PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 182 (6160)
TRST, torek 3. avgusta 1965
OKROG REŠEVANJA VOJNE V VIETNAMU
Rusk predlaga «združitev obeh Vietnamov» s svobodnimi volitvami» - Sajgonu v prid
Glede prekinitve bombardiranja je dejal, da je bilo že enkrat prekinjeno, toda «brez rezultata» - O vlogi OZN glede Vietnama - Nove akcije osvobodilne vojske okrog Sajgona
WASHINGTON, 2. — Na današnji tiskovni konferenci je državni tajnik ZDA Dean Rusk izjavil, da zedinjenje obeh Viet-namov lahko dosežejo sami Vietnamci s samoodločbo in ne s silo. Dejal je, da do sedaj ni nobenega znamenja iz Hanoja ali iz Pekinga, ki bi dopuščalo predpostavljati, da «so komunisti pripravljeni rešiti vietnamsko krizo na miren način«. Po njegovem mnenju bi OZN lahko i-grala svojo vlogo pri mirnem reševanju vietnamskega vprašanja v obliki ((zasebnih poskusov« funkcionarjev OZN ali z »uradno akcijo« OZN ali kakšnega njenega drugega organa.
Ko je govoril o samoodločbi, je dejal, da bi «svobodne volitve bile prav gotovo uspešne za sajgonsko vlado« ter da Severni Vietnam ni nikoli pokazal «zanimanja za take volitve«.
Nato je govoril o prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama in dejal, da bi ga lahko prekinili, če bi bile ZDA prepričane, da bi to pripeljalo do mirne rešitve: toda ZDA so enkrat že prekinile bombardiranje »brez rezultatov«.
Dean Rusk je potem govoril o osvobodilni vojski (ali kot jo v ZDA imenujejo «Vietkongu»). Dejal je, da vlada ZDA še nadalje smatra vlado v Hanoju za najbolj odgovorno, ker da je severnoviet-namska podpora «glavni vzrok vo-' jaškega posega ZDA«.
Nato je prešel na jedrsko raz-
orožitev in izjavil, da je predlog italijanskega zunanjega ministra Fanfanija važen. Gre za to, da se nejedrske države prostovoljno odrečejo izdelavi jedrskega orožja v primeru, da se velike države ne bi sporazumele glede prekinitve njegovega širjenja. Rusk je tudi dejal, da je Fanfanijev predlog »precejšen prispevek« k ((diskusiji in izdelavi formul za izvedbo nadzorstva« nad atomskim orožjem. Končno je izjavil, da bi po njegovem mnenju predstavljalo «zelo konstruktiven razvoj, če bi vse države, ki nimajo jedrskega orožja obljubile, da se bodo temu orožju odrekle«. Glede večstranske atlantske jedrske sile je nato izjavil, da bi bila morda nekatera posebna vprašanja med NATO in ZSSR rešena, «če bi se vprašanje načelo v drugi smeri«. Poudaril je, da bi «veljalo poskusiti, če bi temu bilo tako«. Očitno je, da je Rušk pri tem mislil na pripombe sovjetskega delegata glede večstranske jedrske sile ter dejal, da proučevanje te sile nima ničesar skupnega z širjenjem jedrskega orožja, ki je «prvenstvene važnosti«. Končno je Rusk izjavil, da sestoji to vprašanje iz dveh elementov, in sicer: za države, ki imajo jedrsko orožje ne bi smele tega
orožja širiti in da države, ki ga nimajo, ga ne bi smele prejemati.
Govoril je se o odnosu z ZAR in dejal, da so v teku razgovori za zboljšanje teh odnosov, tako «kot,si ZDA želijo, kar bi bilo v obojestransko korist«.
Komentatorji poudarjajo, da je Rusk v imenu vlade ZDA prvič predložil »svobodne volitve za ves Vietnam za obnovo miru«. Poudarja se tudi, da je Rusk dejal, da
»Hočiminh ne uživa več tiste popularnosti, kot takrat, ko je bil voditelj vietnamskega nacionalizma. v borbi proti Japonski«. V komentarjih se tudi dodaja, da Rusk ni bil preveč «vzpodbuden glede poziva za prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, ki sta ga objavila jugoslovanski predsednik Tito in indijski predsednik vlade ša-stri, češ da so ZDA enkrat že prekinile bombardiranje. Pač pa Rusk ni hotel odgovoriti na vprašanje glede uporabe Cangkjaškovih čet v Vietnamu ter dejal, da gre za «zapleteno vprašanje« in da
Poljski predsednik obišče Francijo
VARŠAVA, 2. — Poljska agencija »PAP« je danes sporočila, da bo ministrski predsednik Jožef Cyran-kiewicz 9. septembra uradno obiskal Francijo na vabilo francoske vlade. O tej vesti so že poročali francoski listi, vendar so jo na Poljskem objavili šele sedaj. V zvezi s tem obiskom objavlja u-gledni varšavski list «Zycie Warsza-wy» daljši članek, v katerem ugodno ocenjuje francosko zunanjo politiko in zbliževanje med obema državama. Tako piše list, da je Poljska z globokim spoštovanjem in razumljivo simpatijo sprejela na znanje de Gaullove izjave o stalnosti vzhodnih poljskih meja. Nato govori o podobnosti stališč glede evropske varnosti, kot na primer o francoskem stališču do evropske multilateralne atomske sile s sodelovanjem Nemčije, zamisli o Evropi od Atlantika do Urala in podobnem.
PRISPEVEK ZA «SEGNALAZIONI» V «IL PICCOLO>
«La lettera piit commovente»
Med vojno so v istrski vasi Brščiči italijanski fašisti Boži Petrovič z bajonetom izkopali oči
Stališče Vzhodne Nemčije do združitve
Dean Rusk
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
VERJETNO BODO SPREJETI ZE DANES
Ukrepi za pomoč gradbeni in tekstilni industriji
Ministrski svet se bo najbrž sestal danes popoldne - Tudi mestni stražniki iz Ferrare prijavljeni sodišču - Sindikati ugodno ocenjujejo razgovor z železniško upravo
RIM, 2. — Predsednik vlade Moro Je popoldne predsedoval seji, na kateri so zainteresirani ministri razpravljali o ukrepih za rešitev krize tekstilne industrije. Seje so se udeležili ministri: Colombo, Tremelloni, Pieraccini, Reale, Mancini, Lami Stamuti, Delle Farve, Mattarel-
la, Sipagnolii, Ferrari Aggradi, podtajnik za proračun Caron in guverner «Banca dTtalia« Car-
DANES
m
Vlada bo jutri odobrila ukrepe za rešitev krize gradbene in tekstil, ne industrije, o čemer so razpravljali na več sestankih prizadeti ministri. Gre za pomembno vprašanje, saj je kriza v teh dveh važnih proizvodnih panogah zelo ostra in zajema veliko število delavcev.
V Atenah se je sestal parlament, ki je zasedal na kaj čuden način. Prisotni so namreč poslanci desnice, od sredinske Papandreujevc “Zveze centra« in levičarske «EDA» Pa samo v takem številu, da omogočijo zasedanje in onemogočijo N o vašo vi vladi izgovore, češ da je Parlament paraliziran. Zato se tudi sredinski in levo usmerjeni poslanci debate ne udeležujejo. Demonstracije se nadaljujejo kljub obsežnim vladnim ukrepom in mobilizaciji vojske, ki je zastražila parlament, kraljevo palačo in nekatera vladna poslopja.
Državni tajnik Dean Rusk je si-Poči menda prvič spremenil Johnsonovo formulo — v določeni meri — o pogajanjih «brez pogojev* Izjavo, da sami Vietnamci lahko dosežejo zedinjenje svoje države s »svobodnimi volitvami* ter takoj dodal, da bi njihov rezultat bil v Prid sajgonski vladi. Vendar pa je bolj zanimiva njegova izjava glede vloge, ki jo vlada ZDA pripisuje Organizaciji združenih narodov v *vezi s pismom, ki ga je pred krat' kim izročil stalni ameriški delegat Ooldberg Varnostnemu svetu. Rusk je namreč dejal, da bi bila ta vlo-8» lahko: «z zasebnim* posredova' bjem posameznih funkcionarjev OZN ali s pomočjo akcije same OZN ali kakšnega njenega orga na- Po drugi strani je šele včeraj Povedal, da so ZDA za dva ali tri dni pred tremi tedni prekinile bombardiranje Severnega Vietnama, da bi videle učinek, ki ga baje ni bilo. Komentatorji poudarjajo v tem po 8ledu, da Ruskove izjave niso bi-le vzpodbudne. V Hanoju pa so v *vezi z ameriško akcijo pri OZN cbjaviii uradno izjavo, v kateri poudarjajo, da morajo ZDA najprej Jakoj prenehati z letalskim bombardiranjem Severnega Vietnama, ‘cadna izjava ponovno poudarja *ključno pristojnost ženevske kon-ccence za rešitev vojne v Vietna-*bb ter zahteva takojšnje preneha-nJe Pošiljanja novih ameriških čet v Južni Vietnam.
Nevarnost, da bo laburistični vla-j v poslanski zbornici včeraj iz-jdasovana nezaupnica, je mimo: b*radi vzdržanih liberalnih glasov “Poslanci v Wilsonovi vladi zaup-bteo izglasovali s 13 glasovi večine.
ili. Sestanek se je zaključil ob 22.30.
Ministri so sporočili, da se bodo ponovno sestali jutri ob 11. uri, ko bodo dokončno izdelali ukrepe.
Minister Colombo je pojasnil, da so se na današnjem sestanku ukvarjali izključno s vprašanjem tekstilne industrije, o gradbeništvu pa bodo govorili jutri zjutraj. O preureditvi ministrstva za proračun pa so govorili že danes na sestanku, ki je bil nekaj prej in na katerem sta bila prisotna zakladni minister, minister za proračun in predsednik vlade.
Colombo je mnenja, da se bo ministrski svet sestal že jutri, prav gotovo pa pojutrišnjem ter da hočejo ukrepe v korist tekstilne in gradbene industrije čim podrobnej-je izdelati, da jih bo lahko ministrski svet čim hitreje proučil.
Na vprašanje, če bodo ukrepe u-veljavili z običajnimi zakoni, ali z zakonskimi dekreti, minister ni od. govoril in se je izgovoril, da o temu še niso razpravljali. Verjetno pa bo šlo za uporabo obeh načinov, da bodo lahko ukrepi pričeli čim prej delovati. Minister Colombo je odločno zanikal vesti o zvišanju cene bencina.
Minister za Industrijo Lami-Star-nuti pa je dejal, da so za tekstilno industrijo izdelali že približno tri četrtine potrebnih ukrepov in da bodo ostalo delo naredili jutri. Podtajnik za proračun Caron pa je pojasni), da bodo jutri najprej govorili o ukrepih v korist gradbene industrije, nato bodo rešili še nekatera vprašanja o tekstilni industriji ter končno preuredili ministrstva za proračun.
Poročali smo že, da so javni tožilci v Milanu in Rimu prijavili sodišču zaradi kršitve člena 330 kazenskega zakonika številne mestne stražnike, ki so stavkali. Sedaj poročajo iz Ferare, da je javno tožilstvo pričelo kar dva postopka proti mestnim stražnikom. Prvega proti 101 stražnikom, ki so stavkali 2. in 19 .julija ter sedaj ponovno proti 104 stražnikom, ki so ponovno stavkali, ker je prefektura izpremenila pravilnik, ki ga je sprejel občinski svet.
Vsedržavno tajništvo sindikata železničarjev CGIL je ugodno ocenilo zadnje razgovore, do katerih je prišlo na vabilo podpredsednika vlade in nato razgovore z vodstvom podjetja, ki so bili sklicani, da se reši vprašanje sindikalnih svoboščin na železnici. V poročilu CGIL ugotavlja, da je železniška uprava mnenja, da je treba preurediti nekatere notranje norme in da je pripravljena rešiti sporna vprašanja glede sindikalne propagande in sklicevanja sestankov. Sindikalna organizacija SAUFI-CISL prav tako ugodno komentira dosedanje razgovore in ponavlja pobudo za sklicanje razprave za okroglo mizo, ki bo v prihodnjih dneh.
V Neaplju je prišlo do krize ob-
činske uprave in je zato prefektura imenovala komisarja, vendar z omejenimi polnomočji, tako da bo lahko samo odobril proračun občine. Do krize je prišlo tudi v pokrajinski upravi v Agrigentu, kjer je odbor levega centra dal ostavko, ker so odstopili trije demo-kristjanski svetovalci. Vendar bodo verjetno sestavili ponovno odbor levega centra.
V Bocnu so Izvolili na osnovi sporazuma med KD, PSDI, PSI in • Suedtiroler Volkspartei« za župana demokristjana inž. Pasqualija. Stranke so se 13. junija sporazumele za večino levega centra. Inž. Pasquali je bil izvoljen s 23 glasovi od 35 prisotnih, 10 glasovnic je bilo belih.
»Confindustrija« je izdelala obsežno proučitev, ki je sedaj izšla V posebni knjigi z naslovom: ((Perspektive italijanske industrije v četrtletju 1965-68». Gre za zaključke službe za proučevanje in raziskave pri «Confindustriji» o investicijah, zaposlitvi in industrijski proizvodnji. V raziskavi se ugotavlja, da je prišlo v letu 1965 do znižanja investicij in zaposlitve, da pa se predvideva za prihodnja tri 1?-
«vietnamski problem ne bi smel mešati z vprašanjem obeh kitajskih držav«.
Končno komentatorji poudarjajo še ta-le Ruskov stavek: ((Mirna rešitev bo prišla po logiki samih stvari, ko bo druga stran razumela, da sila ne more imeti uspeha. Vse, kar želimo je, da tuje čete zapustijo .lužni Vietnam, čete Severnega Vietnama kakor tudi ameriške«.
V Hanoju so objavili uradno izjavo v zvezi z ameriško akcijo v OZN. V izjavi se poudarja: predvsem morajo ZDA prenehati s pošiljanjem novih čet v Južni Vietnam, takoj morajo prenehati z bombardiranjem Severnega Vietnama. »Sicer pa je za vlado ZDA ena sama pot do poštenega miru: dosledno izvajanje ženevskih sporazumov iz leta 1954 in pristanek na štiri točke pogojev, ki jih je postavila vlada Severnega Vietnama,« poudarja izjava.
Obrambno ministrstvo ZDA je sklenilo ustanoviti posebno komisijo strokovnjakov, ki naj poskrbi, da bodo nove ameriške čete in material čimprej poslal-i v Vietnam. Komisija bo odšla v Vietnam in bo pod poveljstvom nekega brigad-nega generala. V Honolulu pa je predsednik odbora načelnikov vrhovnih štabov general Wheeler danes začel vrsto posvetovanj z vrhovnim poveljnikom ameriških čet v Južnem Vietnamu generalom Westmorelandom. Namen posvetovanja je način pošiljanja nadaljnjih 50.000 vojakov v Vietnam.
Predsednik Johnson pa j? včeraj zanikal izjavo načelnika republikanske skupine v poslanski zbornici Geralda Forda, da je predsednik zmanjšal vojaški napor ZDA pod pritiskom skupine senatorjev.
Iz Sajgona poročajo, da so gverile« tudi prejšnjo noč nadaljevali drzne akcije na področju Saijgona ter napadli z minometalci in avtomatičnim orožjem dve vladni postojanki blizu mesta samega. Napad je bil naperjen tudi proti postojanki južnokorejskih čet, 24 km od Sajgona.
Dve ameriški torpedovki pa sta bombardirali obalo blizu ameriške, ga oporišča Danang, ker so izvid-niška letala opazila koncentracijo osvobodilne vojske. Trideset ameriških bombnikov «B-52» je odvrglo danes več sto ton bomb na ((Vojaške naprave« osvobodilne vojske, 60 km severno od Sajgona. Gre za šesti napad v dveh mesecih. Ameriško poveljstvo sporoča, da je bilo sestreljeno ameriško reakcijsko letalo »F-105«, Pilota so verjetno ujeli. Letalo je spadalo v skupino, ki je bombardirala neko železnico. Pozneje so sporočili, da so bila nad Severnim Vietnamom sestreljena štiri letala.
V Sajgonu se je začela sodna razprava proti 21 pristašem gibanja za mir, češ da so začeli rušiti ((notranjo varnost države in moralo prebivalcev in vojske«. Obtoženih je tudi več sajgonskih odvetnikov.
POTSDAM (Vzhodna Nemčija, 2. Minister za zunanje zadeve se I Vzhodne Nemčije Otto Winzer je
med svečanostjo na gradu Cecilien h,of ob dvajseti obletnici Potsdamskega sporazuma dejal, da sta Vzhodna Nemčija in Sovjetska zve. za v celoti izpolnili določili tega sporazuma. Zato ima Vzhodna Nemčija pravico, da od zapadnih sil zahteva: 1. Da so v Zapadni Nemčiji izvršena določila, ki prepovedujejo militarizem in nacizem, 2. Da se v Zapadni Nemčiji preneha podpihovati revanšizem, 3. Da se konča z diskriminacijo do Vzhodne Nemčije in končno 4. Da se Vzhodno Nemčijo vključi v vse organe OZN. Zunanji minister je dejal, da morata obe Nemčiji prenehati s proizvodnjo, nabavo ali kakršnim koli drugim načinom pridobitve atomske oborožitve. Tak sporazum bi pomenil prvi korak k približevanju in postopnem združevanju obeh držav v konfederacijo. Obe državi bosta lahko združeni samo, če bodo premagani vsi ostanki druge svetovne vojne in če se bo Zapadna Nemčija osvobodila militarizma in fašizma.
Potsdamski dogovor so podpisali 2. avgusta 1945 predsednik Truman, Stalin in britanski ministrski predsednik Attlee.
ta okrepitev, čeprav ne bo nagla.
uiimiiiiiiHMiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiii
DANES NA BRIONIH
BARI, 2. — Tudi letos sodeluje na XXIX. velesejmu Levanta v «galeriji narodov« z uradno razstavo, medtem ko v posebnem oddelku posluje jugoslovanski trgovski urad. Razstavo organizira podjetje «Centroproduct», ki ima sedež v Milanu. V jugoslovanskem paviljonu razstavljajo orodne stroje in motorje, les in pohištvo.
Seveda ni bilo moč pričakovati, da bo «11 Biccolo« preneha1 s protislovensko gonjo in zato bomo morali pač — čeprav neradi — izpolniti obljubo in ponovno objaviti vsaj nekatere fotografske dokumente v odgovor na to hujskanje. Za danes smo izbrali fotografijo Rože Petrovič iz istrske vasi Brščiči, ki so ji med vojno italijanski fašisti izkopali oči, ker je že omenjeni list v rubriki «Segnalazioni» objavil pod naslovom «La lettera piii com-movente» pismo neke stare gospe, ki se trenutno nahaja v bolnišnici v Ul. S. Cillino in ki pravi, da je bila kot Židinja v hudi nevarnosti in reševala pred Nemci lastnika neke trgovine in potem «proti titov-cem očeta, mater in hčerko«, ter nato še pismo neke druge stare gospe, ki pravi, da misli na «vse naše mrtve za italijan-stvo Trsta« in veruje, «da z nami jočejo v teh dneh zaradi strašne skrunitve v našem že tako izmučenem mestu«. Morda bi se lahko reklo, da gre za «La fotografia piu commoven-te»?
In ker tržaški zgodovinar prof. Elio Apih pravilno ugotavlja, da ((krutosti osvobodilne vojne v naši deželi ni moč razumeti, če se ne upošteva, da zatiranje poraja sovraštvo in sprosti nečlovečnost«.
Toda v tem primeru gre za nekaj več kot zatiranje: gre za tisto fašistično zločinsko podivjanost, ki ji zlepa ne najdemo primere v zgodovini človeštva. No, prav v našem mestu pa so ljudje in celo politična stranka, ki vse kar je bilo fašističnega zagovarjajo, hvalijo, postavljajo za zgled in varajo mladino. Kar pa je najhujše: pri tej svoji roboti naj dejo zaveznike ter nato v svojem in njihovem imenu organizirajo škvadre, ki še danes — 20 let po porazu fašizma — pobesnele napadajo sedeže slovenskih ustanov in rjovijo «Fo-ra i ščavi«, «A morte i ščavi«, zmerjajo Tita, Jugoslavijo ter sejejo sovraštvo. In ko kakšne-
ga policija prime, ga prijavi sodišču za vse drugo samo za netenje nacionalne mržnje ne, še manj pa za žalitev poglavarja sosedne države, ne njih, ne tistih, ki so jih nahujskali
in ki so dejansko pravi krivci vsega, kar se v teh dneh dogaja.
Zaradi tega se tudi fašistična razbrzdanost in divjanje prevečkrat ponavlja.
• IIIIIIIHlIlllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIVIIIItUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIMIIIIIIHMHIIIIIIMIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIiniinilllllllllllllllllllllim
KRALJ ŠE VEDNO PODPIRA N0VAS0V0 VLADO
Novo zasedanje grškega parlamenta vendar brez prisotnosti Papandreuja
«Zveza centra» in levica poslali v dvorano samo toliko poslancev, da je seja sklepčna, ne sodelujejo pa v debati - Demonstracije pred parlamentom
ATENE, 2. — Danes se je ponovno sestal grški parlament, ker je kralj vztrajal na podpori Novasovi vladi, ki ni hotela priznati strahotnega poraza, ki ga je doživela v petek, ko je velika večina poslancev parlament zapustila. Očitno gre za kra-ljev manever, da se rešitev krize zavleče in tudi na tak način skuša vplivati na opozicijo. Zato sta ((Zveza centra« in leva «EDA» sklenili, da se razprave sicer ne bodo udeležili, da pa
Razgovori Tito-Seku Ture o akciji nevezanih držav
Razgovorov se bo udeležil tudi Edvard Kardelj Sklepi na razgovorih Tito - Šastri so bili sporočeni Naserju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 2. — Brioni bodo v jugoslovanski politični zgodovini poleg Beograda zabeleženi kot mesto najpogostejših diplomatskih sestankov. Neposredno po odhodu indijskega premiera šastrija in »potujočega« veleposlanika ZDA Harrimana, ki sta vsak s svojega vidika s predsednikom Titom razpravljala o mednarodnem položaju, posebno pa o dogodkih v Jugovzhodni Aziji, je danes prispel na dvodnevni uradni obisk na Brione predsednik in generalni tajnik demokratične partije Gvineje Seku Ture na čelu številne gvinejske dr-žavno-partijske delegacije, ki se vrača s svojega državnega obiska v Sovjetski zvezi in na Madžarskem.
Glavna tema razgovorov Tito-Seku-Ture bo ista kot s šastrijem: Kaj pod vzeti, da bi se zaustavil nevarni razvoj položaja v Vietnamu, vzpostavil ln zagotovil mir. Maršal Tito je, kot že tolikokrat prej, med prvimi pobudniki nove akcije nevezanih držav v korist miru, v korist razumne rešitve konflikta, katerega razvoj v dosedanji smeri lahko pripelje do nedoglednih posledic.
V pozdravnih besedah na puljskem letališču sta oba predsednika
izrazila zaskrbljenost zaradi položaja v svetu. «Zaradl tega položaja«, je poudaril Seku Ture, «smo mi danes tu z namenom, da proučimo položaj v Afriki, Aziji in drugod na svetu, da čim bolj uskladimo naše sodelovanje za zmago naših skupnih idealov«.
Po razgovorih, ki so se danes pričeli na Vangi, sodeluje z jugoslovanske strani tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj.
B. B.
KAIRO, 2. (AFPJ) — Dnevnik »Al Ahram« piše danes, da sta Tito in šastri med svojimi razgovori na Brionih sklenila zaprositi predsednika Naserja, naj vzpostavi stik z vladama v Pekingu in Hanoju, da bi zvedel, na kakšni podlagi bi po njunem mnenju lahko prišlo do rešitve vietnamskega vprašanja. Isti Ust piše, da je šastri zaprosil Mah-muda Favzija, podpredsednika vlade ZAR, ki je tudi zunanji minister, naj prenese ta sklep Naserju med kratkim postankom letala na poti iz Jugoslavije v Indijo. Predvideno je tudi, da bo Tito poslal v tem smislu Naserju posebno poslanico. List poudarja, da je vlada v Kairu v stikih z vladami nevezanih držav glede skupnega koraka v tem pogledu.
bodo poslali v dvorano toliko poslancev, kolikor jih je potrebno, da je parlament po pravilniku sklepčen. Ostali poslanci pa čakajo v poslopju in med njimi tudi Papandreu, da pride do glasovanja, ko bodo šli v dvorano, da glasujejo proti vladi.
Na osnovi teh sklepov Je prišlo do kaj svojevrstnega zasedanja, ko govore samo desničarji in predstavniki vlade, ki v bistvu sploh ne razpravljajo o vladnem programu (saj vsi vedo, da so tej vladi dnevi šteti), temveč samo napadajo Papandreuja. Pred parlamentom pa se tare množica ljudi, ki ves čas vzkli-ka Papandreuju.
