PROSVETA Ottlot of Publication: MST South Lswndale A v«. Telephone, Rockwell «004 glasilo slovenske n dne podporne jednote ^CMO. m**, unter u». WSuc^Sí S SLSTtjm. ClaCAOO, ILU ČETRTEK, lt NOVEMBRA (WOV>, II). 114« Acceptance far mailing at «pedal rsts of poetafo provided ftsr In. taction UM, Act of Oct I. ltlT, suthtrlsed on Juns 4, Ulj. Subscription W 00 Yearly ITKV^-NUMBER tS4 Domače vesti • Not grob v Cklcagu Chlcago. — Dne 8. nov. jo po daljši bolesni preminul rojak Jos. Jane, star 72 let in doma od Šmarja pri Ljubljani. V Ameriki je Uvel okrog 44 let in. ve« ts čas je bival v jui.. m delu Chieaga (Pullman). Bil jt vdovec ln zapušča štiri ošenjeno sinove, od katerih je eden zdravnik, drugi pa lekarnar. Marshall hvali enotno poveljstvo Ameriika ofenziv«. v Afriki uiptint « « ' • New York. 11. nov. — General George C. Marshall, šef armad-nega štaba, ia dejal, da enotno poveljstvo združenih narodov v Afriki ja najbolj zadovoljiv fak-W v razpletu te vojne. Temu se Jo trebe sahvallti za uapehe v zavezniški ofenzivi v francoski severni Afriki. Msrshall jo govoril ns zborovanju Aksdemije ss politične znanosti. Med drugim je dejsl, da je bila učinkovitoet enotne akcije demonstrirana v Afriki. General je govoril potem, ko Je Joseph C. Grew» bivši ameriški poslanik v Tokiju, izjavil, da je po-atala Japonska mogočns sila s o-svojltvljo imperija na Pacifiku. Ako sa bo ta imperij utrdil, bodo morali saveanlkl mobilizirati vae svoje sile, da ga poraaijo. Admiral Ernest J. King, vrhovni poveljnik smariške bojne mornarice, ja svsril pred optimizmom ln naglašal, da bo vojna ša dolgo trajala. Na zborovanju sts govorila tudi ladjegradniiki magnat Henry J. Kaiser in Joseph B. Eastman, direktor ursds sa obrsmbno transportadjo. Kaiser je dajal, ds delavci v njegovih ladjedelnicah lahko tgrade eden pamik v tednu. Registracija iensk m dela v industrijah DVA NAČRTA SESTAVLJENA Washington. D. C« U. nov.— Predsednik Roostvtlt in njegovi svetovalci so formulirali program gloda splošne mobilisadje ameriške človeške sile v totalnem vojnem nsporu. Progrsm predvideva tudi regitradjo žensk as dels v industrijah ln na farmah. Idaja v ozadju programa ja, da bo morala Amerika mobilizirati vss sredstva sa vojna prlsadevs-nja, da amaga v tej vojni. Sleherni moški ali šenaka bo morala priapevati avoj delaš k vojnim naporom, ker vae kaša, da bo vojna ša dolgo trajala. V tam oslru bo Amerika poenemala Veliko Britanijo. Dva načrta ata ša aoatavljena. Avtor enega ja Granville Clark, ki ja kot načelnik Zvaaa aa mill-tariatično veŽbaoje, sestavil obris načrta obvezne vojaške službe. Avtor drugega načrta ja Oscar Cox, pravni svetovalec urada Izjemne adminlatraeija ln fodeialnt solicitor. svrho študije PsuiuP^cNutty[ načelniku nedavno ussnovljens komisije aa mobiUaaaijo človeške sile, on pa ju Je isroftil sod- ih delav-t spravo »RAVIL1 CIJO narlČnega departments, naborni uprava, federalne pomorsko ko-miaije in urada obrambne trana-portadjs. Obs načrta predvidevata registracijo žensk v itarojti 18 do 88 lat. Moški v starosti 40 do 88 lat ao ss že registrirali. Gotovo Jo, da vse ženska, ki 80 bodo registrirale, ne bodo mobilitirsns sa dels v tovarnah, toda rsgis-tradja bo razkrila število Žensk, katere se lshko upoali v vojnih industrijsh. Eden od prvih obrisov Jo določal poveaanja mobilizacijska strukture s ustrojem nsborne administracije, a jo bil pozneje ravUliran. Vlada »ašegla radiopostajo Washington, D. C« 10. nov.— fodorslnl urad aa informacijo Jo naznanil, da Jo vlada aasagla ra- dioposujo WRUL v Bostonu a namenom, da pridejo vae ono, ki oddajajo kratkovalovna poročila pod njeno kontrolo. Naznanilo Je Objavil Elmar Davis, dirak» tor urada, kl Ja dajal, da bodo iaatniki rsdiopoataja dobili odškodnino. Davis ja roka!, da ja bila zasega odrejena na priporočilo federalne komunikadjeke komisije. Kanada ee pridrukila ameriiko-britikemu odboru Wsshington, D. C., 11. nov. — Kanada aa ja pridružila s meriš* ko-britakemu odboru ss produkcijo, v katerem sts Donsld M. Nelson In Oliver Lyttleton, brit-ski minister sa produkdjo. Kanadski reprezentant V odboru je C. D. Howe. Vojno goepodar-stvo Kanade je bilo s tam povezano s onim Amerika In Velika Britanije.. , ' Kitajski poslanik obiskal Hulla Washington, D. C., 11. nov^ Kitajski poslanik dr. Wd Tso-m ing se it oglasil v ursdu dr-Jsvr&aj» tajnika Hulla. , Konfe-renes te trajala eno uro. Pred-mat dtskunle, ja bUs predlagana odpoved smeriHdk teritorijsi-nlh pravic na Kitajakem. Kuba pretrgala od noša je 9 Francijo Havana, Kuba, II. nov.