Titov državni obisk v Washington«
V zadnjem času sta v Severni Ameriki zbudila pozornost dva dogodka: Ni-xonov obisk v Peking in Titov v Wa-shinngtonu. O tem nam iz New Yorka z datumom 1. 11. 1971 dr. L. P. pošilja sledeče poročilo:
Brali smo ob času Nixonovega obiska v Jugoslaviji, kako je bil z njim zadovoljen in navdušen. Spraševali smo se, kako je bilo mogoče, da se je ameriški predsednik dal izvabiti tako daleč, da je romal v iKumrovec in se tam usedel na posteljo, v kateri je bil po pripovedovanju Broz rojen. Ta Nixo-rtova izredna gesta je bila povod za ugibanja, da mora čutiti nenavaden osebni odnos do jugoslovanskega diktatorja. Ugibanja so bila dovolj očitno potrjena ob Brozovem obisku v ameriški prestolnici.
Kdor je v teh dneh zasledoval televizijske slike o Brozovem gibanju po prestolnici in je brskal po časopisju, da bi bil našel obširne opise o razvoju njegovega obiska, ni mogel biti zadovoljen. Vse je bilo bežno, kratko, precizno, pa brez vsake poante; celo ve-liki Brozov prijatelj in podpornik The New York Times je bil skromen v svojem poročanju. Morda je bil temu deloma kriv nastop dva dni poprej jugoslovanske delegacije v ZN, ki je v odločilnem trenutku odločno nastopila proti Ameriki in pomagala izsiliti glasovanje za straho'ni ameriški poraz.
Sicer se pa državni obiski pogla-varjv tujih držav odvijajo v Washing-tonu po običajnem ritualu in Brozov se v tem pogledu ni razlikoval od drugih. Edina zelo vidna razlika se je kazala v dveh nenavadnih posebnostih, in sicer v popolni izolaciji gosta od slehernih stikov s publiko na ulici ali kje drugje, in pa v nenavadnem, za ameriškega prezidenta več kot izrednem obnašanju do svojega gosta.
Vse dni bivanja v Washingtonu se Broz s svojo ženo niti od daleč ni pokazal ljudem na cesti. Iz Andrews letališča so ga s helikopterjem prepeljali naravnost v Camp David, prezidentov kraj za odmor in počitek, od tam pa spet na isti način izložili na ograjeni trati v ozadju Bele hiše, in tako je šlo naprej. Varnostne odredbe so bile najbolj precizne in najbolj tesne, kar se jih prestolnica spominja, kakor , je bilo brati v listih. Poročevalci seveda za vsako tak0 stvar najdejo razlago in opravičilo, kadar se jim zdi vse le preveč pretirano. Zato so diskretno na-migavali, da so bile izkušnje, ki si jih je nabral njegov komunistični tovariš Kosygin v Kanadi odločilne za varnostne ukrepe Washingtona. Zemljani smo pa vajeni pri sprejemih tujih državnih glav gledati pestre povorke z množico policije na motorjih ali celo na konjih ckrog odprtega avtomobila, kier glavar tuje države z obema rokama od-zdravlja navdušenim pozdravom neš^e-
te množice na obeh straneh ceste. Za vse to so nas pri Brozu oškodovali. 7akaj, je jasno na dlani. Rajnki pre-zident Kennedy je skoraj skoprnel od strahu pred osmimi leti, ko je zvedel, kaj se dogaja z Brozom v New Yorku. Nixon je to vedel. Zato je bila tudi pot po deželi načrtovana tako, da ni bilo nevarnosti, da bi se kaj takega ponovilo. Times je poročal, da se bo iz Los Angelesa odpeljal naravnost v Ottawo v Kanadi. Torej, za varnost je bilo preskrbljeno, kakor se za diktatorje spodobi.
Druga razlika je bila ves čas opazna v obnašanju ameriškega predsednika do gosta. Ni znano, da bi bil kateri njegovih prednikov na enak način povzdigoval svojega gosta in mu javno zažigal kadilo, da ga prišteva med največje državnike na svetu. Kateri bi utegnil to vzeti za žalitev. Najbolj „hecen“ pa je bil ameriški predsednik, ko so ga kazali na televiziji in na slikah v časopisju, kako je kot v nekaki ekstazi kar plesal okrog Broza in njegove žene in iu prijemal za roko ali okrog pasu. Nixon je sicer znan po svoji telesni gibčnosti in okre'nosti, a kar smo videli to pot, je šlo preko meje-Izpričuje pa to njegovo obnašanje, da je na Brozu nekaj „požrl“, kakor se v ljudskem žargonu reče. Ta resnica se potrjuje tudi v izrazih hvale, ki jih je Nixon sipal zanj pri državniški večerji v Beli hiši: „On je voditelj svoje barve, ki razume humor in ima čudovit- spomin. Je odličen poznavalec ljudi in mi smo se z njim zelo dobro razumeli. In nič se nas ne boji:“
Kaj se bo bal takih državnikov, ki iščejo pri komunistu nasvetov za svojo politiko? Iz slik je bilo videti, kako se Broz te svoje vloge zaveda. Drži se resno in gospodovalno, dočim se njegov gostitelj od same sreče smehlja.
Rezultati njunih razgovorov, kjer ie Broz Nixonu poročal o obisku tov. Brežnieva in o svojih obiskih po svetu, so zajeti, kot po navadi, v končnem komunikeju. Tam beremo, da je bila politika Jugoslavije o neopredeljenosti važen činitelj v mednarodnih odnosih. Kajti države, ki tako politiko zasledujejo, morejo aktivno prispevati k reševanju svetovnih problemov. Broz je bil zelo interesiran na Nixonovih iniciativah glede zunanje politike; Nixon pa je zopet zagotovil interese Združenih držav za jugoslovansko neodvisnost in njeno neopredeljeno pozicijo.
Uradni komunikeji so navadno kon-cizni in malo povedo, vendar pa izražajo bistveno vsebino razgovorov. Tako je tudi tukaj slučaj. Če bi človek iskal v njem kako besedo o kakršni koli ameriški pomoči Jugoslaviji v primeru nevarnosti, bi nič ne našel. V tem oziru je bolj zgovoren uvodnik v New
ifork Times-u, ki pa seveda nima ni-kake uradne veljave, čeravno je ta list priznana avtoriteta v analiziranju političnih problemov. Pod naslovom:. „Voditelj tretjega sveta“ (Leader of the Third World) ta list slika Broza kot vodilnega politika v skupini neopredeljenih držav. Toda mi bi dodali, da prav tretji svet : s smrtjo Nehru-ja, Nasserja in z izgonom iz države Nkhrumaha v Ghani dejansko samo životari, in je še v takem stanju Broz izgubil v. njem vodilno vlogo. Kje so časi kongresa tega tretjega sveta v Belgradu! Vendar mu Times... to vlogo, še vedno pripisuje, magari da se slavljenec ob takem pisanju samo muza. Kar je gotovo bolj važno, je ugotovitev Times-a, da je ohranitev neodvisne Jugoslavije — pa naj jo ali ne vladajo domači(!) komunisti —. jasno v največjem interesu Združenih držav in menih evropskih zaveznikov. Zato naj Washington nudi vsako praktično pomoč v ta namen, razen direktne vojaške obveze, ki bi jo predsednik TFo itak ne mogel sprejeti.
Tak ie nazadnje debeli konec še tako dobrohotnega in prijaznega Sprejema poglavarja male države pri mo-močnikih tega sveta. Kakor kaže, de-iansko ni Broz v Washingtonu dosegel ničesar drugega kakor kup laskavih gest in besed v svojo osebno slavo, svoji domovini pa, katere varnosti in blagru naj taki državni obiski veljajo, je očitno malo ali nič koristil. Verjetno se ni položaj Jugoslavije v očigled grožnje z doktrino Brežnjeva s tem obiskom kaj prida izboljšal, pa naj še tako povzdigujejo Broza kot voditelja „tretjega sveta“. Bo že prav blizu resnice odgovor nemškega kanclerja Brandta, ki ga je dal na vprašanje znanega CBS televizijskega poročevalca Kronkita: ali misli, da se dokfrina Brežnjeva ne nanaša na Jugoslavijo ? Dejal je, da upa tako, a ni nikake garancije.
Brandt je med zapadnimi politiki na svetovni areni gotovo mož, ki Brežnjeva med vsemi najb.olj dobro pozna. Sam je kot vodilen evropski politik vodil dolga pogajanja z njim v smislu svoje „Ostpolitik" in ve, s kom ima opravka, čeprav bi človek za dobro svoje domovine mnogo rajše odpravil njegovo mnenje z zamahom roke, ga trda realnost situacije sili drugače. Da ni Jugoslavija po vojni proti našim prizadevanjem padla pod komunizem, bi bila danes zunaj „socialističnega“ tabora, verjetno, članica NATO in bi kot taka mimo in v varnosti motrila vznemirljive dogodke znotraj socialistične skupine. Danes je v nevarnosti, kaj se bo z njo zgodilo jutri, in njen predstavnik, čeprav češčen kot eden „največjih svetovnih državnikov“, ji preteče ne-varnostine more odstraniti, ker je komunist in je njegova domovina komunistična. Tako je stanje.	Dr. L. OP.
„Nevarnost, ki grozi Cerkvi je ta, da zdrkne v plitvost in povprečnost neke določene kulturne govorice, ki samo zakriva praznoto. S tem bi Cerkev izdala človekovo globino, če je to res, je prav, da damo alarm.“
Kardinal Jean Danielou „Osservatore Romano“ (španska izdaja), 3. okt. 1971
Kongres Mednarodnega katoliškega izseljenskega
odbora
Malta, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Japonska, Poljska, Španija, Švica, Turčija, Portugalska, Venezuela. Argentino sta v odsotnosti predstojnika škofa nrsgr. Jorge C. Carrerasa zastopala tajnik Hrvat p. Lino Pedišid in blagajnik msgr. Anton Orehar. Poleg teh dveh je bila rodom iz Jugoslavije Črnogorka kot zastopnica Turčije.
Najprej je bil razgovor splošno o socialno-pastoralnem delu za izseljence, blagajniško poročilo, poročilo zastopnikov iz posameznih držav. Posebno zanimivo je bilo poročilo Argentine o načrtu za emigracijo v državah ta-koimenovanega Južnega pola, ki obsega Argentino, Čile, Paragvaj in Bolivijo.
Zborovanja so 'se udeležili tudi zastopniki Mednarodne Caritas, Združenih narodov ter medvladnega odbora za naseljevanje.