Vlada je izvedla izredno obsežne mobilizacijske ukrepe in Je parlament zastražila ne samo s policijo temveč tudi z vojaškimi oddelki in oklopnimi vozili. Vojska je povsod v pripravljenosti in prihajajo podobne vesti tudi iz drugih grških mest. V neposredno bližino parlamenta pušča policija samo parlamentarce in novinarje, ki morajo imeti posebne izkaznice. Tudi poslanci se morajo legitimirati na več prehodih. Zastražili so tudi kraljevo palačo in nekatere druge vladne zgradbe.
Vladni krogi so demantirali vest, da Jo kralj že oripravll dekret o razpustitvi parlamenta in da na dekretu še manjka datum.
Na zasedanju je prvi spregovoril predsednik vlade Novas, ki je v govoru branil kralja, češ da Papandreu ni bil prisiljen odstopiti. Nato je dejal, da je edina naloga njegove vlade, da ohrani red ter da. v kolikor dobi zaupnico, bo pripravila nov volilni zakon in bodo razpisali nove volitve. To izjavo je desnica sprejela s hrupnim kričanjem: Ne. Ko je govoril o ustavnosti, pa je prišlo do nasprotovanja s prisotnimi poslanci »Zveze centra« in «EDA». ki so pričeli skandirati »Papandreu«. Ko je No vas končal govor, mu nihče ni plo skal.
Za njim Je govoril predstavnik radikalne stranke, ki ima v parlamentu 8 poslancev in ki spada k desnici, Canellopulos, ki je prav tako napadel Papandreuja, češ da je z demagoško politiko pripeljal deželo v kritičen položaj. Med njegovim govorom je prišlo do splošnega pretepa med levičarskimi in desničarskimi poslanci, tako da je
predsednik le s težavo vzpostavil red.
Poslanci so še relativno mimo poslušali govor zunanjega ministra Melasa, do ponovnega pretepa pa je prišlo, ko je spregovoril notranji minister Tumbas, ki je branil policijo, zaradi postopanja med dva tedna trajajočimi demonstracijami. Dejal je, da je policija hotela samo vzpostaviti red in ni hotela napadati demonstrantov. Takrat pa je zakričal poslanec stranke «EDA» Miki Theodorakis: «Ti si morilec študenta, in ti moraš plačati«. Ob tem vzkliku je ponovno prišlo do nepopisne zmešnjave in je šele čez dalj časa predsedniku Baklasisu uspelo, da je poslance pomiril in da je Tumbas lahko končal svoj govor.
Prav med tem govorom so demonstranti pred parlamentom pričeli vzklikati in zahtevati maščevanje za ubitega študenta Sortirija
19. julija. Demonstrantom pred parlamentom se je pridružila tudi velika povorka ljudi, ki so prišli iz predmestja, kjer je bila komemoracija za ubitim. Manifestanti so nosili velike ' fotografije Papandreuja in Petroulasa ter so zahtevali «glavo» notranjega ministra Tum-basa.
Vlada je izdala daljše poročilo, s katerim obdolžuje princa Petra, strica kralja Konstantina zaradi izjav, ki jih je dal o vmešavanju kraljice Friderike v notranje politično življenje.
Parlament je zaključil zasedanje nekaj čez polnoči in se bo jutri ponovno sestal.
Malraux na Kitajskem
PEKING, 2. — Kitajski ministrski predsednik Chu En Lai je sprejel francoskega ministra za kulturna vprašanja Andreja Malrauxa, s katerim je govoril tri ure. Mal-raux Je na zasebnem obisku na Kitajski, ki je uradno posvečen prvenstveno kulturnim vprašanjem. Predstavnik francoskega veleposla-
ništva je povedal, da sta razprav-Petroulasa, ki ga je ubila policija ljala «o možnosti izmenjave Infor-
macij o mednarodnih vprašanjih, pri čemer so upoštevali izpremenr-bo politike različnih držav«. Te hermetične izjave predstavnik veleposlaništva ni hotel pojasniti m zlasti ni hotel povedati, za kakšne izpremembe politike gre. Dodal j« samo, da so med razgovorom obsežno proučili tudi vprašanja kulturne izmenjave med Kitajsko in Francijo.
Včerajšnji razgovor. Stewart-Harriman
LONDON. 2. — Ameriški potujoči veleposlanik Harriman, ki je prispel iz Jugoslavije v London, ja vodil danes razgovor z zunanjim ministrom Stewartom. Razgovor je trajal 45 minut. Razgovore označujejo «za neuradne«. Obravnavala sta vprašanje Vietnama in razorožitve. Harriman je izjavil, da sovjetski voditelji «zelo želijo dobre odnose z ZDA, toda zboljšanja odnosov ne bo, dokler ne bo rešeno vietnamsko vprašanje«. Jutri se bo Harriman sestal s predsednikom vlade Wilsonom, nato pa se bo vrnil v ZDA.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii in mu n n im iiiiiii iii iii iiiiiii iiui iii n n ih umili iii iuiiii 11111111111111111 itiiiiMi n iii n n uih n n m im iiitiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiv
Wilsonovi vladi je bila izglasovana zaupnita s 303 glasovi proti 290
LONDON, 2. — Poslanska zbor-niča je nocoj s 303 glasovi proti 290 zavrnila resolucijo konservativnih poslancev o nezaupnici vladi. Večina 13 glasov je posledica vzdržanja liberalnih poslancev.
Debato o zaupnici je začel novi konservativni voditelj Edward He-ath, ki je kritiziral gospodarsko politiko laburistične vlade. Najprej je napadel izjavo finančnega ministra Callaghana prejšnji torek, nato pa še predsednika vlade Wil-sona ter njegove najožje sodelavce. Vse je obtožil, da so »minirali zaupanje v notranjosti države s strani industrije, v inozemstvu pa glede zunanje trgovine.« Rekel je, da se industrijska proizvodnja od lanskega decembra ni dvignila, mezde so se naglo povečale in hkra. ti povišale cene, zmanjšali so se prihranki in zasebne investicije, medtem ko se izvoz manjša, uvoz
pa je še vedno previsok. Poudaril je, da je treba najprej prenehati s prepričevanjem prebivalstva, da je moč vse rešiti z novimi ministrstvi ali pa z novimi brezsmiselnimi frazami. Rekel je «V zadnjem letu se je vedno govorilo o eni stvari, druga stvar pa se je napravila. Rezultat pa je tale: i-meli smo dolgo dobo negotovosti od konca vojne in najdaljšo dobo, ko je preživljal šterling kritično fazo.« Zahteval je, da.se «ustvari novo gospodarstvo konkurenčnega tipa.«
Debata se je zaključila z ostrim prerekanjem med predsednikom vlade Wilsonom in voditeljem o-pozicije Heathom. Wilson je pri tem vrgel snop papirja proti opoziciji. Govoril je tudi zunanji minister Stewart, ki je izjavil med drugim, da še vedno velja dogovor, da bo Wilson obiskal Moskvo,
Kosigin pa London. Glede Vietnama je dejal, da je v stalnem stiku z U Tantom.
Nato je sledilo glasovanje z navedenim rezultatom, ker so se liberalci vzdržali. Njihov predstavnik je namreč dejal; »Čeprav ima liberalna stranka mnogo vzrokov, da bi vlado kritizirala, se po drugi strani ne more pridružiti popolni obsodbi delovanja sedanje vlade.« Za vlado je glasoval tudi levičarski laburist William War-bey, ki je v petek grozil, da bo glasoval proti.
Novi ukrepi laburistične vlad« za nadozorstvo doseljevanja so bili objavljeni v obliki »Bele knjige«. Na podlagi teh ukrepov se bo lahko priselilo iz držav Commonwealt-ha vsako leto le 7.500 oseb in 1.000 oseb z Malte, v -primerjavi z lanskim letom, kq se je priselilo 2S tisoč 500 oseb.

V ODGOVOR NADŠKOFOVEMU TEDENSKEMU GLASILU
Ne -sovraštvo do vere in Italije temveč-avtentični dokumenti
Nadikofovo glasilo je zapisalo, da naš list esovraži dvoje: vero in Italijo». Ne da bi sploh odgovarjali na take cenene obtožbe, objavljamo tri kratke dokumente, iz katerih bo mogoče kdo razbral, kje je bilo sovraštvo do slovenskega jezika v tistem času, ko so marali slovenski duhovniki trpeti zaradi svojega jezika. In prav ti dokumenti pričajo, da trpljenja niso povzročali samo fašistični manga-neli in ricjnuj.
Prvi dokument se glasi
Curia vescovlle Fiume Nro 393 34
AL VEN. CLERO DELLA DIOCESI Dl FIUME
Olungono a questa Curia notizie intomo ad abusi, che si sareb-bero man mano introdotti nell'uso della lingua nelle funzioni litur-tiche. Cosl neiramministrazione del Sacramenti, nelle preči esequiali nei canti liturgici sl adopera in certe parrocchle la lingua slovena lnvece del latlno.
Tali abusi devono cessare. Ha una significazione cosl alta ed un compito importante 1’identitA della lingua liturgica nella Chiesa uni-versale e ne t con tanta vigile rigorositk discipllnato l'uso dalla S. Sede, che ogni sacerdote deve senttr vivo il dovere di conservare intatte le saggle prescrizioni emanate ripetutamente in questa ma-teria.
Ricordiamo anche che la S. Congregazione dei Riti ha proibito che nelle solenni processioni eucaristiche si altemino agli inni liturgici inni in volgare; cosl pure k proibito di cantare in volgare il Te Deum ed altre preči liturgiche nelle funzioni eucaristiche. Nel battesimo i patroni possono reci tare in vernacolo il Čredo e il Pater mentre il battezzante 11 recita in latlno; nb altro durante Tamministrazione di questo sacramento b permesso in lingua ver-nacola. Cosl pure la Sacra Congregazione ha proibito di dire in vernacolo: Ecce Agnus Dei e Domine, non sum dignus ecc. nell’amml-sl&trazione della S. Comunione.
Ordlniamo quindi che slano tolti tutti gli abusi, che flnora si sono introdotti. Al popolo, ove ne fosse il bisogno, i curatori d’anime spie-gheranno con quello zelo prudente, che ogni sacerdote deve avere neirosservare e fare osservare le lt-ggi della Chiesa, che si tratta di abusi e che 11 latlno b la lingua universale della Chiesa.
Di un tanto si attende un sollecito cenno dl asslcurazione.
Fiume, 1 giugno 1934	Antonio Vescovo
Dalla Curia Vescovlle
Reški škof Santin je imenoval zlorabo uporabo slovenskega jezika pri nekaterih cerkvenih opravilih, čeprav se je že v tistem času v sosedni ljubljanski škofiji le krepko uvajala slovenščina v cerkvene obrede. To se tam prav gotovo ni dogajalo 'proti volji cerkvenih oblasti. In kako je v tem pogledu danes, v času II. vatikanskega koncila?
Ko je marca 1935 reški škof Santin sklical pastoralno konferenco ter zapovedal, da morajo biti poročila napisana, in to v latinščini ali v italijanščini ali v nemščini — samo ne v slovenščini ali hrvaščini — so se vsi slovenski in hrvatski duhovniki reške ško/ije zbrali v Knežaku ter sklenili kot navaja zapisnik:
Verbale della Confererza Pastorale, tenuta a Knežak (Fontana del Conte) il 26 giugno 1935 in relazione alla circolare vescovlle n. 254/35
Anzitutto la conferenza decide all’unanimitk di voti che le confe-renze si terranno come sinora: 1. senza «obbligatorie» relazioni scritte, nella lingua locale slovena.
Ad 1. Nuovi impegni non devono essere nb imposti nb assunti alla carlona; lnoltre i Rr. sono gib sovraccarlohi di altro lavoro e oppressi da altre cose, e non possono perclb perdere tempo a pre-parare relazioni scritte.
Ad 2. Il clero ritiene un’offesa infamante 1’ordinanza dell’Ordina-rlatc vescovile con cui sl impone nelle conferenze l’uso di una lingua slraniera e non della slovena. Se 1'ordinariato vescovile črede di fare cosa utile alla Chiesa con tali ordinanze e dl aiutare le anl-me di cui deve aver cura — esso si sbaglia. I tempi non sono di certo i meglio adatti per spingere la Chiesa in un vicolo cieco e per gettare bastoni fra le ruote al suoi sacerdoti. Le conferenze dovreb-bero tenersi in lingua slovena, affinchb le discussioni non sl irrigi-discano e non diventino pure formalitk, ma restino vive ed inte-res san ti.
'	•• ra OMSiiLKi «t»i i.-m fon ocu.
Kot zapisnikar na sestanku duhovnikov je gdriije ‘ sklepe podpisal župnik iz Zagorja Rafael Morel. Škof ga je s pismom, ki ga tu objavljamo, za pet dni suspendiral «a divinis«.
Al Revdo
D. RAFFAELE MOREL
Sagorla S. Martino
Visto il contenuto del verbale della conferenza pastorale tenuta il 24 Giugno u. sc. a Fontana del Conte, firmato da V. S. Revda, contenuto indegno non solo di un sacerdote, ma anche di un sem-plice cristiano, con il presente decreto si sospende V. S. Revda dalla celebrazione della S. Messa da lunedl 19 p. v. a venerdi 23 p. v. com-preso, riservandoci di prendere ulterlori provvedimenti se V. S. Rev-d? non deslsterk dal deplorevole atteggiamento assunto.
Dalla Curia Vescovile
Fiume, 14 Agosto 1935.	4- Antonio Vescovo
Kam na počitnice?
«Raffaello» je prispel v New York
NEW YORK, 2. — Transatlantik ((Raffaello« je zaključil svojo otvoritveno vožnjo čez ocean ter se zasidral pri pomolu 90 v newyorškem pristanišču. Ob prihodu so ga pozdravile sirene na vseh ladjah v pristanišču.
Na ladjo je najprej prišel italijanski veleposlanik v Washingtonu Sergio Fenoaltea že v začetku Hud-sonovega zaliva. Njega in druge osebnosti so sprejeli predsednik družbe «Italia« Zuccoli, generalni ravnatelj dr. Ali, poveljnik Ribari i.dr.
Na krovu ladje so bili skoraj vsi potniki, ki so si dali mnogo opravka s svojimi fotoaparati in daljnogledi. Po odloku newyorškega župana je današnji dan posvečen ((Raffaellu«.
To pot se bo ladja ustavila v
Pohorje nad Mariborom je vabljivo poleti In pozimi. (SUka je posneta pri Ruški koči.)	New Yorku osem dni.
.."""...»»»*"<»»»........•■»Mini.••■■■■■•■.milili.i...mili.imniiii.iiiiiii.luni.iiiiiiii.....
na desetine mrtvih pri raznih nesrečah
■V
Cez trideset smrtnih žrtev pri cestni nesreči v Peruju
Zaradi goste megle več trčenj na morju ob japonskem obrežju - Izgubljena južnoafriška ribiška ladja z 21 osebami
Unjitje vv qlptinlibce
LIMA, 2. — Blizu rudarskega kraja Morococha v Peruju, 125 km od Lime, se je poln avtobus prevrgel po strmem pobočju kakih 90 m globoko. Prvemu poročilu o 27 mrtvih in 29 ranjenih je pozneje sledilo drugo poročilo, ki že navaja, da so iz gorečih razbitin avtobusa potegnili 31 trupel.
Domnevajo, da je mogoče šoferja za trenutek premagal spanec in je avtobus zavozil s ceste v prepad. Mnogi izmed ranjencev imajo take poškodbe — tudi zelo hude opekline — da je njih stanje obupno,
TOKIO, 2. — Zaradi goste megle se je danes več ladij zaletelo ob polotokih Izu in Boso, južno in vzhodno od Tokia.
Do najhujšega trčenja je prišlo 14 milj od polotoka Izu, kjer se je japonska cisterna «Meiko Marii’ (995 t) razletela na dvoje in Jčkpj PPišftPila, potem ko je trčila z ladjo za transport čet a-meriške vojne mornarice »Arizona* (12.711 t). Samo enega člana posadke japonske ladje so rešili, oatalih 21 je izginilo.
Brez človeških žrtev se je končalo trčenje neke danske ladje ter japonske ribiške ladje pred pristaniščem Uraga. Japonska ladja je utonila.
Pred polotokom Boso pa je japonska cisterna «Yufukuji Maru» trčila v neznano ladjo. Japonska ladja je začela takoj iskati a ni našla sledov ne za ladjo, v kate-
V Osaki na Japonskem je neki vlačilec zavozil v izletniško ladjo* na kateri je bilo 57 oSeb. 'Posledice so bile strašne: ladja se je potopila in z njo sc je potopilo tudi kakih dvajset oseb, med katerimi je bilo osemnajst otrok. (Na sliki: policijski čolni rešujejo ponesrečence i* morja.)
ro je trčila, ne za posadko,
KAP3TADT, 2. - Letala in ladje iščejo južnoafriško ribiško ladjo «Dunlace» (69 t). Ladja z 21 člani posadke manjka že od 28. julija. Iskanje je osredotočeno na 300 milj dolg del Atlantika južno od zaliva Walvis (južnozahodna Afrika).
CAORLE, 2. — Pri Caorlah sta trčila avto «1400» in furgončin
• 600». V prvem so bili trije mladeniči, v drugem pa dva zakonca. Vozača malega avtomobila je vrglo na cesto in je bil hitro mrtev, medtem ko je njegova žena umrla v bolnišnici. Od treh mladeničev sta dva laže poškodovana, tretjemu pa se ni nič zgodilo. Pač pa je medtem privozil iz Li-venze neki «500», ki ga vozač ni uspel pravočasno ustaviti. Zaletel
Georges Pompidou - najbolj nenavadna povojna politična kariera v Franciji
"'•'•""IIIIIIII.I.........."I"""....I..............."""*...................»iiiiiiii."II...........I....»III..IIIIIII......IIIUI..IIIIIII............Mlllllllniu,...............................,,,,,,
jevo misijo: «To je bila prelomnica. Misija je omogočila začasni vladi, da sliši glas generala de Gaulla.
Pompidou je postal predsednik vlade 14. aprila 1962. Zakaj Je bil Debre odstranjen? De Gaulle je ocenil Debreja kot entuziasta, imenoval ga je Saint-Justa (Ro-bespierrovega sodelavca) Pete republike, vendar je bilo sodelovanje z njim iž dneva v dan težje, Debre se zlepa ni mogel sprijazniti z de Gaullovo alžirsko politiko in je zato desetkrat zaprosil za odpust, de Gaulle pa je to desetkrat odklonil. Veliko Je delal, toda na način, ki Je sodelavce odbijal. Postajal je čedalje bolj živčen, čedalje večkrat Je Izbruhnil.
De Gaulle je čakal primernega trenutka, da napravi zamenjavo. Medtem je bil Pompidou klican k Debreju: ponudili so finančni resor. Odklonil Je, češ da se noče ukvarjati s politiko, da se boji javnega življenja. Konec februarja 1962 ga je poklical k sebi de Gaulle: ((Prevzeli boste vlado. Nimate pravice odkloniti. Sicer boste to obžalovali vse življenje«.
Osmega aprila je de Gaulle dobil še en referendum, tisti O sporazumu z Alžirijo. Naslednji dan je prišel Debre k de Gaullu, da mu predloži razpustitev parlamenta, tako da bi lahko UNR Izkoristila ugodno ozračje in okrepila svoje pozicije. De Gaulle mu je odgovoril, da bo o tem razmislil
—	novi premier. Zahvalil se je Debreju za sodelovanje in — odstavil. V petih dneh je Pompidou že predstavil svojo vlado.
Danes se nekateri komentatorji sprašujejo: ali ima de Gaulle Pompidouja za dovolj priljubljeno In močno osebnost, da bi mu prepustil celo kandidaturo za šefa države?
Premier, ki ljubi grško tragedijo, lepote revne Bretagne, strast mračnega Dostojevskega, si Je izbral najbolj divji kraj Francije in v rojstnem kraju pisateljice Saganove kupil 60 hektarov kamnitih pašnikov 25 ovac in hišico
—	za oddih. Do pomladi lanskega leta so ga imeli zgolj za človeka, ki dela v senci. Nenadoma pa je v parlamentu razkril tudi svoje velike govorniške sposobnosti in vsi kronisti so zapisali, da je eden izmed najspretnejšlh govornikov. Opozicionalec Mitterand Je bil potolčen z lastnim orožjem. Uporabil ga je Georges Pompidou.
PARIZ, julija. — Ob 20. obletnici izkrcavanja v Normandiji je neki tukajšnji list anketiral skoraj vse sedanje ministre de Gaul-love vlade z vprašanjem: Kaj ste delali na ta »Dan D«? Vsi so povedali, kje in kako so sodelovali v vojni: eden je bil na fronti, drugi v nemškem zaporu, tretji z de Gaullom v Londonu, četrti v partizanih ... in tako naprej. En sam anketiranec, najveljavnejšl med njimi, Je odgovoril: »Tistega dne sem pri	latinski	url	izpraševal
dijake « Pompidou, predsednik vlade, ni bil vojak.
Ilegalec? Prav tu, v Ulici Lau-riston, pripravljajo snemanje filma o osvoboditvi Pariza. Kaže, da bo Belmondo igral de Gaulla, Alain Delon sedanjega predsednika skupščine, tedaj najmlajiega partizanskega generala, Chaban-Delmasa,	predsednika	vlade	pa
nihče: te vloge ni. Pompidou se takrat ni	ukvarjal	s politiko.	U-
kvarjal se Je z mislijo, da bi sestavi' »Antologijo francoske po-ezije»( kar je pozneje tudi uresničil). Kdo Je torej prvi človek za de Gaullom politik, ki mu mno-g. resni komentatorji že pritikajo naziv prestolonaslednika?
Naneslo	je tako,	da	se Je	ta
sin socialista, rojen v skromni družini v revni pokrajini Can-ta! 1911. leta, Georges Pompidou, znašel v administrativni de Gaul-lovi službi: bil je šef kabineta. Po poklicu Je bil profesor, končal pa Je visoko šolo za politične vede, nato pa se Je, po profesorski karieri, ukvarjal z administrativnimi zadevami in potem z — bančnimi.
Bil Je direktor banke slovitega Rothschilda, ko ga je februarja 1961 poklical v svoj kabinet tedanji premier Debre in mu rekel: »General bi vam rad zaupal neko misijo. Nadvse me veseli, da jo boste opravili vi. Začasna alžirska vlada terja pogovore. Morali bi na skrivnem dognati, kakšni so resnični nameni teh ljudi.«
Pompidou je sprejel ponudbo la preprostega razloga, ker se Je
docela strinjal z alžirsko politiko predsednika de Gaulla. Debre pa se ni strinjal z njo, meneč da bi morali sprejeti kako sprejemljivejšo formulo po stari politiki »francoske Alžirije«. Vendar Je referendum v januarju tistega leta potrdil de Gaullovo idejo o samoodločbi Alžirije. Eden izmed najstarejših de Gaullovih sodelavcev, Louis Joxe, je postal minister za Alžirijo. Tedanji predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je dal po švicarskih ministrih vedeti Francozom, da so se njegovi ljudje pripravljeni pogajati, vendar je zahteval, da najdejo Francozi avtentične de Gaul-love predstavnike, ki se bodo lahko pogovarjali v njegovem osebnem imenu. Debreju in drugim pristašem ((francoske Alžirije« ni mogoče zaupati.
De Gaulle se je spomnil Pompidouja. »Za prvi stadij v razvoju ne bom določal uradnega človeka,« je rekel de Gaulle Jexeu.
Pompidou si Je bil pridobil de Gaullovo zaupanje po nekem dogodku, ki Je generala globoko pre-tresel. Med vojno Je v Londonu umrla za hudo boleznijo de Gaul-luva hči, 20-letna Anne. Po osvoboditvi Je de Gaulle osnoval privatno fondacijo, namenjeno za zdravljenje bolnih deklet. Za to pa jc- bilo treba denarja. De Gaulle je v začetku vtaknil v fondaci-Jo, kai je Imel, pozneje pa mu Je zmanjkalo denarja. Nevarnost je tna, da bo humanitarna ustanova ukinjena. De Gaulle Je iskal upnike, katerim Je ponujal hipoteko na svoje Imetje v Colombey-des-deux-Egllses. Bančnikom pa to ni bilo zadostno Jamstvo, ker Je bilo imetje majhno.
Naposled Je direktor Rothschildov? banke Pompidou uslišal de Gaullovo željo in rekel; dal Fon-daclja Je bila rešena. Pozneje Je dal de Gaulle ves svoj dohodek od avtorske pravice za številne knjige, ki so šle dobro v prodajo, za fondacijo, Rothschildu pa Je vrnil dolg. Pompidoujeve velikodušnosti ni nikoli pozabil.