—Predsednik Fulgencio Batista je naznanil prelom odnošajev t Lava-lovo vlado v Vtrhyju Kuba je sledila zgledu Mehike in Kanada. ki sta prej pretrgali odnoša-> s to vlado. PROSVETA THE ENLiOHTEWMEMT 3LASIL0 Ol LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODROBNE JEDMOTE ^^^■sl aed pablbhed kf aa Wto. SMO m pol leta. $140 a ITN m calo loto. M?S u pal lato« aa rates: lor the U al tod ¿iaafcev to ao **•)<>. I dramo, pasmi Ud.) ao rmajo pottljalelju la V (Mm, povatL rSriilrtMu Naslov aa vsa. kar lasa sHk a PROSVETA ' 2S&7-SS So. " MEMBER or THE FEDERATED PRESS Glasov naselbin —■ -----t "" " ..... Datum v oklepaju na primer (November 30, 1042), poleg vašega imena ■a naslovu pomeni, ds vam Je s tem datumom potekla naročnine Ponovile Je pravočasno, da se vam list m ustavi 4/i pojde nova fronta skozi Jugoslavijo? Zadnji teden smo nekaj "gobezdali"—ker peč nismo "streiegi s pisalnim strojem"—da bi bile "aecond front" najpripravnejše na Jugu Evrope, na Balkanu in obenem v Italiji, ampek prej morajo zavezniki imeti obrežje vse severne Afrike od Atlantika do Male Azije pod svojo kontrolo. Angleška ofenziva v Egiptu—ki ae j« medtem razvila v eno največjih zmag Združenih narodov v tej vojni—ae nam je zdela dobra priprava zp to kontrolo Airijte. Tri dni po tistem je to naše, "gobezdanje" poetelo fakt. Slepe kure je našla zrno! V času, ko smo mi "gobezdsli" in ke so "str* tefei s pisalnim strojem" grmeli za drugo fronto v zepedni Evropi, ae je ameriška armada na tihem pripravljala ze ofenzivo v zepedni in sredozemski aeverni Afriki; v resnici — kar je šele danes znano — ao tajne priprave trejele cele mesece, morda deset mesecev. AmeriSka ofenziva v severni Afriki je bila določena menda ie v zadnjem januarju, ko je bil Churchill v Ameriki ia ko le ni bilo nobenega ameriškega vojaka v Evropi. V tem času so ameriške čete morale imeti posebno vežbenje za afriško klimo in polagoma so dovažali ameriško bojno opremo na Angleško. Ves te čas so "vojaški idiotje", kakor je vsegamogočni in vsevedni Hitler krstil zavezniške generale, previdno molčali kljub vsemu kričanju In draženju "strategov s pisalnim strojem". Roo-seveltov frenooeki govor, ki je bil zadnjo nedeljo, oddan iz Londona v Francijo, je bil rekordiran ie pred tedni in okrog sto Američenov in Angleiev je vedelo, kaj prihaja ln kdaj, ampak tejnoat je mojstrsko držala do dneve ofenzive. "Idiotje" so pač vedeli, kej delajo! Najprvo je imel udariti angleški general Montgomerry v Egiptu. Uderil je imenitno in v dveh tednih je docele zdrobil Rom-melovo oklopno armado. Sijajno delo! .S to zmego so Angleži oprali vse svoje prejšnje polomije in general tyontgomerry se denes lahko primerja z MacArthurjem in Timošenkom. Vse je šlo kot nevite ure — kar je dokaz, de vaaka ofenzive gre lahko in gladko, kader Je vse dobro pripravljeno. In pomialiti je treba, de ae je Anglije priprevljala tri lete, Amerika pe semo deset mesecev, ne šast let, kakor se je pripravljal Hitler! Ameriški drievni tajnik Hull nam je zdaj razodel, da ao bile diplomatične vezi z vlšiško Francijo — bel načrta za to ofen« živo, Hitlerjeve hlepce v Vichy| V< m« i r ko bo Amerika to zimo in prihodnjo pomled vršila mogočne ofenzivo v Iv ropi sa končno uničenje Hitlerjeve bojne mašine, bo drftala Japonce na Pacifiku aajbrže tam. kjer ao, de ne bodo mogli delje. Pora* Hitlerje v Evropi bo moralno uderil Japonce, de ne bed» več imeli onege razpoloženja, a kakršnim ao do zadnjega poletje poplavili obronek Azije do Indije. Vzhodno Indijo in mnogo otokov Konec Hitlerje bo ze japoneke razbojnike znamenje ne steni, de tudi ¿jih čeka «nek konec. Ameriko čeka dvojno delo. geti mora najprvo — ali istočasno — v Evropi in na Pacifiku, to dvorno delo pe i* bo noben špaa Razume ae, da ta dvojaa /ma^a pride ob eodek>vaaju Anglije, Rusije in Kitajske. decembre v Cle\ j Ns dramskem film v Colliawoodu Haaotoad, -Dramsko društvo VerneSek v Collinwoodu je občutno prizadeto na polju dramskih ektivnoeti zaradi vojne. Že več dobrih ektivnih članov je odšlo v ermado, novih nadomestil ni in starejši nekdaj aktivni člani, oitft. Verovška, P8 postali pasivni iz raznih vzrokov, med temi ao tudi jako tehtni vzroki: dolge ure dela'v tovarni in pa prfnočno dela Vseeno Verovšek želi in hoče ostati po razmerah časov Še aktivno napredno društvo, in eno izmed teh je, podpirati gmotno in moralno naše potrebne delavske organizacije. Ravno teko se je društvo zavzelo prisostvovati na Slovenskem narodnem kongresu, kateri se vrši dne 5. in & Cleveland u. S3 polju društvo v psiče razmer ne more biti začasno aktivno, toda popolnoma zaspalo ia ni. Dne 22. novembra bo Verovšek predvajal zanimiv ruski film "Tanya" in najnovejše slik* iz ruskih bojišč. V zvezi s tem filmom bodo sodelovele tudi Progresivne Slovenke, krožek it 1. Vee čisti prebitek te Verovikove predstave bo šel zs skupno večerjo našim slovenskim fantom v ameriški armadi —to je onim, ki se bodo v tem času nahajali doma med nami. Namen Verovške je, ker ae bo za božične praznike nahajalo veliko število naših fantov doma na vo}lškem dopustu, da se vsem prirsdi dobra brezplačna večerja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo rd. Na tej vojaški večerji, upamo, da se bo zbralo lepo število neših fantov v uniformi Strica Sama. In tu se bode imeli priliko malo pogovoriti. med seboj, kar vsak vojak ima veliko raznih spominov, naselbine ps bo s tem počastili svoje sinove v armadi borcev za ob- sto. ü v« svobode in demokracije, erovšek apelira na vse zavedne Slovence v oollinwoodski in euclidski naselbini, da pose-tijo to Verov|kovo filmsko predstavo in s tem pripomorejo do namena in boljšega uspeha v počast slovenskih fantov-voja-Kpv. ■H V. Cofi Pomožna akcija PelrolL — Ko se je ustanovila jugoslovanska pomožna akcija v aprilu 1941, mislim, da je bilo x\as več Širom Amerike, ki smo gledali na to ustanovo nekako dvomljivo. Za primero nej na-Vadem neše društvo 121 SNPJ. Uetanova se nem je videla po-trebna, nismo pa imeli upenja, ds bo uspešne radi več pomeše-njlh prepričanj. Mialili smo namreč, da bo vsakdo po svoje vozil in ne bo šlo daleč. Kmelu ae je pokazalo, da so pri JPO-osebe, ki razumejo čaa in vede je treba doleti aložno. Potezah so, de jim lahko zaupamo IB da bo akcija izvedena v splošno zedovoljstvo. Zato ae je ssčelo tudi Členatvo pri našem društvu 121 zavzemati, ft bi ae ustanovile postojenka pomožne akcije tudi v naši na mlbinl. 