Zadnji član je zboroval izvršni odbor, ki vsako leto izvoli izmed sebe od-. bomike za novo poslovno dobo, katere potrdi potem sv. stolica. Argentina je vedno zastopana v tem odboru kot stalna članica po predsedniku arg. katol. izseljenskega odbora.
Taka zbroovanja so važna zaradi stikov, kj iih dobijo zastopniki posameznih držav med iseboj in z osrednjim odborom ter predstavniki rimske kongregacije.
Msgr. Anton Orehar
Vršil se je od 29. septembra do 2. oktobra 1971 v. „Domus Mariae“, via Aurelia 471, v Rimu. Letošnje leto je imel poseben pomen, ker je minilo 20 let, kar je bil odbor ustanovljen. Hkrati se je praznovala tudi 100-letnica ustanovitve nemške Rafaelverein.
Dne 29. septembra dopoldne je bijo slavnostno zborovanje, na katerem je govoril predsednik odbora James J. Norris iz USA, za njim škof msgr. Wittier iz Munstra kot predsednik nemške Rafaelove družbe, potem kard. Canfa-lonieri, prefekt kongregacije za škofe, kamor spada komisija za turizem in izseljenstvo. Predsednik njen je bivši nuncij msgr. Clarizio iz Santo Domingo, tajnik pa msgr. Zagon, Madžar, bivši tajnik kard. Mindzsentyja. Zborovanja se je udeležilo par sto ljudi. — Isto popoldne nas je sprejel sv. oče Pavel Pavel VI. ob dveh popoldne v Klemen-tinski dvorani v Vatikanu. Govoril o potrebi in lepoti dela za izseljenstvo, posebej je omenjal trpljenje Pakistana. Po govoru smo mogli nekateri osebno pozdraviti sv. očeta, začudil se je, ko sem mu povedal, da sem -Slovenec iz Argentine.
Študijske razprave so na kongresu trajale naslednja dva dneva. Udeleževali so se iih zastopniki izseljenskih odborov iz vsega svefa: Argentina, Avstrija, Anglija, Avstraliia, Braziliia, Kanada, čile, Belgija, Holandska, Egipt,
San pisma iz domovine
Naročnik Svobodne Slovenije je dobil od znanca iz domovine pismo, v katerem je med drugim povedano, da je doma še vedno pisemska cenzura. Pravi tole:
„Kar pa zadeva pisanja po pošti tu ali pa onstran meje, pa dobro vem, da se nekatera pisma še vedno odpirajo. Neki poštni uslužbenec je raje pustil dobro plačano mesto, kot da bi odpiral pisma, kakor mu je bilo naročeno, ker
je to nasprotovalo njegovi vesti. V pismih oz. na pismu se seveda ne vidi, da je bilo odprto. Posebno velik greh za tukajšnji režim je, ako opazijo, da je kdo propagandist tega ali onega tiska. če Ti torej v pismu kaj pošljem, se mi v pismu ne zahvaljuj. Napiši samo, da. .. (tu je napisano geislo, ki ga iz razumljivih razlogov ne objavljamo). To bo dokaz, da ste v redu prejeli moio pošiljko časopisov ali izrezkov iz tukajšnjih časopisov.“
Po izidu ZBORNIKA SVOBODNE SLOVENIJE je vsako leto zanimiv odmev bravcev te bogate knjige. Eni hvalijo bolj to pjoglavje, drugi zopet drugo. Med odmevi na zadnji Zbornik, ki so polni hvale, pa izstopa zanimanje bravcev za poglavje „Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem — Avstriji, za verski pouk (otrok V slovenščini“. To zanimanje je gotovo posledica krivičnega napada gosposvetskega župnika Mucherja, ki je dosegel tudi to, da se je zbudilo zanimanje rojakov za trpljenje in boj naše narodne manjšine na Koroškem.
„Bariloški pevčki“ v Buenos Airesu
Letošnja sezona nudi ljubiteljem zborovskega petja bogato izbiro. Razne organizacije, pa Colón („nemška sezona“) so pripeljali vrsto zborov iz Evrope. Obiskali so nas zbori iz obeh Amerik (odkritje: univ. zbor iz Mina Gerais). Gostovanja iz notranjščine Argentine (Rosario, zlasti pa „Coro polifónico de Córdoba“) so pokazala, da bi še kdo mogel častno zastopati državo na kakšnem evropskem tekmovanju.
Tudi otroških in mladinskih zborov je bila kar vrsta. Dunajski „Sanger-knaben“ to pot kljub dovršenem obvladanju petja (in pri „operetah“ odra) niso ogreli, medtem ko so kakšni „Pevčki iz Mendoze“ v Cervantesu pokazali velik napredek, čeprav res bolj tehničen kakor glede izraznosti.	■*
Pa tudi v slovenski skupnosti se je med mladino zganilo. In je prav tako. Ne zapravljajmo talentov, ki nam jih ;'e Bog dal... številni in uspešni nastopi pred našo in pa pred tujo publiko so to pokazali. „Imeti uho“ je brez dvoma velika osnova za nadaljnji razvoj.
Pred tedni pa so nas obiskali „Bariloški pevčki“ („Niños y jóvenes cantores de Bariloche“). Zbor vodi Lučka Kralj-Jerman ova, in med pevčki so poleg Joseja, Sandre, Hans Alberta in Rockyja tudi Nevenka, Katica, Martin. Na vseh koncertih je bilo slišati našega Gallusa — toda če se ob njihovih koncertih ustavimo, je to zato, ker njih obisk, ob nastopih otroških zborov v Buenos Airesu, pomeni — dogodek.
Koncert v Metodistični cerkvi sredi mesta (28. X. 71), znani kot eni najbolj akustičnih tukajšnjih dvoran, je bil posvečen religiozni glasbi. Pričel se
je z gregorijanskim petjem in že ob prvih zvokih 46. psalma smo začutili, v čem je kvaliteta zbora. Vsaka pesem ima svoj značaj, vsaki pesmi odgovarja njen svojski ritem pa tudi dinamika. In tu je res bil0 XIII. stoletje, to je res bila molitev in — kar pogrešamo včasih celo pri zelo znanih zborih — tu je tisto dovršeno prelivanje faz napetosti in počitka, značilnih za gregorijansko petje. Po „Molitvi“ Albižanov — komaj slišen pa vendar pretresljiv krik na pomoč! — sta nas dva Gallusa in med njima en Orlando Lasso vpeljala v polifonijo. V Lassovem „Ado-ramus Te, Christe“ se glasovi prebirajo v kontrapunktu, melodije skoraj ni. medtem ko se pri Gallusu — v „Paeri concinite“, pa v kristalni „Diffusa esc gratia“ — kontrapunkt meša z mečnimi melodičnimi stavki. Kljub preppta-vanju, kakšna čudovita — preprostos-.! Sledile so tri črnske duhovne pesmi. Zanimivo je, vzemimo „Nobody knows“, da se pri najrazličnejših priredbah noben prireditelj ni dotaknil melodije in še v harmonizacijah se ločijo predvsem po stopnji simplifikacije. Zdi se, da je dirigentka izbrala najbolj preprosto priredbo, verjetno zato tudi najlepšo, kar smo jih zadnja leta tu mogli slišati. Če je pesem „I’m goin’ to sing“ zastopal negro spirituals z močno sinkopiranim ritmom, je bila „My Lord, what a mor nin’“ pretresujoča v svoji mirnosti. Ob koncu se pesem zgublja samo še v dih in ob opisu dne, „ko bodo zvezde pričele padati... “, začutimo pretresujooo globino, iz katere 'samo je mogla taka pesem nastati. Začutimo pa tudi, da je za skrbjo dirigenta — fraziranje! -in pa za obvladanjem glasov iskati še
kaj drugega... „Noche anunciada“ Ariela Ramireza (solistka z lepim glasom in z občuteno interpretacijo) ter čilenska božična „Ay si, ay no“ sta zaključili prvi del.
Dowlandovi skladbi sta ob melodičnem bogastvu pokazali tudi mlado mojstrstvo peterih različnih flavt. „Pastorale“ (J. 'Ch. Pez) je kot ilustracija bukoličnega pejsaža kakšnega angleškega slikarja XVIII. stoletja. Osrednji skladbi druge polovice koncerta sta bili Bachov koral „Richte dich, Lieb-ste...“ ter opevanje Kristusove okrvavljene glave, oboje ob spremljavi orgel. (Homero Perera). Dve Bachovi umetnini, ob katerih pa ne orgelska umetnost spremljevalca ne občuteno petje ni moglo zakriti, da je med hladnim mestecem ob Nahuel Huapi in vročim Buenos Airesom 1700 kilometrov pa tudi 309 C razlike... Sledila je Flap-p-ova „Hallelujah!“ in pa, kakor da bi bil za otroke napisan — dovršeno zapeti Mozartov „Ave verum“.
Bolj kot' ob spodrsljaju v tem delu koncerta, se mi zdi umestno ustaviti ob ugotovitvi, da sta barvi zbora in -eh orgel različni. Dvomim, da bi spremenjeni registri ali pa drugačno ravna-nie s pedali rešili ta problem. -— „Hei-lig ist der Herr“, Sanctus iz Schubertove Nemške maše, je bil zapet tako dovršeno, da je skoraj pokril pomislek, ki bi ga imeli o vključitvi, te pesmi v spored. (Moč govorjene besede res lahko —: v dobrem teatru se to tudi vodi! — prav z nižanjem glasovnega volumna, prehajanjem v piano, narašča. Toda ori skladbah kakor so Aleluje, S.anctusi ali je res samo navada našega ušesa. č„ -r>ričak”iemo taki pesmi nekako ,.pri-roieni“ fortisimo?) — Pregolesija „Amen“ (iz Stabat Mater) je •— ob
prav nabiti dvorani — zaključil lepi večer.
Osrednji koncert (30. X.) v Avli Magni medicinske fakultete pa nam je odkril še druge registre tega zbora. (Koncerta dan kasneje, na katerem sta poleg tega zbora nastopila še Coro polifónico nacional ter Coro polifónico nacional de niños se poročevalec ni utegnil udeležiti). Večer se je pričel z Gallusom, medtem ko so skladbe (XIV — XVII stoletje) predstavljali anonimni avtor s „Pastorcico non te aduermas“, Presentí („Dal leeto me leva-va“), obe ob spremljavi piščali, Isaac s tolikokrat in tako različno harmoni-z.irano „Innsbruck, ich muss dich las-sen", Morley z „Now is the mont of maying“, ki jo uvedejo piščali in v kateri se je sopranino res dovršeno poigraval z lahkotno se prelivajočim Petglasnim petjem, ter „En Belén están mis amores'4 neznanega skladatelja.
