALBIN JAZBEC,KRANJ Pozor! Novo kolo! Vi hočete za spomlad novo kolo, dobite ga po izredno nizki ceni le pri znani tvrdki IVAN BITENC - KRANJ trgovina koles in splošno ključavničarstvo Isto tam Vam napravimo štedilnike, vrtne ograje i. t. d« Vsak, kdor le enkrat kupi v naši trgovini, ostane stalni odjemalec. Trgovi a: Vidovdauska 11 (poleg gimnazije) Delavnica: Gasilski trg 7 (pod velbotn) (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne yloge se obrestujejo po dogovoru in se i z p i a č u i e j o vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega dragega soproga, očka, brata, zeta, svaka in .strica, gospodu IVANA KUMER posestniku, gostilničarja in občinskega odbornika se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenotkih bolesti in žalosti izrazili svoje so/al je. nam s svojim sočuvst vovan jem lajšali naše nepopisne bolečine ali nam v teh dneh hude preizkušnje kakorkoli stali na strani. Posebej smo dolžni izreči našo globoko zahvalo gosp. katehetu Žužku za podeljene sv. zakramente in prvo tolažilne besede, čč. duhovščini za asistenco pri pogrebu, številni deputaciji občinskega odbora / gosp. predsednikom na čelu, zastopnikom sreskega načelstva in ostalih uradov, ravnateljstvu gimnazije za udeležbo razrednika in sošolk hčerke Silve, zastopstvu gostil, zadruge, kranjskega gospodarskega društva, pevcem in godbi Kranjskega glasbenega društva za ganljive žalostinke. deputaciji kranjske gasilske čete, vsem številnim darovalcem prekrasnega cvetja in vencev !er končno vsem prijateljem in sošolcem, znancem in meščanom, ki so nam dragega pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti in se ob njegovem preranem grobu poslov iii od njega. KRANJ, dne 14. marca 19V>. ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROKI IN OSTALO SORODSTVO. Iščem kmečkega fanta, pridnega, poštenega in sposobnega /a. vsa kmečka dela. Ponudbe na upravo lista pod ..Kinečk' fant". Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. ska TisUotrra Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik PRILOGA ..GORENJCA" Za delavski praznik sv. Jožefa izdala strokovna skupina Jugoslovan, strokovne zveze v Kranju Škof Gregrorij kranjskemu delavstvu Delavstvo se danes, kakor že doslej desetletja, bori, da si pridobi položaj, ki je človeka, po božji podobi ustvarjenega, primeren. V to je potrebno, da ima delavec trajen, za se in za družino zadosten zaslužek, da mu je zagotovljena pomoč v slučaju brezposelnosti in končno, da je preskrbljen za starost in onemoglost. Dokler delavec tega ne doseže, ne more biti povsem zadovoljen, ne more mirno in /. zaupanjem gledati v bodočnost. Za tak položaj se bori vse delavstvo, a z različnimi sredstvi. Uspešno bo le tisto sredstvo, ki zdravi zlo pri korenini. Vse zlo, ki danes tare delavstvo, izvira i/, materialističnega svetovnega nazira-nja. Kapitalizem in socializem (marksizem) rasteta iz iste korenine. Nobene bolezni ni mogoče ozdraviti z istim strupom, ki je bolezen povzročil. Najti se mora protisredstvo. Radi tega marksizem nikoli ne more delavstvu trajno /boljšati položaja. Saj novejša zgodovina dokazuje, da rodi marksizem samo Srečko Zumer, preds, JS/. Delavstvo, zavedaj v bodočnosti! večkrat čitamo \ časopisih, da pripada delavstvu bodočnost in da je ono kovač bodočega blagostanja človeške družbe. Resnice in važnosti ieh besed pa se mora pred vsem zavedati delavstvo samo, iver i;- leda) bo res postalo to, česar bodočnost od njega prit akti je. Nihče drugi ne more pripeljati človeštva i/, kaosa spet k sreči in zadovoljstvu kot edino le del. sloji. Napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, jeza. lenoba, ki so gonilna sila sedanjega časa, so spremljevalci kapitalističnega družabnega reda. Ni ljubezni, ne bratstva, ne usmiljenja, ne pravice razen pri tistih, ki trpe krivico. Žrtev tega strašnega pustošenja človeških src je naravno delavstvo. Nima ne posestva, ne premoženja, odvisno je dan za dnem od svojih izkoriščevalcev in le od dneva do dneva ohranja svoje borno življenje, ki se marsikomu v skrajnem obupu zagreni. Toda delavec ima silno moč v svoji zavesti, da je človek prav tako kot vsak drugi. V tej svoji zavesti, ki korenini v večnih res-nicah, se prerojeno v svojih srcih, prosto vsake kapitalistične omame, dviguje in zahteva drug družaben red, ki bo slonel na ljubezni in pravici. Pri tem svojem velikem ustvarjanju novega družabnega reda. ki se stvarno odraža v vsakodnevnem boju v Jugoslovanski strokovni zvezi, ne sinemo poznati kakih kompromisov z otroki preteklosti, ampak moramo imeti preti očmi edino le novo stavbo, na katero moramo in bomo doprinesli svoje žrtve. Veliko vzbuja naše delo nejevolje, jeze. sovraštva, obrekovanja in maščevanja v stari človeški družbi, toda vse to ne sme motiti zidarjev bodočnosti. S pogledom, uprtim edino le v bodočnost, moramo kovati novo življenje, sloneče na pravici. Naše krščansko socialistično delavstvo jma tu svojo veliko nalogo in nujno smo pozvani, da pokažemo, kaj zmoremo in koliko veljamo. Po svojih načelih, ki temeljijo v Kristusu, imamo vse pogoje, da to svojo nalogo izvršimo v polni meri. V zavesti, da je človek otrok božji in ima kot tak vso pravico do dostojnega življenja, imamo oni silni motor, ki nas neprestano sili k delu in nam ne pusti nobenega odmora. S novo vrsto kapitalizma z drugimi ljudmi na čelu. duh pa je ostal isti, materialistični. Naše sredstvo, s katerim bomo uspeh gotovo dosegli, je dosledno krščanstvo v duhu evangelija. Dobro se zavedamo, kako težavna in dolgotrajna naloga nas čaka, skoro kakor apostole ob začetku cerkve. Najprej moramo svoje mišljenje in svoje življenje urediti čim popolnejše po evangeljskem nauku, potem pa moramo z besedo in z zgledom vplivati na vso okolico, da se dejansko pokrist-jani naš sodelavec in naš delodajalec. Kdo dvomi, da je to težko delo? A naše zaupanje ne sloni samo na naši človeški slabosti, ampak še bolj na božji moči in vplivu