2o v februarju t. 1. amo izvolili odbor s nalogo, naj pove-■ ostala društva, di bi ae pogo- vorili o stvari. V ta namen je bila sklicana seja, toda večina je bila mnenja, da je boljše, ako se izvoli odbor za Vseslpvanski kongres in da bo de se bo delalo možno akcijo. Cikali smo. Ker pa odbor za Vseslovenski kongres nI podvzci nobenih korakov za JPO-SS, je članstvo društva 121 SNPJ na sejrtembrski seji zopet .izvolilo odbor, sedaj provizoričnp z nalogo, naj ustanovi postojanko JPO-Sa Dobili smo čarter št 34. V oktobru se je vršilfrftfva sofa, ki je bila še povoljno obiskane. Na tej sqji plačevati 29c kler traja vojna. To smo storili na domnevi, da Je lažje dati' nekoliko vsak mesec kot pa večjo vsoto skupaj. Kot je tajnica poročala, ae je do sedaj nabralo $130. Dalje je bilo zaključeno, naj tajnica pile vsem slovenskim društvom in klubom v naši okolici, da izvolijo dva aH več zastopnikov in prijavijo njih ime-i. Ako katero društvo ni prejelo pisma, ker mogoče tajnica ni imela naslova, je želeti, da vseeno izvolite zastopnike za našo postojanko JPO-SS. Potrebna je kooperacija vaeh. Zavedajmo se, da z združenimi močmi.lahko vec dosežemo. Omenim naj še, da je članstvo društva 121 na zadnji seji sklenilo, da bomo na novembrski seji razpravljali, ali društvo pošlje delegata na Slovenski narodni kongres, ki se vrši 5, in 6. dec. v Cleveland u. Dalje bo tudi razprava, ali društvo kupi kaj obrambnih bondov na koncertu michiganskega Vseslovanskega kongrese, ki se vrši 6. decembra v Detroitu. Sedaj ima društvo šest bondpv po $100. Torej je potrebno, da st$ vsi na prihodnji seji 15. novembra. Malh Urbas. ______ Library. Pa^—Zadnjič -aem povedal, da sem bil 15. junija zopet ponesrečen v premogorovu Montour št. 10 v Library ju. Zlomilo mi je levo nogo, zdaj že drugič. Prvič, leta 1924 mi jo je zlomilo nad členkom, zdaj pa v stegnu, ko aem atreljal premog. Bil aem le 90 čevljev od "fejaa", ker njsem imel daljše žice. Ko sem pritisnil na baterijo, je strel zagnal "prop" proti meni, KI je zadel tračnico, nato pa je odletel v mojo nogo. Takoj aem vedel, da je kost zlomljens, ker mi je nogi odpovedala. Začel sem klicati ne pomoč in kmalu so prišli in me za silo ob-vezeli, ker je kri curkoma lila iz noge. Poklicali so motornika, nakar ao me naložili na voziček in me odpeljali ven. Zepeljeli ao me v rovaki urad, kjer me je mlad zdravnik malo pregledal, mi dal brUg v roko, potem pa pride John J. Bayer z ambulan-co in me zapelje v Pittsburugh v Mercy Hosptyai, kjer sem še denes. V bolnišnici me denejo v "emergency room", kjer me poloie ne mizo. Prišel Je zdravnik dr. Wall, ki ms le začel takoj "popravljati Bolelo me je tako, ds ni bilo za trpeti; vpil sem, a ni sobi, potem pa sem začel pome-nič pomagalo. On je napravil svoje in šel, mene so pa odpeljali v veliko sobo, mi na postelji navezali uteže na noga Dali so mi "šat" v roko in tudi transfuzijo krvi, ker sem jo dosti izgubil. Tako sem prestal tisto rtoc. Drugi dan so me zapeljali v drug oddelek, kjer sS bili razen par belih sami zamorci. Tam sem bil šest tednov. Na operacijo sem moral čajiati deset dni. do 34 junija» Ob 11. ap me peljali v operacijsko sobo, kjer sta že čakala zdravnika. Polože me na mizo in zdravnika st^pričela lem hoditi. Potem aem bil pe povsod na poti, kamor sem se obrnil, če ne temu, pa drugemu. Tako sem hodil pef tednov. Pozabil sem omeniti, da ta: krat, ko sem bil na vozičku, so mi vzeli najprvo pajnt krvi, potem pa me bolničarka vpraša, kaj hočem piti: mleko, sodavico ali žganje. "Bom žganje, ker ga že dolgo nisem." Res mi da kozarček dobre kapljice, potem pa sem dobil kosilo, ki mi ni dobro teknilo. Polotila se me je huda vročina. Pride bolničarka in me vpraša, kaj je, nato pa da še en vleči za noga Ko ata jo nateg- kozarček žganja in kmelu je bi-nila dovolj, sta jo privezala, po-j lo bolje. Po petih tednih me zo-tem pa Še drugo zraven, dp sta pet vprašajo, če bom del še en bili obe enako dolgi. Potem ao pajnt krvi. Nisem hotel odre& _, a mi privezali še roke, da ja ne Zopet sem jo dal, toda dobil som oaebo rečem ^ t0 da b bom mogpl goniti. Dali so mi "šat" v roko in bil sem "finiš". Zopet sera v nogo dobil srebrno ploščo. Ko sem se zavedel, nisem bil bolan, le noga me je bolele da ni bilo preatajatl Štirinajst dni nisem nič spal, potem pa se je obrnilo na bolje, da sem zaspal vasj par ur ponoči. \{ Tri tedne po operaciji so rti pobrali všive ven, potem pa leži in čakaj, kdaj pride tista ura, ko bo zopet zapela trobenta. Čakam samo en glažek "železne". To je bilo že kvart krvi—toliko kolikor sem jo bil izgubil, ko me je i P9bilo, torej skupaj dva kvarta. , Zopet sem bil bolan dva dni, toda so se mi smejali Že sem omenil, da sem hodtt samo pet'tednov. Dne 24. oktobra me je začela noga zopet teko boleti, da nisem mogel več hoditi. Pride zdravnik, pregleda nogo in pravi, da ne smem vač hoditi Zopet pride z vozič- dan za