UkEDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranko so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : ; ■	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 2f60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K l-80; za Nemčijo celoletno K 2640; za ♦ :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .•	ob	pol	11.	dopoldne.	’.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in	reklame	40	vin.	—	Inserate	sprejema	upravniStvo.
Nefrankiraua ali premalo frankirana pisma so ne sprejemajo.
  — —     Reklamacije lista so poštnine proste. ——
Štev. 325.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 8. julija 1912,
Leto II.
Klofuta.
V	soboto ie deželno sodišče oprostilo ljubljanskega tržnega nadzornika Ribnikarja obtožbe po § 5 in 85 a kaz. zak. To je bilo pričakovati že v petek po končanem dpkazilnem postopanju, ko je vsakdo dobil enak vtisk tistemu. ki se izraža v razlogih sodbe. Ribnikar je oproščen zapustil sodno dvorano, v kateri je dobil svoje zadoščenje. Ali sodb?, ki se je v javnosti pričakovala z največjo napetostjo, ni bila v vsakem oziru oprosititev. Obtoženec državnega pravdnika je bil •-"šen obtožbe; namesto njega pa so bili obsojeni drugi, katerih sicer ni državna oblast citirala pred sodnike, ki pa jih toži javnost ne na podlagi kazenskega zakona, ampak po svojem pravnem čutu.
Ribnikarjeva oseba je bila v tem procesu vsaj za nas postranskega pomena. Prisvajamo si toliko objektivnosti, da nas v takih slučajih iiikoii ne vodijo osebne simpatije in antipatije, in prav tako nas tudi nikakor ne zapeljuje kakšna strankarska strast. Tega priznanja nam t”di sovražnik ne more odreči, če ne tepta namenoma resnice z nogami. In če bi bil proces. ki se je ravnokar zaključil, samo Ribnikarjeva osebna zadeva, bi se naše zanimanje zanj prav težko podražilo. Ali ta pravda je bila nenavadna v vsakem oziru, in javnost, ki se zanima za svoje lastne zadeve, je na noben način ni mogla prezreti.
Obtožba je še enkrat pogrela september-ske dni. ki so bili že precej pozabljeni, kakor Se v naših živih, raznovrstnih dogodkov bogatih časih kmalu pozabljajo še senzacional-nejše reči. One zgodbe same in tudi njih posledice so živele le še kakor blede sence v spominih, in še zadnji ostanki barve so ugašali od dne do dne bolj. Razburjenost se je polegla. Mrliča sta pokopana, druge žrtve iščejo brez javne pažnje svojo pot v življenju. Ljudje, ki so takrat — brez vsakega pravega razloga
—	veljali za hude revolucionarje, so postali lojalni in se trudijo na vso moč. da bi dokazali •n opravičili ta glas, Tudi stranka, o kateri so pravili, da je bila moralna začetnica onih dogodkov. se vede tako, da mora biti ves črno-rumeni patriotizem zadovoljen z njo.
S stališča patentiranih čuvajev giasovl-tega javnega reda in miru bi Mo umestno vprašanje. Čc je bilo sploh modro oteti pozabljanju. kar je že skoraj pogoltnil Orkus in zbuditi še enkrat spomin, ki mora biti tudi steb-. rom države neprijeten, nemara še bolj neprijeten. kakor »destruktivnim elementom.« Saj Je zlasti v Avstriij zelo v čislu načelo »quieta nem niovere« — ne brcaj kamna, ki leži pri jniru, ker ne veš. kam se zatrklja. Zgodovina *e Pač učiteljica življenja, ali s tem ni rečeno,
se tisti, ki nas vladajo, prav posebno radi u^e ob taki zgodovini, kakršna je v resnici; Velik del njihove umetnosti je ta. da trgajo ,Cele liste iz zgodovine. In prav septembrski dogodki so tak list.
, Interesi organiziranega delavstva ne zahtevajo take pozabljivosti; kar je bilo. je bilo, 111 vse. kar je rodila preteklost, daje socialni demokraciji predmete za nauk. Našim nalogam jn namenom ne more škodovati, če posejejo historijo tistih dni. vsak mesec ali pa vsak teden. Ali kar ne razburja nas. ki iščemo v preteklosti le učne snovi za bodočnost, bi lahko vznemirjalo tiste, ki žele z vso gorečnostjo neizpremnjeno ohranitev vsega, kar je.