Tri španske narodne so pričele drugi del večera. Koliko skrb v „Si la nieve resbala", igrivost v „Tarari", nežnost v „No llores niña bonita"! „Kozaško uspavanko" v priredbi Lojzeta B'ratu-ža-Sočenka je dirigentka gotovo izbra-'a zaradi svojevrstne melodije, za mno-
na je bila tudi poklon rojaku, Goričanu, ki mu je življenje teklo ob petju Boo-u in narodu in se tudi — nrav zakadi ljubezni do slovenske pesmi — ‘„—o-ično izteklo... Poskočnemu , Mar-l-o skače" ie "dedil, aplavz, ki ga ne —„Trčki ne poslušalci še dolgo ne bodo naznbili. Ramirezova „Vidalita de la guitarra...'“, prekomplicirana. da bi .Tvrilela“, pa dve otroški (mehikanskn ID’ esos caballos" in Dublancova „Es-
rroDa“) in poskočni reprezentant ar-'-pntineke folklore „Sombrerito", so bile pesmi svetlejšega tona, da sta se za
njimi bolj odražali dve črnski duhovni. (Baržunasti naravni glas mladega baritona je vodil pogovor z zborom v „Somebody is knockin’ at your door") Guasta-vina z besedilom in melodijo prevzemajoča „'Se equivocó la paloma“ in pa Ville-Lobosa „O trenzinho" sta zaključila uspeli koncert. Kljub brezhibni interpretaciji zadnje pesmi bi si želeli še hitrejšega ritma, pa tudi večje dinamike. Aplavz dobesedno „skoraj do stropa napolnjene dvorane" je izrazil čustva publike. Dodane pesmi, med njimi „Tengo una muñeca", „I’m goin’ to sing“ ter ,,Nos vamos a nuestras montañas", so pokazale, kako je važno, da so dodane pesmi vsaj takega kalibra — če ne večjega — kakor so bile one na sporedu.
Dovršene intonacije, točni vstopi — na prst ene roke bi lahko naštel vstope, v katerih dinamika ni bila pri vseh pevcih enaka — pianissimi, redkost ne le pri otroških zborih, res nenavadna ekspresivnost, možnost podoživljanja, na drugi strani pa spretnost podajanja, ko so se ti glasovi enakomerno in z lahkoto dvigujejo, vedno zvesto spremljajoč besedni in melodični izraz. Ni druge razlage: tu so mlada grla, ki pa leta in leta hodijo v staro trdo šolo. Ni druge razlage in tudi druge poti do uspeha ne.
Lučki Kralj-Jermanovi je njena v družini skozi rodove gojena muzikal-nost gotovo dala dragocene osnove, a takih in podobnih uspehov s svojimi oevčki ne bi dosegla, če ne bi bilo tudi stalnega študija, poglabljanja v pesmi, tenkočutnega ravnovesja v čustvu, kar ie vse znala prenesti tudi v mlada =rea. Dirigentki kakor vsem pevčkom lahko samo iskreno čestitamo.
S. P-
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11. novembra 1971

■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBaBaBaar.aBBaBB■BaBBaBaBaaaa«aaaaaaBBaaBBBBBa
Glasovanje v Združenih narodih o Eiitajshi
Celemu svetu je bilo znano, da je Amerika (USA) celih 20 let s svojim mogočnim političnim in gospodarskim potencialom blokirala sprejem komunistične Kitajske v družino Združenih narodov, češ da je ta napadalna in ne miroljubna, in da sploh ne izpolnjuje zahtevkov ustavne listine ZN. Vsak razsoden človek je moral vedeti, da ta nenaravna igra, ki izključuje iz svetovnega zbora narodov držaavo z več kot 700 milijoni ljudi, ne more več dolgo trajati, a nihče ni predvideval, da se bo ameriški popolni preokret izvršil prek noči. Ameriški prezident Nixon je svoie vrste politična osebnost, ki ljubi hipna iznenadenja. To svojo posebnost je že ponovno pokazal in dokazal, nazadnje z nenavadno ostro politiko zamrzniema cen in plač v notranjost Amerike in pa z nabitkom 10% dodatne uvozne tarife za vse inozemske uvoze. Zelo redki so bili, ki so ta drastični ukrep sprejeli brez velikega začudenja, sai je bilo zopet in zonef objavljene iz Bele hiše, da Nixon o kaki uradni regulaciji plač in cen noče niti slišati.
Torej, z eno besedo: Nixon rad uporablja taktiko šoka, ki ljudi iznenadi in celo pretrese. Če je ta način izražanja ogromne moči, ki je nakopičena v ameriškem prezidentstvu, psihološko in politično uspešna ali ne. se bo pokazalo kdaj kasneje, ko bodo bombastične napovedi morale roditi ustrezne sadove. Trenutno ie prezgodaj ugibati, kakšni bodo ti sadovi in koliko bo med njimi piškavih.
Letos meseca julija je Nixon na televiziji iznenadil svoie državljane in ves sve+ z uepovedio. da poide na obisk v Peking. O tem sedaj že vrabci čivkajo po strehah. ¡Da pa bo obisk sploh izvedljiv, je bilo treba najprej izpolniti gotove pogoje komunistične kitajske vlade. Med prvimi je bila sprememba ameriškega sfališča glede članstva kitajskih komunistov v Združenih narodih in istočasnega izgona iz ZN nacionalistov s Formoze, kier imajo Ameri-kanci velika. vohška onorišča in sedmo edinico svoje vojne mornarice v ožinah med Formozo in kitajsko celifto. Rhrar se je hitro začela zapletati, posebno se zato. ker je Nixon izjavil, da iskanie stikov s kitajskimi komunisti ne bo šlo na račun nobenega dotedanjega ameriškega prijatelia, s čimer je zlasti mi'M na Formozo. Pekinški predsednik vlade Čuenlaj je bil drugega mnenia, dosledno in vztrajno zahtevajoč izgon čnn-kajšeka. 'Spor se je nujno prenesel na ZN, kier ie ležala končna odločitev z glasovanjem držav-članic ZN.
Kar se je tu zgodilo po dolgih, ostrih in celo neprijateljskih razpravah, je šlo že v zgodovino. Amerika je prvič v svojem svetovnem statusu kot prva velesila doživela ogromen, ponižujoč mednarodni poraz. A poraz sam ni bil tako boleč kot skoraj histerično obnašanje delegacij na splošno, kj so po glasovanju v zborovalnj dvorani ZN skočili na noge, od veselja poskakovali in nekateri celo plesali, vsi pa divje ploskali, izražajoč svoje navdušenje nad ponižanjem države in naroda, na čigar prsih se je več kot polovica teh razgrajačev naravnost hranilo. Udarec je bil hud. Prva učinkovita reakcija kongresa se je izkristalizirala v zavrnitvi celotne, predvidene vsote nad S milijarde dolarjev za pomoč tujini, kj jo je zavrnil z znatno večino senat. To pomeni enako hud protiudarec za tiste nove, male državice, ki so nedavno jubilirale nad porazom svoje dojilje, sedaj pa je prišlo iztreznenje. Ali naj sedaj gredo po pomoč v Peking?
Bolj kot posledice glasovanja v ZN bo koristno in poučno razmotriti glavne napake, ki jih je zagrešila v tem oziru Nixonova vlada. V mednarodni politiki velja staro, preizkušeno načelo, da je nevarno in večidel škodljivo vlade po svetu . postavljati v važnih mednarodnih odločitvah pred izvršeno dejstvo. Ravno to pa je Nixon napravil dvakrat zapovrstjo: Najprej z napovedjo poti v Peking, nato pa z med-
TRENJE MED NARODNIM ČUTENJEM IN PARTIJSKO LINIJO
NOVO REŠEVANJE NARODNOSTNIH PROBLEMOV
Vse od svojega prevzema oblasti, si je jugoslovanska komunistična partija prizadevala, da bi, po idejah Marxa in Lenina, zbrisala s površja vsak izraz posameznih narodnosti v Jugoslaviji. Govorilo se je o „ljudstvih“, skušali so se izpeljati načrti o skupnem edinem jeziku, večkrat je bilo otežkočeno kulturno delo posameznih narodov. Vendar narodi niso klonili pred rdečim nasiljem, kakor niso klonili v tisočletnem boju za obstoj.
Tako je režim bil prisiljen, da za svoje lastno dobro spremeni taktiko. Kakšen je nov odnos partije do narodnosti, in kako daleč je ta nova smer od prvotnega Leninovega nauka, po katerem narodov sploh ni, oziroma jih je treba zbrisati s površja, priča Kongres kulturne akcije Srbije, na katerem je na seji dne 29. oktobra sekretarka Centralnega komiteia Zveze komunistov Srbiie, Latinka Perovič, podala precej konkretno in jasno nov program KP na narodnostnem in kulturnem polju.
Sekretarka Perovič je zagotavljala, da je vrednost narodnega vprašanja prav v tem, da je dejavnik, ki krepi pozicije socializma in zagotavlja nacionalno enotnost, svobodo celotnega razvoja, kuhure slehernega med jugoslovanskimi narodi. Samo tista zasnova, ki temelji na enakem položaju in pravicah vsakega naroda v jugoslovanski skupnosti, nima potrebe, da kulturi določa državne meje, kot tudi obstoj socialističnih republik, kot državnih skupnosti ne ogroža celovitosti kakega naroda in njegove kulture. To velja tudi za kulturo srbskega naroda.
Latinka Perovič je nadalje dejala, da so nastale možnosti za svobodo jezikov in kultur narodnosti, za izražanje njihove narodnostne celovitosti v okviru Jugoslavije, za njihovo sodelovanje z matičnimi narodi. Socialistične sile Srbije v vsakem vprašanju, tudi kar zadeva jezik, izhajajo iz svojih splošnih opredelitev v narodnostnem vprašanju.