dnem, teden za tednom, [kom in me wgdjejv veliko sobe, J* f***1*, ^ mesec za mesecem. Naštel sem že tri'mesece ln teden dni. Bili so težki «in dolgi, kajti ves čas sem moral ležati na hrbtu. "Na vahf so dolge ure, težko jih je prestat' . . ." pravi naša pesem, toda v bolnišnici so še daljše ure, če moraš ležati noč in dan na hrbtu. Tolažil sem se, da jih moram prestati. Po 13 tednih pravi dr. Wall, da že lahko vstanem. Bil sem zelo vesel, ko so mi pobrali tiato kovino iz noge in me mite umili. Potem sem še ležal teden dni, nakar mi zdravnik pravi, ds bom šel na ročni voziček (wheel chair). Ko so ga pripeljali, sem mialil, kako bom, prišel na njega, ker mi noga' nič ne hasni. Prideta dve strežnici ih dva pomočnika, ki me spravijo na voziček, potem pa sem imel špaa. Zopet me'je skrbel«, keko bom prišel z njega. Zvečer prideta dve atrežnici, ki me apravita z njega na poateljo in bilo je Že malo boljo. Drugi dan me je spravile ena bolničarka ne voz. Bo že Šlo počasi, sem si mialil. To je trajalo pet dni. Potem ao mi pa dali berglje in zopet je bilo dosti sitnosti, ker nisem mogel hoditf kajti zdreve noga me je bolj bolela kot pe "Zlomljena. Pridi bolničarka, ki me vodi po kjer zopet ležim. Takoj so "X-ray", nakar mi je zdravn povedal, da je nogs dobra, samo kost ni še zaraščena in bo treba še čakati. Ne vem, je iz $150 napravil $4.50. koliko časa bo treba še čakati, prosim, da to popravite, da da se rešim tega pekla. Mislil kaj narobe v računih.® sem, da bom šel domov, toda ao namreč daroval, $2.50 n« povi bom t bi ciii ce bi bil popolnoma slen i sem teh dveh listov tako ¡J jen. "Večni popotni ^ nekaj časom pUal da so ! dopisovalci mrtvi. NajM da jez sem še živ «,■ še živel |V državi Ohio smo meseca tobra dobili povišanje brez vaakega štrajka. dobil pet dolarjev vec in J na piketnp Unijo ni bilo Z iti. Za naprej sta pa ¿bestrs, republikanci in demokratje ljubili $40 na mesec če |L zmagali pri volitvah. Tako nam penzionistom za^otovla $40 mesečno. Ali jaz ** £ da nam bodo še to vzeli pTJ tvah. Dne 28. oktobra je bil meni državni inšpektor-prej ni bilo že dve leti. Prišel J gledat, če še živim. Vprašal je, če grem kaj v salun. Oc vorim mu, da vsak dan, kajt mi otroci prinese j (j pošto pa di kakšen glažek ga spijem imam denar. Meni se vidi oblasti rade vidijo, če se pi cilje, ker pride več davkov v žavno blagejno in torej je lj več služb. V premogorovil) sedaj de vsak dan in tudi vsakdo i delo. Še jaz se bojim, da mi do delo ponudili, ali pa me i da pognali v vojno. Ampa prišel zopet čas, ko bodo dr zbirale sajpo junake za de Tako se časi spreminjajo. I bi pred 30 leti kdo prerok da se bo kaj takega zgodil svetu, skozi kar gremo zadn tudi prejšnja leta, bi mu da je neumen. Smo pač svetovnega preobrata, čijegi nec še ni na vidiku. Tudi n kakšna bo bodočnost. Za liko slabše, ako svet ne do cializma. Pa naj končam s tam n dopisom. Zdaj bomo zopet dopise o jagi, ki se bodo kot jera kača. Nekateri radi take dopise, drugi se zanimajo zanje, če ni v lovske atrasti. Pozdrav znani prijateljici France» iz Clevolanda. Nace Žlembergar. Bock Springs* Wyo<-K( im v soboto zjutraj Proi da se je tiskarski IPI^ral s jtevüto ja. iS me zdpet dali v posteljo in nogo obtožili z uteži, Sedaj sem v enakem položaju kot sem bil pred petimi meseci, toda bo treba kar potrpeti. Naj še malo povem, kako se imamo tukaj. Hrane je doati, samo ni doeti prida, ker je kuhane ne paro in nima pravega oku-aa. Ampak vae bi bilo dobro, če bi ne bilo toliko petkov in postov, ko nam prineso tiste smrdljive ribe, od keterih ae mi ako-raj dvigne želodec. Sede; ee prav lepo zahvalim vsem onim, ki so mi poslali karte ali piama ali pa me oeebno obiskali, česqr sem bil Še bolj vesel. Nisem mislil, do imam toliko prijateljev. In obiakali so me iz Libraryja, Moon Clairtona in Indianole. izgleda, bom moral biti nišniči še do božiča. En božič aem že prebil v bolnišnici leta 1924, todi si tega ne želim več. Ampak človek ni sam svoje sreče kovsč. Nejhujše je ležati v postelji'. In naležal se bom toliko, da mi potem, ko se pozdravim, ne bo treba iti v posteljo za par mesecev. Toda dovolj Je tega. Jakob Zapeačlč. Olea e!trapa Načeta Piaor Fork. Or-Večkrat aem ae ie pripravil, de bi napisal kak dopis ze Prosveto. toda a*m vi" del v drugih dopialh, da so povedali mojo mnenje in sem vse akupaj vrgel v koš. Pe kaj bi ae 75-letni starček ubijel z dopisi, ker jih je itak preveč. Pa še v kakšno polemiko bi lahko zaga-zil. potem bi pe batine pedale bo meni. Ampak ne stara lete bi jih težko prenesel Bili so časL ko je bil urednik vesel, če Je dobil ke* dopie. Zdaj jih je pe toliko, ds mu menda včasih preglatifo delajo. Zato jih jez ne pijem, marveč samo čitam. Ampak če bom Še kaj če-aa Uvel. tudi čitati ne bom mogel. ker ne bom videl. Ali Pro- za reveže v stari domovini pek pri tem ni nič greha. Ko aem prečital uredniik nek, aem si'mislil, da bo d ako se uresniči le polovico kar urednik priporoča. Mi reč nimamo nobenega človt bi se toliko prizadeval a j alavija kot se Sforza za I ali Beneš za Čehoslovi Predsednik Roosevelt m obeta za vae nerode, namreč ko svobodo in demokracijo pek bodo drugi preveč nan tiskali. In še to Je kril, | naš narod tal*o majhen in ae kavsa med seboj, kjerlu le more. Duhovniki bodo p dl le zs to, da