Za konservativno načelo ni bilo zdravo, da se je odprla knjiga ravno na tisti strani, na kateri je zapisano »1908 — september.«
Toda knjiga se je odprla. Tako je hotel visoki deželni odbor kranjski: Ali pravzaprav ne. Na razpravi so prečitali ovadbo, ki jo je poslal državnemu pravdiništvu deželni odbor s podpisom gospoda Lampeta. Na razpravi pa je priča dr. Triller, ki je tudi član deželnega odbora, izjavil, da se ne identificira z denun-cijacijo. in zato se lahko pravi, da je zarotil državno pravdništvo tisti del deželnega odbora. ki pripada klerikalni stranki. To mnenje je tembolj opravičeno, ker je razprava tudi dognala, da je klerikalni član deželnega od^ bora dr. Pegan zaslišaval priče, od katerih je hotel, dobiti snov za ovadbo.
Človeku, ki še ve. kaj se je godilo pred štirimi leti. bi se v tem marsikaj lahko zdelo čudno. Po septembrskih dogodkih se je na Slovenskem sklenila zveza, ki bi se bila še par dni prej vsakomur zdela nemogoča. Združili so se klerikalci in liberalci. Da se je to zgodilo ravno ob tistem času. ni bilo pripisati le slučaju. Zveza se je naravnost utemeljevala s septemberskmi dogodki in s položajem, ki je nastal vsled njih. Iz tega se da sklepati, da so imeli o tistem poglavju zgodovine klerikalci nazore, ki se. v najglobokejšem bistvu niso razlikovali od liberalnih. Morda jih v resnici niso imeli; ali ker jim ni mogel nihče gledati v srce. je bilo treba sklepati po simptomih, znamenja pa so imperativno kazala na to. kar smo rekli.
Tedanji zavezniki liberalne stranke, ki jim je kmalu nato pomagala do hegemonije v deželi, so zdaj napravili ovadbo proti Ribnikarju. Nihče ne bo mogel najti argumentov, da ie bil deželni odbor v položaju kakšne neizogibne potrebe, ki bi mu bila po sili stisnila pero v roko. Ne more se niti trditi, dla spada zadeva sploh v delokrog deželnega odbora; prav gotovo ne sodi preiskovanje takih reči med njegove naloge, zakaj te opravke prepu šča zakon preiskovalnim sodnikom, v tem ko ne daje deželnim odbornikom niti pooblastila niti eksekutivne moči za podobno zasliševanje prič. Končni rezultat pravde je tudi pokazal. da tako inkvizicijsko postopanje brez kav-tel. ki jih določa kazenski proces, ne more imeti zanesljivega uspeha. Med sklepom ovadbe in sodbo deželnega sodišča je nasprotje. ki se ne da povečati.
Zaradi tega je oprostitev gospoda Ribnikarja nedvomno blamaža deželnega odbora oziroma njegovega klerikalnega dela. tem ne-dvomnejša blamaža, ker je denunciacija nastopala tako. kakor da je krivda nedvomno dognana. Vprašanje pa je. če je tudi visoki instanci dovoljena enaka blamaža? O tem vprašanju ne bo razsojalo nobeno sodišče; ali avtonomna institucija, ki ie plod ljudskih volitev, četudi že presejan plod. ima nad sabo drugega sodnika. Za spoznavanje klerikalne stranke je bila ta afera izredno instruktivna. »Slovensko ljudsko« se imenuje klerikalna stranka. Ali s čuti iri nazori, ki jih goji ljudstvo, se ne. vjerna vloga, ki jo je v tej aferi igral klerikalni del deželnega odbora v očitnem sporazumu z vodstvom' klerikalne stranke. Ničesar ne bi bila klerikalna stranka pridobila, če bi bil Ribnikar obsojen. S tem. da je bil oproščen, je diobila klofuto, ki bo prav zaskelela takrat, ko se bo delal obračun pred forom ljudstva.
EMILE ZOLA;
Rim.
(Dalje.)