Teda politična kariera Georgesa
Pompidouja se je začela razmeroma pozno: 19. februarja 1961, ko je vzel v svoji ustanovi zimski dopust, da bi odšel v Švico »na smučanje«. — Njegova misija se je začela v strogi tajnosti, na koncu pa Je pripeljala do neodvisnost: Alžirije in do prenehanja osemletne vojne.
Pompidou se Je naslednjega dne sestal z nekim Joxeovlm uradnikom v majhnem hotelu meBteca Lucerna z dvema Alžircema: Bu-mendjelom, nekdanjim pariškim odvetnikom, tedaj ministrom, in Bularufom, alžirskim predstavnikom v Rimu.
Srečanje Je bilo hladno. V pozdrav so si samo pokimali. Alžlrcl so spregovorili prvi. Hoteli so natanko vedeti, kaj misli de Gaulle, kajti različna tolmačenja njegove politike jim niso dala, da bi ujeli njeno glavno nit.
Prvi politični nastop sedanjega »človeka št. 2» Francije, Geor-gest Pompidouja: »Ni se treba spuščati v kakršnakoli ugibanja o de Gaullovih mislih. Generalovi nameni so Jasni: z naj večjo iskrenostjo zahtevati mnenje alžirskega ljudstva. Franclja bo uresničila samoodločbo Alžirije s FLN
(fronto narodne osvoboditve), če to ona želi, ali pa — brez nje«.
V knjigi M. Brombergerja «Le debtin secret de Georges Pompidou«, ki je pravkar izšla, je opisana ta prva misija sedanjega premiera. Pisec pravi: »Tisti hip se je atmosfera odtajala. Predstavniki FLN so imeli prvič občutek, da stoje iz oči v oči pred Francozom, ki sprejema alžirsko stvarnost«.
Najkočljivejši problem je bil saharski Bumendjel je opisoval saharski zaklad v superlativih. Pompidou ga je prekinil: »Ne bodite preveliki optimisti, če bi bil ta petrolej v Franciji, Nemčiji, Britaniji, bi veljal veliko več. V puščavi pa velja toliko, kolikor so Francozi, Nemci, Angleži pripravljeni plačati. V Sahari pa stane ena vrtina milijardo frankov. Franclja zato ne bo odpisala svojih investicij. Do denarja ne boste prišli drugače kot samo v kooperaciji s Francijo«.
Pompidou se Je še dvakrat na skrivnem sešel z Alžlrci in omogočil, da Je prišlo do uradnega sestanka v Evianu, na katerem so dosegli dokončni sporazum. Joxe Je takole ocenil tajno Pompldou-
m&m
I

Blizu Brescie sta se isti dan in skoraj isto uro rodili teta in nečakinja. Martina Piacenza, ki ima 45 let, ter njena 22-letna hči sta rodili skoraj istočasna
se je v «1400», nakar ga je zagnalo v jarek. Šofer se je nekoliko poškodoval, tri druge osebe, ki so bile z njim, pa skoraj nič.
Pri nesreči, ki se je danes zvečer dogodila pri 19. km Cassie, sta izgubili življenje dve osebi, drugi dve pa sta ranjeni.
Ubil je ženo in dve hčeri
TERRE HAUTE (Indiana, ZDA), 2. — Neki moški, ločen od žene, je umoril njo, dve hčeri in neko prijateljico hčera.
Moški je počakal ženo in hčeri, da pridejo iz cerkve. Ko so prišle in sedle v avto, se je moški približal avtu, da bi govoril z ženo, toda ni dobil odgovora. Tedaj je odšel k svojemu avtomobilu, vzel puško, se-i.vrnil k avtomobilu in skozi' bitno ustrelil 46-letno ženo, 21-letno in 18-letno hčer ter njih 16-letno prijateljico. Tretja hči je hudo ranjena.
Morilec na policiji ni hotel povedati vzroka svojega zločina.
Oskrunjena židovska spominska plošča
ŽENEVA, 2. — Spominska plošča, ki je v bližini ženevske sinagoge postavljena v spomin 6 milijonom židovskih žrtev nacizma, je bila preteklo noč deloma pomazana z barvo. Policija je našla v bližini posodo iz plastike, v kateri je bila verjetno barva. Dogodek je izzval v Ženevi precej razburjenja, zlasti ker je bil včeraj židovski narodni praznik.
FALUN, 2. — Zdravstveno stanje edine deklice, ki Je ostala živa od petork, rojenih v Falunu na švedskem prejšnji četrtek, Je nespremenjeno. Zdravniki so baje zadovoljni z napredovanjem novorojenke, ki uživa isto oskrbo kot drugi predčasno rojeni otroci.
bliUuMtun
tjlahbi*
Etnograf Niko Kuret slovenskih ljudskih šegah
Tudi Slovenci nismo ušli usodnim spremembam, ki Jih je v zahodnih državah že zdavnaj izzvala doba industrializacije. Razvoj prinaša prelom s preteklostjo, toda kulturen narod izročila prednikov zato ne bo puščal vnemar. Skušal bo biti pravičen vrednotam, ki so jih ustvarili. Drugod so že zdavnaj poskrbeli, da ohranijo potomcem spomin na šege in navade, ki so nekoč spremljale človeka od pomladi do zime, od rojstva pa do smrti, kajti to pomeni spoštovanje izročila, ki je del narodove kulturne dediščine, ne pa čustvena zanesenost. Pri nas imamo že nekaj orisov slovenskih ljudskih šeg. vendar pa še nimamo dela, ki bi znanstveno natančno )n hkrati poljudno prikazalo naše praznično leto«, bogastvo starosvetnih šeg in navad, ki so nekoč spremljale in ponekod še danes deloma spremljajo zlasti življenje na kmetih. Zato se je tega dela lotil znani etnografski strokovnjak Niko Kuret, ki se je namenil v posebnem delu prikazat' vse naše ljudske šege in okviru celega leta. Snov je razdelil v štiri zaglavja, pri čemer zaenkrat dozorelo za tik prvo poglavje To so ljudske šege in običaji spomladi, katerih opis zavzema prvo knjigo, ki je pravkar izšla pri založbi Mohorjeva družba v Celju
S slovesom od zime začenja Niko Kuret opis ljudskih običajev v prvi knjigi. Pri tem je zlasti govor o pustu. Pustne običaje v raznih predelih slovenskega ozemlja prikazuje ločeno ip daje tako morda prvi popoln pregled pustnih običajev, saj je avtor pri tem, kot pravi sam v uvodu, morai takorekoč orati ledino. Drugi del nosi skupen naslov Med zimo in pomladjo. Tu opisuje avtor zlasti običaje okrog Velike noči. Pod naslovom Vesela Vigred je prikazan opis običajev okrog Jurjevega, Markovega. praznovanja prvega maja ter prikaz fantovskih običajev okrog ((ledenih svetnikov« v začetku maja.
Kot pravi pisatelj sam v uvodu se zadovoljuje v glavnem z opisi in se ne spušča v razlage, zlasti ne tam, kjer še čakajnp mdnpgrafltnih,.obdelav posameznih praznovanj in običajev. Izogiblje se hvali in graji in se skuša v svoji pripovedi vživeti v stanje tistega, ki šego po starem doživlja. V svojem pripovedovanju zaide marsikdaj tudi v sedanji čas, kar napravlja njegovo pripoved še bolj neposredno. Sicer pa je njegovo pripovedovanje živo, zanimivo in preprosto Skoda, da niso sproti objavljene tudi pripombe, ki bodo izšle šele na koncu po izidu vseh štirih knjig.
Omenili bi še dvoje zanimivih zaključkov, do katerih prihaja avtor knjige v uvodu. Namreč da je bilo življenje našega ljudstva v prejšnjih dobah kulturno bogato, bogatejše kakor sl ga more predstavljati današnji civiliziranec. Druga avtorjeva ugotovitev pa se tiče številnih praznikov, ki niso bili iznajdba lenuhov temveč življenjska potreba. In prav razmerje med delom in pražno-varijem s primerno vsehino praznika samega, Je ustvarjalo pogoje za zadovoljno življenje.
Ko prebiramo pripovedovanje Nika Kureta mu moramo priznati, da Je zbral ogromno gradiva, katerega lepo, smiselno in v prl-
Iz Ljubljane ni prav daleč do Doina v Kamniški Bistrici: izlet ostane nepozabno v spominu.
jetnl pripovedni obliki posreduje bralcem. Ko bodo izšle vse knjige bo gotovo opravljeno veliko pionirsko delo, saj bodo v štirih knjigah zbrani v pretežni večini, če že ne vsi, najrazličnejši slovenski običaji, šege in navade našega ljudstva skozi vse leto. Marsikaj bo ostalo kljub temu sicer še nepojasnjeno, še neobdelano in morda tudi netočno. Toda poglavitna naloga bo vendar opravljena. V času ko se stari svet umika novemu, ko stare šege izginjajo takorekoč čez noč in še naš kmečki živelj, kot nosilec tradicije, vse bolj vtaplja v moderen ritem življenja, bo s to Izdajo v knjigi ohranjen velik del našega izročila in velik del našega kulturnega bogastva. Zato gre avtorju za ogromno delo, ki ga je in ga še bo opravil s to izdajo, vse priznanje.
Sl. Ru.
Umrl František Langer
PRAGA, 2. — Češka tiskovna agencija poroča, da je češki pisatelj in dramatik František Langer danes umrl v starosti 77 let.
Janez Bernik nagrajen
na bienali v San Marinu
SAN MARINO, 2. — Žirija V. mednarodne bienale sodobne u-metnosti v San Marinu je dodelila sledeče nagrade: za Belfji-jo: nakupno nagrado 500.000 lir prejme Vic Gentils, zlato medaljo pa Pierre Vlerick; za CSSR: nakupna nagrada 500.000 — Jiri John, zlata medalja — Jiri Bolcar; za Francijo: nakupna nagrada 500.000 — C. Bellegarde, zlata medalja — Herve Telema-que; za Jugoslavijo.- nakupna nagrada 500.000 — Janez Bernik, zlata medalja — Vladimir Velič-kovič; za Italijo: nakupna nagrada 500.000 — L. Cremonini, zlata medalja — Mario Nanni.
Argentinski Tržačan Baretto
o časopisu «Lipa»
Rojak Stanislav Baretto, sedanji urednik izseljenskega časopisa »Lipa« v Buenos Airesu, je zapustil domače ognjišče v Trstu zaradi takratnih slabih razmer že leta 1930 in je odšel v Argentino. Od takrat je letos prvič prišel no obisk v stari kraj.
Kot zaveden rojak je v tujini aktivno deloval v kulturno-pro-svetnih društvih med našimi izseljenci in vsa ta leta opravljal razne vodilne funkcije v slovenski izseljenski naselbini v Buenos Airesu.
»Dejali ste, da si naši rojaki v Argentini zelo želijo priti na obisk v rojstno deželo. Kje so ovire?« sem ga vprašal.
«Poglavitna ovira je denar. Vožnja je draga in težko si je prištediti ustrezno vsoto za tako potovanje. Navzlic temu so mnogi naši roiaki pripravljeni tudi na žrtve, da si prihranijo ta denar in vsaj enkrat v ž uljenju obiščejo svojo rojstno deželo.«
»Kakšen je položaj naših ljudi v Argentini?«
«Naše izseljence v Argentini spoštujejo in so si pridobili u-gled kot dobri in pošteni delavci. Z domačimi smo v dobrih odnosih. Naša društva sodelujejo z argentinsk.mi na raznih prireditvah in še posebej, ko gre za dobrodelne namene. Naj še omenim, da smo v dobrih odnosih tudi z raznimi argentinskimi intelektualci, pisatelji in publicisti ter drugimi. Brez dvoma, da vse to prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju med našo novo domovino in deželo, od koder smo prišli.«
uKakšna je osnovna usmeritev časopisa ,Lipe’?«
((Časopis tiskamo v slovenščini, srbohrvaščini in španščini. Pošiljamo ga v razne kraje Argentine, v Čile, Urugvaj in še nekatere druge države. Naš namen je naše bralce čimbolj objektivno informirati o vsem, kar se dogaja v naši stari domovini. V časopisu pišemo nadalje o naši kulturno-prosvetni dejavnosti, o stvareh, ki se tičejo naše kolonije, in o pomembnejših dogodkih v Argentini.»
Nato mi je rojak Baretto Pri* povedoval, kako je bilo v tistih časih, ko so začeli prihajati v Argentino. Večina naših izseljencev je prišla tja kot preprosti delavci in so mnogi s pridnostjo in sposobnostjo zasedli dobra mesta na raznih delovnih področjih. Dodal je, da so hvaležni gostoljubnemu argentinskemu ljudstvu, ki jih je tako tovarir ško sprejelo.
«Kakšni so vaši vtisi iz Jugoslavije?«
aMed svojim obiskom sem mnogo potoval po Jugoslaviji. Občudoval sem dinamičen napredek na raznih področjih. Predvsem Pa me je prevzela prisrčnost, odkritost in domačnost vaših ljudi, ki so me povsod toplo sprejeli.«
S. U
AVELLINO, 2. - Potniški vlak, ki je vozil iz Avellina proti Neaplju, je povozil 50 ovac, ki so se pasle na progi v bližini postaje Valle, Pastir, ki je bil tudi n» progi, pa je zbežal.
NAJNOVEJŠI DOGODKI V MEDAMERIŠKIH ODNOSIHI
DIPLOMATSKO UMIKANJE WASHINGTONA
Dve struji latinsko-ameriških dežel v okviru OAD Nasprotovanje ustanovitvi stalnih medameriških vojaških enot - Ameriška vlada se ogiba debate o reformi medameriškega sistema
'Ameriška diplomatska ofenziva na latinskoameriškem področju se je trenutno zaustavila, oziroma je v tem pogledu opaziti nekakšne znake umikanja. Prej-kone gre samo za začasen umik iz taktičnih razlogov, da bi se nekoliko ohladilo vroče vzdušje, ki že dalj časa vlada nad tem kontinentom.
Očiten znak omenjenega ameriškega umika predstavlja, postavimo, tudi trenutna odpoved znatnemu načrtu, da bi prišlo do u-•tanovitve stalnih medameriških vojaških enot, katerih vloga »kontinentalnega policaja.» je imela predstavljati temeljni kamen bodočih odnosov na področju ameriške poloble. Washing-ton je, kot rečeno, začasno opustil to zamisel, ker je pač ocenil, da še ne obstajajo najugodnejši pogoji za uspešno realizacijo takele ključne poteze.
Ta umik Washingtona je tudi povzročil ponovno odložitev zasedanja ministrskega sveta Organizacije ameriških držav (OAD), ki bi se imelo začeti 4. avgusta v Rio de Janeiru, a so ga zdaj oddolžili na konec leta.
Najp opre j je State Departe-ment ugotovil, da bi omenjeno zasedanje ministrov 20 dežel OAD v trenutni izredno napeti situaciji, ki je nastala v medameriških odnosih, mnogo bolj škodilo kot koristilo.
V OAD je moč jasno razločiti dve struji: ameriško in neameriško, kar pa še ne pomeni proti-ameriško. Prva je za odločno vključitev Latinske Amerike v ekonomsko-politični, ideološki in vojaški sistem ZDA, in to, razumljivo, pod vodstvom Združenih držav. Osnovna teza zagovornikov takega sporazuma, ki naj bi nanj pristale vse dežele od Aljaske do Patagonije, je v tem, da se mora vsa zahodna polobla združiti in se zoperstaviti ((naraščajoči nevarnosti komunistične vojne«, katere neposredni cilj. predstavlja «uvoz subverzivne vojne« na ameriški kontinent. Ko Pa bo ustvarjen takšen kolektivni varnostni in obrambni sistem, zatrjujejo avtorji te zamisli, bodo obenem zagotovljeni nujni pogoji tudi za odpravo vseh vzrokov socialne in ekonomske krize.
Sicer heterogena, vendar v mnogih bistvenih vprašanjih e-notna zamisel neameriške struje, Pa pravi sledeče: nalogo številka ena predstavlja »objava vojne« zaostalosti, ki je osnovni vzrok naravnost _ pošastne kontinentalne nestabilnosti tako v gospodarskem in socialnem kot političnem Pogledu. Samo odprava zaostalosti bo Latinsko Amerika osvobodila trenutne agonije, ki se v njej porajajo ((subverzivna gibanja«, Med drugimi so pristaši te koncepcije čilski premier Frey, scgentinskj premier I!lia in pevski premier Balaunde Terry.
VVashington bi zdaj nujno potreboval, da bi se zaključila tudi dominikanska kriza in to kot dokaz pravilnosti ameriške teze ter Vspešnega delovanja medameriških čet. Vtem ko stalno podaljševanje te krize samo opravičuje latinskoameriško bojazen, da se s samovoljnimi vojaškimi intervencijami in s pomočjo medameriških vojaških enot ne morejo reševati in rešiti osnovna vprašanja ameriške poloble. Toda konec dominikanske krize, takšen, ki bi bil zgrajen na resnično demokratičnih postavkah in pravič-n<?sti, je v resnici — kljub pogo-stim izjavam, da predstavlja samo vprašanje nekaj ur — še zelo daleč, s čimer postaja tudi neutemeljenost ameriške teze vse b°lj očitna
Vzdušje zaskrbljenosti ln ne-*nira, ki grozeče pritiska, je še Povečalo že obstoječo napetost v niedameriških odnosih (ker se ^edalje bolj odločno postavljajo sahteve po strukturalni reformi v vseh deželah), a s tem so, med drugim, močno otežkočena tudi l-ngajanja v Santo Domingu. Spri-““ tega postajata zaskrbljenost in nemir v tem predelu sveta vedno večja in bolj očitna. ZDA se jrudijo, da bi bistvo kontinentalna dogajanj obeležile z umišlje-nim vprašanjem odnosov Latinska Amerika — »komunistična nežnost«, vtem ko razvoj dogod-"°* * * * v čedalje bolj postavlja v o-Pred j e vsebino krize, ki je v res-ntci kriza odnosov med Latinsko Anreriko in ZDA.
Diplomatska borba v okviru en nasprotujočih si tendenc pa ? vse bolj pog.ablja in sin. Sko-,l to prizmo je treba tudi gle-v. *. na vsak dan večje naspioto-i dnje namenu, da bi se ustvari-* stalne medameriške vojaške note. Vlade Mehike, Čila, Uru-°yaja, Peruja, Ekvadorja, a če-kDe bolj tudi Argentine, Verie-in Kolumbije, se čedaije j J upirajo omenjenemu amen-*etnu načrtu. zDA so tako reueč
“stale H kj
ta ,s.e zasedanje ministrskega br D odloži, čeprav so decem-U)64 bile pravzaprav one, ki
| svojih odnosov z ZDA, obenem pa tudi po reformi OAD, kar bi State Departementu v nobenem primeru ne moglo prijati. Sicer pa so Urugvaj, Argentina in Čile odločno postavljale zahtevo, da se konferenca OAD vsekakor skliče, predvsem zaradi tega, ker so želele, da bi se končno v dnevni red postavilo tudi pereče vprašanje ustvaritve novega mehanizma in odnosov v ameriški coni.
Pb 6prejetju sklepa, da se konferenca vendarle odloži, je o-zračje še naprej ostalo zelo napeto. Obenem pa je tudi očitno, da odpor Čila, Urugvaja, Mehike itd. ne bo tako hitro in enostavno premagan. Nasprotno, reči je celo moč, da se fronta, ki se je nekoč tako dolgo in žilavo upirala ameriškim načrtom okrog Kube, ponovno krepi, čeprav v tej fronti ni več ogromne Brazilije, , kar v marsikaterem pogledu spreminja odnose sil, saj vlada Castela Branca danes brez
t osamljene, ker so od de-P*1.1 K j resnično razpolagajo z u-estezanja vredno vojaško moč-, ’ washingtonski načrt podprla jjt?10 Brazi.ija in Paragvaj, in ,,, v spričo tega je State Departe-t “nt prišel oo zaključka, da bi Us, “Slavo vztrajanje v pogledu Vo• hovitve stalnih medameriškifl ptJa&kih enot dejansko moglo p ‘Vesti samo do «Pirove zmage«, dijmtakem je umik ameriške s^macije postal neogiben. Wa-,^‘ngton se je za ta začasni pre-rjj \ v svoji ofenzivi odločil tuji 2sradi nekega drugega važrie-j,„ vprašanja, in sicer zaradi teti"er se ie hotel ogniti deba-ške" 2vez> ž reformo medameri-“bift1 Sterna, Tako je prišlo do t0rj^a na vseh najvažnejših sek-zivilh s>cer doslej močno o^en-kon1-6^3 nastopanja ZDA, ki so tja “Oo bile primorane zaprositi,
S()	1	■*	piovz.opi
uale zanj pobudo. zunS“k.?kor bi izredna konferenca 0ui?nJ’h ministrov 20 dežel OAD jete Predstavljala zelo nepri-vSe “ dialog za Washington ,pred-Dru zarad> tega, ker so Čile, VeJI^Vai, Mehika, Argentina in po,j zoela napovedale, da bodo
avile zahtevo po proučitvi
slehernega pridržka podpira politiko ZDA.
Objektivno stanje medameriških odnosov pa nas vsekakor navaja na zelo oprezne zaključke, a le-ti bi v kratkem mogli biti povzeti takole: ZDA še naprej z obema nogama čvrsto stoje na tleh, ki leže južno od reke Rio Grande, vendar se tu čedalje bolj krepi proces naglega osveščanja Latinske Amerike v smislu, da bi njene dežele in narodi popolnoma neodvisno od kogar si bodi mogli odločati o svoji usodi na vseh področjih lastnega državnega in družbenega življenja. In morda bo ta proces mnogo prej, kot je pričakovati, dokazal, da napori Mehike, Čila, Argentine, Urugvaja, Peruja itd. za desego enakopravnih in bolj demokratičnih medameriških odnosov, vendarle niso bili samo • donkihotski juriši* na nepremagljivo trdnjavo.
M. P.
Mlada filmska igralka, Stefania Careddu, preživlja svoj odmor na ligurski obali. V kratkem bo nastopila v glavni vlogi v filmu «1 soldi«, ki ga bosta režirala Gianni Puccini in Giorgio Cavedon, nakar bo odpotovala v Varšavo, kjer bo v nekem filmu nastopila skupaj s Chaplinovo hčerko, Geraldine
Nagrado «Bancarella» je letos dobila Pretijeva «Giovinezza»
Pri letošnji podelitvi knjižne nagrade «Bancarella» se je zgodilo nekaj, česar ni pričakoval nihče. To nagrado, ki je sicer zelo cenjena, je tokrat dobil minister Preti za svoje delo «Gio-vinezza Giovinezza«. Pretijevo delo, je dobilo 43 glasov od 147 možnih, drugo mesto je z 42 glasovi zasedlo (Jelo Jeana Le Car-rea, kj nosi v italijanskem prevodu naslov «La spia che ven-ne dal. freddo«, tretje mesto je z 38 glasovi zasedlo delo Indra Montanelliija, ki nosi naslov «Dante e il suo secolo«, četrto mesto je s 6 glasovi zasedlo delo Maria-Soldatija »Le due cit-tš», peto mesto s 5 glasovi je zasedlo delo Carla Cassole «11 cacciatore«, šesto Franca La Guidara delo «Ritomiamo sul Don«, sedmo pa Charlija Chaplina avtobiografsko delo, ki je podobno kot prejšnji dve deli dobilo 5 glasov.
Nagrada «Bancarella» je razmeroma pomembna in cenjena knjižna nagrada, pa čeprav tvo-
VTISI S POTOVANJA PO JAPONSKI, DEŽELI ČUDNIH PROTISLOVIJ
Simbioza sodobnih jedrskih centrov in šole za sestavljanje šopkov rož
Gracioznost, ki bi ji mi rekli tudi nepotrebno mučenje - Nerazumevanje še ni odklanjanje tujega - Vzroki nacionalizma - Rezultati zadnjih volitev
TOKIO, konec julija. — Danes Je tu praznični dan in množice odhajajo v park Ueno, v enega izmed čudovitih tokijskih parkov, v katerem so tudi ostanki starega templja, lepo Jezerce, muzej, zoološki vrt in še marsikaj.
Muzej, ki smo ga pravkar omenili, je v kotu parka in je zelo poučen. Med drugim vidimo tu ostanke japonske predzgodovinske keramike, nadalje nekakšne starinske španske stene, podobe živali in slike drevčs, naslikane v kaligrafski tehniki, stare tipične japonske obleke iz izredno dragocene in pajčevinasto tkfike'svile v najrazličnejših vzorcih, čudovito bogate obleke gejš itd. itd.
Pred neko izložbo v tem muzeju srečam ljubko dekle, ki ji je ime Jasuko in ki mi služi kot tolmačica. Ponudi se mi tudi za vodnico. Takoj sem razumel, da
bi s svojo vljudnostjo in s svojim znanjem rada kaj zaslužila, zato njeno ponudbo rade volje sprejmem.