lepo pri «t oetane, ker pod monarhijo jO bilo povaod dobro. Kra ne izrazi ne tsko ne tako, pa svoje, prav tako tudi stri, ker se boje za svoje m službe. Pred prvo svetovno ameriško ljudstvo ni vede Slovenijo. Ko sem bil vpr od kod sem prišel, sem mori či, de iz Avstrije ali K"15 ker takrat Jugoslavija k n aistirala. Marsikdo me j« vprašal, če sem Poljak|J bilo pred 38 leti. Zdaj mu lahko povem, kako je s toi Jo. Leta 1907 me je bos» kje aem bil prejšnji dan trn delal na P"*nik,2H de. V polomljeni angle*« mu povedal, da je W * "kontri" velik praznik^ šel Kristus na "»P**» "J me Je in nekaj rekel, tg Z» P. Krasna je lepo j o polni skledi, kar J^fjj **rneverjeine.naj*2 go Džungel. kater»je ^ EtSincLr leta videl, keko eo trpel. pn£ v čikaških klavnicah jih ne vae nečtne ^ Njegovo reslaganj* težkih klavnieeh j« (Dalje aa Z Bas Poročila Jufotlovantkega centra in drugih virov iaHI IMAJO težave s PROMETOM dobro informirani »T, »evnik Chrietian Monitor je natisnil dne Oktobra dolg članek Wohla nas]ovom "Zavezniki napa-laške prometne proge, da ¡iaejo dovoz petroleja in pre- DOKl." ÎSiLiik. Članek obravnava italijanske v pogledu dobav petro-I in premoga in zaključuje, 'gredo najvažnejše prometne m skozi Jugoslavijo. Po-njkanje petrolejskih ladij za na morju in po rekah, or tudi železniških vagonov prevoz tekočin, so izzvale hu-krizo prevoza v Italijo, ki je prav posebno prizadet zaradi skih napadov na prometne Obupen postaja položaj Italije jno zdaj, ko so Angleži in ikanci začeli izvajati zrač-napade na Genovo in druga tijanska pristanišča, katera za-i jo Rommelovo armado v seli Afriki. To bi moglo dove-do dalekoseznih posledic ne za armado v Afriki, temveč za moralo italijanskegs na-ki je itak že precej zrah- fohl je mnenja, da se bodo napori Italije, rešiti ta prp-z dovozi preko Jadranske-¡morja in razširjenjen\ želez-proge Sarajevo-Dubrov-[ izjalovili, ker so jugoilovan-|četniki ravno v predelih, sko-Ipatere gre ts železnica, naj« ■ aktivni. To svojo trditev* z velikim številom sluča- sabotaže in napadov na že-proge, ki vodijo na Ja-skozi Bosno, Hercegovino || Dalmacijo: 'Jugoslovanski četniki so ži-vzdolž vseh že sezidanih projektiranih prog. Banja > je oblegana in vse tamoš-rometne zveze so pretrga-Turzla je bila že dvakrat dena. Komaj 20 milj od i je bila italijanaka posadka liškem križišču Sinju ob-»a skozi osem dni. Nacisti uspeli, da zaduše upor ju-ih domoljubov. Njihovi na na prometne zveze osišča so nevarni, da železniška pro-Zagrebom in Splitom poni obratovala in je bila od šele dne 4. maja. ivzlic vsem drugačnim na-mora osišče tudi še nada-uporabljati dolge in neeko-cne proge preko Alp. Le »ten del laškega premoga ijo skozi jadranska prista-Dve progi, ki obratujeta I Siska na Reko in iz Karlovca plit, ne moreta zadostovati za *oz petroleja in premoga ter «1 casa do časa prekinjeni." ^B v... 'j v a italijanska pri «anja glede težkoč na hrvaškem mere della Sera Je prinesel 17 julija nov članek dopisni-Indra Montanellija, v kate-h govori o velikih težkočah režima in laške upra- Posebno zanimivi so neka «Uvkj. ki so brez dvoma na "jem Nemcem in razodevejo rPlstv" ncmško-italijanskih P°v "a Balkanu. Latentni ** zrcali v časopisju v ko- J Pokr itih besedah: ["•iifctični režim na Hrvaškem g*'* novih ljudi, ki niso po-■ Wfmke upravljanja. Ali MepHi jxMavnatt vae notranje pj'a/.un,,. m popraviti nered? rdr«> ► bilo to zatrjevati. rjjL 111 država so mladi In entraîne uprave niso ■ i"'1 l' ^meznikov in Ini-nekaterih eksekutivnlh Br.A r'' k>'ls vedno srečna. LjjJiwvniK ni mogal ukloniti P ^'vra/mkov in vojna se jJSfj h» j« odvzeti svojim so-E*"" županje hrvaškega Imorejo več nastopati |7T '«V"»lavnega Boga, ki IliT rlornov- Ne morejo L; ! 1,1 110 br»nltelji domo-^j 8re 1« še za pr». j*"» 'tinarodni ideal ko-r* komunisti so zdaj le CHT* M^kve. ki izkori- ščavajo vsako nezadovoljnost, kakor da bi Rusija mogla priti v Beigrad ali na Jadransko morje. Proti temu se bore tudi naši vojaki Poglavnik in njegova vlada sta obramba proti Tamer-lanu. To je zakon in tradicija. Importirano puntarstvo še vedno kosi svoje žrtve, toda svoi pro-pagandistični temelj je izgubilo. Pavelič ima zdaj v rokah vse potrebno, da ga zatre. Predvsem pa ima na svoji strani Italijo, ki jamči za hrvaško neodvisnost. Italija je kar najbolj in kar najiskreneje odločena, da bo to neodvisnost strogo in absolutno v vsakem slučaju ščitila proti katerimkoli grožnjam na slovenski ali bosanski meji. (To gre na naslov Nemcev—op. JIC). V...