»Nocoj res ni toplo ... To je huda ura v Rimu, ura po solnčnem zahodu, ko človek prav lahko skupi lepo mrzlico, če ne pazi . . . Potegnite si pokrivalo bolje čez noge; dobro se zavite!«
Potem, ko se je bližala Porta Furba. je zopet nastal molk; bil je še težji kakor prej '"Udoben nepremagljivemu spancu, ki je za-nie n** 0c' n Pogoltnjeno Kampanjo v spa-ja - Naposled so se prikazala vrata v svetlobi nm- ?Veztl: pravzaprav je le Acqua Felice ^	’	p°d	katerim	je šla cesta. Ta
anek vodovoda je bil iz daljave videti ka-ogromna masa starega, napol razpadlega vIa\ ki zapira pot. Potem se je odprl g omni, popolnoma s senco napolnjeni lok Kakor zijajoča vrata, in voz se ie zanelial v Popobii temi še z glasnejšim ropotom skozi
■še vedno° držal*
kolenih in Prada ga je prepadel gledal*™™ sal se ie. kaj ga ie tako nenadoma ohromilo da ni bilo njegovim rokam mogoče poseči po košari in jo vreči v noč. Še nekoliko sekund, Preden je prišel voz pod obok. je bil čvrsto k^nJenien. da stori to. Celo pogledal je še en-.. . košaro, da bi natančno preračunal kretnjo niin°? njja napaviti. Kaj se je torej zgodilo z nrv^i -	*	-’e>	da je postal plen naraščajoče
tet i!°^nost’ *n P°slei ne bo sposoben ho-zad gotovega ker ie čutil v tajni misli, da kan?Vo^i Preclvsem. samega sebe. potrebo ča-nedv ^j naj bi hitel sedaj, ko je Dario užiip0ttlno odsoten in ko gotovo nihče ne po-coj Smokev prej kakor jutri zjutraj? Se no-cija r°ra gledati, če je koncilska kongrega-razveIJavila njegov zakon — mora zve-
Novi vojni stroški.
Lani so delegacije dovolile ogromne izdatke za pokritje vojaških in mornariških zahtev. Meščanski delegatje, ki so glasovali za proračun vojne uprave, so hoteli ozaljšati to tudi za njihove stranke kočljivo stvar z obljubo tedanjega vojnega ministra Schonaicha, da ne bo do leta 1918. novih militarističnih zahtev. Že po zimi je pravil v delegacijah, da so »dejanske potrebe« močnejše od vsake obljube in pogodbe, in da bi bile te besede vsakomur dovolj razumljive, je tožil o silnem pomanjkanju in o neskončnih skrbeh vojne uprave. Ali meščanske stranke so se vedle tako, kakor da ne vedo, kaj to pomeni. Sugerirale so same sebi in svojim vo-lilcem, da gre le za tiste izdatke, ki so v zvezi z brambno reformo, in ker so znašale same mornariške zahteve nekoliko mesecev prej tri-stopetnajst miljonov, so smatrali stroške bram-bne reforme za malenkost. Letos so v obeh parlamentih dovolili tudi to reformo, ne da bi bili resno vprašali, koliko bo veljala.
Militarizem ima sedaj, kar je zahteval novi brambni zakon. Kdor se ne da uspavati z lepimi besedami vlade, ve dobro, da bo tudi za to reč treba precej globoko poseči v žep. Ali ko je bila doprinešena še ta žrtev na oltar Moloha, je prebivalstvo mislilo, da je sedaj račun vojaških zahtev vsaj za nekaj let zaključen m da izginejo besede »puške, kanoni, ladje itd.« z vsakdanjega dnevnega reda.
Zmota je bila velika, optimizmu je bil prisojen jako kratek čas. Vojni minister Auffen-berg še ni na počitnicah, in to pomeni, da še vedno izdelava račune. Danes bo na Dunaju skupen ministrski svet, o katerem poročajo, da ga osreči gospod Auffenberg z »važnimi predlogi««. To bi bila sumljiva reč, tudi če ne bi poročilo ničesar povedalo o vsebini teh »važnih predlogov«. Ali skrivnost je vsaj deloma že razgrnjena; samo svota je zamolčana, javnost pa že ve, da ima vojna uprava nove — potrebe.
. Oficiozna vest je celo nekoliko odkritosrčna, in priznava, da pojde za »znatne izdatke«. Vojni minister zahteva namreč denarja za nove havbice,' za nove topiče, za nove težke topove, za utrdbe in za letalne stroje, najbrže za zrakoplove in za samolete. Navedba teh predmetov že jamči za to, da bodo zahteve res »znatne«, kar se pravi v nernilitarističnem jeziku — ogromne.
Avstrijsko prebivalstvo je izredno mirnega temperamenta; nemški jezik imenuje to lastnost »gemiitlich«. Ali vpričo te ljubeznive vesti otrpne vsak humor in najflegmatičnejši fatalist se bo moral zamisliti z ozirom na to, da ni nikjer v deželi znanega osla, ki producira po naravnem procesu cekine.