Ko stopiva iz muzeja, sl s težavo utirava pot skozi množico in ko sva se vendarle prerinila skoz; množico, sva prišla v popolnoma nov svet: na majhen vrt z majhnim jezerom, na katerem je nekaj čeri. Na teh čereh pa so dekleta v značilnih japonskih kimono oblekah. Med zelenjem drevja in grmovja pa sta dva paviljona, v katerih je tudi več žensk v značilnih kimono oblekah, ki za razliko od prejšnjih hodijo bose, vtem ko so bila prejšnja dekleta obuta v cokle. Ko pogledam v prvi paviljon in vidim te ženske pri nekakšnem obredu, vprašam spremljevalko, kaj se tu dogaja. Spremljevalka mi pove, da so ta dekleta v šoli
za postrežbo s čajem. Gre dejansko za vse kaj drugega kot bi si mogli zamisliti pri nas, kajti na Japonskem je uživanje čaja že nekakšen obred. Zato sklenem, da si vso stvar pobliže ogledam.
V obeh paviljonih je kakih sto deklet, ki čepijo na tleh. Oblečene so v kimono obleke, na nogah pa imajo bele nogavice. Vsak njihov gib, vsaka poteza je točno določena. Gibajo se v nekakšnem ritmu po točno določenem taktu, ki je nastal v tisočletjih. Ko tako gledam dekleta, opazim, da vse ponavljajo,,ki jih dela njihova učiteljica, pred katero je moški, ki v tem primeru služi kot gost. Skodelica iz finega porcelana, ki jo ima učiteljica -v rokah, že ni več skodelica čaja, pač pa se zdi kot nekakšen kelih, ki ga s tolikšno gracioznostjo in spoštljivostjo učiteljica drži v
S predvčerajšnjega nastopa »Tamburice''

Na zgornji sliki člani ansambla izvajajo slovenske narodne plese, na spodnji pa hrvaške in dalmatinske
narodne pesmi
|)iiiii|iiiiiI|iiiiii»iiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiih..................................................................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte bolj skrbno prebirati svojo poslovno korespondenco, ker vam bo to prihranilo marsikatero nevšečnost. Ne kažite vsepovsod svoje nezaupljivosti.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odločneje se zavzemajte pogumneje branite neko svojo zelo koristno idejo. Napetost v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nikar ne izgubite svojega duhovnega ravnovesja spričo nekega nepoštenega poizkusa nevarnega tekmeca. Bodite, bolj pomirljivi do svojih tovarišev.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Odličen dan za sprejetje nekaterih zelo važnih odločitev v zvezi z obsežnim poslom. Prijeten večer v iskrenih prijateljev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uporabite sleherno pošteno sredstvo v spopada z nekdanjim sodelavcem, ki vas že’i pogubiti. V zvezi z neko drago osebo, vas čaka globoka radost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nekdo vas bo podprl, čeprav ga za to ne boste prosili. Nudite vso pomoč nekemu svojcu, ki se bo znašel v zagati.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne gradite važnega poslovnega načrta na povsem površnih podatkih, družbi I Posrečilo se vam bo vnesti v dru-1 žinsko vzdušje boljše razpoloženje.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Potrudite se in osebno rešite neko delikatno vprašanje. Posvetite svoj prosti čas ustreznejši zabavi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Prišlo bo do spora med vami in predstojniki. Dobra knjiga vam tudi ne bo škodila.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne prepuščajte ničesar slučaju in ne bodite preveč zaupljivi do tujcev. Uspešno boste rešili težavno čustveno vprašanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nove okoliščine vam bodo omogočile, da se boste srečno izvlekli iz nevšečne situacije. Ne spuščajte se v tvegane čustvene pustolovščine.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan je primeren za navezavo novih koristnih stikov. Pokažite v družinskih odnosih več potrpežljivosti.
rokah. Sledi vljuden poklon, resnično globok poklon in v tem položaju učiteljica pomoli skodelico gostu, ki jo sprejme s prav takšnim poklonom, s kakršnim mu je ponudena. Kdor dobro opazuje gibe, še posebno roke, bo opazil, kako se pri tem izročanju skodelice prsti gostiteljice razprejo kot cvetni listi; na način, ki ga naša povprečna ženska ne bi zmogla. Prizor je zelo lep, vendar človeka,, fear buri, saj bi — po naših praktičnih pojmih — bilo možno postreči s čajem tudi drugače, na bolj enostaven način. Toda -tukajšnje tradicije so železni zakoni in treba jih je spoštovati, pa čeprav se nam, ki smo navajeni našega življenja, zdi to mučenje deklet nesmiselno.
Spremljevalka Jasuko mi prišepne «Nekega dne, če ste pripravljeni, bi mogli obiskati šolo ikebana.»
In res sva se naslednjega dne odpravila v šolo, kjer se japonska dekleta učijo sestavljati šopke cvetja. Ne bomo opisovali tega gracioznega opravka japonskih deklet, ki je resnično plemenit. Vse kaže, da se srednjeveška Japonska še vedno upira novostim, pa čeprav se le nezaj kilometrov od tod širi velikansko raketno središče, na katerem se vršijo priprave za izstrelitev rakete, za katero menijo, da bo najmočnejša na svetu; čeprav je le nekaj kilometrov od tod nešteto velikanskih nadvse modernih tovarn, ki proizvajajo blago, ki gre po vsem svetu in ki ogroža tudi podjetja mnogo bolj razvitih in mnogo bolj bogatih dežel. Japonska, ki se cepi na Japonsko samurajev ter na Japonsko jedrskih raziskav, je resnično zanimiva tako kot stara kot tudi kot modema država.
Na videz je to dežela protislovij, dežela, ki še ni gotova ali naj s preteklostjo prekine in začne z novim, še vedno zaljubljena v preteklost, hkrati pa že povezana s sodobno realnostjo. Toda kdor začne nekoliko globlje brskati v vse njeno bistvo, bo kmalu ugotovil, da je tu še vedno živ svojevrsten nikakor pozitiven japonski nacionalizem, celo rasizem, nekakšen ponos nad lastno superiornostjo na vsej azijski celini.
Ko sem se prav s pomočjo spremljevalke Jasuko seznanil z nekim japonskim kolegom in mu povedal svoje mnenje o tem, kar sem videl ter mu pri tem poudaril negativnost njihovega nacionalizma in za mene lažnega ponosa, mi je odgovoril, da grešim, kajti «vi, zahodnjaki, niti ne veste — mi je rekel — kolikšno simpatijo in kolikšno hvaležnost čutimo do ostalega sveta, posebno do Američanov, ki so nam po končani vojni pomagali ponovno se postaviti na noge. Svoj uspeh, svoj gospodarski čudež moramo pripisati njihovi pomoči.s
In vendar sem se davi v nekem zelo pomembnem tokijskem časopisu bral, da se Američani obnašajo v Aziji kot «slon v skladišču porcelana«. Bral sem, da se v Vietnamu niso ničesar naučili in da niti malo ne razumejo dejstva, da se Vietnamci borijo za svobodo.
Ce Američani niso razumeli tega, niso razumeli teženj Azije, torej niti teženj Japonske same. Japonski novinar, ki sem ga ob tej priložnosti spoznal, mi je glede rega rekel: ^Američani verujejo vse preveč raznim Ballom in Mac-Arthvrjem in podobnim ljudem in niso razumeli, da hočemo tudi mi postati neodvisni, resnično neodvisni tudi v svojih ocenah o dejanskem stanju, ne da bi pri
tem hoteli zavreči njihova mne-
nja.»
Pred nedavnim so bile tu volitve. Demokratični liberalci, ki že dolgo let vodijo japonsko državno upravo, so doživeli precejšen poraz, tako na državnozborskih volitvah, kot tudi pri volitvah za tokijsko mestno upravo. V obeh primerih so krepko napredovale levičarske sile, ki pa vendarle niso pobrale vseh glasov, ki so jih izgubili demokratični liberalci, pač pa se je precejšen (Jel teh glasov «pretočil» v stranko, ki ni stranka, pač pa bolj verska sekta in'J ti glasovi so izražit hdčaz Že prej omenjenega nacionalizma, rekli bi raje rasizma.
Vse do polovice preteklega stoletja je bila Japonska strogo izolirana in je odklanjala vsak stik z ostalim svetom. Leta 1853 pa je
v Tokijski zaliv prispel ameriški admiral Matthew C. Perry, ki je Japonce prisilil, da so sklenili sporazum z ZDA. Od tedaj se je izolacija Japonske ublažila, ven-dai je Japonska doživela tudi izredni vzpon nacionalizma, celo imperializma v drugi svetovni vojni s posledicami ameriške zasedbe po avgustu 1945. In od tega časa dalje je Japonska doživela vdor amerikanizacije z določenimi pozitivnimi in negativnimi posledicami: pozitivnimi v smislu izgradnje ultramodeme industrije, negativnimi pa v smislu amerikanizacije javnega in tudi privatnega življenja. Od tod ono protislovje, ki smo ga omenili v začetku, namreč srednjeveška šola za dekleta, kako naj se postreže s čajem in enako stara šola, kako naj se sestavi šopek cvetja, ob nadvse sodobnih tovarnah in a-tomskih inštitutih. Hkrati pa od tod tudi oni odpor proti vsemu, kar je tujega, od tod tudi oni nacionalizem, celo rasizem.
F. R.
rijo žirijo za njeno dodelitev le prodajalci knjig, ki knjige prodajajo na stojnicah in ne v knjigarnah in je zato ocena te knjige bolj odvisna od prodaje knjig to se pravi od okusa povprečnega bralca kot pa od ocene, ki določenemu delu dajo književni kritiki in strokovnjaki nasploh. Zato se pogosto zgodi, da je knjižna nagrada «Bancarella» včasih odmev dobre ocene, ki določenemu delu daje uradna kritika, včasih pa se zgodi, da literarno delo, ki dobi to nagrado, kmalu izgine v pozabo, ko pač zanimanje bralcev kmalu u-sahne, ker delo resnično ne u-streza, ker pač nima večjih kvalitet.
Ni pa bilo redko, da je knjižna nagrada «Bancarella» bila v popolnem soglasju tudi z uradno to se pravi kvalificirano in strokovno kritiko, kot se je n. pr. zgodilo s Hemingwayevim »Starcem in morjem« ali Pastemako-vim «Dr. 2ivagom», to se pravi z dvema literarnima deloma nedvomno priznanih pisateljev, kj sta dobili najprej literarno nagrado «Bancarella». nato pa tudi najvišje priznanje na tem področju in sicer — Nobelovo nagrado.
V letošnjem primeru ie bila v ožji izbiri osmih knjig, ki so tekmovale za to nagrado, tudi knjiga, ki jo je napisal pater Emesto Balduci in ki naj bi bila življenjepis papeža Janeza XXIII. Toda založnik tega Bal-ducijevega pol literarnega pol biografskega dela Vallecchi je v zadnjem trenutku umaknil delo iz tekmovanja, čeprav je bilo kazno, da bi delo moglo poseči v najostrejšo konkurenco z ostalimi deli. Vse do zadnjega trenutka je bil med najbolj kvotiranimi tekmeci za knjižno nagrado »Bancarella« tudi Indro Montanelli s svojim delom ((Dante e il suo secolo«, kar je bilo tudi razumljivo, ker je pač letošnje leto jubilejno leto velikega pesnika in je Indro Montanelli to svoje delo napisal prav za to priložnost. Kljub vsemu temu je torej nagrado «Bancarella» odneslo Pretijevo delo, kar vsaj posredpo pomeni, da je to delo bilo na stojnicah najbolj prodano delo med letom, to se pravi, da s° po tej knjigi bralci najraje posegali.
Med literarnimi deli, ki jim je literarna nagrada «Bancarelia» dala svoj pečat, je bilo doslej tudi več del ali bolje spominov iz zadnje vojne. Med temi je bilo tudi zares dobro delo Giulia Bedeschija ((Centomila gavette di ghiaccio«, v katerem je pisec zares nazorno prikazal življenje italijanskega vojaka na vzhodni fronti v zadnji vojni, posebno še umik italijanske vojske po razsulu fronte ob Donu. Letos pa je dobilo to priznanje delo, k; govori o domačih italijanskih zadevah, o borbi proti fašizmu, o borbi za svobodo. Nekateri ocenjujejo Pretijevo delo kot dokument italijanskega življenja v najbolj burnih časih italijanske zgodovine. Gotovo bo Pretijeva knjiga aGiovinezza Giovinezza« po sedanjem uspehu postala še bolj popularna.
Zaključen
šesti
festival
jugoslovanske
folklore
Nad štiri tisoč gledalcev je * soboto zvečer napolnilo glavni koprski trg in z navdušenjem pozdravilo zaključni nastop ansamblov «Kolo», «Tanec» in »Lado* v okviru šestega festivala jugoslovanske lolklore. Med ugledni mi gosti smo opazili zveznega funkcionarja dr. Jožeta Brileja, podpredsednika izvršnega sveta Slovenije Bena Zupančiča, repnic bliškega sekretarja za prosveto in kulturo Toma Martelanca ra druge. Med množico gledalcev ja bilo zelo veliko število tujih ta-ristov. Drugi del programa so snemali za evrovizijo m int er-vizijo.
Kratka kronika tega nepozabnega večera bi bile naslednja:
Najprej se je predstavil zagrebški ansambel «Lado« z baranjskt-mi plesi, polnimi kratkih vedrih pesmic. Potem so pritekli na oder člani makedonskega ansambla «Tanec» pod vodstvom temperamentnega bobnarja. Izvedli so zalo priljubljeni bojni ples. Kot tretji pa se je pojavil na odru beograjski ansambel Kolo, ki je uk ved'el pisano panoramo vzhodno-srbskih plesov.
Zatem so se do konca sporeda menjavali vsi trije ansambli m prikazali izredno širok repertoar narodnih plesov in pesmi od severnih področij Jugoslavije pa vse do Makedonije. Številne scene so doživele aplavze že med izvajanjem Zelo toplo so na primer pozdravili gledalci ansambel «Lado», ki je v čudovitih narodnih nošah izvedel muslimanske svatbene plese iz okolice Sarajeva. Nič manj niso navdušili plesalci ansambla »Taneč« t povardarskimt plesi in plesalci «Kolas z banatskimi svatbenimi plesi. Da odmora je prikazal eha-do» še ples s kvarnerskih otokov., uTanecs starinski ples ara-mitsko kolo in «Koloi> plese is Vranja.	*
Prva točka po odmoru so bili posavski plesi v izvedbi «Lsda», nato pa je tiTanec» prikazal starinski ples iz Bosne, »Kolos pa splet plesov iz Boke Kotorske. Val aplavzov je nato sprožil ansambel «Lado», ki je prikazal več slovenskih narodnih plesao * Bleda m iz Bohinja. Za njim je spet prišel na vrsto «Tanec« s popularnim makedonskim plesom Sedanka, ansambel Kolo Pa se je predstavil s pirotskimi igrami. V predzadnji točkt je nastopil še «Taneče s plest izpod Osogovske planine. Nato Pa je sledil finale: vsi trije ansambli so nastopili skupno v znamenitem srbskem plesu. Prikazali so tako sproščenost m harmoničnost, da so poželi burne ovacije.
Ob zaključku sta povedala na-kaj besed o pomenu festivala ter se zahvalila gledalcem za pozornost in izvajalcem za kvalitetno izvajanje predsednik pripravljalnega odbora Črtomir Kolenc in predsednik koprske občine Dušan Barbič. Se zadnjič so zadonele fanfare, ki pa niso naznanile samo konca prireditve, ampak so izvajalce in gledalce povabile na festival, ki bo prihodnje leto.

2 Y//////jfy
Ž ¥//////>%
/a
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mar.dolinski ansambel; 17.20 Glasbeni kalejdoskop; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 G. Cambissa: Koncert št. 3 za komorni orkester; 18.45 Baročna glasba; 19.00 Elektronske orgle;
19.15	Današnje otroške igre; 19.25 Iz Ital. glasbenih festivalov; 20.00 Šport; 20.35 Kromatična fantazija;
21.30	Josip Jurčič: ((Kozlovska sodba v Višnji gori«; 22.00 Kitarist Andres Segovia; 22.15 Večerni ples; 23.00 Kvartet Cetra.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Juke-box; 13.40 V. Alfieri: «11 divorzio«; 14.20 Violinist Giu-lio Bonzanghi.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Vrtiljak;
10.00	Iz operetnega sveta; 10.45 Novosti «Ariston»; 11.00 A. Lajovic in D. Škerlj; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 m 12.55 Glasba po željah, 13.40 Popevke; 14.00 Pionirji na počitnicah; 14.20 Orkester glasbene šole; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne;
16.00	Od opere do opere; 16.30 A. Palazzeschi: «Le sorelle Mate-rassi«; 17.00 Pevci, ki jih imate najraje; 17.40 Glasba in fantazija;
18.00	Prenos RL; 19.00 Poje Mimi
Mr/m*
TOREK, 3. AVGUSTA 1965
Bertč; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Haendlov Concerto grosso.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmska glasba; 15.45 Novi ritmi in stari motivi; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Znanstvena oddaja; 19.10 Plesna glasba; 20.25 Sem Benelli: «Tignola»; 22.00 Nemška lahka glasba; 22.30 Plesna glasba.
il. program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi;
11.00	Vesela glasba; 12.00 Danes v giasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi;
15.35	Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zborovsko petje; 16.50 Ital. narodne pesmi;
17.35	Enciklopedija; 17.45 Pisana glasba; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 Plesna glasba; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
///. program
18.30	Festival dveh svetov v Spo-letu; 18.45 Corellljeva sonata, opus 3; 18.55 Potovanje v Grčijo; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsako-večemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartov Duo K. 424; 21.20 Francoski sodobni glasbeniki; 22.10 Italijanski jezik in radio ter televizija.
Slovenija
7.15 Jutranji divertimento; 8.05 Od melodije do melodije; 8.33 Sattner: Jeftejeva prisega; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Domači orkestri; 10.15 Iz Gounodove opere Faust; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Stravinski: Pulcinella — suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...:
14.05	Liszt v pesmih in skladbah;
14.35	Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonična glasba; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Slov. vokalni solisti; 18.45 Na mednarodnih križpotjih;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Violončelist Oton Bajde; 20.20 E. Morris: «Cvetje iz Hirošime«; 21.39 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana.
Ital. tele vizija
18.30	Spored za najmlajše; 20.00 Športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Anketa »Branimo poletje«; 21.15 Film »Sara-tega»; 23.00 Dnevnik.
//. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 G. DHel-villies: «Nella glungla«; 22.05 Piemontske zgodbe.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.7, najnižja 15.5, ob 19. url 21j8; zračni tlak 1010.6 stanoviten, veter sevemovzhodnik 15 km na uro, vlaga 50 odst,, nebo 2 desetini pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 3. avgusta
Lidija
Sonce vzide ob 4.50 in zatone ob 19.32. Dolžina dneva 14.42 Luna vzide ob 11.57 in zatone og 22,52
Jutri, SREDA, 4. avgusta
Dominik
Odpor proti fašističnemu protislovenskemu nasilju narašča iz dneva vdan 1 seja odbora trgovinske zbornice
KPI je pripravljena nastopiti na ulicah Solidarnostna izjava deželnih svetovalcev KD
Na tiskovni konferenci sta Vidali in Šema ostro obsodila podporo nadškofa Santina fašistom - Resolucija sveta Slovenske skupnosti o fašističnem nasilju
Sinoči ob 17,30 je bila na sedežu avtonomne federacije KPI v Ul. Capitolina napovedana tiskovna konferenca pod predsedstvom senatorja Vidalija in ob soudeležbi pokrajinskega sekretarja prof. Paola Seme in pokrajinske svetovalke Gabrijele Gerbčeve.
Konferenco je otvoril senator Vidali, ki je v uvodu poudaril, da Trst preživlja danes zelo težke čase, morda najtežje po letu 1945. Te težave izvirajo predvsem iz hudega gospodarskega položaja glede ladjedelnice Sv. Marka ne obstajajo nikakršne perspektive razvoja, Javna skladišča so v krizi, ker pristanišča še niso klasificirali, brezposelnost pa narašča. Temu stanju tržaškega mesta Pa italijanski tisk ne posveča nobene pozornosti.
Na drugi strani se že od leta 1945 ni toliko razpihovalo narodnostne mržnje proti Slovencem, kot se to dela sedaj, kar pa javne oblasti dopuščajo in to ob podpori nadškofijske kurije in nadškofa Santina, ki smatra sebe še vedno za poglavarja italijanske desnice v Trstu.
Senator Vidali je nato dejal, da so se sedaj ponovili časi izpred 45 let, ko So fašisti prihajali v Trst razbijat sedeže slovenskih organizacij in protifašističnih gibanj in strank. Sedaj so Se tisti časi ponovili. Policija pa je ustavila razmeroma malo tovornjakov, ki so prevažali fašistične diverzante v Trst.
V	nadaljevanju svojega govora ie senator Vidali izjavil, da je policija nastopala zelo obzirno s fašističnimi razgrajači. «Ce bi bili na ulici mi — je dejal — nam bi skušali zlomiti hrbtenico«.
Temu stanju je treba napraviti konec danes ali jutri. Ce pa ae to ne bo zgodilo, bomo komunisti stopili na ulico — je dejal Vidali.
V	svojem nagovoru je senator Vidali dejal, da je federacija KPI navezala stike z raznimi strankami, da bi skupno zatrli na ulici vsak fašističen podvig in poskus. Obstajajo pa kolebanja, ker nekateri mislijo, da je mogoče zlomiti fašistično ofenzivo s policijo. «Mi pa nismo tega mnenja« — je poudaril Vidali, «Oblasti morajo vzeti na znanje, kar pravim tu, kot senator italijanske republike in partijski voditelj.«
Nato ]e spregovoril sekretar federacije prof. Paolo Šema, ki je poudaril resnost položaja ter nujnost, da se vsi demokratje in politične stranke zavzamejo, da razbijejo poskuse fašističnih in desničarskih krogov.
Nato je sekretar Šema analiziral položaj, ki je nastal v Trstu po 16 mesecih odkar je v veljavi sporazum levega centra. Vključitev dveh socialističnih svetovalcev (od katerih je eden slovenske narodnosti) v občinski odbor predstavlja zaključno dejanje tega večmesečnega razvoja.
«Mi — je dejal Šema — izražamo svetovalcu Hreščaku svojo solidarnost spričo groženj fašistov, da ga bodo pretepli in ubili, čeprav se ne strinjamo z njegovo osebno dejavnostjo.#
Glede imenovanja slovenskega odbornika pa je komunistični predstavnik dejal, da gre brez dvoma za važen dogodek, čeprav komunisti dobro vedo, da bi se s tem imenovanjem nič ne spremenilo tako na področju splošne politike levega centra, kakor tudi na specifičnem področju slovenske manjšine.
Prof. Šema Je nato navedel več činiteljev notranje in zunanje politike. ki po njegovem mnenju Izpodjedajo v koreninah politiko levega centra: težak notranji gospodarski. socialni in politični položaj, propad politike levega centra na deželnem področju, huda gospodarska in socialna kriza v Trstu (vključitev slovenskega odbornika ne bo zato poživela politike levega centra v Trstu).
V	nadaljevanju svoje Izjave je prof. Šema dejal, da stranke levega centra skušajo napraviti iz Slovencev orodje, ki bi Jim moralo služiti pri njihovih političnih manevrih.
Potem, ko Je polemiziral s Hreščakom zaradi njegovih splošnih 1n konkretnih političnih stališč, je prof Šema ostro kritiziral zadržanje nadškofijske kurije ter poudaril potrebo, da se pomete fašizem iz tržaških ulic. «Kurija je s svojim nastopom sprejela nase hudo odgovornost, ker ni obsodila fašističnega nasilja«.
Kar se tiče pobude za enoten nastop z demokratičnimi strankami, je prof. Šema dejal, da je federacija že prejela pozitiven odgovor od PSIUP ter da pričakuje od-govo’- od socialistov in socialdemokratov. Na drugi strani pa sta senator Vidali in poslanka Marija Bernetlčeva postavila pristojnemu ministru vprašanje, če ne smatra za potrebno, da se napravi konec fašistični prevratni dejavnosti, ter da se ji zakonsko onemogoči obstoj.
i-rof Šema Je nato izjavil, da KP absolutno nasprotuje zahtevi, cia se razpusti tržaški občinski svet ter da Je odločena da popelje delavce na ulico in da se očisti mesto od fašističnih razgrajačev. Glede pogajanj z drugimi strankami pa komunist' zahtevajo, da pride do široke debate.
Predstavnik našega lista Je vprašal prof. Šemo, kaj bo napravila KP, če bi druge stranke ne pristale na n|ene zahteve. Govornik Je dejal. da bodo morale v tem primeru stranke sprejeti nase vso odgovornost. Komunisti pa bodo odločno nadallevali borbo, če bo treba tudi na ulicah.
Za prof Šemo Je govorila Gerb-čeva, ki je poudarila doprinos Slovencev pri skupni borbi proti fašizmu ter potrebo po enotni politični akciji Slovencev in Italijanov. Pristavila je še. da KP v tej borbi ne ravna na določen način
Tiskovno konferenco je zaklju- stremi za tem, da bi uničila dose-
čil sen. Vidali, ki je dejal, da so komunisti solidarni z vsemi strankami ln osebami, ki so danes žrtev fašističnih napadov. Na kraju je še ostro obsodil politično dejavnost škofa Santina: «Mi bomo ravnali s Santinom — je dejal — kot s političnim predstavnikom, ki nastopa na izzivalen način«.
Nastali položaj v Trstu, v Gorici ln drugih občinah, je obravnavalo tudi deželno tajništvo KPI, ki je ostro obsodilo protislovensko gonjo, ki so jo uprizorili fašisti, liberalci itd. s pomočjo kurije. Deželno tajništvo spričo tega odobrava pobudo tržaške KP, da vse delavske stranke enotno nastopijo proti desničarskim silam.
Svet Slovenske skupnosti je na svoji izredni seji razpravljal o položaju ki je nastal po zadnjih fašističnih neredih v našem mestu in soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
Svet Slovenske skupnosti ugotavlja, da so nacionalistični in fašistični skrajneži ob podpihovanju šovinističnega tiska organizirali v preteklih dneh demonstracije, ki so zavzele izrazito protislovenski značaj in izzvale napade na slovenske kulturne in gospodarske ustanove. Fašistični demonstranti so ponovno izzivali nerede po tržaških ulicah, pri čemer so največkrat odzvanjala rasistična gesla žalostnega spomina, ki so se začenjala s «fora i s’ciavi» in končala z «a morte i s’ciavi». Demonstranti se niso omejili samo na sramotenje slovenskega prebivalstva, temveč so med drugim napadli Tržaško knjigarno in Tržaško kreditno banko. Pri tem so fašistični razgrajači prevračali avtomobile, razbijali šipe in napisne table ter uničevali drugo zasebno lastnino.
Svet Slovenske skupnosti ostro obsoja nasilje tega obnovljenega škvadrizma, za katerega so odgovorna skrajno desničarska in nacionalistična združenja ter šovinistični tisk. Slednji skuša s hujskanjem javnosti in podžiganjem nizkotnih strasti obnoviti vzdušje narodne nestrpnosti, ki je bilo značilno za fašistično dobo in je povzročilo toliko gorja in solz. Ta gonja
danja prizadevanja demokratičnih sil za uresničenje dobrega sožitja med tu živečima narodoma in grozi z neprevedljivimi posledicami dobrim odnošajem med sosednima državama.
Zato Svet Slovenske skupnosti odločno zahteva, da pristojne oblasti strogo kaznujejo pobudnike in krivce neredov, zatrejo v kali vsak pcnovni poskus šovinističnega hujskanja, prepovejo kakršnokoli protislovensko demonstracijo in učinkovito zavarujejo varnost in lastnino kulturnih, političnih in gospodarskih ustanov ter zasebnikov.
V zvezi s tem poudarja Svet Slovenske skupnosti nujnost, da pristojni organi čimprei odobrijo zakon proti izzivanju rasne in narodnostne mržnje, za uresničitev katerega se je Slovenska skupnost že večkrat zavzela in ga Londonski sporazum zahteva.
Včeraj popoldne se je sestal v palači Diana deželni odbor KD. Na seji je deželni tajnik Bersani, kateremu je potekel enoletni mandat, podal poročilo o svojem delovanju, Odbor je nato proučil stanje v krajevnih upravah v Trstu, Gorici in drugje.
O seji še ni bilo izdano nobeno poročilo. Splošno pa se meni, da bo deželni odbor podprl politične pobude tržaškega tajništva organizacije KD, posebno še zato, ker je demokristjanska deželna skupina že izrazila tržaški KD svojo solidarnost.
V izjavi, ki jo je objavila tržaška KD, je rečeno namreč, da je ta skupina, na čelu s predsednikom deželnega odbora Berzantijem, o-dobrila politiko, ki jo izvaja tržaška organizacija. Svojo solidarnost so izrazili tudi pokrajinski sveti mladinskih skupin KD, ki so se predvčerajšnjim sestali v Vidmu.
Tržaški gospodarski krogi odločno proti združitvi pomorskih družb PIN
Po mnenju predsednika trgovinske zbornice bi ta združitev zelo škodovala zlasti tržaškemu pristanišču
Tržaška trgovinska zbornica se je ponovno izrekla proti nameravani združitvi štirih pomorskih družb, ki vzdržujejo redne proge pretežne državne važnosti (PIN), namreč Tržaški Lloyd, Italia, Tlrre-nia in Adriatica. Na zadnji seji zborničnega odbora se je v tem smislu Izrekel sam predsednik zbornice dr. Caidassl, ki je dodal, da bo zbornica tudi v naprej budno slediia razvoju tega vprašanja, da bi odvrnila nevarnost, ki bi jo z nameravano fuzijo štirih družb utrpeli tržaško mesto in pristanišče. Dr. Caidassl je poudaril, da je tudi na nedavnem srečanju o gospodarstvu treh Benečlj v Benetkah podčrtal isto stališče, da bi namreč združitev sedanjih štirih družb v dve, ali celo v eno samo upravno enoto, ki bi poleg tega imela svoj sedež celo v Rimu, povzročila večje stroške ln nepotrebno razširitev upravnih organov, ter bi s tem doprinesla k dejanskemu poslabšanju sedanjega stanja. Poleg tega je treba upoštevati, da so si posa-
mezne družbe Italia, Tržaški Lloyd,
in iii iiii iriiifiiiii iii iinii ii n nuni im n iiniiiiMimiiMi iiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMi iii iiiiiiiiimi ii mi milni ii n im iii im mi n n im iiiiiii im n im 111111111111111
OBČNI ZBOR PREDSTAVNIKOV ZDRUŽENJA GRADBENIH PODJETIJ
Zaskrbljenost zaradi stalnega upadanja zasebne in javne gradbene dejavnosti
Velike težave dela predvsem urbanistična neurejenost mesta Nujnost dokončne odobritve novega regulacijskega načrta
Tržaška trgovinska zbornica je te dni sklicala občni zbor predstavnikov Združenja gradbenih podjetij, da bi vzeli v pretres položaj, v katerem se je znašlo to industrijsko podjetje po sprejetju novega regulacijskega načrta za tržaško občino. Na zboru je prišla do izraza zaskrbljenost tržaških gradbenikov, in sicer v prvi vrsti zaradi stalnega upanja dejavnosti v prizadeti industriji, ter zaradi nestalnosti sedanjega položaja na gradbenem področju. S tem, da je namreč občinski svet na eni izmed svojih zadnjih sej sprejel novi regu-
niiiiiiiiiiiimiiHitiiiiitni|i|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii|iuiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii
ZAKLJUČENO ZASLIŠEVANJE FAŠISTIČNIH PLAČANCEV
Niti en fašist ni obtožen žaljenja poglavarja tuje države
Razprava bo baje prihodnji teden - Prvaki MSI bodo na sodišču branili fašistične prenapeteže
Politični oddelek kvesture je včeraj poslal prokuri republike zapisnike o zasliševanju 51 fašističnih plačancev, ki so v petek zvečer po mestnih ulicah uprizorili hujskaške protislovenske manifestacije. 51 aretirancem so se pridružili še trije od 12, ki jih je policija prijela med manifestacijami v soboto zvečer. Kot smo že poročali, so fašistični hujskači obtoženi nedovoljenega manifestiranja po ulicah, povzročitve škode, žaljenja funkcionarjev javne varnosti in oviranja prometa. Niti eden od teh pa ni obtožen žaljenja poglavarja sosedne republike, na podlagi člena 297 kazenskega zakonika, ki za žalitev časti poglavarjev drugih držav predvideva kazen od enega do največ treh let zapora. V členu tretjem posebnega statuta o zaščiti narodnostnih manjšin pa stoji napisano, da je »netenje nacionalne in rasne mržnje na obeh področjih prepovedano in vsako dejanje takšne vrste bo kaznovano«.
Političnemu oddelku policije pa se ni zdelo umestno, da bi že o-menjenim obtožbam dodal še te. Saj so prenapeti hujskači na ves glas kričali «a morte i ščavi« ter peli žaljivo popevko na račun poglavarja sosedne republike.
Zapisnike o prijavi sodišču fašističnih plačancev je včeraj pregledoval republiški prokurator dr. Corsi. Obstajala je možnost, da bo kazensko sodišče po hitrem postopku že na današnji razpravi sodilo obtožence. Ker pa je delovanje sodišča v tem času precej skrčeno, je pričakovati, da se bo kazenska razprava proti hujskačem vršila prihodnji teden, da bodo imeli sodniki in odvetniki dovolj časa, da si ogledajo zapisnike.
Obrambo obtoženih plačancev so že prevzeli odvetniki Wondrich, Tavasani in poslanec Franco Fran-chi iz Vicenze, ki so včeraj pri republiškem prokuratorju posredovali, da bi dosegli za nekatere obtožence začasno svobodo.
Med potekom sobotne hujskaške manifestacije skrajnežev, je prišlo tudi do tepeža s policijo. Pri tem so bili ranjeni trije karabinjerji, ki so razganjali podivjane prenapeteže v bližini Trga sv. Ivana. V bolnišnico so se morali zateči 20-letni karabinjer Camillo Gagliazzo, ki je imel rano na levem kolenu, 20-letni Angelo Co-gna in 20-letni Ernesto Magro. Co-gna je imel rano na desni roki, Magro pa udarec po prsih. Vsem trem so nudili prvo pomoč in bodo okrevali v 5 dneh.
Umrl je profesor Vittorio Furlani
Včeraj je umrl prof. Vittorio Furlani. Pokojnik, ki je imel 83 let, je bil svoj čas eden od prvakov republikanske stranke. Po letu 1943 je bil član tržaškega CLN. zaradi volilnih nagibov temveč po Nemci so ga aretirali in poslali v
•vojih načelih.
koncentracijsko taborišče. Po voj-
ni je bil ravnatelj republikanskega glasila «La Voce Libera«. Pokojni Vittorio Furlani je mnogo let poučeval na znanstvenem liceju »Oberdan« in je bil tudi mnogo let predsednik društva »Dante Alighieri«.
Sestanek članov kmetijske komisije pokrajinskega sveta
V prostorih tržaške pokrajine se je sinoči sestal odbor svetovalcev 5 kmetijskega področja. Na seji, ki ji je predsedoval odbornik za javna dela in kmetijstvo Vigini, so razpravljali o povrnitvi škode, ki so jo utrpeli kmetje na našem področju zaradi nedavnega neurja. Kakor je bilo poudarjeno, so v Trstu v ta namen pred časom ustanovili poseben denarni sklad, v katerega so prispevale krajevne in teritorialne u-stanove, tako dežela Furlanija-Ju-lijska krajina (5 milijonov lir), tržaška pokrajina (2 milijona), kmetijski konzorcij (250.000 lir) in drugi. Iz tega sklada bodo poleg sredstev, ki jih bo dala v ta namen na razpolago osrednja vlada, podelili prizadetim kmetom delna povračila za povzročeno škodo. Izvedenci posebnega odbora, h kateremu so pristopili kmetijski konzorcij ter občinski upravi iz Milj in iz Devina-Nabrežine ugotavljajo zdaj škodo po najhuje prizadetih področjih tržaške pokrajine. Ko bodo zaključili svoje delo in sestavili spisek oškodovancev ter višino utrpele škode, bo pokrajinska komisija podelila razpoložljiva sredstva med prizadete.
lacijski načrt namesto prejšnjega, je začelo potekati novo triletno obdobje, v katerem smejo prizadeti vložiti morebitne prizive proti določbam načrta, ker jih te iz enega ali drugega razloga prizadevajo v njihovih koristih.
Glede upadanja dejavnosti v tržaškem gradbeništvu, je predsednik upravnega sveta strokovne organizacije Riccesi navedel vrsto statističnih podatkov, ki kažejo na postopno poslabšanje položaja od leta 1963 dalje. Tako so bila na primer sredi novembra lanskega leta v gradnji na Tržaškem 504 poslopja za skupnih 5.165 stanovanj, pri čemer je okoli 81 odst. odpadlo na operaterje. Konec maja letos pa je število poslopij v gradnji znašalo le še 460, in sicer za skupnih 4.240 stanovanj, od tega 79 odst. na račun raznih zasebnih operaterjev. V razmeroma kratkem razdobju 6 mesecev Je po vsem tem gradbena dejavnost na našem področju popustila kar za 21,70 odst., če se pa omejimo le na zasebni sektor, pa celo za 25 odst. Po mnenju govornika geom. Riccesija pa upadanje dejavnosti na tem področju še nikakor ni doseglo najnižje točke, kajti iz vse počasnejšega vlaganja prošenj za gradbena dovoljenja na pristojne urade se da sklepati, da bo ta industrijska veja v prihodnjih mesecih doživela še hujše nazadovanje.
Položaj je toliko slabši, ugotavljajo prizadeti gradbeniki, ker se vprašanje urbanistične ureditve na Tržaškem nikakor ne more ustaliti, tako da morajo industrije! in tudi javne ustanove, ki skrbijo za gradnjo ljudskih stanovanj delovati v veliki negotovosti. Izdajanje gradbenih dovoljenj je postalo zelo zamudno, industrijci in zasebniki se gibljejo v veliki negotovosti, vse to pa škoduje splošnemu razvoju gradbeništva ter še poslab-
ša njegov že itak težak položaj. Pred kratkim je občinski svet sprejel sklep, da se dosedanji regulacijski načrt, ki je dal že od vsega začetka povod za številne kritike in popravke, zamenja z novim, ki naj upošteva zadnji razvoj socialnega življenja v okviru tržaške občine. Novi načrt, na katerega se bomo povrnili, se v bistvenih sestavinah ne oddaljuje mnogo od prejšnjega, vendar je treba upoštevati, da ko je bil novi načrt sprejet, se je avtomatično odprlo tudi vprašanje novih po-pravkav, ki jih bodo kakor po navadi predložili prizadeti zasebniki in ustanove.
Iz navedenih razlogov Je občni zbor Združenja gradbenih podjetij na koncu zasedanja sestavil posebno resolucijo, v kateri vabi občinsko upravo, naj bi čimprej u-redila vprašanje urbanistične ureditve v tržaški občini ter odpravila škodljivo provizoričnost s tega področja, hkrati pa poziva ostale prizadete industrije in pomožne dejavnosti, naj se pridružijo gradbincem v skupnem nastopu za dokončno ureditev tega vprašanja.
Na občnem zboru se je oglasilo k besedi tudi več članov združenja gradbincev, ki so se zavzeli za razna obrobna vprašanja v zvezi z novim regulacijskim načrtom. Med drugimi je gradbenik Tassi izrazil prepričanje, da se mora tržaška industrija, v kolikor ne najde več prostora na tradicionalnih industrijskih središčih ob samem mestu, umakniti iz Trsta proti severu, in sicer v prvi vrsti naj pri tem upošteva področje, ki gre od Proseka nekako proti Sv. Križu in Sesljanu, češ da prebiva v teh krajih mnogo istrskih družin, ki bi lahko nudile novim industrijskim obratom potrebno delovno silo. Z njihovo pomočjo naj bi na tem področju vstala nova tržaška industrijska cona.
IIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIMIllIlllIHillliillifiiiiiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlIllilliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiIlllllliiiil
MED NEVIHTO PRED DEVINSKIM PORTIČEM
Dva nemška turista nevarnosti na morju
Sunki burje so ju zanesli daleč od obale Rešili so ju policisti z motornim čolnom
trudila, da bi dosegla obrežje, so ju valovi še bolj zanašali na odprto morje. Ko nista zmogla več, sta se oče in sin krepko oprijela blazinic. Na srečo ju je z obale nekdo opazil in nemudoma obvestil policijo, ki je z motornim čolnom dosegla turista ter ju nekaj časa potem pripeljala na pomol devinskega portiča.
Oba Bajerja sta se agentom toplo zahvalila, saj so ju rešili skoraj gotove smrti v razburkanem rporju.
.....................................................................................................
Agenti s komisariata v Devinu so med predvčerajšnjo popoldansko nevihto, ki je divjala na mor ju pred devinskim portičem, rešili dva nemška turista, katera so razburkani morski valovi pahnili na odprto morje. Malo pred nevihto sta 53-letni Hans Bajer in njegov 12-letni sin Hans iz Dag-gendorfa legla vsak na svojo gumijasto blazinico in zaplavala od obale. Nenadoma je zapihal močan veter in so nastali valovi. Kljub temu, da sta se oče in sin
Pismo in odgovor o «Vestniku tržaške občine
Prof. dott. Redento Romano iz tržaškega občinskega urada za javni pouk mi je poslal 5. julija 1.1. to italijansko pismo:
Gospodu Andreju Budalu, Trst (419), Rossetti 59.
S 26. številko prekine Vestnik tržaške občine svoje izhajanje, da ga bo prihodnjo jesen spet nadaljeval.
To prekinitev svetuje potreba, da se znova pretrese sedanje poskusno izhajanje. Gre za to, da se ugotovi, ali in v koliki meri je Vestnik služil namenu, ki si ga je določila občinska uprava.
Da se ta raziskava poglobi, bi bilo zelo prijetno in koristno poznati sodbo tistih, ki so lahko sledili Vestniku teh prvih šestih mesecev njegovega obstoja.
Zato bi Vam bili hvaležni, če bi nam mogli poslati svojo sodbo Po možnosti do 31. julija z nasveti, kritikami, opombami, predlogi.
Dobrodošla bi bila tudi sodba o koristnosti posameznih rubrik, kakor nUsluge občine», «Občinska
kronika», o uvodnem članku in o snoveh raznih člankov. Prav tako bi bil dobrodošel predlog novih rubrik za odseke občinske dejavnosti, to je vesti, ki bi vzbudile v čitatelju več zanimanja.
Zahvaljujoč se Vam za pozornost in za vljudno sodelovanje, Vam sporočam odlične pozdrave.
Dne 12. julija sem na pismo odgovoril (v italijanščini): Spoštovani gospod profesorl Sprejmite mojo globoko zahvalo za brezplačno pošiljanje sVestni-ka tržaške občine«, štev. 1—24, in za Vaše cenjeno pismo z dne 5 t. m.
Z živim zanimanjem sem sledil lepi publikaciji, bogati s pre-važnimi, prezummivimi vestmi, ki se tičejo vseh mnogovrstnih plati mestnega življenja.
Cenim zlasti vesli, sestavljene v znamenju dobrote in bratskega razumevanja, posvečene podporni dejavnosti občine v prid ubogih, bolnih, izgnanih u stanovanj, da
»
lajša njih trpljenje in jim pomaga premagovati nevšečnosti življenja.
Nove izkušnje učijo neprestano, kako naj se izpopolnjujejo razne usluge občine in tako bo mogel tudi Vestnik dalje izhajati po pretresu sedanje poskusne dobe. («Vsebina» n. pr. bi morda bolje služila, če bi stala poleg naslovov člankov tudi številka strani).
Poleg «Vestnika tržaške občine« vidim pred seboj na mizi ((Vestnik dežele«, ki izhaja od 16. novembra 1964. Ta je za nas Slovence ves v slovenščini in ima naslov «Dežela Furlanija — Julijska Benečija — obvestila in dokumentacije deželnega tiskovnega urada«.
Ker se prebivalstvo občine Trsta Po svoji sestavi nič ne razlikuje od prebivalstva dežele, se zdi zelo naravno, da bi moral tudi ((Vestnik tržaške občine» izhajati za Slovence v slovenščini.
Z najboljšimi željami in odličnimi pozdravi
prot. dr. Andrej Budal
Adriatica in Tirrenia v preteklih desetletjih pridobile po vsem svetu posamičen sloves, ter da so si tudi zagotovile ločene prometne mreže; če bi zdaj odpravili, odnosno združili vse štiri družbe v eno ali dve. Je prav gotovo, da bi italijanska zastava utrpela veliko škodo na mednarodnih pomorskih relacijah, v korist tujih konkurenčnih brodarjev.
Iz istega razloga velja pripomniti, da so si tudi voditelji in široki kadri prizadetih družb v preteklosti zagotovili potrebno specializacijo na posameznih področjih; kapital. ki ga ta specializacija danes predstavlja, pa bi bil z nameravano združitvijo štirih družb praktično izgubljen.
Gorje. Zelo nam ugaja to, da letujemo skupaj z otroki drugih mest. Postali smo dobri prijatelji. Skupaj se igramo in pojemo. Včasih zelo radi skupaj malo poklepetamo, ko bi morali spati.
V imenu vseh otrok, ki so na letovanju v Gorjah, se najprisrč-neje zahvaljujemo za vse najlepše, kar ste nam nudili.
Gorje, 29. julija 1965 Otroci iz Trsta, Gorice in Ljubljane.
Vrnitev otrok iz počitniške kolonije
Zahvalno pismo SKGZ
Včeraj ob 18. uri so se vrnili o-troci, ki so letos letovali tri tedne v počitniških kolonijah v Zgornjih Gorjah pri Bledu in v Žirovnici, Na trgu pred sodiščem, kamor so otroci prispeli z avtobusom so jih pričakali starši in sorodni-ki. Kako so se naši otroci dobro počutili v koloniji nam je dokaz sledeče zahvalno pismo ki so ga poslali pred dnevi Slovenski gospodarski kulturni zvezi.
Spoštovani!
Pred odhodom z letovanja,, bi Vam radi opisali kraj in naše življenje v njem.
Gorje je zelo prijetna vasica in v tej vasici stoji naš dom. V njegovi okolici je mnogo lepih izletnih točk, ki jih vsak dan obiskujemo. Včasih gremo na sprehod v Laze, kjer nabiramo gozdne jagode in se igramo.
Včeraj smo šli na izlet v sotesko Vintgar. To je čudovita dolinica, skozi katero teče reka Rodovna. Vsi smo bili navdušeni nad naravnimi slapovi. Tako vidite, da nam ni nikdar dolgčas in da si vedno najdemo prijetno zabavo.
Včasih pa smo doma in se igramo razne štafetne in druge igre.
Hrana je zelo dobra. Za malico imamo dopoldne sadje, popoldne pa mleko in kruh. Tako nam ničesar ne primanjkuje. Želimo si, da bi drugo leto spet prišli v
iiUtžlUlž	''•*	/U> Ji.	.........
iiiiiii Hiiiiiiitiiiiii n iiiiiii iiiliiiiiiiiii ii mi iiiiiiiiiiiiii minil iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii m m iiiiaiiiiiiiiiiiiniii„i(ii,„
PO ZAČASNIH NEURADNIH PODATKIH
V «Italcementi» skrčen tedenski delovni urnik na 40 ur
Sindikat delavcev v cementarnah Delavske zbornice sporoča, da je ravnateljstvo podjetja «Italcementi» v Trstu obvestilo, da so s 1. avgustom znižali delovni umik od sedanjih 44 ur na 40 ur tedensko. Ravnateljstvo trdi, da je podvzelo ta ukrep zaradi pomankanja naročil.
Drevi ob 17.30 se bodo delavci sestali, da proučijo nastali položaj. Sindikalne organizacije delavcev v tovarni so že zahtevale sestanek s predstavniki delodajalcev na sedežu Združenja industrijcev.
Nadalje sindikat sporoča, da se bodo danes ob 11. uri predstavniki sindikata gradbenih delavcev treh pokrajin sestali z deželnim skrbnikom za javna dela in deželnim odbornikom za javna dela s katerim bodo razpravljali o krizi na gradbenem področju.
Drevi zborovanje PSIUP na Trgu sv. Jakoba
Tržaška federacija PSIUP sporoča, da bo priredila drevi ob 19. uri na Trgu sv. Jakoba zborovanje o temi: «Zaka.i smo glasovali za Hreščaka« Govoril bo tajnik federacije Ezio Martone.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok Joa-hima Krizmančiča darujejo prijatelji Iz Bazovice 2600 lir za Dijaško Matico.
Pristaniški promet v juliju dosegel približno 510.000 ton
V prvih sedmih mesecih letos znaša promet okrog 3.420.000 ton
Po začasnih neuradnih statističnih podatkih Je blagovni promet skozi tržaško pristanišče v preteklem juliju dosegel približno 510 tisoč ton, od tega 370.000 ton v dovozu, in pa 140.000 ton v odvozu. S tem se Je celokupen promet v prvih sedmih mesecih dvignil na
3,420.000	ton ter je bil za okoli 300 tisoč ton višji od prometa, ki so ga zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta, ko je šlo skozi trža ško luko okroglo 3,120.000 ton raznega blaga. Letos se Je občutno povečal zlasti odvoz blaga, ki je narastel od 730.000 na 960.000 ton. Kakor je razvidno tudi iz navedenih podatkov, pa ima dovoz blaga po morju mnogo večjo težo v tržaškem prometu, kakor pa njegov odvoz. Dokler niso znani dokončni podatki o razvoju prometa v Juliju in torej tudi skupno v prvih sedmih mesecih, sl ni mogoče pred-očiti prave slike o tem vprašanju. Vsekakor pa kažejo začasni podatki o gibanju pristaniškega prometa na to, da se tako tranzitni promet za tujino, kakor tudi dovoz in odvoz visoko vrednega vlaga ne razvijata posebno ugodno, saj gre povečanje tonaže v splošnem prometu v glavnem na račun večjih dobav surovega petroleja tržaškima čistilnicama, ter povečanim dobavam masovnih surovin raznim industrijskim obratom v žavljah.