- STRAČNE VESTI IZ SLOVENIJE Ob koncu meseca avgusta so bili v Belgradu ustreljeni, "ker so sodelovali in podpirali generala Dražo Mihajloviča", naslednji Slovenci: D». Slavko Savinšek, zelo priznan slovenski pisatelj in pesnik. Bil je inšpektor ministrstva finsnc v Belgradu. Franc Lukmsn. kapetan jugoslovanske vojske, in Vrabel. jugoslovanski državni uradnik. t Okupatorji streljajo talce brez prestanka. Nekaj časa so še objavljali število ustreljenih brez navedbe imen, sedaj pa tudi usmrtitev več ne javljajo. Slovenci padajo vse vprek. Brez ozira na vero in pollttično mišljenje. Okupator ne dela med nami nobene razlike. Okupator pozna samo1 Slovence, ki jih hoče iztrebiti. V ta namen zlorab- Faldaaaršal Jan Smuts, predsednik vlade Južnoafriške unije, govori v angleškem parlamentu. Poleg nJega sedi angleški premier Winston Churchill. Rdeči križ pomaga tudi civilistom Humanitarna moč te velike or-ganitacije se pojavlja v vsaki občini po vsej deželi Zaradi vojne mnogi ljudje pozabljajo na dejstvo, da je Rdeči križ minulo leto jako razširil svoje delovanje za civilno prebivalstvo. Ta razširjena služba je razvidna v vsaki vrsti lokalnega delovanja. Rdeči križ je zakoreninjen v samem srcu ljudi. Vi in vaš sosed in vaša želja, da bi pomagali svojemu bližnjemu, ki je v potrebi, tvorite oni duh, ki daje Rdečemu križu tako veliko moč. Naravno je torej, da organizacija služi našim domačim občinam. Rdeči križ je dejanski danes bolj aktiven na domaČi fronti . ... XT kot kdaj poprej. Vsakdo je na Ija vsak najmanjši povod. Na ^ rM^J^t po delovanju pokopališču kopljejo grobove kar . ' naprej. v zadnjem tednu so v Ljubljani streljali vsak dan od 8 do 10 talcev. Njih imena je težko dognati. Med drugimi so bili ustreljeni inž. Fedran, inž. Sigel, uradnik OUZD, Pihler, svetnik železniške direkcije in kaplan Skvarča iz Kočevja. V Mariboru so v enem tednu od 24. do 31. maja ustrelili 120 talcev iz Spodnje Štajerske. Med ustreljenimi so bili Konrad Grilc, znani sokolski olimpijski telovadec in načelnik Sokola v Celju, Bratomir Rebek, sin znanega voditelja obrtnikov v Celju, Koren Lojze, živinozdravnik iz Mozirja in Golob, sin mizarskega podjetnika v Gaberju pri Celju. Tako padajo najboljši med nami drug za drugim ... (Posneto iz št. 6 ilegslnegs če sopiss Zarja Svobode, ki izheja v Ljubljani.) Rusi napadli finsko glavno mesto Stockholm, 10. nov.—Ruski letalci so včerej metali bombe na Helsinki, finsko glavpo mesto. To je bil prvi napad na to mesto Rdečega križa. Minulo leto Je Rdeči križ izvežbal Milijone lju di za prvo pomoč. Stotisoče jih je dobilo poduk o domači oskrbi bolnikov. Javnozdravstvene bolničarke po deželi in v mestih so obiskale bolnik? in jih oskrbovale. Tečaji o prehrani so dali 200,000 gospodinjam boljše znanje o živežu in pravilno u-ravnoteženlh obedih. Prostovoljne bolničarske pomočnice služijo danes v bolnišnicah vsa ke države. Jako važno delovanje Rdečega križa je pomoč, ki jo nudi v slu čaju velikih nezgod. Ker dan danes cenzura omejuje objavljanje vremenskih poročil le na prizadete kraje seme, se le malo sliši o vremenskih nezgodah Združenih državah. Vendarle je lani Rdeči križ priskočil na pomoč v 172 slučajih viharjev, po-vodnji, požarov in drugih katastrof, ki so povzročile razsulo in smrti v mnogih pokrajinah. Pomoč Rdečega križa v nezgodah je odvisna od potreb posa meznikov. . Mnogi so po dolgih letih težav, da si nsbsvijo hišo vtfmKszsseamm hrana in streha, oblačilo in zdravniška oskrba. Take trpine je treba rešiti njihovih skrbi in težav, da bodo v stanu zopet za služiti in postati ponosni člani Svoje občine. Da to doseše, pomaga Rdeči križ na razne načine. Nanovo je zgradil in popravil tisoč in tisoč hiš. Več jih je opremil s novim pohištvom od podstrešja do kleti. Dal je obrtnikom novo orodje, družinam semena za vrt, farmarjem živino in poljedelska orodja in na druge načine poma-gal žrtvam, da se povrnejo v normalno življenj^. Taki probliml rehabilitacijo po javni nezgodi so prišli na površje dne 29. minulega avgusta, ko je siloVit vihar udaril na obal Texasa, prodrl v notranjščino več ko 100 milj in ostavil za seboj razsulo, čegar Škode se je štele na več milijonov dolarjev. Vetrovi so dosegli brzino 100 milj ns uro in vslovl visoke plime ob nekaterih delih obale so uničili fcfMK: -t^l Razmeroma malo ljudi je bilo ubitih ali ranjenih z oziram na silovitost viharja, ali preiskave Rdečega križe so pokazale, da je več ko 20,000 družin trpelo ne izgubah poslopij in poljedelske opreme. Popolnoma uničenih je bilo 1,076 hiš. Več ko 17,000 jih je bilo poškodovenlh, kekor tudi mnogo tisoč farmskih staVb in poslovnih podjetij. Matagor-da, Palavios, Port CfConnor, Port Lavace, Rockport, Arsnsas Paaa — primorska mestece od 800 do 2500 prebivelcev — so nejveč trpela vsled viharja. Posvarjene, da se bllžs vihar, so podružnice Rdečega križa v nekaterih krsjih bile v stanu a-larmirati občinstvo vnaoroj in mnogo ljudi se je zeteklo v notranjščino, predno Je viher izbruhnil. Nujna zevetja, kenti- da, kjer Je vihar udaril rano v noči sobote. Okolo dveh zjutrej v nedeljo je val plime, šest čevljev visok, preplavil ves kraj. O strahoti one noči so pripovedovali poneerečenci, Vi so utekli v podstrešja, ko je voda začela naraščati, ali pa se zatekli sredi strašne plohe v bližnja trdnejša poslopja. Besneči veter In vedno višja voda je pognalo tucat ljudi, da so se privezali k traktorju, kjer ao ostali vso noč s detetom 15 mesecev na ramenih. Neka mati, ko je zagledala, da je voda začela odnašati postavko, kjer je njeno doto ležalo, ju segla skozi razbito steklo okna, da reši dete. Uspela je, ali se je težko ranila. Hiše so plavale daleč od svojih temeljev. Mestece je bilo brez zdravnika in Rdeči križ je že drugo jutra postavil tam postajo za prvo pomoč, štirideset oseb je tam dobilo nujno oskrbo v nedeljo, mnogo jih je bilo odvedenih v bolnišnico mesta Bay City. Začetkoma je postaja delovala 24 ur na dan in v teku prvega izmed dveh tednov, ko je bila od prta, je oskrbovala 200 ranjpn-cev. Kantina je dajala hranp teden dni. V drugih mpdlšlih