njegove milosti, ki naše napore spremlja. Zaradi tega pa upamo na končen uspeh in gremo s to trdno vero in zaupanjem na delo, ki ga bo Bog blagoslovil. V Ljubljani, 8. marca 1935. Dr. Gregorij Rozman, škof. se svoje naloge svoj itn delom bomo izvojevali človeški družbi pravico od spodaj navzgor, najprej e prizadetemu delavstvu. Z zadovoljstvom v delavskih vrstah se bo zopet povrnilo blagostanje tudi v kmetske in obrtniške vrste, katerega bodo črpali i/, delavstva, ne pa od zgoraj iz kapitalizma, ki je z delavstvom v red ugonobil tudi nje. Naše delavstvo vrši to veliko nalogo že od časa. ko je dr. Krek vrgel med Slovence idejo delavske organizacije. Ni delo v preteklosti dozorevalo tako. kakor bi moralo. Preveč je imelo na delavstvo vpliv meščanstvo, ki ga je odvračalo na vse načine od udejstvovanja v njegovi lastni delavski organizaciji. Toda čas je močnejši kot pa so mnenja meščanstva o delavski organizaciji in njenem pomenu. Delavstvo čas razume in gre preko vseh nazadnjakov s svojim delom na dnevni red in vrši svoje poslanstvo v polni meri. Želimo le. da nas pred vsem delavstvo prav razume, se nam pridruži in z nami vred bije ramo ob rami boj za pravico, za novo človeško družbo, v kateri bo spet sreča in zadovol j nost. Jože (iosi inčar: Dr. janež Ev. Krek Pisati ali govoriti o dr. Janezu Lvuu-gelistu Kreku ni posebno lahka naloga. Dr. Krek je tako splošen in njegovo delo tako veliko in raznoliko, da ga nihče ne more dostojno pomenu in velikosti pravilno opisati. Dr. Krek je bil za naš narod neka posebnost, neki genijalni duh gospodarske in moralne vsevidno-sti in spoznanja socialnih potreb in pripomočkov. Krek se je rodil dne 27. nov. 1865 pri Sv. Gregorju na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče učitelj. Temu dečku rojenice niso nastile v zibelko in na življenjsko pot cvetic lahkega in udobnega življenja. Le rojenica Modrica ga je oosula z genialnostjo spoznanja družabno gospodarskih potreb in moralno gospodarskih pripomočkov. Pri Sv. Gregorju sta se rodili očetu Valentinu še dve hčerki: Zofka in Gilka. Pozneje je bil Valentin Krek na lastno prošnjo premeščen v Komendo. Učitelj- ske plače je imel letno 173 gl. 53 kr., družina je štela osem članov. I/, navedenega lahko umevamo, da je bila Krekova mladost obdarovana z vsemi ..dobrotami" proletarca. Ni dvojbe, da j e že v mladih letih v težki preskušaj i sebi stavil vsesplošno vprašanje: Zakaj je tako? Na to vprašanje mu je dalo odgovor njegovo genialno razumevanje nesrečnega kapitalističnega gospodarstva. Tu je videl na eni strani žu-Ijave toke. potne obraze, od truda izmu-čenu telesu in od skrbi zmedene duše delavcev, kmetov in obrtnikov. Ti ljudje so ob težkem delu trpeli splošno pomanjkanje in lakoto. Na drugi strani je pa opazil nekaj ljudi, ki so brez truda uživali sadove dela siromašnih delavnih stanov. Videl je, da se ob trudu delavnega ljudstva pasejo gotovi ljudje v izobilju vsegu pozemeljskega naslajanja, ljudstvo samo pa silo trpi. Ju je črpal Krek ono silo, s katero je pozneje oral med Slovenci socialno ledino. Dr. Krek je !)il našemu narodu genij, ki je ljudstvu pokazal pot iz kapitalističnega gospodarstva. Bil je genij ljubezni do naroda, ki mu je prinesel in podaril sredstva za novo socialno in zato v resnici narodno gospodarstvo. kaj bi bilo danes pri nas z delavskim vprašanjem, da ni bilo Kreka? Socialna demokracija bi tega nikdar ne bila razvila tako, kakor je razvito danes. Kje bi bilo kmetijsko, delavsko in obrtno-roko-delsko ter kreditno zadružništvo? To je i stanov itelj JS/ . teme'j n krščanske ljubezni in socialne pravičnosti je treba postavil' določne in jasne /a hteve, ki se jim bo moral ukloniti vsakdo, tudi tisti, ki se ne menijo za krščanstvo in njegova načela. Tako je nastala poleg nauka o vsesplošni dolžnosti tudi zahteva po omejitvi zasebne lastnine, po socializaciji produkcijskih sredstev in podjetij, kakor tudi zahteva po najvišji premoženjski meji, ki bi onemogočila brezmejno kopičenje imetja v rokah pocdineev, kar je glavni vzrok današnjega zla. V tesni zvezi z dejstvom, da vlada in odloča danes v vsem gospodarskem in družabnem živ-Ijeju namesto dela edino ale kapital, j ti v današnjem času zelo važno še drugo vprašanje, namreč delavčeva pravica do podjetja. Delavec je zlasti v industriji samo še delovna sila, prav kakor stroj. Plača se popolnoma podobno kot mrtvo blago, v njem tovarnar ne vidi človeka, ustvarjenega po božji podobi. Zato tudi nima nobenih pravic do podjetja, v katerem dela. Človek, ki je vložil v podjetje nekaj sto tisoč ali milijonov — pa niti ne ve, kje se to podjetje nahaja in kaj se v njem proizvaja, se smatra za njegovega gospodarja ali solastnika ter ima pravico vpraševati: Koliko kapitala pa so delavci vložili v podjetje, da zahtevajo pravico do njega? In vendar se vsakega izdelka, ki zapusti podjetje, drži delavski znoj ter se poznajo na njem odtisi delavskih žuljev. Kapital je potreben za produkcijo prav tako kot delo. Brez materije, brez. strojev, tovarn itd. bi bilo gospodarsko življenje nemogoče. Toda V modernih podjetjih, tovarnah in strojih leži neizmerno veliko človeškega dela. Prav zato, ker je delavec položil v tovarne, stroje, izdelke vse svoje delo, ima neizmerno več pravice do tovarn in strojev, kot pa razni delničarji, ki niso žrtvovali za vse to niti ene potne srage. Prav v tem je največja nev/držnost današnjega kapitalizma, tla z delavskimi žulji, nakopičenimi v podjetjih, strojih itd., še nadalje izkorišča delavstvo, ki proizvaja najrazličnejše življenjske potrebščine, poleg tega pa mu brezobzirno odreka sleherno pravico do vsega tega. Ves moderni kapital je po ogromni večini privarčevan, ne od kapitalistov, marveč od delovnih slojev. V dan •šnjem času je delavstvo v resnici le delovna moč, ki velja v modernem gospodarstvu toliko, kolikor zmore, kolikor cene ima njegova produktivna sila. Pravice do podjetja, v katera vlaga vse svoje življenjske silo, pa