Nesreča dveh Tržačanov pri Villi Vicentini
Na državni cesti štev. 14 blizu Vlile Vlcentine sta se v nedeljo popoldne ponesrečila dva zakonca iz Trsta, ki sta se na motorju vračala domov iz Milana. Motor je vozil 50-letni Italo Montanarl iz Ul. S. Felice 10, na zadnjem sedežu pa Je sedela njegova 45-letna žena Maadalena Porro. Zdi se, da se je pri motorju nenadoma odvilo prednje kolo. Zaradi tega sta se oba zakonca prevrnila In se hudo pobila po glavi Montanarija in njegovo ženo so prepeljali v bolnišnico v Tržič, kjer se bo moral Montanarl zdraviti 20 dni zaradi udarcev po glavi in možganskega pretresa. Huje se je ponesrečila Ponova. Pri nesreči se je pobila po glavi, začela krvaveti iz levega ušesa ter si zlomila levo ključnico. Nje. so sprejeli s pridržano prog-nozo.
V Sesljanskem zalivu so našli nemško vojaško mino
Na morskem dnu v sesljanskem portiču, so včeraj popoldne nekateri ribiči zapazili veliko magnetno mino nemške izdelave. O najdbi so ribiči takoj obvestili policijske agente, ti pa so v Sesljan poklicali vojaške potapljače iz Gradeža. Potapljači so se lotili dela ob 18.40, potem ko je iz portiča odplula motoma ladja «Dionea«. Ker je bila nevarnost, da mina eksplodira, so policisti s komisariata v Devinu poskrbeli, da Je približno 1500 kopalcev in letoviščarjev v campingu, zapustilo obalo in m oddaljilo v
razdaljo dveh kilometrov od obale.
Potapljači so nekaj čez 20. uro dvignili magnetsko mino, ki je morda več let ležala na morskem dnu in tvorila veliko nevarnost za ljudi, naprave in ladje. Magnetna mina tipa «Go» ,je bila še v dobrem stanju in je tehtala nekaj nad 7 ton. Potapljači so nevarno orožje odnesli na odprto morje, kjer so signalizirali kraj z bojo in zastavico o nevarnosti. Zaradi nekih tehničnih ovir, ni bilo mogoče že včeraj povzročiti eksplozijo mine in bodo minerji to opravili danes zjutraj ob 8. uri.
Med tem časom bo prepovedan dohod v sesljanski zaliv vsem letoviščarjem in kopalcem. Policijski čolni pa bodo stražili na odprtem morju in preusmerili plovne objekte, da plovejo daleč od kjer leži mina.
kraja.
7. AVGUSTA
Rita Pavone v Portorožu
Za glasbeno prireditev v Portorožu, na kateri bo nastopila Rita Pavone z drugimi italijanskimi in slovenskimi pevci ter ob spremljavi orkestra »La Palmas* iz beneškega Lida, vlada v Trstu veliko zanimanje Predstava bo v soboto 7. avgusta z začetkom ob 21. uri, in sicer na prostem (v bližini hotela »Palače«),
Vstopnice prodaja v Trstu potovalni urad «Aurora» v Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243, in sicer v predprodaji, Cene vstopnicam so 1800, 1250 in 1000 lir za sedeže ter 500 lir za stojišča
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO!
Grad Sv, Justa Od danes do srede. 11. avgusta «Mednarodni operetni festival« z ansamblom budimpeštan-skega narodnega gledališča: 200 nastopajočih Drevi in Jutri «Dežela smehljaja«.
Danes v Miramaru: predstava #Lučl in zvoki« ob 21. in ob 22.15 v italijanščini «Massimil!ano e Carlot-ta».
• • •
Naztonale Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 16.00 «Una forca per due« Gary Merrill Prepovedano mladini pod 16. letom.
Excelsior 16.00 «11 muro del dollari« Prepovedano mladini pod 14. letom
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Grattacielo 15.30 «Per chi suona la campana« Technicolor. Gary Cooper.
Atabarda 17.00 «La storia del dotto-re VVassel« Garry Cooper, C. Day.
Eilodrammatico 16.30 «A 077 dalla Francia senza Amore« Sean Conne-ry.
Aurora 17.00 #Cielo di fuoco*.
Crlstallo Zaprto zaradi počitnic.
Garibaldi 16.30 «Passaggio di notte« Technicolor. James Stevvart.
Capitol 16.30 «1 segreti di Flladel-fla«.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Vittorio Veneto 17.00 «Raplna al quar-tlere Ovvest« Prepovedano mladini pod 16. letom.
Moderno Počitek
Astoria 17.00 «Parigi nuda« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia Počitek.
Ideale 16.30 «Donne calde dl notte« Technicolor, Prepovedano mladini pod 18 letom,
LETNI KINO
Paradlso 20.30 «1 fuorilegge della val-le solitaria« Scopecolor. Richard Basehard.
Satemte 20.30 «Operazlone FBI« — Jack Kelly, Ray Danton.
Šolske vesti
Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se ]e pričelo vpisovanje v 2. tn 3. razred, ki s» bo zaključilo 25 septembra.
D \ srednja šola s slovenskim učnim lezikom v Rojanu. IJl. Montorst-no 8 opozarja, da se Je pričelo in bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi in tretji razred.
Državna srednja šola pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin 14, vpisuje v 2. m 3. razred do 25. septembra Šolski skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za su-plentska mesta na osnovnih šolah na Tržaškem ozemlju za šolsko teto 1965-19C3. Interesenti si lestvice lahko o-gledajo na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvib in pri didaktičnih ravnateljstvih.
Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo, 22 avgusta, izlet na Jezersko in Predvor z ogledom Jezera Cernjava in gradov Hrib in Tum. Vpisovanje na sedežu društva, Via dl Servola 124-1. vsak dan, razen v soboto in nedeljo, od 20.30 do 22. ure.
• • •
SPDT priredi na Veliki šmaren (dne 15. avgusta letos) izlet v dolino Trente in v Lepeno skozi Bovec na dom Klementa Juga ob priliki zbora vseh planinskih društev Primorske. Planinci se bodo na željo lahko povzpeli do znamenitega Krnskega Jezera. Zaradi dogovora z avtobusnim podjetjem (za Vel. šmaren Je namreč Izredno povpraševanje po avtobusih) se mora vpisovanje zaključiti že 4 avgusta Zato prosimo, da pobltlte z vpisovanjem v Ul. Geppa 8.
* * *
Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v .nedeljo 22. avgusta Izlet na Bled |n v Begunje.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 1. In 2. avgusta 1965 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 16 oseb,
UMRLI SO: 88-letna Anna Ianko-vlch vd. Turchetto, 59-letnl Ferdinan-do Taucer, 75-letnl Carlo Pisani, 67-letnl Lionello Vidali, 72-letna Giu-seppina Daneu por. Reggente, 74-Iet-na Pasaua Trombetta vd. Ganza. 63-letnl Ilario Zidarič. 65-Ietni Giuseppe Ravasinl, 67-letnl Masslmiilano Budigna, 67-letna Emma Rener vd. Tassini, 68-letna Anna Scamperle, 68^ letni Salvatore Talarico, 65-letni Glo-vannl Kauclc, 82-letni Vittorio Furlani, 67-letna Margherita Rudes vd. Sulll, 84-letni Giuseppe Bralni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
Barbo Carniel, Garibaldijev trg 4, tel. 90015; Centauro, Ul. Buonarrotl, tel. 9C448; De Leitemburg, Trg S Giovanni 5, tel. 36924; Mlzzan, 'lij Venezia 2, tel. 24905
NOČNA SLUŽBA LEKARN AlI Alabarda, Istrska ul. 7, tel 95914; Croce Azzurra, Ul. Commer-ciale 26, tel. 38937; Vlelmettl, Borzni trg 12, tel. 35001; Miani. Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), tel 35728.
LETOmČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA
GRAD SV. JUSTA
DREVI IN JUTRI Z ZAČETKOM TOČNO OB 31 URI
Dežela smehljaja
tri dejanja FRANCA LEHAKJA Z ANSAMBLOM
BUDIMPESTANSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA — 200 NASTOPAJOČIH —
Predprodaja vstopnic v Pasati Prottl
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Neprevidnost in mokra cesta vzroka številnih hudih nesreč
Samo v nedeljo so zabeležili na Koprskem 35 prometnih nesreč 1 mrtev, 4 hudo in 8 lažje ranjenft • Neurje nad Kvarnerom
Naliv in spolzke ceste so povzročile v nedeljo 35 prometnih nesreč na Koprskem. Tragična bilanca e-nega dne 1 mrtev, 4 hudo ranjeni, 8 lahko ranjenih, škode na avtomobilih in drugih vozilih pa je za okrog 5 milijonov dinarjev. Čeprav so vsi, tudi že malo nevarni odseki opremljeni s svarilnimi znaki in je hitrost omejena, ni vse skupaj dosti pomagalo, pohvaliti je treba tudi akcijo prometne milice, ki je bila ob nalivu skupaj z rezervami v celoti mobilizirana. Na številnih križiščih in nevarnejših odsekih so miličniki usmerjali promet, ki je bil ta dan izredno gost. Njihova akcija je sicer vplivala na zmanjšanje odstotka nesreč, toda proti posameznim primerom objestnosti ali skrajne neprevidnosti se je težko boriti.
Najhujša nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne ob 15.20 med Postojno in Hruševjem. Tam je nizozemski državljan Vilem Kuls-msn iz Amsterdama prehiteval go-riški avtobus. Med prehitevanjem Pa je opazil, da mu prihaja iz nasprotne smeri drug osebni avtomobil. Zaradi tega je prehitro zavil pred avtobus in ga je začelo po spolzki cesti zanašati sem pa tja. Trčil je v betonsko ograjo in se obrnil na cesti za 180 stopinj, nato pa se je še enkrat' zaletel v ograjo in tam obtičal. Posledice trčenja So bile najbolj usodne za voznikovo ženo Katerino. Na vozilu so se namreč odprla desna vrata in nesrečna, komaj 25 let stars žena je tako nesrečno padla, da je udarila z glavo ob betonski steber in bila na mestu mrtva. Iz vo-z-ila sta padla tudi oba njuna otroka, ki pa sta bila k sreči nepoškodovana. Voznik je utrpel lažjo poškodbo na desni rami.
Neprevidno prehitevanje bi lahko pripeljalo do hude verižne nesreče tudi med Kozino in Divačo. Voznica osebnega avtomobila Bo-silka Bodovinac iz Zagreba je namreč prehitevala nek ljubljanski avtomobil, ko pa je videla, da ji iz nasprotne strani prihaja nasproti drugo vozilo, je na spolzki cesti ntočno zavila. Posledice so bile razumljive. Voznica ni več mogla obdržati vozila v oblasti, vrglo jo je najprej na nasip, od tam pa ponovno na cesto, kjer se je zaletela v vozilo, ki ga je hotela prehiteti (šofiral ga je Angel Bajc iz Ljubljane) , Prisebnosti drugih voznikov se je treba zahvaliti, da ni prišlo do hujše verižne reakcije. Kljub vsemu je bila Budovinčeva huje Poškodovana, njen mož Gavro pa 3e Utrfcel 'lažjo poškodbo."PbšKtia6-vani so bili tudi vsi štirje pottltllrt v ljubljanskem avtomobilu, vendar le od drobcev stekla in niso iskali zdravniške pomoči.
Bržkone zaradi neprimerne hitrosti je zavozil na ovinku s ceste nemški državljan Adolf Schottler iz Duisburga. Nesreča se je pripetila v nedeljo dopoldne v Planini. Schottler se je prevrnil šest metrov Pod cesto, kjer je obtičal na strehi. Po čudnem naključju sta ostala
njuna 13-letna hčerka Monika, ki so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico.
Nestrpnost v koloni je drago plačal voznik osebnega avtomobila Marijan Bežen iz Ljubljane. Med Pivko in Postojno je prehiteval kolono avtomobilov, ko pa mu Je pripeljal nasproti neki drugi avtomobil, je naglo zavrl. S spolzke ceste ga je vrglo na travnik, kjer se je vozilo prevrnilo. Voznik Je bil huje poškodovan (pretres možganov), dva druga potnika pa sta bila nepoškodovana.
Vse ostale nesreče niso zahtevale večjih telesnih poškodb. Bile pa so skoraj vse zaradi neprevidnosti voznikov (prekratka varnostna razdalja v kolonah, zaviranje na mokri cesti in podobno). Zanimivo je, da so zabeležili v nedeljo kar štiri primere trčenja po več vozil hkrati, ker v kolonah niso upoštevali varnostnih razdalj.
» • *
Nad Kvarnerskim zalivom je v nedeljo divjalo močno neurje. Temperatura je občutno padla in v nedeljo popoldne so se turisti in kopalci s plaž zatekli v hotele. V nedeljo okrog 22. ure je na Rek; močno deževalo in je začel pihati veter. Močni sunki vetra so izru-lj več dreves ter polomili televizijske antene. Neurje je tudi na nasadih povzročilo veliko škodo. Zaradi neurja je bil na Reki ves promet ustavljen za nekaj ur. Deževalo je tudi ponoči in šele včeraj zjutraj se je nebo razjasnilo.
Vabilo odbora konzorcija razlaščencev
Odbor konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda
VABI
prizadete iz dolinske občine na sestanek, ki bo nocoj ob 20.30 v dvorani starega županstva v Dolini. Na sestanku bodo zastopniki konzorciju razpravljali s prizadetimi o predlogu ustanove Industrijskega pristanišča konzorciju za položitev podzemeljskega električnega kabla, o pogojih, ki jih je za to postavil konzorcij, o odložitvi razlastitvenih odlokov ter o popisu škode na stroške družbe za gradnjo naftovoda
Sreča v nesreči mladega avtomobilista
24-letni delavec Glanfranco Ga-gllardo z Opčin 916 je v nedeljo popoldne imel res veliko srečo. Okrog 17. ure je po cesti na Kon-konelu vozil svoj fiat 500. Ko pa je privozil na drugi ovinek, je iz neznanih vzrokov zavozil s ceste, podrl nizko ograjo in strmoglavil 20 metrov pod cesto. Avto se je močno poškodovan ustavil v nekem grmu, Gagliardo pa je izstopil iz poškodovanega avta in ugotovil, da se ni niti opraskal. Ko so na kraj nesreče prihiteli agenti cestne policije, je Gagliardo odklonil vsako zdravniško pomoč.
ll|UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||llll|||||||||||||||||ll|llllllllllllllllllllll||lllllllimillll|lmi||„inil||||t|||||||||m|
NA VPRAŠANJE KOMUNISTIČNIH SENATORJEV
Pojasnilo ministra Spagnollija o priložnostnih delavcih v luki
Minister poudarja, da si njegovo ministrstvo prizadeva za primerno ureditev tega vprašanja
V odgovor na zadevno vprašanje, ki mu ga je pred časom postavil senator Vidali skupno s senatorjem Adamolijem, je minister za trgovinsko mornarico Spagnolli te dni predstavniku KPI dal naslednjo izjavo:-
Najprej želim poudariti, da se je ministrstvo za trgovinsko mornarico vedno pobliže zanimalo za pravni in gospodarski položaj priložnostnih delavcev, ter je v tem smislu pogostokrat določalo posebne norme v okviru obstoječe zakonodaje, ne da bi pri te^i-JJopolpo-ma odvzemal krajevnibn organizacijam pristaniškega dela določene svobode pri ugotavljanju posebnih potreb po priložnostnih delavcih v posameznih pristaniščih. Člen štev. 194 praivilnika o izvajanju navigacijskega zakonika predvideva določeno omejevanje V številu priložnostnih delavcev v italijanskih pristaniščih. Seveda je treba upoštevati, da blagovno gibanje v posameznih pristaniščih ni povsod e-nako in na isti višini; poleg tega je treba upoštevati tudi posebne potrebe po stalnih delavcih katerim je treba zagotoviti primerno
voznik in njegova žena nepoškodovana. Pač pa se je poškodovala
UMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiumiiiiitiiMinuimiiiiMinmiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiii
SMRTNA NESREČA DVEH TRŽAŠKIH ALPINISTOV
Pri vzponu na Monte Rosa sta strmoglavila v prepad
Nesrečna Merlone in Ceria sta bila vešča alpinista - Eden od njiju se je spotaknil in potegnil s seboj tovariša na navezi
, °va Tržačana, 46-letni dr. Rugge-|° Merlone iz Ul. Ospedale Milita-e 37, funkcionar pri državnih čelnicah ter 57-letni dr. Celestino veria iz Ul. Locchi 34, glavni računovodja pri Tržaški hranilnici sta ’e v nedeljo smrtno ponesrečila pri [zponu na Monte Rosa v zahodnih lipah.
Merlone in Ceria sta bila vešča J1 Previdna hribolazca ter sta se godala že na več vzponov v Alpah ?. Dolomitih, šla sta celo v Fran-'U° in Avstrijo, kjer sta splezala ;a več visokih vrhov. V petek sta ^potovala iz Trsta, ker sta name-®vala doseči vrh Monte Rosa, to-.“hjuno potovanje je bilo brez ihi Ve' Z<H se. da se je eden od l‘JU na grebenu med hojo na vrh Potaknil in padel, pri tem pa je 1 Variša, s katerim je bil privezan, .otegnii v 300 metrov globok pre-- na švicarski strani.
■j Za^adi slabega vremena, ki se je .unči - med nedeljo in ponedeljkom Poslabšalo, reševalne skupine ni-nih rS??le doseči trupel ponesreče-i ' 'vžačanov in ju bodo skušale seCl čim se vreme izboljša. zvp*ria ln Merlone sta v petek druT^ prispela v kraj Alagna v berio 1 enega Tržačana, dr. Um-cin,ia .Briana, pomorskega funk-Alrl^ja. V Alagni so najeli vodiča vse, viottija in se v soboto na-dn« .daj podali na pot. Se istega Kine dosegli planinsko kočo «Ro-456(1 aIarSherita,) na vrhu Gnifettl dj)e metrov visoko. Naslednjega skuni °Je v soboto, pa so v dveh hn v ah nadaljevali pot proti vr-heit ,zP°n na tistem kraju ni la-šain ,,še vreme se je stalno slab-la	sta skupini, v prvi sta bi-
tia illan in Viotti, v drugi pa Ce-• Merl°ne, prispeli na vrh ča jrvTn Pa se je pripetila nesre-spotai?6.” °d druge skupine se je Usodo -* in strmoglavil v prepad, a Je hotela, da je bil tovariš
popolnoma nepripravljen in je za njim strmoglavil v prepad. Ce bi ne bilo iznenadenja in bi bil drugi pripravljen, bi lahko svojega tovariša rešil: tako pa sta se oba ubila.
Spremljevalec in Furlan sta se takoj nato vrnila v kočo, odkoder sta obvestila reševalne skupine v Alagni. Kljub temu, da so skupine kmalu prihitele, niso mogle ničesar opraviti, ker se je medtem vreme poslabšalo, kasneje pa je ves predel, kjer sta se ponesrečila Ceria in Merlone, pokrila debela plast novega snega.
Merlone in Ceria sta bila dolgoletna člana tukajšnjega alpinističnega kluba. Oba sta bila navdušena plezalca in Ceria je v alpinističnem klubu pred leti bil izvoljen za podpredsednika.
Iz Varalla poročajo, da je skupina gorskih reševalcev iz Alagne našla včeraj na švicarskem področju trupli tržaških planincev dr. Celestina Cerie in Ruggera Merlo-neja.
Avto je zgorel
Na cesti, ki vodi v Sesljanski zaliv se je včeraj zjutraj pripetila nesreča. Ko je Lidia Zoccoletti s Šalita Contovello 6/1 navzdol po omenjeni cesti vozila fiat 600 TS 74381 je iz neznanih razlogov zavozila s ceste in treščila v drevo. Ker je bil avto poškodovan, je šo-terka poklicala cestno pomoč, da so razbit avto odpeljali. Toda pri tem se je zgodilo nepredvideno. Komaj je tovornik cestne pomoči potegnil poškodovani avto, se je ta vnel in popolnoma zgorel. Požar je verjetno nastal, ker je morda del karoserije drsal po asfaltu in se je pri tem segrel. Ni izključeno, da je nato iskra povzročila vnetje bencina. Zaradi požara sredi ceste, je bil ves promet v Sesljanski zaliv in v nasprotni smeri ustavljen za približno 1 uro.
višino povprečnih prejemkov in dodati zadostno število priložnostnih delavcev, da bi lahko zmogli delo tudi v trenutkih, ko Je promet na višku.
Obe omenjeni težnji je treba seveda kolikor mogoče združiti in v tem smislu je ministrstvo za trgovinsko mornarico 10. aprila 1962 razposlalo vsem pristaniškim upravam posebno okrožnico (št. 432093), Po kateri je pooblastilo posamezne uprave, da so pregledale spiske priložnostnih delavcev, da bi po možnosti zmanjšale ^iiihpvo število nekako na polovico števila stalnih delavcev; hkrati s tem jih je pooblastilo, da so nekoliko povečale število stalnih delavcev, in sicer v vseh tistih pristaniščih, kjer so priložnostni delavci povprečno zaposleni po 15 ali več dni na mesec.
Poleg tega je ministrstvo za trgovinsko mornarico sklenilo vnesti nekaj sprememb v omenjeni člen št. 194 pomorskega pravilnika, in sicer v smislu, da se smejo po novem udeležiti posebnih natečajev za vston v stalež stalnih pristaniških delavcev tudi priložnostni delavci, ki so stari čez 35 let, in ki so bil; poprej izključeni iz teh natečajev. S tem pa so povezana številna vprašanja socialne narave, •vprašanja o katerih je že razpravljal osrednji svet za pristaniško delo, medtem ko si je ministrstvo za trgovinsko mornarico pridržalo pravico, da bo še podrobneje proučilo celotno vprašanje.
Na koncu želim podčrtati — je zaključil minister Spagnolli — da ima ministrstvo za trgovinsko mornarico namen storiti vse potrebno, da bi važnemu in zapletenemu področju pristaniškega dela, zagotovilo primerno in dokončno ureditev.
lir ©riško-beneški dnevnik
PO ODLOŽITVI ZA EN DAN KER JE VREME PONAGAJALO
ODGOVOR DEŽELNEGA ODBORNIKA COMELLIJA
Uspešen koncert ansa mbla Tamburica Ukrepi	%
včeraj zvečer «Na dvoruv Števerjanu. ... ^.......
V nedeljo so bili na kosilu v Formentinijevi gostilni, kjer sta bila med gosti tudi konzula ZDA in SFRJ v Trstu

. V \	1 *'KJ«
. v.
- - . •


Napis v treh jezikih, slovenskem, angleškem in italijanskem, je nad vhodom dvorišča «Na dvoru* pozdravil naše rojake, člane ((Tamburice*
ški grič priredil v soboto zvečer, je privabila veliko število domačinov in meščanov, ki jih navdušujejo tovrstne prireditve zaradi domačnosti ter specialitet, s katerimi znajo postreči goste. Zelo so
povpraševali po čevapčičih, ki jih zelo dobro pripravijo, pa po vinu, ki mu je težko dobiti boljšega.
Mestne sekcije PSDI za obnovo pogajanj
Sestala so se vodstva PSDI sekcij iz Gorice, Rojc in Ločnika ter proučile stanje po prekinitvi pogajanj za sestavo odborov. Po obsežni diskusiji so odobrili naslednji dnevni red, v katerem poudarjajo soglasnost podpore socialdemokratski delegaciji na dosedanjih pogajanjih ter napovedujejo svoje nasprotovanje krajevnim pogajanjem za sestavo mestnega odbora, če se ne doseže politično enoten sporazum za vse uprave v Gorici, Tržiču, Gradežu, Gradiški, Krminu in v pokrajinskem svetu.
Ker pa obstajajo važna vprašanja, ki jih je potrebno čimprej rešiti, želijo obnovitev pogovorov med tremi strankami levega centra, ki bi privedli k sestavi novih uprav na podlagi usmeritve volivcev med upravnimi volitvami.