V	programu, ki ga predlaga vojni minister, so najbolj razburljive tiste postavke, ki zahtevajo nov artiljerijski material. Namen, ki ga razodevajo vojaški strokovnjaki, ne obsega nič manj, kakor popolnoma novo oboroženje ar-tiljerije. Opustiti hočejo popolnoma dosedanje bronaste kanone in vpeljati izključno jeklene. Topovi, ki so bili šele v zadnjem desetletju nabavljeni, se imajo pometati v ropotarnico in nadomestiti z novimi.
Nobene svote še ni povedala vojna uprava. I oda če pravimo, da bodo zahteve ogromne, imamo dovolj vzroka zato. Poljske in gorske havbice z 10 centimetri kalibra ter gorski topovi s 7 centimetrov, ki so bili nabavljeni šele
zadnja leta, so veljali 48 miljonov. In danes pravijo, da so nerabni! To pa je le majhen del materiala, ki se mora po trditvah artiljerijskih strokovnjakov na vsak način zamenjati; s tem, da je najnovejša nabava nerabna, utemeljujejo, da se mora tudi ves starejši material nadomestiti z novim, in izvedeniški krogi računajo samo stroške za topniške zahteve na 250, reci dvestopetdeset miljonov kron! Kako naraste ta svota, če se prištejejo še trdnjave in letala.
Zneski bodo vrtoglavi in kadar bo znana cela svota, bo tudi najdobrodušnejšemu državljanu zaprla sapo. Toda svota ni edini moment, ki razburja živce. Že takrat, ko se je sklepalo
o	zadnjih artiljerijskih nabavah, je strokovnjaška kritika odklanjala bron; toda vojno ministrstvo je bilo že prej povsem na tihem nabavilo baker za fabrikacijo brona, in zaraditega so se morali novi kanoni .napraviti iz materiala,
o	katerem so že takrat izvedenci rekli, da ni za rabo. Za ta greh naj zdaj prebivalstvo plačuje nove miljone!
Ko se je to zgodilo, je bil Krieghammer vojni minister. Zdaj je sicer drug general na njegovem mestu, ali to ne more biti razlog, da bi delegacije in parlamenti molče pokleknili pred Molohovim oltarjem. Struna je že preveč napeta.	________
Delavsko gibanje v Bosni.
(Dalje.)
Zanimivo za nas Slovence je tudi, da je v Sarajevu med 450 stavbinskimi delavci približno 150 organiziranih Slovencev (večinoma iz Renč na Goriškem). Le mala peščica Slovencev, mogoče 5 %, je neorganiziranih.
Finančni položaj pretečenega poslovnega leta izkazuje računski zaključek s 110.600 K dohodki in 90.500 K izdatki vseh (16) organizacij Bosne in Hercegovine. Člansko in finančno naj-močneja organizacija je ona železničarjev s 745 člani in 5300 K prebitka v tekočem letu.
Od 25 strokovnih bojev (18 ofenzivnih, 6 obrambnih in 1 izprtja) je končalo 12 s štrajkom in 4 brez štrajka s pozitivnim uspehom in 8 z negativnim uspehom. Deležno je tega uspeha 460 delavcev z okrajšanjem delovnega časa (2500 tedenskih ur) in 2800 delavcev z mezdnim priboljškom (6000 K na teden). Skupni stroški teh bojev so znašali 19.500 K na podporah in 12.250 delavnih dni na izgubi.
Akoravno so se imele do sedaj vse organizacije boriti za svoj obstanek, vendar je pričakovati, da bode zaključek prihodnjega leta ugodneji in da se bode dvignilo število organiziranih delavcev.
Nekoliko težav delajo člani inozemskih organizacij, kateri plačujejo in ostajajo člani organizacij na Avstrijskem in Ogrskem. Popolnoma opravičena je zahteva glavnega saveza, da pristopijo ti organizirani delavci, ako služijo svoj kruh v Bosni in ako si hočejo s pomočjo organizacij izboljšati svoj položaj, k strokovnim organizacijam Bosne in Hercegovine. (T e pritožbe sem splošno slii* ^ 1 po vsej Bosni.)