Pred očmi imamo to, kar je znanost po‘rdila o enotnosti jezika Srbov in Hrvatov, a tudi to, da je nedotakljiva pravica vsakega naroda, da imenuje svoi jezik tako, kakor hoče, in da ga razvija v taki obliki, ki se mu zdi
avtentična. Prav tako mislimo, da teh vprašanj nikoli ni mogoče reševati brez dogovorov inštitucij vseh republik, v katerih se ta jezik govori. V razpravljanju o srbohrvaškem, to je hrvaškosrb-skem jeziku ne bi smeli zanemariti tudi potrebe po proučevanju in spoznavanju slovenščine in makedonščine kot tudi jezikov narodnosti v Jugoslaviji. Skupnost, ki omogoča svobodno gibanje sredstev in dela, mora biti pripravljena 'udi za večjo idejno in duhovno povezavo v sebi in s svetom. Država, še manj podržavljena partija, ne more izčrpati možnosti stikov na tem področju.
Narodnost in kultura
Seveda se sekretarka Perovič ni mogla izogniti problema narodnosti in kultur. Priznala je vrednost kulture za narodnost, a to — narodnost —, pojmuje v „socialističnem“, ne pa „meščanskem“ konceptu, kar pa je le posledica marksističnega dialekta. Narodnost je prej ko slej enaka in vloga kulture v njej gre preko trenutnega vladajočega režima.
„Zreducirati kulturo na njeno nacionalno razsežnost pomeni omejevati jo in zapirati. V' samem nacionalnem okolju, .ko nacionalno postane izključno merilo, pa mora kultura postati sred-s‘vo nacionalne oziroma vsake trenutno vladajoče politike. Prva žrtev te ekskluzivnosti postaja kultura sama, ki ne more živeti v okviru enega naroda. Njene vrednosti so tako nujno ogrožene.“
„Biti moramo pravi socialisti,“ je poudarjala, „da prepoznamo in preprečimo prodiranje meščanskega nacionalizma in nacionalistične ekskluzivnosti. Vsaj toliko pa moramo biti demokrati in se upreti temu, da bi se v strahu pred nacionalizmom vrnili k stalinističnemu preziranju nacionalnega.
V socialistični družbi bi moralo biti več enakopravnosti. Brez enakopravnosti kot nogoja skupnega življenja narodov ni mogoče prisluhniti poletu črnogorske in makedonske kulture, dejansko razumeti zapletenost in posebnost kulturnega razvoja Bosne in Hercegovine, poznati kulfuro slovenskega naroda, ki je odigrala bistveno vlogo v boiu za samoohranitev slovenskega naroda. Brez enakopravnosti ni mogoče
La situación de la prensa en Latinoamérica
El presidente de la comisión de libertad de prensa de la Sociedad Intera-mericana de Prensa (SIP), Germán E. Ornes, dijo que la situación del periodismo en el continente es muy mala en lo que respecta al ejercicio de la libertad de expresión.
Ornes, director propietario del matutino “El Caribe”, de Santo Domingo, indicó que la libertad de prensa ha desaparecido en muchos países de manera total y en otros está severamente restringida.
El periodista dominicano fue elegido para presidir la comisión de libertad de prensa en la reciente asamblea de la SIP celebrada en Chicago.
Dijo que son contados los países del' continente donde existe plena libertad de prensa y citó entre éstos a Costa Rica, Venezuela Estados Unidos, México y la República Dominicana.
ohraniti sleherne razlike, ki pomeni posebnost nacionalnega izraza, med kulturo hrvatskega in kulturo srbskega naroda. Če bi bile pregraje, Hrvatje v Srbiji in Srbi na Hrvaškem ne bi mogli imeti vse svobode razvoja in ne bi mogli ohraniti enotnosti svojih nacionalnih kultur.“
Seveda indirektno Latinka Perovič prizna, da so bile zgodovinske napake, in da se še danes pojavljajo nasprotne težnje (gotovo zlasti v partiji, prežeti od Leninovega nauka). Takole pravi:
„Pri vseh posebnostih, zgodovinskih in sodobnih, ima položaj kulture in družbene zavesti v merilu državne skupnosti in enotne socialistične družbe veliko potez, ki so skupne v vsej Jugoslaviji. Toda vsako zanikovanje nacionalnih kultur, čeprav, v obliki teze, da so nacionalne značilnosti kulture v socialistični družbi odveč in da so se preživele, bi pomenilo vsiljevati vsemu kulturnemu živlieniu značilnosti kulture najštevilnejšega naroda. V
SR Srbiji bi bila takšna zasnova izraz velikosrbskega nacionalizma. Sodobna socialistična misel ne zapira oči pred tem, da so tudi danes v naši kulturi tokovi, ki razpihujjeo nacionalno in drugo nestrpnost vpreženo v antisocia-Ustični odpor. Tako v preteklosti kot v sodobnem življenju je boj _s tem pogoj, da spoznamo, povežemo in okrepimo tisti, kar ie napredno in socialistično pri lastnem narodu. To ni samo odgovornost politične partije, ki je na oblasti, do sistema. To je odgovornost do same kulture, do prihodnosti socialistične revolucije.“
Če je enakega mnenjo kot sekretarka CK ZK Srbiie tudi ostalo partijsko vodstvo, iz prakse še ni jasno. Pred-s‘avliajo pa njene izjave gotovo priznanje nemoči partije spričo nacionalnih problemov, kot so jih prvotno zamišljali, pa tudi so dokaz, da je moč narodov večja kot moč katere koli stranke, pa naj ima še tako absolutno oblast.
narodno bolečimi ekonomskimi ukrepi. Obe novici pomenita 180 stopinj okreta v ameriški politični liniji. Nixon je veljal doma in po svetu za enega najboli načelnih in doslednih proti-komunistov — pa ti isti mož hipoma, brez sleherne diplomatske priprave, obme hrbet dolgoletni politični liniii in ves svet preseneti z naibolj nepričakovano novico: mirovnim potovanjem v Peking. Nekateri politični ljudje mislijo, zdi se. da opravičeno, da hoče pod ta plašč Nixon skriti ameriški polom v Indokitajski (Vietnamu, Kambodži in Laosu), ki ie usodno razklal ameriški narod in nr;-vedel do njegovega vojaškega in političnega poraza. Toda ta hipni obrat je za Ameriko drag, pomeni namreč znatno zmanjšanje ameriškega prestiža po svetu in zbuja dvome v zaneslüvo stalnost njene svetovne politike, ki se nenadoma obrne, ne da bi bile vsaj vodilne države vnaprej opozorjene, če že ne vprašane za mnenje in sodelovanje. Poučen zgled je Argentina, časopisi poročajo, da je argentinski predsednik Lanusse odgovoril na Nixonovo poslanico glede glasovanja v ZN za ohranitev taivanskega članstva s pritožbo, da njegov narod ni bil opozorjen vnaprej o spremembi ameriške politike glede sprejema Pekinga v ZN in da je za uspešne odnose med Argentino in Združenimi državami treba mnogo več posvetovanja med obema vladama. To stališče velja seveda tudi za vse druge države, ki jih je Amerika postavila pred izvršeno dejstvo. Zlasti težko prizadeta je bila Japonska.
Slišijo se tudi glasovi, da je bil v tej aferi ameriški postopek neprimeren.
Najprej bi bilo treba urediti članstvo Pekinga in Taipeja (Formoze) v ZN; se trdi, da bi bilo brez težav mogoče sprejet: celinsko Kitajsko, potem šele napovedati Nixonovo ‘mirovno potovanje’. Po toči zvoniti ne pomaga! Odprto tudi ostane vprašanje, ali se bo posrečilo Ameriki s pomočjo kitajske komunistične vlade prilepiti na globoko odprto in krvavečo rano ameriškega zapleta v vietnamsko državljansko vojno in revolucijo dovolj velik obliž, kakor bi Nixon rad. Bati se je, da ima v Čuenlaju slabega zaveznika, na kar namigujejo vesti z dostavkom, da je osebno angažiranje ameriškega predsednika v tako težka in usodna pogajanja s smrtnim sovražnikom Amerike, brez skrbnih diplomatskih priprav in poskusov, zelo nevarna zadeva.
A Nixon očividno hoče imeti tako. Doma se v nekih krogih namiguje, da je predsednikovo oko prek vseh teh in takih nevarnih, na brzo roko izvedenih političnih in gospodarskih obratov, totalno nasprotnih vsej politični črti njega samega in njegove stranke, da je torej njegovo oko uprto v prihodnje volitve jeseni 1972, na katerih hoče za vsako ceno zmagati. Pričakuje, da mu bo taka drzna politika pripomogla do zmage, češ da jo ljudstvo občuduje in odobrava. V koliko ima prav, bo pokazala bližnja prihodnost- Dal Bog, da bi se njegovo pričakovanje uresničilo — se pravi, da bi se njegovi načrti za svobodni 'svet pozitivno razvijali in zaključevali, drugače bo ta svet borbo za svobodo zgubil. Komunizem je na celi fronti na pohodu.
Proslava 20-letnice Rozmanovega zavoda
V nedeljo, 31. oktobra, je bila v Adroguoju veličastna spominska slovesnost. S koncem letošnjega šolskega leta mineva namreč dvajset let, odkar je bil ustanovljen tedaj škofov zavod, ki se pa od smrti škofa Rožmana dalje imenuje njemu v spomin „Rožmanov zavod“.
Proslava 20-letnice je bila celodnevna prireditev. Ob 11 dopoldne ,ie delegat dušnih pastirjev g. msgr. Anton Orehar daroval sv. mašo na zavodskem vrtu. Že dopoldne se je zbralo okoli 400 rojakov. Ljudsko petje med mašo so vodili zavodski gojenci. Berili sta brala bivši in sedanji zavodar.
Pridiga g. delegata msgr. Oreharia
Po evangeliju je imel g. msgr. Orehar pridigo, katere glavne misli je navezal na 20-letnico Rožmanovega zavoda. Vodilna misel je bila: Jasnost o poslanstvu. Razplet je naslednji:
„Ko opazujemo tragiko gibanja za ‘tretji svet’ med duhovniki Južne Amerike, občudujemo njihov idealizem in dobro voljo v borbi za pravičnost, pa so ob tem zgrešili duhovniku bistveno in lastno versko poslanstvo, se zamislimo v poslanstvo Rožmanovega zavoda in svojega dela.