mu kapitalizem ne priznava prav nobene. Delavec mora imeti pravico ne le do plače, ki jo dobi za delo, ki ga sproti opravlja, marveč čim dalj in čim več svojih sil je žrtvoval podjetju, tem več pravic ima do njega. Te pravice mu ne sme nihče odrekati, najmanj pa tisti, ki niso žrtvovali podjetju nič drugega kot sadove tujega dela. Samo na sebi je to tako jasno in tako očivid-no, da umra uvideti in priznati vse to vsak pošten človek. Zato ni treba utemeljevati teh delavčevih pravic s svetopisemskimi izreki, zakaj utemeljene so že s človeškim razumom in vestjo. Upravičeno se delavstvo v današnjem času buri za pravico, ki mu po božjih in naravnih zakonih pripada. Delavstvo se zaveda, da kapitalisti ne morejo biti neomejeni gospodarji imetja. Zemeljske dobrine morajo uživati vsi ljudje. Kapitalisti v današnjem redu pa imajo v posesti ves kapital in so gospodarji nad usodo tisočev in tisočev delovnega ljudstva, ki je primornno živeti samo od svojega bornega zaslužka. Na ta način je kapital v položaju, da lahko vpliva na ves potek družabnega življenja prav kakor ugaja njegovim sebičnim namenom, ti" da bi gledal na želje in potrebe' širokih ljudskih plasti. \ lUvvii'j'' > > x . ,«,\ w Stotisoči in milijoni ljudi so izročeni danes na milost in nemilost ljudem, ki vidjo samo sebe in svoj profit. In prav iz. tega izvira tista nezadovoljnost širokih delovnih množic, \- , -w'\ v\'■ ■ '. \ v v \ \ . i» da tako re- šijo svoje bedno življenje. To je tisto gibanje svetovnega proletariata, ki s sovraštvom v srcu hoče uničiti današnjo kapitalistično družbo. In kdo je tega kriv. da delovno ljudstvo ne vidi rešitve drugod k v \ \ \\\ \ hoteč uničiti vse, kar je ustvarilo človeštvo v teku tisoč let? Kriva je temu današnja družba, ki ne vidi v svojem bližnjem človeka, ki je po božji podobi ustvarjen. Ta družba je razdelila svet v dva tabora. Na eni strani luksus, neizmerno bogastvo — na drugi strani pa milijoni bednih pro-letarcev, ki nimajo drugega kot svoje delavne roke. Sovraštvo in maščevanje je v človeških srcih. Tiste ljubezni in pravice, ki jo je prinesel na svet Kristus, ni več v človeških srcih. Glavno načelo tistega, ki je dal svetu pravico in resnico: „Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!" je današnje človeštvo pozabilo. Iz te zmešnjave vstaja krščansko socialistično delavstvo s klicem, dn ne bo pravičnega družabnega reda vse dotlej, dokler se sedanja svo-boda v zbiranju in prilaščanju zemeljskih dobrin, zlusti pn še svoboda razpolaganja z njimi, primerno, če treba tudi brezobzirno, ne omeji. Posamezni človek sme smatrati samo toliko naravnih dobrin za svoje, kolikor jih v resnici potrebuje zase in za svojo družino. Kdor ima veliko premoženja, ga je dolžan uporabljati tako, da ne bo imel od tega koristi samo on, ampak tudi drugi ljudje. Čim več premoženju ima, tem manj je vse to njegovo, tem bolj je dolžan mislili in ravnati tako, da bo z njim družbi kar največ koristil. Človeška družba mora pravice lastnikov do njihovega imetja po vsebini in obsegu tako omejiti, da ne bo nihče več mogel grešiti proti tej pravični zahtevi družabne in socialne pra-v ičnosti. Vsi poskusi, urediti družabne razmere pravično in vsaj za silo zadovoljivo, bodo ostali brezuspešni, dokler ne prevluda v človeški družbi misel, tla je na splošno vsakdo, ki porabi in potroši več, nego sam s svojim delom proizvede, oziroma pošteno prisluži, trot, ki bi mu bilo treba odvzeti vse pravice v človeški družbi. Zato je treba v sredo vsega stremljenja po pravični ureditvi človeške družbe postaviti načelo splošne tlelovne dolžnosti. Delo bodi podlaga za odmero onih pravic, ki jih človeku družba tleli. Pred vsem pa velja to glede gospodarskih pravic in koristi, ki jih posamezni Ijlitije v družbi uživajo. Samo to je prava in praktična osnova za pravično ureditev današnjih družabnih razmer. Delavstvo, ki prihajaš i/, podeželskih koč t tovarne, da si tu služiš svoj vsakdanji kruh ter pod težo današnjih razmer najbolj čutiš potrebo po ureditvi današnje družbe, zavedi se svojega položaja. Dvigni svoj glas za pravico, , \ v ••»'»•, ' ,' ', v odločno zahtevaj pred vso to današnjo družbo in povej, tla si soodločujoč faktor v vsem javnem gospodarstvu. Samo delovno ljudstvo je v današnjem času tisti faktor, ki more ozdraviti človeško družbo. Proč /. liberalno materialističnimi idejami; pravita in ljubezen naj spet zavladata med ljudmi. To bo pa samo takrat, ko bo delovno ljudstvo strnjeno v upravičeni borbi zahtevah) pravico za sebe v smislu Kristusovega načela: ..Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!" O kapitalističnem gospodarstvu Vsepovsod vidimo, koliko imamo na svetu revščine, bede in gorja. Ne morda samo pri nas, kjer itak nimamo kakega posebnega naravnega bogastva, marveč tudi v krajih, v državah, ki so naravno silno bogate. Vsepovsod beremo o tisočih, o milijonih brezposelnih, ki bi radi prijeli za delo. pa ne morejo dobiti dela. Sklicujejo se konference in posvetovanja, kako rešiti socialno vprašanje, pred vsem delavsko vprašanje, a : ikjer ne vidimo nikakega zboljšanja. Ko človek gleda bedo in gorje, ki vlada v današnji človeški družbi, se mu ne nehote vzbudi misel, kaj če celokupno današnje gospodarstvo ni zgrešeno in na napačnem tiru. Sedanji družabni red imenujemo kapitalistični družabni red. Kako naj presojamo današnji kapitalistični gospodarski rad? Biti moramo pri presoji kapitalističnega gospodarskega reda pravični ter ga pravično presojati. Kako naj torej sodimo o sedanjem gospodarskem načinu, ki je kapitalistični sistem ali skratka kapitalizem? Za kapitalizem je značilno dejstvo, da stoji na eni strani mahi peščica kapitalistov, !.! 