se Je elično delovalo. Radi veličine nezgode je bilo odpoalovanih 27 delavcev is glavnega stana Rdečega križa, da pomagajo v delovanju rehe bilitacije. Ustanovljeno Je bilo središče, žrtve nezgode so bile registrirane in delo rehabilitaci je dobro napreduje. Po skrbni preiskavi zgub in potreb vsakega daje Rdeči kril potrebne pod pore, da morejo prižigati Jjudje začeti čim prej mogoče svoje normalno delo. — tu. V univerzi Indiana se je na hitro zbral turški tečaj pod vodstvom dr. C. F. Voeglina, kjer se dijaki ne bodo učili nič drugega. V sedanjem semestru ima tečaj tucat dijakov, ali v prihodnjem semestru jih bo imel 20 ali 30. V arabščini ao bili Amerikanci pripravljeni, toda v enem narečju, marokanskem, smo bili popolnoma nevešči. Tudi to se sedaj popravlja s tečajem v University of Pennsylvania. Kar se tiče evropskih jezikov, smo seveda pripravljeni, ker je Amerika stalno dobivala priseljence iz vseh evropskih dežel. Malce na slabšem smo glede nekaterih balkanskih jelkov, In tako Amerika prodira v avet komunikacij in poizvedovanja, kakršnega nismo nikdar prej poznali. Kakor naglaša Graves v Asia Magazinu: "Da li nam je prav ali ne, za nas se začenja nova doba vzajemne svetovne zavednosti, v ksterl se bodo naši minuli načini nabiranja novic in mednarodnega občevanja smatrali kot nekaj povsem antediluviainoga." svojo posest. Brez denarja, da bi svoje izgube poravnali, brez /avai v iinine, gledajo naprej v ¿J treh "mesecih/ Bombe so ubi-jčrno bodočnost. Ob tskih okol in pohištvo, čez noč izgubili vso druge se je našlo zavetje doma ne in postaje za prvo pomoč so bile postavljene v šolah, cerkvah in drugih poslopjih za oskrbo-vsnje b( guncev. V samem mestu Bay City, 25 milj v notranjščini, se Je 900 ljudi prijavilo v zavetiščih Rdečega krila. Ze pri temošnjih ljudeh. Kentine Rdečega križe so čes nedeljo da jale hrano beguncem. Tipično za večino središč vi- Vojna povzroča jezikovne težave Dasi so Američani prišli is vseh dežel ne svetu in govorijo vse jezike človeškege rodU, vendarle Je ta svetovna vojna nalo-lila precejšnje težave ne naše jezikovne zmožnosti. Ntkdar nismo potrebovali toliko raaličnih nenavadnih In dostikrat redkih jezikov. Ns poljih vojeikege, poisvedovelnege, informacijskega obveščevanja ln v bodočem miru bodo Jeaiki igrali veliko vlogo. Ko se je vojna priAela, je manjkalo ne le Amerikancev, ki bi govorili te jesike, marveč tudi učiteljev, ki bi poučevali malo armado jesikovnih rekrutov. Poerl Harbor nas Je zasačil ns-japonščine. Eno leto po-prej Je bilo le 50 molkih in žensk, ki so se resno učili Japonščine in deet se je učenje Japonščine pospešilo ne zahtevo vojnih oblasti, je bilo preraslo po-semeznikov prlprevljenik, ko je prišel nepad na Pacifiku., / V kitajščini smo bili boljše pripravljeni, slasti v "mandarin-ski" kitajščini, ki Je drlavni je-sik. Manjkalo pa Je posnavate-ljev kitajskih narečij. To Je resna težava, kajti ta narečje so govorica, v kateri Japonei nagovarjajo Kitejce po radiu. MalaJ in Thailand (flfem) sta bili najslabši točki na naši je* kovni fronti Daljna^ v*hoda. Mortimer Graves, umevni taj lanizacije A le 45 ljudi ki ranile 120 ščinah nI zadosti začasna pre- harja Je bilo. mestece Metagor Domača fronta Office of Wsr Informstion, Washington, D. C. Lokalno nabiranje prispevkov aa dobrodelatvo ln vojne potrebe Za časa miru je letno nabira^ nje priapovkov za dobrodelni sklad (Community Chest) in za druge dobrodelne ustanove jako važen člnitelj sa našo splošno varnost. TI prispevki so zalaga 11 aklade za oskrbovanje siroma kov ln neerečnežev v vsaki občini. Sedaj v vojnem času igrajo še važnejšo vlogo v naši celokupni vernosti. .Kajti ne služIjo le sa odpomoč onim, ki so v potrebi v dotični občini, marveč nudijo sredstva se ameriške boriloe ln trpeča ljudstva naših savesni-kov. Splošnega tfklada nI. Vsaka občina nabira svoje sklede se one svrhe, ki jih Je izbrala po sklepu svojih lokalnih voditeljev kampanje. Gre vsega skupaj sa $10,000^00, kar naj se nabere sa lokalne potrebe in drugih $75,-000,000, kar naj se nebere sa pozive vojnega inačeja, skupaj torej sa $170,059,000. Dva oenovna razloga sta sa letošnjo potrebo, K Ko upoelenost narašča, so ljudje v splošnem pod vtisom, da je potreba dobrodelstve svtome-tično odpravljene. Potrebe za socialne in sdrav-stvene oskrbe mnogih vrst so vetje vsled vojne, zlesti s ostrem na družine in odviane sorodnike vojakov in s oziram na rssmere v središčih obrambnih ¡M|ik''f H 2. Naši Junaški zavezniki na Britanskem, Kitsjskem in Ruskem—slesti v obeh zadnjih de-želah—so strašno odvisni od našo redodarnoeti. Njihove hiše so bile resdejene, vss posestvs zgubljene in njihove dežele se obupno bojujejo, da jih zaHitijo. Mi v Ameriki, ki nismo s svojim livljenjem le občutili vsegs pomene resdejajote* ge vojskovenje, smo njihova fnade in mornarice s tem, da podpirajo delavnosti organizacije USO in s tem, ds so na razpolago družinam in prijateljem borcev. Pomagajo občinam, da se prilagodijo povečanju prebivalstva, nastalemu vsled vojnih industrij. To se vrši z registriranjem razpoložljivih stanovanj in sob, s tem, da se pomaga zdravstvenim in socialnim uatanovam skrbeti sa toliko več ljudi; s tem, da se pomaga novouposlenim delavcem, da sami sebe prilagodijo denarno in socialno; s tam, da se pomaga občini, da ohrani zdravo stališče napram tujemu prc-bivalatvu. Olajšujejo probleme v bližini vojaških taborišč in drugih vojaških uatanov. Organizacije, ii podpirajo te kampanje, morajo—dodatno k vsem drugim delavnostim—prsv sigurno dajati nadslje ono oskrbo, ki so jo vednu dsjale siromakom, reševati zdravstvene in socialne probleme s svojimi osnovami ln postrežbami, proučevati ln olajšati "nevarne točke" v občinskem življenju, podpirati one, ki si ne morejo privoščiti dostojnosti življenja, oskrbovati bolnike, odvisne otroke ln one, ki so umno in socislno nezmožni. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* a t. «treat.) takratni predsednik Theo-zapre vnilki del dore Roosevelt zapreti aa šest mesecev in klavnilki magnety so bili tudi obsojeni na kasen 29 milijonov dolarjev, Ali so Jih kompanlje plačale ali ne, toge ne vem. Proletarec vprašuje, kam s princi po vojni. Država da začetkom vojne so enega edinega Amt*rlkgnai, ki je dobro znal Thai oziroma j« >k ki se govori v Sismu, In niti < <<• " ni bil priznan kot ufoyfjc ms la/ičine oziroma iposoben, ds bi l»jučeval te jezik. Takoj potem, ko se Je vojna sedela. Je National Resources Planntng Board sestavil seznam 41 oseb, ki, ka kor hudomušno pravi, so bile osumljene", de znajo govoriti malajeki. Mnogi teh pa so govorili le per besed, zadosti za na rotile v gostilni. Mnogi dro«i niso bili drževljeni. UnJvi-i/a Ys!e sedaj poučuje malajščino in universa Mui.igan poučuje Thal Obče va In» Jeziki in tU je. kot Bengeii, Punjabi in Kindusuni, so revno tako malo znani kot jeziki Mslsje in Thai. leto ve))« zs skoraj vse jeeike egplrsln* Azije, katere utegne postali revno tako važno priz?rt!!s vojne, kakor Indij» Bližnji in Srednji vzhod tudi nudi reene probleme neti Jezikovni pripravljenosti. MeUI ljudi se zaveda. d% >e turški, jenk i-d«*» najbolj fsziujenih na sve- Nali vojaki—naši ujetniki in ujetniki naših zaveznikov v rzdrsv, njegov izmučen izraz na obrszu in njegove od neprespanih noči pordečele oči so pri-čale, kako zelo trpi duševno. "In če bi bilo še enkrat toliko — jaz rad plačam vsako vsoto", je jecljal napol glasno, ko mu je Conners pokszal časopis z inserstom. "Edino, kar zahtevsm, je, da se ^devs kolikor mogoče pospeši. Ksjti ne' bojim se la za pamet, temveč za življenje svoje soproge. Ker so zločinci vendsr nekaj dali o sebi slišati, bi ne imel rsd, ds bi se zdsj vmešavela policijo, mr. Conners. Jsz hočem, kakor sem rekel, rad plačati vsoto ter se zavezati za vse, ksr bi še ti ljudje sicer zshtevsli. Ds le zopet nszsj dobimo svojega otroka!" "Ts inserst nam vendar nudi veliko pomirjen je," gs je Conners tolažil; "kajti iz inserata moremo povzeti, ds js otrok zdrsv. To morste predvsem naglašati, če obvestite svojo soprogo o inserstu. Cesar se nam je zdaj še bati, je kvečjemu to, da se zadeva še nekoliko zavleče." "In ravno to je, kar nam bo izkopalo grob", gs je hitro prekinil mr. BIlia. "To bosts kmslu pozabili, Če dobite zopet svo-jegs otroka nazaj," je odgovoril Conners. "Ks-kor se mords spominjata, sem zaslišal vse osebe v vaši hiši, izvzemši otroško varuhinjo. In rekel sem vam še, da bom zaslišal tudi Karolino, kakor hitro mi bo čas dopuščsl." "In ksj mislite z miss Maurice?" je vprsšsl mr. EUls. "Srečtls svs jo pri najinem prihodu pri vrstiti", je odgovoril Conners. "Ons je v teh težkih časih zs mojo soprogo pravi blagoslov, ker se nsvzlic svoji iskreni ljubezni do Mary pogumno drži, občudovanja vreden, močan značaj ima." "In nensvadno iskreno sočutje do bližnjiks", je pristsvil Conners. "Gotovo, gotovo! Nedvomno ravnotako občuti našo nesrečo kakor moja soproga, vendar pa se /na bolj premagovati. Karolino pa sovrsžt TISKARNA S.N.P.J. ' 1 sprejema vsa 11 '« > ' ■ v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnk _ časnika, knjiga, koledarje, letake itd. slovanskem, hrvatskem, slovaškem, čeita angleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNP DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN . ... Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarn . ... Cena smerne. unUsko delo prva ml Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-19 S. Lawndale Avenue - - Chicago. 1111" TEL. ROCKWELL 4Sdi Wartime Footwear for Milady gori v vrhove. Kadar pa začutijo v bližini kaj sumljivega, se stisnejo ob veje med listje, ds jih izsledi le dobro izurjeno oko. Tudi takrat dolgo nisva zagledala živahnih opic. Kolikor mogoče previdno svs prodirala naprej. Moj spremljevalec je s svojim jastreb jim pogledom prelskal vaško drevo. Po dolgem opazovanju je tovariš stopil k meni in mi zaše-petal na uho: "Link" ln pokazal s svojo zagorelo roko na vrh najvišjega drevesa. Tam sa je nekaj zganilo. Ali je bila žival, ali je veter zapihal med listjem? Hipoma je nekaj zdrknilo po veji in že se je pričelo živ» Ijenje ns vseh straneh. Opice, ki so naju opazovale, se nleo čutile več varne v svojem skrivslišču tn so zato naglo zbežale še globlje v gozd. Spuščale so se od veje do veje ln v dolgih skokih od drevesa do drb-veta Zopet to se ustavile in o-pazovale. potem pa pobegnile dalje. To ni bilo več plezanje, ampak te je zdelo, da ao jih netil gozdni demoni naprej, da bi j iN topet zakrili s pajčolanom zelenega gozda. Moj spremljevalec In jaz svs hitele za njimi, kolikor je pač