Škof Rožman se je bridko zavedal poslanstva, katerega je sprejel ob pristanku na škofovsko službo v Cerkvi. Zat0 se je tega kot človek bal in branil.
a v božji luči je poslanstvo sprejel in mu ostal zvest do konca življenja. Žrtvoval je samega sebe, miril in prosil v času, ko je že vse hitelo v revolucijo. V času revolucije je kot škof odločno izpovedoval svoje prepričanje. Begunstvo je junaško prenašal, ne da bi kako-tožil ali si pustil streči. Dal se je umazati od nasprotnikov, kakor še zlepa kak slovenski škof tega ni doživel-
Mi mu nismo bili vedno tako zvesti, kakor bi bilo prav. V preteklosti, ko nismo znali prav strniti pozitivnih slovenskih vrst. Tako bi marsikaterega obdržali na pravi poti in okrepili moč odpora proti brezboštvu do današnjega Hne. Ob medsebojnih razhodih pozab-liamo. da je brezboštvo danes prav taka ali še večja nevarnost za nas vse. škoda je, če razkrinkavamo drug drncev a, ko dejansko bistveno mislimo in ’’-femó vsi eno, zanemarjamo pa borbo nroti zmotnim idejam. V svoji malomarnosti dopuščamo še naprej mazati Tiodobo škofa Rožmana, ko se kliub "-pni sposobnostim še ni našel nihče, ki bi zgodovinsko prav pokazal dobo, v kateri «e je odločal in delal škof. da bi tako zasijala niegova prava podoba v vsej čistosti. V vsem ravnanju se moramo znati kontrolirati, če mislimo, govorimo ali pišemo prav. tako kakor ie škof Rožman kontroliral svoje odlo-
(Nad. na 3. str.)
„Poslednje ustoličenje“, ki so ga predvajali zavodarji in golstje v Adro-gueju za 20-letnico Rožmanovega zavoda
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 4. 11. 1971 - No. 44
SDO -19. MLADINSKI DAN - SFZ
7. novembra na Pristavi, kjer bo: ob 8 odbojka ob 11.30 maša, nato kosilo, ob 16 nastopi
OBVESTILA
SOBOTA, 6. novembra 1971:
V	Slovenski hiši ob 19.30 10. kulturni večer SKA. Predaval bo g. dr. Srečko Baraga: „Delo Jugoslovanske narodne odbrane (JNO) v Argentini in Čilu med drugo svetovno vojno“. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi, zato se bo večer začel točno.
V	Slovenski hiši ob 19 sestanek SKADa. Predaval bo arh. Franc Fer-nišek o temi: „Argentina po volitvah leta 1973“.
NEDELJA, 7- novembra 1971:
Na Pristavi 19. mladinski dan vse slovenske mladine v Argentini.
V	Slomškovem domu po maši izredni članski sestanek. Glavna točka bo sklepanje o zvišanju posmrtninske podpore brez povišanja prispevkov!
PETEK, 12. novembra 1971:
Pod okriljem Slovenskega planinskega društva v Buenos Airesu bo imel ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše skioptično predavanje g. Peter Skvarča o odpravah na kontinentalni led v letih 1970 in 1971.
SOBOTA, 13. novembra 1971:
V	Slomškovem domu ob 20 srečanje s slovenskimi pisatelji in pesniki. Združeno bo s slovesno večerjo ob desetletnem jubileju Slomškovega doma. Zagotovite si vstopnice v predprodaji.
Izlet vseh slovenskih osnovnih šol v Ranelagh, župnija Nuestra Señora de la Merced. — Dohod: Od križišča Florencio Varela po Camino Gral. Belgrano do križišča Ranelagh, nato po cesti An--rtida Argentina dva kilometra na levo do prve asfaltirane ceste, nat0 600 metrov po tej cesti do župnijske cerkve.
NEDELJA, 14. novembra 1971:
V	Slovenskem domu v Berazategui-iu obletnica doma.
V	Carapachayu ob 11.30 sv. maša; popoldne ob 17 roditeljski sestanek.
SOBOTA, 20. novembra 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30 roditeljski sestanek s predavanjem g. Marka Kremžarja: Mladina pred izbiro. Poleg staršev vabljeni tudi ostali rojaki, zlasti še dekleta in fantje.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20 članski asado ob zaključku poslovnega leta.
DRUŠTVENI OGLASNIK
11. novembra bo seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije.
Sestanek referentov Zedinjene Slovenije bo 18. novembra ob 20 v prostorih Zedinjene Slovenije.
19. novembra bo seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20.
Že sedaj opozarjamo na 6. prosvetni večer Zedinjene Slovenije, ki bo 11. decembra. Predaval bo dr. Lojze Berce o temi: „Kajenje in rak“.
Skupni izlet slovenskih šol bo 13. novembra v Ranelagh. Vse šole se zberejo do 10 na kraju izleta.
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
26. novembra bo sestanek Medorga-nizacijskega isveta ob 20 v prostorih ZS.
SLOMŠKOV DOM sobota, 13. novembra ob 20
PRIJATELJSKO SREČANJE S SLOVENSKIMI PISATELJI IN PESNIKI IN SLAVNOSTNA VEČERJA OB DESETLETNICI SLOMŠKOVEGA DOMA
Vstopnice na razpolago pri odbornikih Slomškovega doma
O odpravah na kontinentalni led v letih 1970 in 1971
bo imel skioptično predavanje g. Peter Skvarča v petek, 12. novembra, ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. Predavanje se vrši pod okriljem Slovenskega planinskega društva v Bs. As.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
OBLETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSKEGA BOMA BERAZATEGLI
Nedelja, 14. novembru t. I., celodnevno slavje
DOPOLDNE: Ob 11 bo zastopnik mladine prižgal plamenico slavja.
Dviganje zastav
Sv. maša, ki jo bo daroval preč. g. msgr. Anton Orehar
Pozdrav gostov
Kosiloi
POPOLDNE: Ob 4 nastop mladine v pestrih točkah.
Storili bomo vse, da vam bo lepo v prijetni senci zelenja in cvetju ob blejskem otoku z dobro pijačo ob skrbni
postrežbi-
Pridite gotovo!	Pričakujemo vas!
Dohod: S postaje Constitución z vlakom do Berazategui na postaji Beražategui vzemite kolektiv 300-R do calle 1 in 35 in izstopite S' kvadre za cerkvijo V. España ;ako pridete pa z lastnim vozilom po ruti 2, zavijte po cesti, ki vodi v Berazategui. Dom je 3 kvadre pred cerkvijo Villa España; vedno na cesti 1 in 35.
27. XI. 1971 ob 20. uri NA PRISTAVI
Igra
44Učiteljica”
Izšla je IV. knjiga
Franc Ižanec ODPRTI GROBOVI
„Posmrtni zagovor vetrinjskih junakov“
Knjiga vsebuje
■
! Preko- 300 strani dokumentov iz let ■
: strahote:
; • Pričevanja
S
• • Črteži predaj in morišč
■	O Dva zemljevida slovenske Koro- J
ške
■	• Okoli štirideset fotografij ! • Celoten pregled morišč
Najpomembnejša knjiga mora za :
■	tridesetletnico slovenske Kalvarije v ]
■	vsako slovensko hišo.
Na razpolago je v dušnopastirski j j pisarni, Ramón Falcón 4158 za ceno t
■	^ ~ ~ ~ ~	5
2.000—
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N® 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N® 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZiDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado* Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7218
POČITNICE V CORDOBI
Kdor jih želi preživeti v izredno zdravem gorskem zraku, naj se javi priporočeno čim prej na naslov:
Hanželič Rodolfo San Esteban Sierras de Córdoba Kraj je zelo lep, 1.000 m nad morjem in posebno ugoden za zdravljenje astme, revmatizma, dihalnih organov, živcev, grla; ni pa primeren za težje srčne napake, visok krvni pritisk in za odprta pljuča. Dom bo odprt samo za Slovence od 12. januarja do 28. februarja. Prej isamo izjemoma le v primeru nujne potrebe.
ZEDINJENA SLOVENIJA
je za kritje izdaje novih šolskih knjig za naše osnovne šole začela z nagradnim žrebanjem, ki bo prvi teden v januarju 1971.
Glavni dobitek: combinado - stereo
Srečka stane pet pesov.
Pridno segajte po njih!	Gre za našo šolsko mladino!
Obleko krojaču, čevlje čevljarju, avto mehaniku, za naložbe vašega denarja pa je najboljša
KREDITNA ZADRUGA S. L. O. G. A.
(Cooperativa de Crédito Ltda.)
Bmé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
Pripravljamo novo izdajo slovenskega telefonskega imenika. Prosimo vse rojake, ki imajo telefon, da nam sporoče svoje številke do 30. novembra 1971.
Našo ljubezen do bližnjega dokažemo s podporo Slovenskemu zavetišču
Pismo iz
BARAGOV DAN V L’ANSE
Č- g. Tone Zrnec, župnik Marije Pomagaj v Torontu in postulate pri zadevi za Baragovo beatifikacijo, se je 26. septembra t. 1. udeležil slovesnosti Baragovega dne v L’Anse in v tam-kajšni župni cerkvi Charles A. Salatka, msgr. F. M. Scheringer iz Manistique, predsednik Baragove Zveze č. g. James Wolf O.F.M. ter postulator č. g. For-tunat Zorman iz Lemonta. Ob tej priliki je imel g. Zrnec tudi slavnostni cerkveni govor v angleškem jeziku. Sv. mašo sv. Frančiška Asiškega sta pela dva zbora in sicer zbor iz katedrale sv. Petra v Marquebtu, ter zbor Episkopalne cerkve sv. Pavla od isto tam. Poleg tega so pevci zapeli tudi nabožno pesem ičipeva Indijancev iz časov Baragovega delovanja, katero je verjetno tudi Baraga učil. Tamkajšnji žup-Ijani so se maše udeležili v oblekah kakršne so nosili pred sto leti, Indijanci pa v svojih pisanih nošah. Marquett--ski škofijski list „The U. P. Catholic“ je v svoji številki od 1. okt. prinesel daljše poročilo o poteku Baragovega dne, poleg pa sliko č. g. Zmeca pred vhodom v cerkev v spremstvu msgr. Scheringerja in škofa ter daljše izvlečke iz njegovega govora.
Po maši se je vršil sestanek Baragove Zveze na katerem so bila podana
Toronta
poročila o napredku zadeve za Baragovo beatifikacijo. [Poročali iso: č. g. Howard Brown kot glavni tajnik, č. g. Thomas Ruppe o finančnem stanju Zveze, č. g. Wolf kot predsednik, Bernard Lambert je poročal o svojem obisku v Sloveniji v zvezi z Baragovo zadevo in dejal, da bo po besedah msgr. Fajdiga v naslednjih šestih mesecih delo v Sloveniji dokončano. Walter Dartland je poročal o napredku dela na Baragovem spomeniku ki se bliža dopolnitvi. Ogromen kip bo postavljen na južnem koncu Keweenaw-skega zaliva, odkrit pa bo 29. junija prihodnje leto za 175-letnico Baragovega rojstva.