1j . ._ ~. Tej mali četici kapitalistov pa stojt nasproti velikanska armada nesamostojnega, popolnoma odvisnega delavstva. Vsa produkcijska sredstva, to so tovarne, stroji, surovine, so v rokah podjetnikov, delavstvo je navezano na svoje roke, ki jih stavi v službo delodajalcev, kapitalistov, da morejo služiti vsakdanji kruh sebi in svoji družini. Nadaljna značilnost današnjega gospodarskega reda je tudi ta. da je kapital oni vsemogočni faktor, ki uravnava ne samo gospodarstvo, marveč več ali manj vse socialno in politično življenje. Rdeča nit, katera se vleče skozi vse moderno gospodarstvo, pa je želja po čim večjemu dobičku, profitu, katerega vtakne v žep delodajalec, kapitalist. Človek, ko opazuje tiiko gospodarstvo, ki dela samo na dobiček, bi mislil, da je treba na vsak način odkloniti tako gospodarstvo in ga zamenjati z boljšim. Takšen sklep bi pa bil vsekakor prehiter in pre-uranjen. Vsak, kdor dela na gospodarskem polju, hoče imeti dobiček, profit. Ce bi človek ne imel pred seboj izgleda, da bo kaj zaslužil pri svojem podjetju, Eoteni bi se vse gospodarsko življenje ai kmalu nehalo in bi nihče ne hotel delati in se truditi. \ sak trgovec, vsak obrtnik in kmet, ki delajo na gospodarskem polju, mislijo pri vsem svojem delu edinole za dobiček. In kdo bi vzel to željo in to misel za zlo! Vsi ti, ki preskrbujejo drugim ljudem raznovrstne izdelke in pridelke, tudi sami hočejo neko korist, neko plačilo, neko nagrado za njih delo in skrbi. In to je pa ravno dobiček. Vsi ti stanovi morajo gledati na to, da bodo lastno podjetje zboljšali, povečali in pri tem še toliko zaslužili, da bodo mogli svojemu stanu primerno živeti. Skrbeti morajo za svojo družino in morajo gledati nekoliko tudi na bodočnost. Graje bi bili vredni, če bi popolnoma pozabili na nadaljne Pavlove besede: In kateri kupujejo, naj bodo, kakor bi bili brez posesti; in kateri ta svet uživajo, kakor bi ga ne uživali — zakaj podoba tega sveta mine. — Graje vredni bi bili tisti, ki bi pri skrbi za dobiček pri podjetju, ne hoteli in marali pošteno plačevati delavcev, ki so jim dali svoje delov ne sile na razpolago in v oplojanje njihovega premoženja. Prav tako še ne moremo grajati in obsoditi kapitalističnega gospodarskega redil zaradi tega, če ima za podlago svojega gospodarstva privatno lastnino. Človek ima popolno pravico do imetja, pa naj bo to imetje denar, tovarne, surovine, in ne morda samo tako zvano uporabno pravico. Podjetnik ima pravico tudi do izdelkov, ki so bili izdelani v njegovem podjetju, pa če so prav drugi pomagali izdelovati te produkte. Če bi tega ne bilo, potem bi sleherni človek izgubil vsako veselje do dela in bi gospodarsko življenje kaj kmalu zaspalo. Tudi ne moremo kapitalističnega gospodarskega reda obsojati zaradi tega, ker brani na vso moč svobodno medsebojno konkurenco in tekmovanje. Kapitalistični gospodarski red je obsojanja in graje vreden tedaj, če bi za sebe zahteval popolno svobodo, a drugim je ne bi pustil. Tudi kapitalistični gospodarski red moramo pravilno presojati in ga ne že v naprej obsojati in preklinjati kot takega, ker so krivicam, ki potekajo iz kapitalističnega gospodarskega reda. krivi kapitalisti, torej ljudje, ne pa toliko sistem sam. Kljub temu pa nikakor ne smemo biti slepi in gluhi za krivice, ki potekajo iz današnjega kapitalističnega gospodarskega reda. Te nevarnosti postanejo nam očite, če pogledamo slabe posledice, ki jih je rodilo današnje kapitalistično gospodarstvo. 2$al, da se želja po skromnem in primernem dobičku pri podjetju, odnosno pri podjetnikih, le prehitro in prerada izprevrže v kruto dobička-željnosl. v brezobzirni in brezvestni egoizem. Zal, da se le prerado zgodi, da podjetnik, kapitalist naveže svoje srce na denar, na svoje imetje in premoženje, na čimveč j i profit in na vso drugo pozabi. Pozabi pred vsem' na to, da je tudi delavec, ki množi s svojimi žulja-vimi rokami njegovo premoženje in oplaja njegov kapital, tudi človek, ki ima dušo in je kot tak vreden človeškega dostojanstva. Začne mu utrgovati plačo, jo zmanjševati na minimum, naklada mu pretežka delti in se hoče le izkoristiti z njegovimi žulji. Marsikak podjetnik, ne rečemo ravno vsak: so pač tudi častne izjeme, postane suženj ina-mona, čeprav pravi Kristus: Ne morete služiti Kristusu in mamonu. Kaj briga takega ninmonističnega hlapca, če daje svojemu delavstvu smešno nizki zaslužek in mu na zvit način utrgava plačo in, s tem vrši v nebo vpijoči greh. Denar je njegov malik in samo tega obožuje in spoštuje. Tak mamonistični hlapec se ne briga za delavčevo varnost, za delavčevo zdravje, za delavčevo poštenost in nravno življenje. Časopisi nam dan za dnem poročajo, kaj si kapitalizem odnosno hlapci mamonizma dovolijo z ubogo delavsko paro. Velikokrat ne poznajo nikakega usmiljenja, nikakršne ljubezni do bližnjega. Kaj briga velikokrat kapitalističnega podjetnika, če se oskrunja nedelja, kaj se briga, če se tepta splošna blaginja. Kjer je njegov zaklad, tam je njegovo srce; njegov zaklad je pa denar. Gospodarska moč kapitala se hitro prenese iz gospodarskega polja na socialno, družabno polje in kapital postane vsemogočen v življenju narodov in držav. Kapitalističnim koncernom se kaj kmalu posreči izva- jati '.__. --iio-.,!,'»•. re » »rn, Ni mogoče popisati zla in strahot in prekleistva, ki ga nosi s seboj strašni matnonizem. Neskončna falanga proletariata, pomanjkanje stanovanj, omejevanje rojstev, neznosni davki, večno medsebojno nezaupanje, medsebojno oboroževanje, to so vse posledice mamonističnega gospodarstva. Poudarjamo: kapitalistični gospodarski red ni sam v sebi nemoralen in zato obsojanja vreden. Obsojanja je vreden tedaj, kadar delavca samo izkorišča in ga sebi zasužnji. Zavreči in obsoditi moramo oni kapitalistični gosp. red, ki napravi čimvečji profit za edini cilj svojega obstoja, ki zavrže človeško dostojanstvo, ki tepta pravico in ljubezen. Obsodbe je vreden oni kapi tal ist i-čni gospodarski red, ki zasužnji vse, delavca, ljudstvo, družbo, državo, in j. S. /. v Kranju do lanskega leta ni obstojala. Ob volitvah v Del. zbornico je delavstvo krščanskega svetovnega naziranja svojo strok, organizacijo bridko pogrešalo. Rezultat volitev je to jasno pokazal. JSZ je dobila le malenkosten odstotek glasov. Vse drugo je bilo rdeče in deloma tudi pluvo. Kljub temu pa, tla je bil Kranj skoraj 10()0/o rdeč, so bile delavske razmere obupne in prav nikakih izgledov ni bilo za izboljšanje. Pred vsem ti razlogi so napotili nekatere delavce in prijatelje delavstva, da so začeli misliti na ustanovitev svoje krščanske strokovne organizacije, to pa pred vsem zato, da se krščansko misleče delavstvo organizira v svojo organizacijo in da se končno vendar začne resno delo za zboljšanje delavskega položaja. Prvi sestanek JSZ se je vršil 19. nov. 1933. Udeležili so se pa delavci, po številu 32, zastopnik JSZ tov. Lombardo, urednik Slovenca Fr. Ttrseglav in dr. Anton Megušar iz Kranja. Tedaj je bil storjen prvi resni korak za izvedbo JSZ v Kranju. Organizacija pa tedaj še ni bila pravno potrjena. Šele po preteku pol leta je oblast organizacijo potrdila. Pravo strokovno delo se je začelo z ustanovnim občnim zborom dne 29. marca 1934'. Organizacija je tedaj štela okoli 60 članov. Ti fantje in dekleta so tako tvorili temelj razvoju JSZ v Kranju. Prvi korak k resnemu strokovnemu delu pa je bil narejen na odborovi seji 21. julija. Tedaj smo zvedeli o nameravanem znižanju plač delavkam v tovarni Ika v Kranju. Delavke so se vabilu JSZ odzvale in se udeležile sestanka v Del. domu, kjer so se v s vrhu obrambe svojih pravic sklenile celokupno organizirati. Takoj naslednji dan so stopile v „divji" štrajk, ker jim je tovarnar razglasil znižanje akordnih postavk. Tri dni je tovarna stala. Deluvke so se v tem času organizirale. JSZ je 8 pomočjo srezkega načelstva zadevo začasno rešila in delavkam zasigurala še 14 dnevno ne-znižano plačo. V tem času naj bi se pa vodila pogajanja za končno rešitev. Ker v dolo-čenom času ni bilo uspešnega zaključka pogajanj, posebno še, ker je JSZ v imenu delavstva predložila osnutek kolektivne pogodbe, ki nuj delavstvu zagotovi primerne plače in uredi delavno razmerje, je sresko načelstvo predlagalo rok za sklenitev kolektivne pogodbe do 15. septembra. Na ta dogovor so pristali in ga podpisali podjetje, Zveza industrijcev, Del. zbornica in Inšpekcija dela. JSZ kot zastopnica delavstva dogovora ni podpisala, ker se ji je zdel zaradi konca sezone predolg. \ tem času do 13. septembra so se vršila pogajanja, ki pa zaradi odpora podjetja niso imele uspeha. Podjetniku se je posrečilo pogajanja zavleči in tako je prišel 15. september in kolektivne pogodbe še ni bilo. Delavke so z nestrpnostjo zasledovale ves potek pogajanj in v razburjenju zaradi podjetnikovega izmikanja in zavlačevanja zahtevale krepkejših sredstev za dosego svojih pravic. Na sestanku 15. septembra jim je org. referent za Iko sporočil o brezuspešnosti pogajanj. Nato so se delavke odločile za stavko, ki so jo začele dne 17. septembra. Zdaj je nastopil čas trdega dela in velike požrtvovalnosti za člane JSZ v Kranju. Treba je bilo stavkujoče delavke finančno podpreti, da se jim zaradi pomanjkanja dela ne bo treba ukloniti. Kranjska JSZ je dala vse svoje prihranke, pomagala je centrala in končno so še ALBIN JAZBEC konfekcijska trgovina KRANJ stremi za brezmejno močjo. To je oni grozni mamonizem, ki so ga delavske množice že stokrat in stokrat preklele. To je oni kapitalistični gospodarski red, ki ne mara upoštevati socialnih zakonov, ki so bili dani v obrambo delavstva, in se takim zakonom posmehuje. To je oni brezsrčni kapitalizem, ki ne pozna nobene vesti, ki hoče iz gospodarstva izriniti človeške in božje zapovedi, da more sam čimbolj nemoralno živeti. To je oni brezsrčni kapitalizem, ki hoče izločiti iz gospodarskega življenja vero in moralo in s tem seveda vsako pravico in ljubezen. Ali naj delavstvo to brezsrčno početje mamonizma gleda le od strani? Delavčeva sveta pravica in dolžnost je, da se strokovno organizira in se bojuje proti poganskemu mamonizmu. Zaradi tega: Le vkup, le vkup, uboga gmajna! člani nabirali podporo po Kranju, tako da so delavke dobile 7064 Din podpore. — Stavka je trajala dva tedna in pol. Sredi drugega tedna je postal položaj nevaren. Podjetje je ostalo trdo, delavke so začele obupavati nad uspehom. In zgodilo se je tisto sredo, da je šlo nekaj delavk prosit podjetnika, naj jih sprejme nazaj. Štrajk se je pričel lomiti. Podjetje je pričakovalo, da bodo delavke čez dan ali dva na kolenih, »prijatelji" delavstva so razglašali, da bo drugi dan štrajk zlomljen. To nevarno situacijo so rešile zavedne delavke, ki so še delale v podjetju. V četrtek je še 9 delavk zapustilo delo in s tem je bil uspeh štrajka zagotovljen. Šele s tistim dnem je podjetje spoznalo, da močni volji organiziranega delavstva ne bo kos in da se bo le treba na kak način poravnati. Sklicana so bila zadnja pogajanja. Bila so zelo napeta in burna in končno je le podjetje podpisalo dogovor, s katerim zagotavlja delavstvu do 31. decembra 1934 nove plače, ki so bile v celoti — namesto prvotnega nameravanega znižanja — bile zvišane za 6 do 7 odstotkov. V dogovoru se je podjetje tudi obvezalo, da ne bo proti delavkam izvajalo nobenih kvarnih posledic. Tako je bila borba delavk zaključena s precejšnjim, dasi ne popolnim uspehom. Kolektivne pogodbe niso dosegle, ker se je sezona tedaj že bližala koncu in ker je podružnica Ike v Kamni gorici s svojim delom kranjskim delavkam zelo otež.kočala položaj. Na ta način jfc imel podjetnik veliko ugodnejši položaj. Tovarna „Ika" pomeni za kranjsko JSZ ognjeni krst na polju strokovnega dela. Organizirano delavstvo je tedaj res občudovanja vredno nastopilo za svoje pravice in se ni ustrašilo najhujše reakcije. Ugotavljamo tudi, da je bil to prvi štrajk v Kranju, ki se je uspešno končal, dočim so bili prejšnji, ki so jih vodili rdeči, zlomljeni. — Prav s to junaško borbo delavk je kranjsko delavstvo dobilo upanje na boljše čase in zaupanje v strokovno organizacijo, ki ga je zaradi nedelavske politike rdečih in pla-vih že skoraj popolnoma izgubilo. Še nekaj je ob tej priliki