škodo zlasti v slabo zaraščenih krajih
V zvezi s predlogom deželnih svetovalcev Bergomasa in Moschio-nija, naj dežela prispeva sredstva za pomnožitev stalno naseljene divjačine na področjih, kjer je divjalo neurje, je deželni odbornik za kmetijstvo Comelli svetovalcem odgovoril, da je deželni odbor pregledal škodo, ki so Jo neurja povzročila divjačini, ter se s pokrajinskimi lovskimi odbori iz Gorice in Vidma pogovoril o najbolj primernih ukrepih:	obenem je naročil
pristojnim funkcionarjem, naj čimprej pregledajo prizadeta področja, kakor tudi nadzornikom rezervatov in lovskim čuvajem. Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da Je neurje pomorilo velike količine divjačine predvsem v tistih prizadetih krajih, kjer ni drevja in grmičevja, pod katerim bi se divjačina mogla skriti. Največja škoda je bila med fazani in jerebicami. Delno jo bo odpravila akcija za pomnožitev zaroda z izpustom mladih fazanov, na nekaterih krajih pa tudi jerebic. Lovci bodo nadalje o-mejili odstrel v prihodnjem lovskem letu ter z izdatnimi finančnimi sredstvi podprli akcijo za o-krepitev zaroda. Vse to znova dokazuje ljubezen naših lovcev do divjačine. Iz celotne akcije ustanov ter prizadetih združenj se dežela
........................................................................................................»umi
V ZNAMENJU TRAJNIH BRATSKIH VEZI
Izseljena in povratniki iz Argentine so se sestali na Mostu na Soči
ii so Primorci, ki so zapustili svojo zemljo med dvema svetovnima voj-nama . Domača društva so pripravila pester program ■ Pozdravni nagovori
V Južni Ameriki, zlasti v Argen-1 znalo, da jih ogreva južno sonce.
Slabo vreme je v nedeljo preprečilo nastop ansambla Tamburica iz Pittsburgha (ZDA), ki ga sestavljajo otroci naših izseljencev (tretji rod). Odpadla je tudi večerna' zabava, na kateri naj bi člani Tamburice igrali za ples. Kljub temu pa je bilo. srečanje otrok naših rojakov š predstavniki prosvetnega društva Briški grič v Steverjanu nadvse prisrčno in bo prav gotovo enim in drugim ostalo še dolgo časa v lepem spominu.
Člani Tamburice so se v nedeljo opoldne pripeljali s svojim avtobusom iz Trsta, kjer so prejšnji večer nastopili v Kulturnem domu, v Steverjan. Zanje je bilo pripravljeno kosilo v tipični gostil, ni Formentini, kjer so miade god-
pii«akalPinameriškihkonml Tsopro- j Povečini so Primorci, ki so zapustili svojo zemljo med dvema svetovnima voj-
go v Trstu, jugoslovanski konzul v Trstu Jože Gačnik, predstavniki prosvetnega društva Briški grič,
Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in drugi povabljenci. Pred pričetkom kosila je goste pozdravil predstavnik p. d. «Briški grič« Saverij Rožič, ki jim je želel prijetno bivanje v Brdih. Sledilo je kosilo, med katerim postregli z domačim kruhom ’ 'člomačimi poticami, ki so jih pripravile števerjanske
kar. Ob koncu so člani ansambla zaigrali in zapeli dve pesmi na čast ameriškega konzula in soproge. ki je popoldne zapustil Steverjan.
Ob 18. uri b'i se moral vršiti program na ozelenelem dvorišču baronice Tacco, vendar se je vreme popoldne tako pokvarilo, da so morali koncert prenesti na včeraj zvečer. Člani Tamburice so pre-spali v hotelu Trhnsalpina, v ponedeljek dopoldne in popoldne pa so si ogledali Gorico ter njene najpoglavitnejše zanimivosti.
Zabavna prireditev, ki jo Bri-
ne more izključiti, ker ima na tena področju specifične odgovornosti, izhajajoče iz zakonov pristojnih ministrstev.
Pomoč dežele bo v denarnem prispevku v obliki natečaja za kritje stroškov, ki se bodo pojavili v akciji za okrepitev zaroda, pokrajinskim upravam, ki bodo poskrbele za pravično porazdelitev na podlagi podatkov pokrajinskih lovskih odborov. Čeprav ta prispevek no bo v celoti zadostil potrebam, je vendarle dokaz koristnost.! dežele na tem sektorju, ki je bil prav tako — vendar v veliko manjši meri prizadet kot kmetijstvo.
V Gorici odprli urad civilnih invalidov
Tudi v gorlški pokrajini se je ustanovila vsedržavna zveza civilnih invalidov (ANICI), neposredno povezana s splošno zvezo invalidov (UGIC), ki je z zakonom priznana kot pravna ustanova. Zakon predvideva za njene člane razne oblike pomoči ter ustanavljanje središč za poklicno preusmeritev. Urad je začasno pri ENCIP na Kor-;zu Italija 65 ter je odprt vsako sredo in petek od 17.30 do 19. ure.
Otroci so se vrnili iz počitniških kolonij
Včeraj opoldne so se vrnili otroci iz počitniških kolonij v Sloveniji. Nekaj po 12. uri so se vrnili otroci, ki so preživeli počitnice V* jv Savudriji, uro kasneje pa otroci, ki so bili v Gorjah in Žirovnici. Na prehodu Rdeča hiša so jih počakali starši. Vsi so bili najboljše volje, zagoreli in tudi dokaj okrogli, kar vse dokazuje, da so se dobro imeli.
tini živi na tisoče slovenskih izseljencev po večini so to Primorci, ki so zapustili svojo rodno grudo med obema vojnama. Se pravi, da so odšli v tistih časih, ko so na primorskih tleh gorele knjige v domačem jeziku, ko je že skoraj zamirala .slovenska beseda. V novi domovini «o vneto delovali v kulturnih- (JrujStvih in. tako gojili kulturno in s tem narodno zaV.ešt. NajpiMfitniMH^JI^ dej Mij e ‘je '‘bilŽ> gotovo izdaja Poezij Simona Gregorčiča ob pesnikovi stoletnici (Buenos Aires 1944) in enotna podpora boju slovenskega in jugoslovanskih narodov.
Vsako leto pride večja skupina južnoameriških rojakov na obisk v Slovenijo. Po zaslugi živahne podružnice Izseljenske Matice v Novi Goric: je prišlo že v navado, da se julija zberejo izseljenci in povratniki nekje na Goriškem. Letos so si izbrali Most na Soči.
V soboto, 31. julija so na vrtu hotela «Soča» sedeli razigrani ljudje, ki se jim je že v obrazu po-
Zbor partizanskih učiteljev
Kino «ikis» pkosek
Pred
vaja danes ob 19.30 film Technicolor
^vriva Speedy Gonzales
■,	(Prihaja Speedy Gonzales)
lgrajo: SILVESTRO — SPEEDY GONZALES, TITI
BUNNY
Trije ranjeni
pri trčenju dveh avtov
Na državni cesti štev. 14 blizu Grljana, se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri so se ranile tri osebe. 42-letna Maria Nider por. Šemi iz Ul. Com-merciale 37 je v smeri proti Trstu vozila fiat 600 TS 46131, v katerem sta se peljala tudi njen 13-letni sin Roberto in 24-letni električar Sal-vatore Zaccari iz Ul. Commercia-le 37. Nenadoma pa je v njen avto trčil avto «opel» TS 17665, ki ga je z zasebne ceste na desni, privozil 45-letni gradbeni podjetnik Lucijan Kralj iz Križa 228. Pri trčenju so se ranili potniki v fiatu 600 in nekaj časa potem so jih z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Niderjevo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh zaradi ran ln udarcev po glavi In udih. Zaccari se bo moral na pljučno kirurškem oddelku zdraviti od 10 do 25 dni zaradi verjetnih zlomov reber, Roberto pa si je verjetno zlomil desno ramo. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 40 dni.
Mokra cesta kriva nesreče delavca
Mokra cesta Je bila kriva nesreče, ki se je pripetila včeraj ponoči okrog 1 ure na Trgu Libertk. žrtev nesreče je postal 52-letni železničar Glovannl Abbate s Scala Santo 71, ki se je vozil na motorju TS 27486. Abbate Je hotel zaviti pred glavno postajo, kjer bi moral nekaj minut kasneje nastopiti službo, ko so kolesa motorja zdrsela na spolzkem asfaltu in motor se je prevrnil, že prej pa Je trčil v ustavljen avto, ki ga je na parkirnem prostoru pustil jugoslovanski državljan Dušan Rajčevlč, stanujoč v Rimu, Ul. Palestrina 55.
Pri padcu z motorja se je Abbate hudo pobil po glavi ter se ranil po čelu in levi nogi. Nezavestnega so g*, nekaj časa potem bolničarji z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morai zciaviti 20 dni.
Letošnje leto je leto obletnic. Zbirajo se bivši borci, interniranci, preganjanci, pa trdi tisti, ki so med borbo zbirali mladino in jo poučevali v materinščini v partizanskih šolah. Med partizanskimi učitelji so bili redki oni, ki so bili usposobljeni za to delo. Zato je ljudska oblast organizirala posebne pedagoške tečaje zlasti po osvoboditvi. Med drugimi je bil tak tečaj v mesecu juliju, avgustu in septembru 1945 v Ravnah pri Pivki. Na tečaju
je bilo 175 udeležencev, po večini iz Slovenskega Primorja.
Ti se zberejo ob dvajseti obletnici v Postojni, ki je bila določena kot najprimernejši kraj za srečanje in sicer v četrtek, 26. avgusta. Vsi pripavljeni pa tudi oni, ki niso še obveščeni, naj javijo svojo udeležbo do 15. avgusta na naslov:
Tončka Škrinjar-Ivančič, KOPER — Dolga reber, 10 Zbirališče bo v kavarni Jadran v Postojni, dopoldne.
Dekleta so gostom pripenjala dišeče domače šopke ciklam, medtem ko je Kristjan Bavdaž v imenu goriške podružnice Izseljenske Matice prisrčno pozdravil vse goste in tudi že predstavil trio bratov Mozetič iz Nove Gorice. Ta instrumentalni trio, ki ga SfigtMAjm Mr., je simpatični fantje od 11 do 15^ oziroma 18 let, je'gostom v pbzdcav. zaigral nekaj za uho in srce prijetnih melodij. Nato je v imenu tolminske občinske skupščine izseljence pozdravil inž. Mirko Klanj, šček, ki je v svojem nagovoru rojakom zaželel, da bi se na tolminskih tleh, ki sicer niso kdove kako bogata, ki pa hranijo lepoto za vse nas, najprijetneje počutili. Za njim se je oglasila predsednica slovenske Izseljenske Matice Zima Vrščaj, ki je predvsem omenila, kako je slovenski človek, pa kjerkoli naj je že bil v čezmorskih deželah ali pa v Evropi, zmeraj ustvaril lik poštenega in delavnega člana človeške družbe, Zelo je navdušil vse pričujoče Stanko Ba-reto, Argentinec po rodu iz Trsta, ko se je s preprostimi, pa globoko premišljenimi in toplimi besedam' v imenu izseljencev zahvalil za sprejem. Irena Kavčič je v nadaljevanju sporeda deklamirala Gre gorčičevega Pastirja, Mira Pipan pa še Kosovelovo Prišel je pevec slovenske dežele. Ob zvokih dobrega orkestra so se nato neKateri zavrteli in med njimi jih ie bilo več, ki že nosijo šesti križ. Mer gosti smo opazili tudi znanega go-riškega političnega delavca Mila Vižintina. Vedno nasmejani tajnik goriške podružnice in član glavnega odbora Slovenske izseljenske Matice Mirko Ličen od »Primorskih novic« pa je neprestano bliskal s svojo črno škatlico. V večernih u-rah je ob splošnem navdušenju nastopil še moški pevski zbor iz Branika, ki je pod vodstvom dirigenta Filipčiča zapel nekaj narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Za marsikoga, posebno za tiste, ki se bodo vrnili čez Atlantik, je bilo nepozabno,
TOMAŽ PAVŠIČ
Nezadovoljstvo v Moši z novim županom KD
Izvolitev novega župana v Moši je potekala v zelo razburjenem ozračju. Ob izvolitvi sta podala o-stavko dva demo-kristjanska svetovalca, ki sta bila izvoljena na i-sti listi. Tudi bivši župan, katerega so imeli občani zelo radi, je ostro kritiziral izvolitev novega župana zaradi ozkosti, kakor tudi zaradi ozkosti sedanjih demokrist-janskih voditeljev v tej občini.
Lista »Socialistične enotnosti«, ki je v manjšini, se obvezuje, da bo v novem občinskem svetu vodila takšno politiko, ki ne bo u-poštevala personalizma in nasil-stva.
Popraviti ovinek v Ul. deila Barca
Prejšnji dan so v Ul. deila Barca namestili železno zaščitno o-grajo iz pločevine, da bi se vozila ne zaletavala več v zid na ovinku. Ograja bo prav gotovo preprečila voznikom, da bi se zaletavali vanj ali pa v električni drog, ki j« ob njem, n« bo pa
preprečila nesreč. S tem v zvezi se je pri nas oglasil čitatelj ter nas opozoril na pomanjkljivost, ki jo predstavlja sedanja ograja. Občinska uprava bi napravila veliko bolje, če bi to enosmerno cesto, po kateri je zelo velik promet (vsa vozila iz Furlanije se pripeljejo v mesto po njej) dvignili na zunanjem robu. Nanjo bj morali ppJ«žiii./350Utha-*riast"M"bila na zunanji strani ovinka precej debelejša. S takšnim popravkom bi ovinek visel navznoter ter bi vozila dobro stala na cesti. Pr: sedanji napaki, ko ovinek visi navzven, pa je zelo težko obdržati vozila na'cesti ter se bo marsikatero zaletelo v zaščitno ograjo. Tako ne bo nastala škoda samo na občinski, ampak tudi na zasebni imovini.
Vsedržavno zborovanje mladih pilotov
V Gorico je prispelo nad sto mladih pilotov iz vse Italije, ki se bodo udeležili zborovanja Združenja mladih pilotov.
Fantje in dekleta se bodo zadržali v Gojiti 10 dni in se bodo udeležili raznih predavanj, predvajanj dokumentarnih filmov o letalstvu ter bodo izvedli vrsto poletov. Poleg tega bodo obiskali letališča v Campoformido, Avia-no, Istrana in P.ivolto.
Lokalna turistična zanimivost
Običajni skok Orzana s pevmskega mosta
Nini Orzan je poskrbel v nedeljo opoldne za zabavo Goričanov, ki so ostali doma. Ponovil je svoj skok s pevmskega mosta. Vse kaže, da je bil ta skok njegov zadnji tovrstni podvig; poslej ne bo več skakal. Vsaj tako je obljubil nekaterim svojim prijateljem.
čeprav je bilo slabo vreme in Je prav opoldne, ko je skočil z mosta, na vso moč pričelo deževati, so je zbralo na mostu, pod njim, na obeh bregeh in strehah bližnjih hiš kakšnih tisoč radovednežev. Za to priliko so imeli mestni stražniki polne roice dela; urejevali so promet. ki je bil nadvse otežkočen. Nini je popolnoma normalno odskočil z deske, ki so Jo postavili na mostu. Na polovici padca je bil v težavah zaradi ravnotežja, pa je vseeno dokaj dobro štrbunknil v hladno vodo ter sam priplaval k bregu. V bližini je bilo več čolnov, tudi pnevmatični čoln gasilcev. Vse je poteklo v najboljšem redu. Sprva se je govorilo, da bo Zeleni križ pobiral prostovoljne prispevke med gledalci, ker pa ga niso poprej vprašali, če se strinja s predlogom, se je ustanova iz te akcije odtegnila.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 24,4 stopinje ob 14. uri, najnižjo 12 stopinj ob 5.30; povprečne dnevne vlage je bilo 80 odstotkov.
Blago proste cone za mesec avgust
Trgovinska zbornica sporoča, da se je pričelo razdeljevanje b aga proste cone za mesec avgust potrošnikom iz Gorice, Sovodenj in ostalih krajev pokrajine. Za potrošnike iz Gorice in Sovodenj je na voljo 2 kg sladkorja na odrezek 33 osebne živilske nakaznice, ki po odločbi pokrajinskega odbora za cene ne sme presegati 140 lir kg; 250 g surove kave na odrezek 34 ter liter semenskega olja. Ti obroki se morajo dvigniti najkasneje do 31. avgusta.
Na križišču Verdijevega korza in Ul. Crispi se je včeraj zjutraj ponesrečila 15-letna Angela Becia iz Kraške ulice 51. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili rano na zgornji ustnici. Poškodovala se Je pri prometni nesreči.
VERDI. 17.00: «La ragazza dagll oc. chi verdi«, Peter Finch in Rita Tushingham; angleški barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.30: «La quer-cia dei giganti«, V. Heflin ln Su-san Hayworth, barvni ameriški film
VITTORIA. 17.30: «11 figllo del lecv-pardo«. Franco Franchi in Ciccio Ingrassia; barvni italijanski film.
CENTRALE. 17.00 «11 sentiero de-gli Apaches«, Foster Tucker in Adele Mara; ameriški barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku St 14, tel. 29-72.
Poletna goriška razglednica
ATLETIKA
PO KONČANEM «DV0B0JU LETA*. V KIJEVU
Po sedmih letih prva zmaga SZ nad ZDA v moški konkurenci
Sovjetske atletinje zopet najboljše - Bolotnikov pred Schulom
KIJEV, 2. — sedem let je mo ralo preteči, da so se atleti Sovjetske zveze oddolžili ameriškim tekmecem. Ti so od leta 1958, ko je prvič prišlo do atletskega dvoboja «velikanov», pa vse do lani v moški konkurenci zmagovito zaključevali dvoboje, medtem ko je zmaga pri dekletih vedno pripadla sovjetskim atletinjam. Tokrat pa so atleti Sovjetske zveze prijetno in predvsem nepričakovano presenetili in so prvič premagali svoje najnevarnejše tekmece.
Sovjetski atleti so bili povsod solidni, medtem ko so Američani podcenjevali gostitelje. Predvsem so prišli v Kijev orez nekaterih znanih imen in ker no imeli na BOLOTNIKOV:	pomembna zmaga | razpolago atlete z vrhunskimi do-
MiHiimimiaiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiu
TEHNIČNI REZULTATI
PRVI DAN MOŠKI
100 m:
Ne\vmann (ZDA) 10,1 Anderson (ZDA) 10,3 Ozolin (SZ) 10,4 Kašečev (SZ) 10,4
400 m:
Cassel (ZDA) 45,9 Arhipčuk (SZ) 46,6 Owens (ZDA) 46,8 škarnikov (SZ) 46,9
800 m:
Oeimann (ZDA) 1:46,8 Buličev (SZ) 1:47,6 Teip (SZ) 1:48,0 Gioth (ZDA) 2:17,0
10.000	m:
Dutov (SZ) 28:22,0 Ivanov (SZ) 28:29,8 Lindgren (ZDA) 29:00,8 Morgan (ZOA) 29:32,0 110 m ovire:
Lindgren (ZDA) 13,5 Davenprot (ZDA) 13,7 Mihajlov (SZ) 13,8 Skomorokhov 13,9 4x100 m:
SZ (Ozolin, Tujakov, Koščev, Politiko) 39,3 (nov sovj. rekord) Ekipa ZDA je bila zaradi nepravilnih predaj diskvalificirana, bila pa Je tudi manj hitra (39,4) Daljina:
Boston (ZDA) 8,21 m Ter-Ovanesjan (SZ) 8,02 m Barkovski (SZ) 8 m Horn (ZDA) 7,88 m Skok s palico:
Bltznjecov (SZ) 4.95 m Chasel (ZDA) 4,90 m Pennel (ZDA) 4,90 m Flld (SZ) 4,60 m Kladivo:
Klim 70,36 m (rekord SZ) Kondratčev (SZ) 67,76 m Burke (ZDA) 67,46 m Frcnn (ZDA) 64,06 m Krogla:
Matson (ZDA) 20,27 m McGrath (ZDA) 19,08 m Lipsnis (SZ) 19 m Karašev (SZ) 18,98 m Hoja na 20 km:
Krolovič (SZ) 1:39,13,4 Agapov (SZ) 1:39,13,6 Laird (ZDA) 1:42,59,4 Mortland (ZDA) 1:47,44,6
ŽENSKE
100 m:
Tyus (ZDA) 11,1 McGuire (ZDA) 11,4 Tališeva (SZ) 11,6 Mitrohlna (SZ) 11,7 Disk:
Tamara Press (SZ) 56,76 m Kuznjecova (SZ) 54,04 m Whlte (ZDA) 42,80 m Graham (ZDA) 42,60 m Višina:
čenčik (SZ) 1,73 m Kostenko (SZ) 1,73 m Montgomery (ZDA) 1,73 m Baskerville (SZ) 1,65 m Kopje:
Popova (SZ) 56,32 m Gorčakova (SZ) 56 m Bair (ZDA) 52,36 m Hamilton (ZDA) 44,82 m
4x100 m:
ZDA (White, McGuire, Wilson, Tyus) 44,4
SZ (Mitrohlna, Popova, Tališeva, Samotjesova) 44,5
DRUGI DAN MOŠKI
200 m:
Plummer (ZDA) 20,8 Tujakov (SZ) 20,9 šavčuk (SZ) 21,0 Hines (ZDA) 21,4 1500 m:
Grelle (ZDA) 3:39,2 Ryun (ZDA) 3:40,4 Belicki (SZ) 3:42,0 Raiko (SZ) 3:44,4
5000 m:
Bolotnikov (SZ) 13:54,2 Schul (ZDA) 13:54,2 Larrieux (ZDA) 13:54,8 Oientas (SZ) 14:00,8 400 m ovire:
Cawley (ZDA) 50,2 Anisimov (SZ) 50,3 Whitney (ZDA) 50,7 Kozakov (SZ) 52,5 Disk:
Weill (ZDA) 58,66 m Buhancev (SZ) 57,88 m Silvester (ZDA) 57,38 m Trusenjev (SZ) 55,44 m 3000 m zapreke:
Kudinski (SZ) 8:31,8 Alekseunas (SZ) 8:35,0 Young (ZDA) 8:44,8 Fishback (ZDA) 8:51,0 Troskok:
Zolotarjev (SZ) 16,50 m Walker (ZDA), 16,34 m Sveč (SZ) 16,11 m Horn (ZDA) 15,92 m Kopje:
Lusis (SZ) 85,68 m Paama (SZ) 81,18 m Stuart (ZDA) 78 m Fioerke (ZDA) 75,30 m Desetoboj:
Storoženko (SZ) 7883 Toomey (ZDA) 7729 Aun (SZ) 7556 Hodge (ZDA) 4721 točk
ŽENSKE
200 m:
McGuire (ZDA) 23,1 Thyus (ZDA) 23,2 Popova (SZ) 23,5 Samotesova (SZ) 23,8
80 m ovire:
Irina Press (SZ) 10,5 (izenačen svetovni rekord)
Bistrova (SZ) 10,7 Bonds (ZDA) 10,9 Scherrard (ZDA) 10,9 800 m:
Dmitrijeva (SZ) 2:06,4 Mulder (ZDA) 2:07,3 Dunajskaja (SZ) 2:07,5 Knott (ZDA) 2:11,4
Daljina:
ščelkanova (SZ) 6,71 m White (ZDA) 6,30 m Gusp (ZDA) 5,77 m Krogla:
Tamara Press (SZ) 18,46 m Cižova (SZ) 16,82 Graham (ZDA) 15,28 m Wyatt (ZDA) 14 m
sežkf, so bili vseeno prepričani v zmago Toda na polju se je zadeva obrnila v prid domačinov.
Največje presenečenje je že v soboto pripravil Bliznjecov, ki je v skoku s palico premagal s sicer povprečno znamko bivšega svetovnega rekorderja Johna Pennela.
34 let stari Bolotnikov je zopet silovito prodrl na površje. Nastopil je v teku na 5000 m, kjer je imel najhujšega tekmeca v Američanu Schulu. Slednji je bil seveda favorit, saj je nositelj zlate olimpijske kolajne iz Tokia. Bolotnikov pa se tekmeca ni bal. Nekaj časa so se vsi štirje tekmovalci držali skupaj, pri zadnjih 100 m je Rus silovito potegnil in presenetil Američana, ki mu je moral prepustiti dragoceno zmago
in še bolj dragocene točke.
V štafeti 4x400 m je zmaga pripadla Američanom, ker so sovjetsko ekipo zaradi prepozne preda-dlskvaliflclrall.
Sovjetske atletinje so praznovale že osmo zaporedno zmago. Američanke so se sicer potrudile, vendar niso mogle ničesar proti močnim domačinkam, kjer je .že vedno prevladovala Tamara Press. Najbolj razburljiv Je bil tek na 800 m, kjer Je morala sovjetska reprezentantka vložiti vse svoje sile, da je prispela prva do cilja. Uspeh ji je namreč resno ogrožala komaj 15-letna Američanka Marie Mulder, ki je s svojim nastopom vzbudila simpatijo pri vseh 45.000 gledalcih. Mulderjeva je namreč izboljšala lastni ameriški rekord na tej progi.