Msgr. Scheringer je poročal o načrtu -Columbovih vitezov, da bodo zgradili majhno repliko prve Baragove cerkve ob Indijanskem jezeru blizu Ma-nistique. Prevzvišeni škof Salatka je nato povedal o posvetitvi slovenske kapele v Washingtonu Brezjanski Mariji kjer je Baraga ovekovečen v barvastem oknu in v marmornatem reliefu.
Pri volitvah so bili vsi dosedanji odborniki Baragove Zveze ponovno izvoljeni in ker podpredsedniško mesto navadno pripada župniku župnije v kateri se Baragov dan izvede prihodnje leto, je bil na to mesto imenovan č. g. Guy Thoren iz Manistique, pomočnik župnika msgr. Scheringerja v župniji sv. Frančiška Šaleškega, kjer bo naslednji
Baragov dan.
Tako se počasi bližamo dnevu, ko bomo Slovenci dobili svojega svetnika v škofu Baragu. Da bomo pospešili potek beatifikacije pa moramo v te namene moliti, k Baragi se v prošnjah zatekati in tudi gmotno podpreti delo Baragove Zveze.
*
V sobotu 23. oktobra se je v Slovenskem domu na Pape Ave-, v Torontu vršil banket, na katerega je Slovenska Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij povabila voditelje kreditnih zadrug drugih narodnostnih skupin. Po kratkem zborovanju v mali dvorani so se premaknili v večjo, kjer so bile že pripravljene mize za večerjo. G. ing. France Grmek je kot predsednik Slovenskega doma pozdravil vse tuje in domače goste ter potem dal besedo g. dr. Petru Klopčiču, ki je 'to priliko uporabil, da se je spomnil tudi 29. oktobra, slovenskega narodnega praznika in njegovega pomena za slovenski narod. V imenu tujih gostov je spregovoril predstavnik Poljske kreditne zadruge in poudaril sorodnost in bratstvo slovanskih narodov. Po tem kratkem uradnem delu večera, se je razvila prosta zabava s plesom in čas je hitro potekel v veselem razpoloženju vseh ki so se tega večera udeležili.
*
Vsakoletna misijonska tombola v priredbi Baragovega misijonskega krož-
ka je postala najbolj obiskana prireditev v vsem letu. Tudi letošnja tombola je napolnila veliko in malo dvorano in galerijo pri Mariji Pomagaj do zadnjega kotička. Glavni dobitek je bila vsota denarja v znesku $ 200,00 katerega je zadel Lino Podgornik. B'il0 pa je še veliko drugih lepih in korisnih dobitkov. Udeleženci so tako krepko podprli naše slovenske misijonarje ki bodo deležni pomoči Baragovega misijonskega krožka, ki ima v svojih vrstah požrtvovalne misijonske delavce-
Pred pričetkom tombole je spregovoril nekaj besed p ipisiionih g. Peter Markeš, potem pa še č. Vinko Zaletel ki se je prav te dni mudil v Torontu, kjer je imel naslednjo soboto, to je 30. okt. zvečer predavanje združeno s skioptičnimi slikami o Koroški, tam-kajšnih navadah in običajih. Drugi dan je predaval tudi v New Torontu.
*
Ob priliki obiska Alekseja Kosigina je imela kanadska policija težke čase. V Torontu ga je stražilo 3.800 policajev vseh vrst in v zvezi z obiskom je izvedla več racij na domove znanih in razvpitih skrajnih desničarjev, kjer so zosegli več orožja, municije, nožev in podobno. Dva so vtaknili tudi pod ključ. Mladi Madžar ki je Kosigena napadel v Ottawi pred parlamentom je res pognal strah v kosti uradnih kanadskih krogov.
*
V pričetku meseca novembra bo prišel na obisk v Kanado tovariš Tito. Kot se bere v dnevnem časopisju, bo njegovo življenje še v večji nevarnosti kot je bilo Kosiginovo. Kljub zloglasnemu imenu starega revolucionarja ki je odgovoren za masoven pomor, mu bo Dalhousie univerza podelila častni doktorat. K temu se je že oglasil profesor G. Lazarevič ki poučuje na Columbia univerzi v New Yorku, je pa kanadski državljan. V svojem pismu ki je bilo objavljeno v jutranjem listu „The Globe & Mail“ pravi med drugim: .. .„Dalhousie univerza bo počastila moža, ki je vzpostavil komunistični režim in totalitaristično vlado nad 22 milijoni ljudi, katero drži že nad 26 let. Tisoče družin, katerim je uspelo pobegniti ti-tovemu komunističnemu sistemu se je naselilo v Kanado, kjer je osebna svoboda priznana in človeško dostojanstvo spoštovano. Zato je največja žalitev ne samo za te ljudi, temveč za vse Kanadčane da se izbere takega človeka in ise mu podeli akademsko čast kanadske univerze“.
Mislim da to ni zadnje kar se bo o tem pisalo ali slišalo.
*
Z Torontu je nenadoma in nepričakovano umrl g. Drago Vovk, bivši domobranski poročnik. Pokopan je bil 13. oktobra. Naj mu bo lahka kanadska zemlja.	-r-r
MW\m V
CWMCC 8x glč>w^yižg^
LJUBLJANA — Državna založba Slovenije bo izdala umetniško monografijo o slovenskem impresionistu Rihardu Jakopiču. Knjiga bo imela 232 strani velikega formata. Uvodno študijo je pripravil Zoran Kržišnik, ravnatelj Mestne galerije, nato pa bo objavljenih 81 barvnih reprodukcij najpomembnejših Jakopičevih del ter 50 skic in risb iz avtorjeve zapuščine.
MARIBOR — Šesti teden slovenskih dramskih gledlališč so zaključili v Maribora 27. oktobra. Borštnikov iteden — kakor se to srečanje tudi imenuje — se je začel 18. oktobra z odkritjem spomenika Stanetu 'Severju v avli mariborskega gledališča. Prva predstava tega 'srečanja je bila Linhartov „Matiček se ženi“, pripravila je igro mariborska Drama; Akademija za gledališče, film in RTV je uprizorila Strindbergovo „Gospodično Julijo“, Primorsko gledališče iz Nove Gorice pa dramo Toneta Partljiča „Naj poje čuk“, ljubljansko Mladinsko gledališče je postavilo na oder dramatizacijo Jules Verneja „V osemdesetih dneh okrog sveta“, Celjani so pokazali Elliotov „U-mor v katedrali“, Slovensko gledališče iz Trsta Brechtovo „Bobni v noči“, ljubljanska 'Drama komedijo Petra Ustinova „Photo finis“, Mestno gledališče iz Ljubljane pa dramo Djordja Lebovi-ča „Padli angeli“. Med srečanjem so igralci obiskali tudi Ribnico na Pohorju, kjer je lani nenadno umrl Sitane Sever in tam tudi odkrili spominsko ploščo.
LJUBLJANA — Ljubljanska Opera je 8. oktobra nastopila v Beogradu na Beograjskih muzičkih svečanostih (Be-mus 71) s „Carsko nevesto“ Rimski-Korsakova, mezzosopranistka Eva Nov-šok-Houškova pa je imela solistični koncert 15. oktobra.
LJUBLJANA — V Modemi galeriji je Društvo slovenskih likovnih umetnikov pripravilo razstavo del svojih članov. Tako se morejo torej na tej razstavi z dvma deloma predstaviti vsi tisti umetniki, ki sicer iz različnih vzrokov ne seznanjajo občinstva z lastnimi razstavami. Iz leta v leto pa se krepi vtis, da se marsikdo ne pripravlja dovolj za tako, posebno zanj, pomembno prireditev. Po drugi strani pa je tudi res, da na teh razstavah sodelujejo mnogi mladi, bolj polni zamisli kot zrelih možnosti realizacij. Med slikarji so raz-
stavljali poleg drugih Cihlarž, Danč, Humek, Gorinšek, Gerlovičeva, Hauko, Jagodič, Koporc, Kokalj, Kores, Kotnik, Knez, Krašovčeva, Marchel, Mesarič, Pandur, Novinc, Pergar, Piščančeva, Mole, Planinc, Polak, Pušelj, Sajovic, Slapernik, Šuštarjeva, Repnik, Tisnikar, Usenikova, Varl, Štihova in Lorenčak. Grafiko zastopajo Apollonio, Borčič, Kalaš, Logar, Pengovova, Šuštaršič in Zelenko; kiparstvo pa je šibkeje zastopano: Oblak, Rauter-Zelenkova, Zorko-Tihčeva, Štoviček, štovičkova, Zahari-aš, Tušek in Jovanovič. Poleg slovenskih umetnikov je nekaj del poslalo, kot že tudi prejšnja leta, nekaj hrvat-skih umetnikov.
LJUBLJANA — Modema galerija bo konec leta pripravila retrospektivno razstavo Staneta Kregarja. Ob tej priliki bo izdala strokoven katalog, v katerem bi rada zbrala čim več podatkov o slikarjevih delih, zato že dalj časa prosi za podatke o slikah v privatni lasti.
UMRLI SO OD 4. DO 9. OKT. 1971-
LJUBLJANA. — Dr. med. Mira Fink, dr. med. 'Svetozar Kalcic epidemiolog, Jože Jankovič elektrarn v p., Mijo Lovrenčič, Vera Miklič r. Mihelčič, Terezija Voljavec r. Milharčič, Rudolf Jagodic up., Anton Petrič up., Roza Fux r. Heinrihar profesorica, Frančiška Matko r. Lavrič, Iva Janc r. Ratjel, Van-da Trošt r. Kokalj, Marija Jurko r. Berger, Drago Zrimšek dipl. elektrot., Janez Grilc žel. up., Ivanka Rajh up., Pavla iSeydel r. Zor, Inž. France Dolničar gradb. sv. v p., Vladimir Vilhelm st. črko stavec v p.