spoznalo kranjsko delavstvo: V času, ko so bile delavke v Ika v najhujšem boju proti kapitalu in ko je uspeh nihal sem in tja, so jim padli v hrbet plavi in rdeči. Doživeli smo tako nečastne napade s strani teh dveh organizacij, da bodo za vedno napisani kot črna, sramotna stran kranjskega delavskega gibanja. Kdor se hoče o tem prepričati, naj vzame v roke tedanje številke ..Delavca" in ..Delavske politike" in videl bo, da niti kapitalistični tisk ni nikdar tako nečastno napadal strokovnih organizacij in delavstva, ki se bori za svoje osnovne pravice. Prav zaradi takega nedelavskega ravnanja se je kranjsko delavstvo začelo obračati od plavili in rdečih in vstopati v vrste JSZ, kjer edino vidi pošteno, brezkompromisno in požrtvovalno delo za delavske pravice. Drugo važno delo kranjske JSZ je bilo prirejanje sestankov in organiziranje delavstva na deželi in po tovarnah. Sestankov smo imeli nad 100. Prav tako se je dvigalo število članstva. V času najhujših borb v Ika je naraslo na 400 članov, danes ga je pa že čez 600. Sestanki so bili prav zanimivi. Večkrat smo naleteli na zagovornike drugih strokovnih organizacij, večinoma pa smo spoznali, da je glavna ovira delavski zavednosti brezbrižnost de- FOTO-ATELJE JANKO KRAMAR KRANJ - PREŠERNOVA UL. fotografira prvovrstno in po zmernih cenah, izdeluje amaterska dela in ostalo. Za nakup manufakturnega blaga se priporoča MIHA OSREDKAR KRANJ, MESTNI TRG lavstva in obup nad slehernim zboljšanjem položaja. Temu je krivo to, ker so delavske organizacije v Kranju doslej mislile, da je dovolj, da delavci od časa do časa slišijo navdušen de-magoški govor proti debelim kapitalistom in farjem in da ob volitvah oddajo svoje glasove za nje — drugo pa so puščale v nemar. Tako je delavstvo prišlo do prepričanja, da vse organiziranje nič ne pomaga in da je sploh ves napor zastonj, kvečjemu so pričakovali, da ga bodo delavske organizacije izdajale in izrabljale v razne politične namene. Posebno zanimiv je bil delavski sestanek v Predosljah, katerega so se v pretežni meri udeležili kranjski marksisti. V zgodnjem jutru so romali z voditelji na čelu iz Kranja v Predos-lje, da bi od kranjskega delavstva odvrnili pretečo „belo" nevarnost. Na sestanku se je vnela zanimiva debata o delu in nedelu strokovnih organizacij, posebno rdeče, in o idejnih smernicah rdečih. Rdeči so tajili Marksove nauke in njihovo izvajanje, dočim belim niso mogli dokazati niti ene črne pike. To je bilo prvo srečanje z rdečimi, ki so pa odšli s sestanka z velikim moralnim porazom. — Spet smo se na drugih sestankih srečali s plavimi. S svojim nastopom so se pa vedno le osramotili in izgubili še tisto peščico simpatije, ki so jo med delavstvom imeli. Jasno smo pa videli že ob volitvah v Delavsko zbornico in tudi pozneje, da jim ni za dobrobit delavstva, ampak da med delavstvom le delajo razdor. Tako ima kapital lahko pot s svojo reakcijo proti delavskemu pokretu. K raznim njihovim praksam se bomo še ob priliki povrnili... Z novim letom je prišel boj za volitve obratnih zaupnikov. Jugoslovanska strokovna zveza je postavila svoje kandidatne liste v tovarnah Jugobruna, jugočeska, Tekstilindus, Zabret in v tiskarni Tiskovnega društva. Posebno zanimive so bile volitve v Jugobruni. Zadnji trenotek so razveljavili zaradi nekaterih-nepravilnosti našo listo in niso dali potrebnega časa za popravek. Na ta načn sta ostali samo listi plavih in rdečih. Volitve so se vršile prav burno. Večina delavstva JSZ sploh ni Sla volit, ostali pa so glasovali neveljavno. Tako se je zgodilo, da se rdeči dobili pri čez 1000 volivnih upravičencih okoli 400 glasov in s tem 13 zaupnikov, plavi s 100 glasovi 3 zaupnike, neveljavnih glasov pa je bilo 150. Na ta način je ostala večina delavstva brez svojih zastopnikov pri podjetju. Delavstvo je vložilo proti volitvam pritožbo na Inšpekcijo dela zaradi raznih nepravilnosti pri volivnem postopku. Rešitve še ni bilo, ker se še vedno vrši preiskava. Volitve v Jugočeski so pokazale pravo sliko. Od lanskih 15 so rdeči letos dobili samo 6 zaupnikov, beli šest, plavi pa tri. V Tckstilindusu je ravnatelj Delav. zbornice Kopač kljub temu, da smo mi vložili volivni odbor za izvedbo volitev v dogoru s podjetnikom zmašil skupaj nekako kompromisno listo vseh treh organizacij, dočim bi bil volivni izid po- Delavski mladini Premnogokrat se sliši in ponavlja izrek: ..Mladina je up in cvet naroda!" Ta izrek velja tudi zate, delavska mladina, ki že sedaj v mladih letih trpiš in vidiš ter okušaš vso strašno in trpko borbo življenja. Ti si up in cvet svojega stanu. Mnogokje smo odrinjeni in zapostavljeni rafli nizkega stanu, toda živeti moramo v živi zavesti, da smo tudi mi ljudje, da imamo svoje poslanstvo, ki ni nič manjše ali važnejše od drugih, ki ne poznajo borb in trpljenja življenja, in da smo z vsemi enakopravni po božji in človeški postavi. Ko smo to ugotovili je treba ugotoviti še to, ali se zavedamo svojega poslanstva in nalog, ki nas čakajo. Odgovor ni težak, a tembolj žalosten. Mogoče še ne uvidimo tega, toda človeku, ki se poglobi od časa do času vase in gleda v preteklost in vidi sedanjost, s tem pa primerja naše zadržanje z bridkostjo ugotovi, da imamo mnogo nerešenih vprašanj in težkih nalog, ki polnoma drugačen. Delavstvo v take zbaran-tane zaupnike nima zaupanja, zato jih tudi ne priznava in nimajo prav nobenega pomena v tovarni. V tovarni Intex so bile volitve izvršene na prav originalen način v nasprotju z vsemi tozadevnimi zakonitimi predpisi. Delavstvo je proti novim zaupnikom naravnost sovražno razpoloženo. V tovarni Zabret v Britofu smo dobili 2 zaupnika in v Tiskovnem društvu enega. Te volitve so nam pokazale šele pravo sliko našega dela v preteklem letu. Lansko leto ob volitvah v Delavsko zbornico je bil Kranj skoraj 100 odstotno rdeč, letos ob volitvah obratnih zaupnikov, pa vidimo, da se je teh 100 odstotkov znižalo že na 50 odstotkov. To je čisto razumljivo. Za rdeče je doslej