Končni izidi dvoboja SZ — ZDA so naslednji:
Moški:
SZ — ZDA	118:112
ženske:
SZ — ZDA	63,5:43,5
Skupno (moški in ženske):
SZ — ZDA	181,5:155:5
lllllflllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllIHtlllllllllllllllilillilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
DOMAČA ATLETIKA
V	Gorici še kar dobri rezultati
Tudi člani Bora solidni
V	okviru deželnega ekipnega prvenstva so se v nedeljo zbrali v Gorici domači atleti. Mitinga se je udeležilo približno 100 tekmovalcev iz skoraj vseh klubov. Doseženi rezultati, čeprav rekordov ni bilo, so bili večinoma dobri.
Prvi so startali tekmovalci v hi-
KONČANA BIKKA PO JUtlOSEAVIJI
CVETKO BILIČ zmagovalec
V zadnji etapi izpodrinil Boltežarja Ekipni uspeh Sovjetske zveze
SKOPJE, 2. — Letošnja 21. izvedba mednarodne etapne kolesarske dirke po Jugoslaviji se je nepričakovano zaključila po vožnji na kronometer z zmago člana jugoslovanske reprezentance Cvetka Biliča Ta je zaradi bonifikacije, ki so Jo zaslužili z drugim mestom, izpodrinil Andreja Boltežarja z vrha splošne lestvice, kjer je do danes prevladoval in mu prav v zadnji etapi odvzel majico, na katero je
tri hoji. Mladi Mattagliano se je tokiat precej hitro otresel po navadi borbenega De Paseja in zabeležil res odličen čas na 10 km. V najdaljši tekaški progi tudi tokrat ni prišlo do pričakovanega dvoboja Miani, ki navadno teče na 800 in 1500 m, je tokrat st.artal na 5000 m. Nasprotno je Danelutti izbral 800 m, čeprav navadno starta na 5000 m. Ne vemo če se Danelutti boji Mianija, ali če je bila nedeljska poteza le slučaj. Oba tekača sta tako nemoteno osvojila zmagi. Miani je tekel na 5000 m in brez vsake resne konkurence prvi prispel na cilj s časom 15’28”4, ki še zdaleč ni njegova meja na tej progi, Videmčan pa je bil prvi na 800 m z 1’57”5. Na slednji progi so odlične čase pod 2 minutama zabeležili še nekateri tekači. Predvsem si gre zapomniti mladega Mernija iz Gorice in pa Codarinija iz Vidma, ki je prvič tekel v manj kot 2’. Solidno je tekel tudi D’Amico iz Trsta, kateremu pa tudi tokrat po dvig ni uspel in je njegov rekord, čeprav odličen, še vedno nad 2-minutno mejo. Borovec Dušan Švab je potrdil trenutno dobro formo. Zal je startal v skupini, ki ni bila najmočnejša in na pomoč drugih ni mogel računati. Večino teka je vodil in nato dosegel 2’7”8, kar je zelo blizu osebnega rekorda.
Odlično se je izkazal še Butti-gnon na zaprekah. Tekel je na 400 m proti Martinuzziju in Da Rošu. Zaprekaš iz Gradiške je pustil oba daleč za seboj in dosegel letos najboljši čas v deželi 56”1.
V sprintu m bila elita polnoštevilno zastopana. Od boljših sta startala samo Corubolo in Loru. Zmagal je Videmčan z 22”6, Loru pa je bil slabši od pričakovanja in je dosegel 23”1. Na stezo se je po daljšem odmoru vrnil tudi borovec Košuta. Proti vsem pričakovanjem je dosegel čas 23”7, le desetinko sekunde za osebnim rekordom. Doseženi čas dokazuje, da je Košuta res sprinterski talent in da zanemarjanje treninga iz netehtnih raz-
logov ni upravičeno.
Zelo dobra je bila kvaliteta v skoku v daljino, kjer je kar 10 skakalcev premagalo 6 m. Prvo mesto je odnesel Musulin z odlično znamko 6,85 m. Musulin ni neznano ime v deželi, do sedaj pa menda še nikoli ni nastopal v skoku v daljino, na važnih tekmah pa gotovo ne. Isti, ,t,ekn)pvBjec je nastopil tudi v skoku v višino, kjer si je kot atlet pridobil slavo. Ušlo mu je prvo mesto, ker je Medesanf skočil 190 cm, s 185 cm pa je dokazal, da je vsestransko odličen atlet, ki bi moral že v nekaj letih doseči rezultate tudi mednarodne vrednosti. V višino je skakal tudi borovec Cesar, ki je dosegel znamko 160 cm. Isti atlet Je nato metal tudi kopje in dosegel solidno znamko 43,56 m.
V ostalih disciplinah sporeda so bili doseženi razmeroma povprečni rezultati.
Izidi
10 km hoja: Mattagliano (Ginnasti-ca Triestina) 51’33”6 Disk: Mazzoli (CRDA) 44,20 m 400 m zapreke: Buttignon (Torria-na) 56”1
800 m: Danelutti (Udinese) 1’57”5;
Švab (BOR) 2’7”8 Višina: Medesani (Fiamma) 190 cm;
Cesar (BOR) 160 cm 5000 m: Miani (CRDA) 15’28”4 200 m: Corubolo (Udinese) 22”6;
Košuta (BOR) 23”7 Daljina: Musulin (Goriziana) 6,85 m Kopje: Defranzoni (Torriana) 57,16;
Cesar (BOR) 43,56 m 4x400 m: Udinese (Rosso, Tomael-lo, Codarini, Danelutti) 3’36”4.
KRANJSKA GORA, 2. — Od včeraj so v Kranjski gori italijanski srednjeprogaši, ki se bodo v tem slovenskem alpskem kraju zadržali na treningu do 15. t.m.
Atletov je 14 in sicer Ambu, Con-ti, Arese, Del Buono, Sagrada, Pom-pucci, Begnis, Frinelli, Sinesi, De Palmas, De Menego, Reggianl in Riso, z njimi pa so trenerji Di Gregorio, Bresciani in Pagani.
Boltežar že računal.
Današnja zadnja etapa je bila razdeljena na dva dela. Kolesarji so zjutraj prevozili 165 km dolgo pot od Niža do Kumanova, kjer se je prvi na cilju pojavil Danec Nilsih, ki je za 9 sekund pustil za seboj rojaka Iversena in Italijana Cislaghija.
Lestvica je ostala nespremenjena, tako da je Boltežar s 44.16’08” vodil pred Italijanom Bolassino (44.17T4”).
Presenečenje pa je prišlo po vožnji posameznikov na kronometer, ki je bila na 45 km dolgi progi od Kumanova do Skopja.
Cvetko Bilič, ki je zmagal že v prvi etapi Ljubljana - Portorož in se je odlično izkazal tudi v etapi na kronometer Tuzla - Medžas, je tokrat ponovno potrdil zaupanje izvedencev. V današnji zadnji etapi na kronometer sicer ni zmagal, a ker je zasedel drugo mesto, se mu je posrečilo priti do samega vrha. Najboljši čas je v Skopju zabeležil nizozemski predstavnik Coremans, drugi je bil Cvetko Bilič, tretji pa Belgijec Dalstars.
faradi tega presenetljivega preobrata je rumena majica dokončno prešla na ramena Biliča, ki je celotno progo po Jugoslaviji prevozil v 45 urah 07’24”. Drugo mesto je pripadlo, Andreju Boltežarju s 45.07’27”, tretje pa Italijanu Luigi-ju Bolassini s 45.08’24.
Ekipno pa je zmaga pripadla s 136 urami 47’09" Sovjetski zvezi. Drugo mesto je s I36.50’08” zasedla Jugoslavija, tretje pa s 137.16’44” Madžarska.
Današnjemu zaključku dirke in nagrajevanju je prisostvoval tudi predsednik mednarodne kolesarske zveze Adriano Rodoni.
VICHY, 2. — Ob drugem dnevu finala za pokal De Galea je CSSR v vodstvu nad SZ z 2:1. Cehi so danes presenetljivo premagali sovjetske teniške igralce v doublu in tako prešli v vodstvo.
Izid:
Kodes . Stoces (CSSR) : Ivanov -Korotkov (SZ) 6:2, 6:3, 6:1.
V dvoboju za tretje in četrto mesto je Italija prevzela vodstvo nad Madžarsko. Crotta in Di Maso sta danes premagala v doublu madžarski par Szoke - Szoczik 6:4, 7:5, 6:2 in vzpostavila rezultat
KOLESARSTVO
ZA VN INDUSTRIJE IN TRGOVINE
najboljši v Pratu
Dancelli na cilju
Zilioli na častnem mestu pred Bodrerom
PRATO, 2. — Michele Dancelli je v nedeljo prepričljivo zmagal kolesarski dirki za Veliko nagrado industrije in trgovine, ki je
veljala tudi kot preizkušnja za profesionalcev, ki se bo udeležila Dancelli je dolgo okleval in čakal trenutek, ko bo vse presenetil. Hotel je tudi dokazati, da je vreden italijanskega naslova in da mu prl-tiče mesto v reprezentanci. Dancelli je bil vedno med najbolj aktivnimi a ko Je na zadnjem vzponu, kakih 20 km od cilja, Bitossi silovito potegnil, so vsi menili, da je šla zmaga po vodi. Dancelli pa je ostro odgovoril in se silovito pognal v zasledovanje. Za seboj je potegnil Ziliolija in Bodrera in kaj kmalu se je moral Bitossi sprijazniti z dejstvom, da Je Dancelli trenutno močnejši. Dancelli ga je namreč dohitel in tudi prehitel ter prvi privozil do cilja. Zilioli se je uvrstil na drugo mesto, tretje pa Je postalo plen Bodrera.
sestavo italijanske reprezentance v Španiji svetovnega prvenstva.
Na cilju:
1.	DANCELLI MICHELE (Molte-ni), ld je prevozil 161 km v 7.1’12", s povprečno hitrostjo 36,600 km;
2.	Zilioli Italo (Šanson); 3. Bodre-ro Franco (Legnano).
4. Colombo A. (Ignis) z zaostankom 5”; 5. De Rosso (Moltenl); 6. Portalupi A. (Ignis); 7. Cribio-ri; 8. Motta; 9. Taccone; 10. Mar-coli; 11. Bitossi; 12. Ferretti; M. Ronchini; 14. Boni; 15. Fontona; 16. Balmamion; 17. Poggiali.
18. Baldan 2’19”; 19. VlcenUnit 20. Gelli; 21. Massignan I.; 22. Bat-tistini.
23. Mugnaini 2’22”; 24. Grassi; 28 Vendemmiati; 29. Schiavon; 30. Bongioni itd.
..........................•■■■im.im,..•nun.......n.........................Hmmmnumn
AVTOMOBILIZEM
PO DIRKI ZA VN NEMČIJE
Z novimi rekordi JIM CLARK osvojil naslov svetovnega prvaka
Hill drugi, Gurney tretji, Bandini pa šesti
ADENAU, 2. Jim Clark si je dokončno osvojil svetovni naslov. In to že drugič. Zadnje točtke, ki jih je potreboval, si je osvojil na nedeljski dirki za Veliko nagrado Nemčije, kjer je s svojim močnim vozilom Lotus-Climax gladko zmagal. Sicer je bila dirka zelo razburljiva, vendar ni mogel nihče od tekmovalcev nikoli ogrožati prvega mesta sijajnemu škotskemu pilotu, ki je takoj v začet-
ku dirke prevzel vodstvo in ga do konca ni nikoli spustil iz rok.
Clark Je Imel tokrat na razpolago novo vozilo z novim osemci-lindrskim motorjem, ki mu je perfektno odgovarjal. Nič čudnega to-
llltlllltl•llll•ll■ll!lllll||||||||||||lll|||llllllllll,mlU,ml,,,||,|,,,l,l„,|,|,||||)|||m|||||||||||||m|||||ft||||||||||f|||
TUINTAM
PLAVANJE
Dva svetovna rekorda nemških štafet
LONDON, 2. — Moška ekipa Zahodne Nemčije je v nedeljo zabeležila nov svetovni rekord. Tega so nemški plavalci izboljšali v štafeti 4x220 jardov prosto, kjer so dosegli čas 8’08”3, kar je za 2”8 boljši čas od prejšnjega rekorda, ki so ga Nemci postavili 24. Julija prav tako v Londonu.
Na prvi progi je Hans Joachim Klein izboljšal z 1’59”7 svetovni rekord na 220 jardov, ki je pripadal njegovemu rojaku Franku Wiegan-du. Nemško štafeto so sestavljali poleg Kleina še Olaf von Schilling, Wolfgang Kremer in Holger Kir-schke.
V soboto pa so Nemci izboljšali rekord tudi v štafeti 4x110 jardov. Von Schilling, Kirschke, Freytag in Klein so progo preplavali v 2’41”8.
• • *
MADRID, 2. — Italijanke so premagale v dvoboju, ki je trajal dva dni, španske plavalke 60:38.
N060MIT
BUENOS AIRES, 2. — Danes so javili, da sta se vodstvi Indepen-dienta in Interja sporazumeli za datum prve tekme za medcelinski nogometni pokal. Prva tekma bo 8. septembra v Milanu.
Povratna tekma Inter - Indepen-diente bo 15. istega meseca v Buenos Airesu. Ce bo potrebno tretje, to je odločilno srečanje, bo to tri dni kasneje in sicer 18. v nekem južnoameriškem mestu Zelo verjetno bodo izbrali Montevideo v Čilu.
BUENOS AIRES, 2. — Argentina je premagala 3:0 (3:0) Paragvaj v kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem prvenstvu.
* * *
SANTIAGO, 2. - V kvalifikacijski tekmi druge skupine za svetovno nogometno prvenstvo je Čile premagal Kolumbijo 7:2 (4:0).
* * *
BEOGRAD, 2. — Zaradi »domenjenih rezultatov« številnih tekem druge lige je nogometna zveza Srbije sklenila razveljaviti izid prvenstva na njenem območju s posledicami, da ne bo nobena enajsto-rica prepuščena v višjo kategorijo. Ker je ta odlok oškodoval Slogo iz Kraljeva, ki je zasedla prvo mesto, je vodstvo kluba tožilo člane nogometne zveze Srbije sodišču.
rej, če je Jim Clark zrušil vse dosedanje rekorde. V desetem krogu je s hitrostjo 162,8 km na uro izboljšal uradni rekord kroga, ob koncu pa so ugotovili, da je s hitrostjo 160,6 km izboljšal tudi rekord dirkališča.
Tik za njim se je uvrstil odlični Graham Hill, ki Je z vozilom BRM le rtialo zaostal za nepremagljivim Škotom. Navdušil Je tudi Američan Dan Gurney, ki je bil za volanom zelo močne Brabham-Climax. Ta je bil posebno proti koncu izredno drzen in mu je le malo manjkalo, da ni tik pred ciljem dohitel Hilla. Italijan Bandini se je s Ferrarijem uvrstil na šesto mesto, medtem ko je imel John Surtees, prav tako z italijanskim vozilom, stalne preglavice. VRSTNI RED NA CILJU ZA VN NEMČIJE JE NASLEDNJI:
1.	JIM CLARK (škotska) Lotus-Climax, 2.7’52"4 (povprečna hitrost 160,600 km/h)
2.	Graham Hill (Anglija) BRM, 2.8’8”3 (novpr. hit. 160,300 km/h)
3.	Dan Gumey (ZDA) Brabham-CIimax, 2.8’13”8 (povprečna hi-trost 160,200 km/h)
4.	Jocher Rindt (Avstralija) Co-oper-Climax, 2.11’22” (povprečna hitrost 156,400 km/h)
5.	Jack Brabham (Avstr.) Brab-ham-Climax, 2.12’33”6 (povprečna hitrost 155 km/)
6.	Lorenzo Bandini (Italija) Ferrari, 2.13T” (povprečna hitrost 154.400 km/)
KOŠARKA
TRBOVLJE, 2. — Italijanska mladinska košarkarska reprezen-tanza se je med povratkom domov iz Skoplja, kjer je zasedla na turnirju solidarnosti tretje mesto, u-stavila v Trbovljah. Tu je nastopila proti slovenski reprezentanci, katero je premagala 60:52 ( 20:25).
Joakim Bonnier (Šved.) Brab-hnm-Climax, 2.13’50”9 (povprečna hitrost 153,500 km/h) Masten Gregory (ZDA) BRM.
JIM CLARK: zopet svetovni prvak
	
M [V §li i‘“ a IH. * M g 1	E J
1. — 1. Echo	l
2. Manyka	X
2. — L Fabra	l
2. Ardito	2
3. — 1. La Spezia	2
2. Gabrio	1
4. — 1. Ariano	2
2. Salimar	1
5. — L Quatsche II	1
2. Emanuela	X
6. — 1. Casserole	1
2. Ameline KVOTE: 12 — 65.521 11 — 6.802 10 — 1.386 lir	2
C ILJA ERENBVRG *)
Odjuga
io	(roman)
Od z daj naprej ne smem več priti k njej. Morda pa ljubi drugega? Tega vendar ne bo nikakor povedala, preveč je ponosna. Jaz pa nisem ponosen, pripravljen sem vsakemu priznati: našel sem srečo in jo izgubil...
Sonja je dejala Nadeždi Jegorovni, da Jo boli glava žara« di šampanjca. Zjutraj da bo vstala bolj zgodaj in bo z njo vse v redu, toda zdaj mora spati.
Ležala je ne da bi se slekla in mislila na Savčenka, Jasno, da sem izgubila glavo. Zdi se pa, da jo je tudi on... Toda čemu se med nama vsi pogovori končajo s prepirom? Različna značaja sva pač. Resnične ljubezni pa je malo. Nikar ne preživi življenja s človekom, ki te ne razume. Nisem poklicana, da bi razmišljala o njem. Na koncu koncev pa Je vendar lep, pošten in neposreden. Toda, saj bistvo ni v tem, preprosto, ljubim ga. Toda človek mora obvladati svoje čustva. V enem pa ima Savčenko prav. Da je prav nasprotno, kadar govoriš eno, delaš pa drugo. Zelo lepo bo, če me bodo poslali kam daleč — na Ural ali pa v Sibirijo. Prepričana sem, da me bodo tam sprejeli z odprtimi rokami... Toda to Je znak
slabosti. Lahko ostanem tudi tu in prav tako bom vzdržala. Tudi to je nekakšen izpit ali znam obvladati samo sebe. Re-zumljivo, da morem. Toda, zakaj je to zoprno?...
Volodja je dejal, da bo pospremil Tanečko. Stanovala Je precej daleč, zadnji avtobus pa sta zamudila. Volodja je razmišljal o taksiju, toda Tanečka mu je dejala, da je malo preveč pila in da si zato mora razhladiti glavo. Volodja je zbesnel: res, pravo zadovoljstvo, korakati po takem metežu! Tanečka pa je ves čas govorila: da ji je zelo všeč Volodjin oče, da je dober in lep, naj se ne smeje, da Je zares lep in blagoroden. Da ni razumela, o čem je govoril Saburov, da pa ji je bil kljub temu všeč. Da ne smeš toliko piti — da postaneš po vinu žalosten. Da je nesrečna — in da je to kot dvakrat dve in da končno o tem ni treba premišljevati.
Tanečka je ohranila otroško neposrednost, četudi Ji je bilo že dvaintrideset let, od katerih jih je devet preživela po različnih podeželskih gledališčih, obkrožena z ljudmi, ki so se med vsemi stvarmi najbolj bali naivnosti in duševne čistosti. Garala je marljivo, čutila se je sposobno in se je počasi dvigala: zdaj so ji že često zaupali glavne vloge. Toda v globini svoje duše je bila zelo nesrečna.
Ko je še kot dekle sanjarila o gledališču, se ji je Igralsko življenje zdelo tragično in veličastno. In videti je bilo, da bi jo moglo vse kasnejše življenje popolnoma strezniti. Spoznala je, da je brez talenta in da tudi zelo redko srečaš zelo talentirane igralce. Za vse ostale je bila to obrt in nič več. Videla je intrige, prepire, šušmarske nastope, majhne sobice v ostudnih gostilnicah, lahke zveze in težko življenje. Tanečka je postala žalostna, obraz so ji prekrile drobne gubice (tolažila je samo sebe — to je od šminke). Na zunaj se je pomirila s svojo usodo, toda nekje v globini srca Je živela misel: da je še nekje drugo, lepše življenje in da je Tanečka preprosto skrenila s poti.
2e zdavnaj, pred sedmimi leti, se je hotela zastrupiti,
ko ji Je igralec Gromov, katerega je oboževala, dejal: »Morava se raziti, kajti zagabila sva se že drug drugemu.« Gromov je bil njena prva resnična ljubezen in v mislih ga je imela že za svojega moža. Potem pa so prišli drugi: Kolesni-kov, Borodin, Petja. Navadila se je sestajati brez iluzij in se razhajati tako, da ni niti zajokala. Tudi z Volodjo se je sešla, ne da bi se vprašala ali ga ljubi — samo zaradi samote. In končno, saj jo je on prosil, pregovarjal in vztrajal...
Bil je dober z njo. Ce jo je dražil, je znal tudi ob pravem' času prenehati, skratka, znal jo je razveseliti: v njem je bila nekakšna lahkotnost, ki ji je zadoščala. Kadar je pričela tožiti, da je nesposobna, da ni vlog, da se ji je vse priskutilo, ji je razpršil žalostne misli s smešnimi anekdotami ali zlobnimi dogodbicami o znamenitih igralcih, ki jih je bil srečal v Moskvi. Včasih jo je jezil s svojimi mnenji, včasih pa se jim je smejala in pozabljala na svojo žalost. Pripovedoval ji je, da vsi šušmarijo, v vsem tem ni ničesar izključenega in oprosti, repa je važnejša od umetnosti, toda nihče zato ne piše repo z velikimi črkami in ne snuje dram, kako pridelovati repo — kajti enostavno jo sejejo in okopavajo. Živeti je potrebno, kolikor pač moreš, toda v življenju so tudi lepe stvari — košček sinjega neba skozi okno ali brlizg nočnega parnika...
Navadila sta se drug drugega. Kadar Volodja ni prišel nekaj večerov zaporedoma, se je Tanečka dolgočasila in razburjala. On pa je z začudenjem govoril samemu sebi: ničesar ni v njej, pa mi je vendar všeč...
Daleč je še do mesta! Metež se še ni polegel. Volodja Je besnel. Tanečka pa je klepetala, ne da bi obmolknila':
«Povej mi, kakšne slike ima Saburov?«
«Hiša in dve drevesi. Ali drevo in dve hiši. Drugega sploh ne prizna«.
«Zakaj?»
«Pravi, da je to slikarstvo.«
»Kako pa ti misliš?«
«Po mojem mišljenju Je on shicofrenik. še nikoli niso od njega kupili niti ene same študije.«
«Mar veš, zakaj ti tako govoriš? Zato, ker si šušmar. D®’ da, pravi in resnični! On ni shicofrenik, on je umetnik, to takoj opaziš. Hočem videti njegove slike. Hiša in dve drevesi-V tem ni ničesar smešnega in nehaj se že vendar spakovati! Ne misli, da sem pijana. Končno, sem ga pa precej popil®’ Toda to ti bom rekla tudi jutri. Ti si resničen šušmar. No, zakaj pa imaš toliko denarja? Glej, ta Saburov...«
«Kaj, si se mar zaljubila vanj?«
«Nehaj že govoriti plehkosti! Zavidam njegovi ženi. BeS" nično jo ljubi...«
«Ne, samo slika jo, ona pa ljubi njega — med njima j® pač takšna razporeditev. Saburovu je potrebno, da ga kdoT koli hvali in glej, našel je Glašo. Gleda na njegova veledel® in vrešči: To je naravnost prečudovito!«
«V tem ni ničesar smešnega Res ginljivo... In dobro j®> da je grda in pokvečena... Vidiš, ti mene nisi sposoben nikdar ljubiti...«
«Aha! Ob treh zjutraj psihološka analiza in vedeževanj® iz kave. Namesto kavine usedline je sneg. Junak — s*-®1, šušmar. Junakinja — poštena, toda od življenja rahlo strt® igralka...«
Tanečka se je za trenutek ustavila in ga jezno pogleda!®’
«Da veš, sita sem že tega tvojega spakovanja. Ce že ne moreš govoriti resno, potem je bolje, da sploh ne govoriš-’’
Tako sta molče prišla do njene hiše. Volodja je hote* vstopiti, toda pred nosom mu je hitro zaloputnila vrata-Sedela je v kožuščku in ni snela rute z glave. Snežinke so se pričele topiti. Iz oči pa so ji privrele solze. To je zarad šampanjca, si je govorila. Saburov — to je čudovit človek-
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA- mesečna 800 lir — Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — Socialistična federativna republika Jugoslavija: v tednu in v nedeljo posamezna številka 50 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ- ADIT DZS Uubliana Stari trg 3/1., tel®-fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Ogla* MMh te Mite Mkratea se naročalo Dri
— Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societli Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trat	1	J