RAZNI KRAJI. — Marija Platiše r. Slabe (76) Cerkno; Ernest Kump pošt. insp. v p. (88); Marija Dobemik delavka, Trbovlje; Fani Tičar r. Zavrl, Litija; Marija Gros, Višnja gora; Herman Grčar, rudar, Trbovlje; Berta Ba-hun up. (74), Tržič; Mihaela Luznar r. Prezelj, Železniki; Adolf Adamič duhovnik (73), Št. Janž pri Velenju; Jože Vozelj posl., Velenje; Branka Do-brila r. Vesel, Hrpelje; Marija Peroša r. Guštin, Spodnje Škofije; Jože Mulej, gorski reševalec, Mengeš; Marta Zupančič r. Špan, Krško; Andrej Kosec, skladiščnik, Rašica; Rozalija šepetave, r. Kovačič, Gregovce; Ivan Primožič, akad. slikar, Šempeter pri Novi Gorici; Barbara Košec r. Zapušek, Ločica; Anton Suhadolnik, Muska Sobota; Jože Andrejašič, računovodja, Nova Gorica; Stanko Modic, strugar, Kranj; Dr. Ciril Cirman, primarij, Šentvid; Anton Fabjan, dipl. inž., Maribor; Emil Komel, finančni insp., Nova Gorica; Marija Sever, Predjama; Jakob Kadunc, žužem-berg; Metod Šubic, miz. m. v p., Poljane nad Škofjo Loko.
Misijonska proslava 1971 v Argentini
V nedeljo, 24. oktobra so katoličani po vsem isvetu obhajali misijonsko nedeljo, posebej določeno od svete Cerkve, da se ta dan moli in daruje za celotno katoliško misijonsko dejavnost. Slovenci smo že od nekdaj znani kot narod, ki je Cerkvi dal mnogo misijonarjev in jih tudi rad podpira- Ta sloves smo ponesli s seboj v svet. Med nami skrbi za delovanje misijonskega zaledja Južnoameriška Baragova zveza; v zadnjih letih pa je delo posebej lepo razvito okoli Baragovega misijonišča v Slovenski vasi pri Buenos Airesu.
Bogoslovci in gojenci Baragovega misijonišča iso nam prav za misijonsko nedeljo pripravili lepo proslavo — govor in pa misijonsko dramo sodobnega časa. Malo po 16. se je pričel spored v dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu.
Besede g. Sodja
Takoj v začetku je na res številne zbrane rojake naslovil pozdravne besede g. Franc Sodja CM, ki je v kratkem a jedrnatem govora orisal današnji položaj sveta. Navajal je, da se danes mnogo govori o krizi v Cerkvi, v svetu, med mladino. A vse te krize bomo prebrodli, saj je Kristus med nami in on je poroštvo za končno zmago. Na vse probleme pa moramo gledati s krščanskim optimizmom, in z istim optimizmom delovati da osvojimo svet za Kristusa.
“GOSPODOVA URA”
Po uvodnih besedah g. Sodje so nam bogoslovci in gojenci Baragovega misijonišča podali misijonsko dramo Va-nnia Leta „Gospodova ura“. Dramo v treh dejanjih je Vanni Leto postavil v sodobnost. Godi se v dobro stoječi podjetniški družini, in zajame čas, ko mlajši sin bogatega industrialca, zdravnik Marko, začuti v sebi Gospodov klic, ki
ga vabi na delo za božje kraljestvo v misijonih. To sproži ostro nasprotovanje očeta, vendar „s0 trenutki v človeškem življenju, ko se božji načrti križajo' s človeškimi. In te božje načrte je treba spolniti: človek se ne sme upirati božjim nameram.“ (besede Marka svojemu učetu). Drama se razpleta in doseže svoj višek, ko zmaga sinova želja, ali bolje, božja volja. Oče spozna globoko željo in božji klic v svojem sinu, ki bo tako nastopil težko a blagoslovljeno pot misijonskega poklica.
Igra je bila dobro izpeljana. Treba je mladim močem priznati tekoč jezik in lepo vigranost. škoda da na gledališkem listu ni naveden režiser, čigar zasluge za uspeh so nedvomne.
In posamezni igralci? Industrijalca Petrača je dobro zaigral Stanovni1' Franci. Staješega sina, inž. Lojzeta je lepo podal Krajnik Janez. Prav tako je izvrstno zaigral mlajšega sina Marka Glinšek Vinko. Enako lepo vigranost so pokazali Rot Andrej, (poslovodja Močnik), Kržišnik Lojze (Močnikov sin Rado, akademik), Bokalič, Jože (kot mehanik Slamnik), Adamič Marjan (služabnik Matevž), ter ostali gojenci, ki so nastopili v manjših vlogah.
Da je igra lepo uspela, je najbolje dokazalo občinstvo, ki je mlade igralce nagradilo s toplim in dolgotrajnim aplavzom. Res doživeto so podali svoje vloge, in kar vživeli smo se v dejanje, ki se je odigravalo na odra. Obenem pa začutili vs0 veličino misijonskega poklica.	1 ~ 'Tl
Dodali bi še, da bi bilo lepo in razveseljivo, da bi gojenci misijonišča še v bodoče večkrat predstavili kako igro. Kot so nas pred časom presenetili z „Deškim mestom“ in to pot z „Gospodovo uro“, bi jih v bodoče še večkrat radi videli na odrskih deskah.
SLOVENCI V
Osebne novice
Krst: V stolni cerkvi v San Justu je bil krščen Daniel Edvard Bergant, sin Mirka in ge. Hedvike roj. Draksler. Krstil je dr. Alojzij Starc. Botrovala pa sta ga. Oblak in Tone Bergant, čestitamo !
BUENOS AIRES
Po srednji šoli, kam?
V	soboto, 23. t. m. je bil v mali
dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu prosvetni večer društva Zedinjena Slovenija, na katerem je univ. prof. Jacinto Luzzi predaval o temi: Po srednji šoli, kam?	. v
Dvorano je slovenska srednješolska mladina 'skoro napolnila, staršev pa je bilo malo videti med poslušalci. Vsekakor so zamudili lepo priliko seznaniti se iz strokonjakovih izvajanj o tem življenjsko važnem vprašanju njihovih otrok.	. v
Predavatelj je k kramljajočem tonu pokazal zlasti na tri okoliščine, ki so odločilne važnosti pri izbiri življenjskega poklica: nagnjenost za gotovo delo, zmožnost, tisto delo opravljati m družbene okoliščine, v katerih človek živi. Prof. Luzzi je 'tudi podal kratek, a izčrpen pregled poklicev po posameznih fakultetah, v debati, ki se je nato razvila, pa so bila pojasnjena mnoga vprašanja, kakor: problem satura-ciie gotovih poklicev v Argentini, vprašanje predhodnih izpitov na univerzo, vprašanje duhovniških poklicev, 1 a.
Tako predavatelj kakor poslušalci so odšli z večera zadovoljni s prireditvijo.	1
Slovenska žena za svobodo naroda
V	počastitev slovenskega, narodnega praznika je Zveza mater in zena na pobudo kulturne referentke ge. Maüje Eiletz povabila go. Vero Remec-Debe [jak, da oživi pred nami nekaj spominov na našo preteklo m polpreteklo
ZS°Pradavanje je bilo izredno zanimivo, pregledno, izčrpno; morala bi ga slišati vsaka slovenska zena, _ da bi tako mogla dosežke tega zgodovinskega prikaza posredovati tudi svojim odraslim
otrokom.	.	,	.	.	„„
V	začetku svojega predavanja je ga. Debeljakova isegla daleč nazaj v zgodovino, ko je bil naš narod nad tisoč let pod nadvlado Nemcev m nad 600 let pod žezlom mačehovske dunajske avstrijske dinastije. Ženi j‘e bil odka-zan v vsej tej dobi le dom; bila je varuhinja domačega ognjišča m vzgojiteljica otrok. Z ljubeznijo je gojila pod rod-nim krovom slovenski jezik, učila je otroke peti slovenske pesmi. V najvecji meri je njena zasluga, da nas narod v teh dolgih stoletjih preganjanja m utonil v morju nemštva.
Šele po letu 1848, ob „pomladi narodov“ so se začele naše prednice udeleževati narodnega življenja. Nastopile so prve slovenske pisateljice (Pajkova, Pesjakova, Tumograjska). Po citalni-ških odrih so igrala slovenska dekleta, pele so in govorile slovensko. Vendar polnega razmaha naša žena v javnosti še zdaleč ni dosegla, ker ni imela istih pravic kot moški, in je bil naš narod se kar dosledno zapostavljen. _
Sredi prve svetovne vojne se Ji je odkrila velika priložnost pri boju za osamosvojitev našega naroda. Za majniško deklaracijo so slovenske žene nabrale nad 200.000 podpisov. To spomenico sta na shodu meseca maja leta 1918 izročili dr. Korošcu zastopnici ženstva, Cilka Krekova in dr. Franja Tavčarjeva, oblečeni v slovensko narodno nošo.
Z novo nastalo državo je tudi slovenska žena zavzela uvaževano mes*o v javnosti. Ustanovile so večje število slovenskih kulturnih, športnih in strokovnih organizacij: Slovensko^ orliško zvezo, Sokolice, skavtinje, Dekliško zvezo idr. Izhajalo je več ženskih revij, kulturno so se začele udejstvovati številne pisateljice, slikarice in igralke, ki so dosegle nekatere tudi svetovni sloves. To kulturno udejstvovanje so ¡slovenske žene nadaljevale tudi v emigraciji-	. .
Ob zaključku svojega predavanja je ga. Debeljakova zastavila tri vprašania:
Ali in kako posredujemo svojim otrokom dediščino naših prednikov ?
Ali prikažemo svojim otrokom hotenje in naš boj v taki luči, da mu bo ta boj svetel cilj, za katerega se bo tudi njim vredno boriti? Ali jim pokažemo v naših voditeljih može velikega kova. ko so vsaj toliko zaslužni za slovenski narod, kakor „los proceres“ za argentinski narod?
Ali nismo poklicane, da gladimo nasprotja, nesporazume, ki so se začeli v naši skupnosti?
Obnovimo majsko deklaracijo, zbirajmo podpise, čeprav nepodpisane, za obnovo slovenske emigrantske skupnosti, združene v liubezni in razumevanju, da dosežemo nekoč zares skupni čili: samostojno ¡slovensko državo v največii njeni razsežnosti in z najbolj zavarovanimi meiami.
Po predavanju se je sprožila živahna debata, ki ie dopolnjevala izredno uspelo predavanje.
CARAPACHAY
V	našem domu nimamo večjih prireditev zaradi centralnih in pomembnih proslav po dragih domovih. Imeli pa smo preteklo nedeljo 24. oktobra vsakoletno pomladansko slavje. Kakor vsaka prireditev pri nas, se je tudi ta začela dopoldne is sv. mašo. Po maši pa so gostje zasedli pripravljene mize v dvorani in na senčnem dvorišču. Obiskovalci so bili zadovoljni z dobro postrežbo, kuharice in strežnice pa z lepo udeležbo. V popoldanskih urah pa se nam je prvikrat predstavil naš novi
ARGENTINI
orkester. Kljub temu da iso fantje igrali prvikrat, je bil njihov uspeh dober, to je potrdilo številno občinstvo s ploskanjem. Fantje so si dali ime „Slovenski ansambel“; namen orkestra je predvajati predvsem domače, stare, nove in najnovejše 'slovenske melodije. To je tisto, kar naš človek v tujini želi.