glasovala le nezavedna delavska množica, ki je verjela lepim geslom rdečih sodrugov, letos pa je JSZ že toliko dvignila delavsko zavednost, da zna delavstvo že samo misliti in presoditi, komu naj odda svoje glasove. Delavstvo sodi organizacije po delu. Zato bodo izginile vse organizacije, ki zaradi svoje pogrešene taktike in prakse delavstvu samo škodujejo. Obdržala se bo le tista organizacija, ki dela požrtvovalno, nesebično in pošteno za izboljšanje delavskega položaja. Ta ugotovitev velja za vse organizacije. Po volitvah se je začelo v večjem obsegu organizirati tudi lesno delavstvo v Kokriški dolini. Delavci so sami prosili JSZ, nuj jih sprejme v svoje vrste in jim pomaga do boljšega položaja. Danes ima kranjska JSZ močno organizacijo v Kokri in na Jezerskem. JSZ pa se je na razen na strokovnem udej-stvovala tudi na prosvetnem polju. Imela je lasten dramatični odsek. V preteklem letu je priredila več iger, s katerimi je tudi gostovala po drugih krajih. Večkrat smo imeli zanimiva delavska predavanja in filme. Strokovna organizacija mora skrbeti tudi za prosvetno izobrazbo delavstva. V bodoče bo za to skrbela po sebno Mladinska zveza JSZ. ki jo bodo ustanovili 19. marca, in katere pravila obsegajo v najširši meri vse potrebno za delavsko duševno in telesno vzgojo. Če pogledamo danes na delo JSZ v preteklem letu, moramo priznati, da je storila mnogo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na velikansko polje strokovnega dela, ki nas čaka. Komaj dobrih 10 odstotkov kranjskega delavstva imamo organiziranega. Čaka nas še ogromno delo, da bo vseh 5000 kranjskih delavcev spoznalo, da je le v močni delavski organizaciji njihova rešitev. Kljub temu pa ne smemo obupati. Če bomo delali požrtvovalno in nesebično, bo uspeh gotov. V naše vrste pa vabimo vse dobro misleče delavstvo, da se bomo ramo ob rami borili za boljši delavski položaj, dokler tudi našemu kranjskemu delavstvu ne zašije sonce lepših dni in srečnejšega življenja. Tone Fajfar. čakajo naše rešitve in zahtevajo mnogo truda in nesebičnega dela v duhu krščanskega evangeliju in borbenosti. Sliši se, da je svet zmaterializiran; ne zanima se za duhovne stvari, vera mu je odveč, ideali so mu tuji, idealist prežet z vero mu je bedak. Ti ljudje vidijo rešitev in zadovoljstvo samo v uživanju vsega, kar jim svet nudi. Za bodočnost nimajo posebnih skrbi, ampak gledajo le v sedanjost. -- Premislimo, če ni tudi I nami tako. Zopet moramo reči, da smo igrača tega modernega sveta, ki nas je zajel s svojim valom. Ne uvidimo, da se za stvari, ki bi nam edino mogle koristiti, ki bi imele trajno vrednost, ki so življenjskega pomena in ki nam edine morejo zboljšati sedanji položaj, ki ni sončen in mehek, ampak krut in trd, da se za te stvari niti nismo zanimali. Stopamo z življen-sko vihro nepripravljeni, neodporni in vsi zaverovani v užitke, ki so nam v pogubo in propast. Težko je včasih govoriti mlademu človeka resne stvari, toda pisec teh vrstic je sam mlad Jugoslovanska strokovna zveza v Kranju m proletarec, z vami trpi, in vse to, kur čutite in doživljate, z vami čuti in doživlja, mogoče še v večji meri, in ki mu je bilo dano, da se je z muko in velikimi borbami približal v hran* znanosti. Zato vitli tem večjo potrebo in nujnost, da se obrnemo in zastavimo svoje mlade sile v smer, ki vodi k boljšemu življenju. Du pridemo do cilja, ki ga sploh moremo doseči, je pa treba mnogega, požrtvovalnega ii: nesebičnega dela. Treba je, da se organiziramo z orgu-nizacijo, ki nam bo vedno predočevala naše naloge, nam kazala pota in sredstva, po katerih bomo dosegli naše cilje. S tem namenom smo ustanovili Mladinsko zvezo Jugoslovanske strokovne zveze. V novoustanovljeno organizacijo kličemo vso ono proletarsko mladino, ki spoznava in čuti, da je ustroj dunašnje človeške družbe krivičen, in da je radi tega nujno, da se zgradi nova družba na božjih temeljih. Vzgojiti hočemo borbeno svoje sile, za blagor zatiranega ljudstva. Hočemo vzgojiti borce, ki bodo priborili delovnemu človeku ono mesto v človeški družbi, ki mu po božjem in naruvnem pravu pripada. Naše delo pa ne sme biti usmerjeno samo v dosego materielnega zboljšanja delovnega razreda, zavedamo se, da poleg materielne krize pretresa svet še večja duhovna kriza. Današnji človek se je odklonil od večnega sre dišča: Boga. Zato se moramo kot krščanski socialisti boriti tudi za preosnovo človeka po evangeljskih naukih Kristusove Cerkve. Zavedamo se, da more le tak ustroj družbe rešiti svet, ki temelji nu etičnih dogmah Kristusovega nauka. Zato, tovariši in tovarišice, vse drugo, zlasti še šport, naj nam bo le v pametno razvedrilo, ne pa končni cilj. kot nam je sedaj, da ob njem pozabljamo na prazne želodce, na krivice, ki jih doživljamo, in naloge, ki nas čakajo. Zavedajmo se, da bomo samo to imeli in uživali, kar si bomo sami priborili, to pa si moremo priboriti le z delom in trudom. Zato študi-rajmo socialna vprašanja, ki nam bodo šele odprla pogled v svet! Kvišku pogled in pojdimo z mladostnim navdušenjem na delo, ki bo rodilo obilne sadove in nam olepšalo bodočnost! Hko boste zidali, dobite oes potrebni les In se Vam dostauf na staobo pozelonlzklts cenah pri 1*1*1311 CI Gorjanc u Kranju PO VSEM GORENJSKEM ZNANA gostilna pri Matičku toči pristna štajerska in dolenjska vina. Topla in mrzla jedila vedno na izbiro kakor tudi sveže pivo. Za obilen obisk se priporočata Ignac in Ivanka Kokalj, Kranj (Skupni osmi) v Naklem Nudimo eetij. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo ..deteljica", sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Euientalec, eidamer, trapist. imperjal. liptavec, rornadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju, na Primakovem, v Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah! PRI POROČAMO BRIVSKI SALON ZA DAME IN GOSPODE Gabrijel Vajt KRANJ. NA PODRTIM ■HHX9BHIHBBBHBRHHB» I»I Popolnoma renovirana Gostilna pri Nacku priporoča svoja pristna dolenjska ter štajerska vina in pivo. Izvrstna gorka in mrzla jedila. ■■■■■i Hranilnica in posojilnica v Šenčurju sprejema nove hranilne vloge ter jih čusu primerno obrestuje. Nove vloge izplača v celoti takoj. Moško in damsko perilo, nogavice, rokavice, ročne torbice, dežniki i. t. d. najceneje pri S. Kanduč Kranj, Tavčarjeva 7 Janko Rant Kranj Posebno delavstvu priporočamo, da svoje prihranke vlaga pri domačem zavodu. ODBOR. minutnimi Ccislisrj'. Kmesfe! Vsakovrstno usnje In vse usnjarske potrebščine iz priznanih domačih tovarn vam nudi le znana domača t v r d k a P^rmuS loan, Kranj Izdelujem gornje dele čevljev po raznovrstnih modnih krojih. Najnižje cene. Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. Na drobno in na debelo. Telefon: Kranj štev. (>5 Brzojavi: 1'nnt Kranj HB IBM POZOR I Ivan Jeršin MESAR IN PREKAJEVALEC nudi cenjenim odjemalcem goveje meso prvovrstnih pitnnih domačih volov kakor tudi meso in slanino domačih pi-tanili prašičev. Usnje in čevljarske potrebščine dobite najceneje pri znani tvrelki Lov«o Dolžan trgovina z usnjem Kranj priporočamo tvrdko ostiina Kucigaj priporoča cen j občinstvu i zborna dol. in štajerska vina. \edno sveže pivo. Na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti. Priporočata se Jože in Francka Brolih. L Levičnik Zabret in sinova URAR KRANJ - JESENICE Priznano največja izbira zlatnine, sre brnine. draguljev, namiznega okrasja, vseh vrst švicarskih ur \ zlatu, srebru in ii i k I ti ter različnih stenskih ur in budilk no najnižjih cenah brez konkurence, irred nakupom si oglejte in se prepričajte! opekarna Bobovk pri Kranju K O metje, brtn I ki s e - p o zjemno i z k s ceni A koravno dobre kakovosti. Žica, žični-kl, pločevina, in vsa ostala zeieznina oljnate in suh« barve, laki, čopiči, vezane pšošče rampi, copate, vêle, grabSje azno prvovrstno orodje A N J rmature zvezni komadi asadila in ostalo okovje edilno orodje in posoda 9999999999999999999999999999999999999999999999999999999999996454 ^2866734824874824725826 5 Ferd. Hlebš — Kranj steklo, porcelan. kuhinjska posoda. šipe za stavbe zasteklitev stavb - mizarji pri šipah popust Delavci, vaša rešitev je v strokovni organizaciji! Knjigarna „IL1RIJA" Kranj DcIaVCl, namesto da bi šli v gostilno, pridite rajši v slaščičarno Tone Mohor - Jäger v Kranju kjer boste dobro in prijazno postreženi. Franc Strniša Vam nudi elegantne, močne čevlje vseh vrst lastnega izdelka Prepričajte se sami PISMA, KNJIGE, RAZGLEDNICE, PISARNIŠKE POTREBŠČINE I. T. D. Hranilnica in posojilnica v Predosljah sprejema nove vloge ter jih obrestuje najvišje. Nove vloge se izplačujejo takoj brez napovedi. — Za varnost vlog' jamči Hranilnica z vsem svojim premoženjem. KMETJE IN DELAVCI! Le pri domačem zavodu vam je denar najbolj varen in vedno na razpolago. svoji k svojim! d 0 iu Kvsnsjvi/i' illlliiiillllllllilllliililllillllllllllllllll priporočamo Hotel in restavracijo „J E L E N" v Kranju Gostilna na Laborah nudi izborna dolenjska in štajerska vina. Pivo v vrčkih. Za prigrizek domača šunka in pristne domače kranjske klobase. Priporoča se Mihael Drakslar. PRI Stanko Kapnšio vinska trgovina na debelo ilijiiiilililiiiiil ODBOR. Izborna vina. Vedno sveže pivo. Mesečni abonement. Opoldanski menu Din 12. Tujske sobe po zmernih cenah. Garage. Priporoča se hotelir Rudolf Wand. usnje se dobijo in čevljarske potrebščine kupite najceneje pri dobra vina Rudolfu Rakovcu kranj duplje po konkurenčnih cenah!!! iiiiiiiiiiiiijini mM Delavci in delavke! Pristopite v • ■ Jugoslovansko strokovno zvezo, ki je edina vredna vašega zaupanja. Berite, naročajte in širite tednik Delavska pravica Vsak delavec mora imeti Priročnik o delavski zakonodaji, cena Din 10'- in Krekovo knjižnico, ■ mesečno 6-50, ali 4 Din. Vse to lahko naročite pri Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani, Delavska zbornica 1 i < < t € 1 i i 1 4 1 4 4 i i ki je edino neodvisno glasilo krščanskega delovnega ljudstva. Letna naročnina 40-- Din. ■ Delavci in delavke! Udeležite se delavske proslave dne 19. rnarca v Kranju! EDINA SPECIALNA TRGOVINA ZA ROČNA DELA V KRANJU M. Ogrizek na Roženven. klancu lllllillllllli izvršuje lično, hitro in ceneno entlanje in ažuriranje perila in oblek, predtiskanje vsakovrstnih ročnih del (nad 1000 vzorcev), strojno vezenje garnitur, zaves, mono- gramov, gumbnic itd., montiranje blazin, pregrinjal, preprog in drugega. VSE ZA NARODNO NOŠO, AVBO - DOBITE PRI NAS! Materijal za izdelovanje slovenskih avb zlate niti, luskinice, zrnca, izgotov-ljene rože. zvezde, peresa, polmesece, Risbe za avbe, originalne rožnate trakove, čipke, kovinaste pasove. Izdelujemo zavijačke in oglavja k av-bam! H žima H za žimnice vseh vrst H po najnižjih dnevnih cenah m vedno na zalogi H samo pri tvrdk1 J. KNIFIC Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko in gratis llliiil tovarna za žimo Stražišče pri Kranju Teiefon fnterurban 2 illllllllilllllllil! ¡1 111 lil ■ PRIPOROČATA SE m m ZA pomlad: z dobro kuhinjo, pristnimi dolenjskimi in štajerskimi vini na drobno in debelo ■ jj Franc in j | Francka Graiser T = Uoko obleke Soko obleke Trenčkoti Otroške obleke Pumparice Jankerli itd. 100°/o domače podjetje ročno delo Najnižje tovarniške cene, velika izbira. Prodajalna Kranj, Tavčarjeva ul. 6 II! Za pomladni in letni nakup se priporoča manufakturna trgovina M. KOKL, | Zabrel t Eomp., družba z o. z. t Kranjska tovarna laaenega olja in firneža, Brltof pri Kranja 1 nudi svoje prvovrstne izdel-I ke: laneno olje, laneni I firnež in lanene tropine. KRANJ Izredno lepa izbira vseh vrst volnenih svilenih in bombaževih tkanin. Znano dobro blago po izredno nizkih cenah Prečastitim župnim uradom priporočamo rastlinsko repično gorilno olje v najboljši kakovosti. 1 Zaupajte nam, postregli Vas ■ bomo vedno s cenenim I in dobrim blagom. iiiiiiiiiiiiiiiii ■HT1 Delavri iT! delavke 1 Kupujte pri tvrdkah ki oglašujejo v naši prilogi! :iiiu||jj|||>j||||j|||jr|j||j||||||||j|||||||p|||