'Zadnjo nedeljo 31. oktobra pa je bila v domu mladinska nedelja. Pred sv. mašo so tekmovali v odbojki; pri maši je vsa mladina sodelovala s skupno molitvijo in pesmijo ob spremljavi kitar. Nato je mladina imela skupno kosilo, ki ga je isama pripravila.
Popoldne pa je bila na programu materinska proslava, mladi so izvajali s sodelovanjem šole več točk, deklamacije, petje in ponovno je zaigral materam na čast naš orkester. Pri obloženih mizah ¡so se pridružili tudi očetje in tako v lepem razpoloženju preživeli nekaj ur.
Dokler bo naša mladina, ki ima med nami že veliko večino, zahajala z veseljem v naš dom, se vadila, pripravljala za nastope, dokler b0 mladina gojila slovensko pesem in melodijo, toliko časa ni nevarnosti, da se bo ta rod izneveril verskim in narodnim vrednotam.
MENDOZA
Malangue (Prov. Mendoza)
Pred kratkim nas je presenetil s svojim obiskom dr. Vojko Arko, eden (izmed prvih pobudnikov slovenskega planinstva v Argentini. Namen njegovega prihoda je bil odpreti nove poglede za bariloške in predvsem slovenske zimske športnike.	.
Kakih 60 km se je začelo graditi smučarsko središče, ki bo čez nekaj let največje ne samo v Argentini, temveč v vsej Južni Ameriki.
Bolj ljubosumnost kot pa radovednost ga je prignala k nam v 900 km oddaljeno naselje. Naslednjega dne po njegovem prihodu smo se odpravili v omenjen kraj. Na žalost nismo dospeli do tja, kajti cesta je bila na večih krajih zasnežena kakih 10 km pred ciljem. Gorniškemu pisatelju ni kar nič ugajalo, ko smo obtičali kot nebogljen otrok z vozilom v snegu. Obžaloval Je ker nismo ponesli s seboj smuči, ki jih ima dr. Lu-skar kar pet parov. Na povratku smo se ustavili v Los Molles, svetovno znan kraj po svojih zdravilnih vrelcih. To bi bila spet draga točka za številen turizem, ki se nam obeta v bližnji bodočnosti- Obiskali smo še nekaj dragih turističnih točk, zelo zanimivih po svoji bujni mistični o-kolici.
Naslednjega dne, dan njegovega odhoda, smo si površno ogledali ^Malar-giie, in se končno znašli v občinskem muzeju, kjer je gospoda Arka doletelo presenečenje, ko je stal pred dvema o-gromnima slikama (44 kv. metrov) v oljnatih barvah, delo tukajšnjega rojaka Janeza Duhovnika. Sliki sta povsem zgodovinskega značaja tukajšnje oko-lice.
„Res ¡srečo si imel za to delo, končno boš le nekaj pustil poznejšim rodovom, kar je hvale vredno,“ je po ribniško zategnil jezični dohtar.
J. D.
PO ŠPORTNEM SVETU
V Sarajevu !So atletinje celjskega Kladivarja po dolgih letihS osvojite ponovno naslov ženskega ekipnega državnega prvaka. 'Prvotno je sicer računska komisija v Sarajevu pred 25.000 gledalci proglasila za prvakinje članice 'Sarajeva, pa so pozneje ugotovili napako pri seštevanju ter so Celjanke zmagale s 18.529 točkami pred Sara-jevčankami s 18-424. Uspeh je tem večji, ker je med 17-člansko ekipo Kladivarja kar 10 reprezentantk, ki so še mladinke.
Olimpija iz Ljubljane in Maribor letos nimata v prvi nogometni ligi kakih posebnih uspehov. Maribor je po osmih kolih z 8 točkami bil na osmem mestu, Olimpija pa s šestimi na 15. Na prvem mestu je vodil sarajevski Željez-ničar s 14 točkami pred Partizanom z
12.	Lanski prvak Hajduh je tudi slabo
Vsmk teden mm
MORNARJI
Jože Kaistelic
Belo jadro jutra nad menoj, v njem natkane blede zvezde, rožna zarja, zlat oblak,
15 vrh jambora lunin kovinasti soj.
V rosi plava žitno poljé, pisana ladja, pisani svet, potniki, zbrani iz vse noči, Noetov zarod sredi vode.
Veter vstaja iz tišin, jadro ziblje, sonce vabi, veter nas edini ne žabi,
Duh, ki veje, koder hoče Sin.
Veter nam poti odpira nove, v novo deželo nas varno pelja; ladja brez teže ploove lahno in vendar vsak nosi težko s seboj ogen krvi in trohljivost mesa.
Pred dvajsetimi leÜ v “Svobodni Sloveniji”
8.	novembra 1951. — Št. 44. ARGENTINA
Za nedeljske volitve v Argentini sta postavili kandidata za položaj predsednika in podpredsednika republike, samo dve stranki: peronistič-na sedanjega predsednika grala. Perona, za podpredsednika pa sed. podpredsednika dr. Quijana; radikalna stranka pa za predsednika dr. B'al-bina, za podpredsednika pa dr. Fron-dizija. Za volitve poslancev in senatorjev pa so poteg omenjenih strank postavile kandidate še naslednje stranke: partido demócrata, part. dem. progresivo, part. socialista, part. laborista independiente, part. juventud renovadora, part. salud publica, part. comunista in partido concentración obrera. Notranje ministrstvo je za volitve pripravilo vse potrebne listine. Prepoved točenja alkoholnih pijač velja 24 ur pred volitvami in eno uro po volitvah. Državna uprava je izdala tudi vse potrebne ukrepe, da se bodo volitve lahko nemoteno vršile in v popolni svobodi. Vlada je pa preko zun. ministrstva povabila časnikarje iz inozemstva na obisk v Argentino ter jim bo dala vsa sredstva na razpolago, da bodo lahko neovirano opazovali potek nedeljskih volitev.
startal v prvenstvo in je bil na 14. mestu s 6 točkami.
Jugoslovanske namiznoteniška reprezentanca je v oktobru nastopila proti Kitajcem v Pekingu, Kantonu in šangaju. Na poti na Kitajsko so se Jugoslovani pomerili z ekipo Hong-Konga in jo premagali s 5-0. * 13
ZVEZA MATER IN ŽENA
Zveza slovenskih mater in žena bo, kot običajno, imela svoj sestanek zadnji četrtek v mesecu, t. j. 25. novembra, v Slovenski hiši ob 16.30. Predaval bo g. Tone Rant o vzgoji otrok v dobi od 12 do 18 let.
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA M. BAJUKA
Zaključek šolskega teta bo v sobo-to,
13.	novembra, ob 17 v Slovenski hiši: sv. maša, nato v dvorani blagoslovitev nove šolske zastave, dva kratka nagovora, razdelitev spričeval in prigrizek.
Praznik v Zavetišču dr. Gregorija Rožmana
Odbor Slovenskega zavetišča je povabil vse slovenske izseljence v Argentini, da ¡se udeleže v nedeljo dne 24. oktobra 1971 prijateljskega kosila (asa-da). Že zgodaj dopoldne so začeli prihajati povabljenci na posestvo, ki leži na krasnem prostoru v ulici Martin Fierro 4264 v San Justo, toda tokrat so bili prijetno presenečeni, kajti iz izkopane zemlje že štrli v nebo 15 že-lezobetonskih ¡stebrov. Vsi udeleženci, So vedeli, da se je že začela dvigati enonadstropna stavba bodočega zavetišča.
Ko je bilo zbranih že nad tri sto udeležencev, je prispel med nas g. delegat msgr. Anton Orehar, ki se je pravkar vrnil z daljšega potovanja po Evropi. Opravil je sv. mašo. Med pridigo je zlasti^poudaril, da ima ¡slovenska skupnost že lepo število prosvetnih domov, toda tudi zavetišče je nujno potrebno. Priporočil je vsej slovenski javnosti tudi zavetišče, ker ne vemo, kaj nas še čaka, tudi ne moremo vedeti, kdo izmed nas ga bo še potreboval. Med mašo je polovica udeležencev pristopila k sv. obhajilu. Ljudsko petje ¡se je končalo S pesmijo „Marija, skoz’ življenje“, katero smo zapeli, kakor jo znamo zapeti samo Slovenci.
Ko so gostje zasedli mize in so pridne deklice že začele deliti dobrote iz kuhinje, je predsednik zavetišča g. Matevž Potočnik pozdravil vse goste, posebej predsednika NO Miloša Stareta,
arh. g. Eiletza in stavbenika g. Benka, nato pa je dal besedo predsedniku Narodnega odbora, g. Milošu Staretu, ki je v svojem pozdravnem govoru toplo priporočil gradnjo zavetišča in izrazil prepričanje, da bo slovensko zavetišče uspevalo, če se bomo ravnali po nauku: „Ljubi svojega bližnjega kakor isamega sebe,“ kar so prisotni z zadovoljstvom odobravali.
'Potem so se gostje zatopili v prijateljske pogovore, številni otroci pa so se spustili v otroško zabavo na prostem. Končno so se oglasili tudi domači pevci in slovenska pesem je odmevala po sosednjih zelenih vrtovih.
Postrežba je bila izvrstna, čeprav nam je zaradi velike udeležbe primanjkovalo stolov. Pa tudi tukaj je kranjska iznajdljivost našla rešitev. Nič ni bilo uradnega, nič prisiljenega, vse prijateljsko in po domače. Celo domače tombole ni manjkalo. Nikomur se ni mudilo domov, dokler nas ni, kakor poje pesem, „mrak jih tihi je objel“.
Prireditev je dosegla velik moralni in materialni uspeh. Zasluga gre gospem, ki so bogato založile kuhinjo, deklicam, ki so bile izredno poistrežlji-ve, gospodom, ki so pripravili asado, in vsem, ki so sodelovali. Odbor se naj-lepše^ zahvaljuje vsem, zlasti pa vsem udeležencem, ki so is svojo številno udeležbo dali vidno priznanje odbora. Iskrena hvala in kmalu: „Na svidenje.“