Nadaljna težava v organizaciji delavstva Bosne je tudi velika razdaljenost posameznih industrijskih središč od sedeža glavnega saveza; so kraji, do katerih potrebujemo dva dneva potovanja in kjer stane tako potovanje (zaradi pomanjkanja železnic) toliko, kakor znašajo letni doneski dotične organizacije. Zaradi-
deti. do katere stopnje ie božja pravičnost kupljiva in lažnjiva. Gotovo, nikogar ne dia zastrupiti. niti kardinala Boccanere ne. dasi mu ni bilo nič do njegovega življenja. Toda ni li ta mala košarica, odkar je voz zapustil Fras-cati. korakajoč usoda? Ni li podlegel užitku neomejene moči. rekoč si. da je v njegovih rokah, če hoče ustaviti usodo, ali pa jo pustiti, da gre do konca? Sicer se ie vdajal najne-jasnejšemu vse,, bojev; nič več ni iskal razlogov. roke so mu bile tako zvezane, da ni mogel ravnati drugače. Prepričan, da vrže svarilno p'ismo v nabiralnik palače, preden pojde spat. ie bil vendar srečen ob misli, da bi ne storil tega. čc bi bilo v njegovem interesu, da ne stori tako.
Zdaj je prišel zadnji del ceste v tej medli tišini, v večernem trepetu, v katerem so bili vsi trile možje navidezno odreveneli. Zaman je začel grof. da bi ušel boju svojih misli, zopet govoriti o sprejemu v palači Buongio-vanni. piipovedoval podrobnosti, opisaval krasoto. ki jo bodo videli — spravil je Ie nekoliko nesvobodnih, nezvezanih besed iz sebe. Potem je izkušal tolažiti Pierra. vrniti mu upanje, in mu je govoril o ljubeznivem, toliko obljubu-iočem kardinalu Sanguinettiju; ali dasi se je mladi duhovnik čutil zelo srečnega in se je vračal z mislijo, da njegova knjiga še ni prokleta m da morda zmaga, če mu bodo pomagali, je venaar komaj odgovarjal in se je prepuščal svojim sanjam, bantobono ni govoril in se ni ganil; v temni noči je takorekoč izginil. Luči Rima so se pomnožile; na desni in na levi so se zopet kazale hiše, začetkoma v dolgih presledkih, potem v neprekinjenih vrstah. To je bilo pred-mestje, potem je prihajalo še bičevje, žive meje, oljke, ki so se svojimi vrhovi vzpenjale nad obzidje, visoki portali s pilastri, ki so nosili vaze, naposled je prišlo mesto s svojimi vrstami ma-lih sivih hiš, ubornih prodajaln in zanikrnih
krčem, iz katerih je včasi donel hrup in bojen krič.
Prada je hotel na vsak način pripeljati svoja spremljevalca v ulico Giulia, vsaj do petdeset korakov pred palačo.
»Zagotavljam Vam, da mi to ne dela nobene težave . . . Ker se Vam mudi, vendar ne morete daleč hoditi peš.«
Via Giulia je že spala v svojem stoletnem pokoju; z dvojno vrsto mračnih plinskih luči je ležala povsem samotna, v otožni zapuščenosti. Ko je Santobono zapustil voz, ni čakal na Pierra, ki je itak šel skozi mala vrata v stranski ulici.
»Na svidenje, abbe!«
»Na svidenje, gospod grof. Tisočkrat Vam hvala!«
Oba sta mu sledila s pogledi do palače Boc-canera, katere stara, monumentalna, s črno senco napolnjena vrata so bila še odprta na ste-žaj. Trenotek sta videla njegovo visoko postavo v tej senci. Potem je vstopil s svojo malo košaro. Nosil je usodo.
XII.
Pierre in Narcisse sta obedovala v Caf6 de Rome in potem v dolgih pomenkih pozabila na čas. Ura je bila deset, ko sta šla peš po korzu proti palači Buongiovanni. Zelo težko je bilo priti do vrat. Vozovi so prihajali v neprekinjeni vrsti, množica radovednežev, ki se je kljub redarjem ustavljala in preplavljala pešpot, se Je tako zgostila, da niso mogli konji skoraj več dalje. Iz deseterih visokih oken prvega nadstropja v dolgem, monumentalnem pročelju je plaval bel sijaj, dnevnojasna svetloba električnih žarnic, ki so kakor s solnčno lučjo osvetljevale cesto, v ljudski množici stisnjene vozove, valovje razburjenih, strastnih ljudi, ki so kakor v boju mahali z rokami In kričali.
Ali to ni bila le navadna radovednost, ki
hoče gledati uniforme in ženske v dragocenih toaletah, kadar stopajo iz vozov; Pierre je kmalu slišal, da čaka ta množica na prihod kralja in kraljice, ki sta obljubila, da prideta na slavnostni ples, prirejen od kneza Buongiovan-nija v proslavo zaroke svoje hčeri Celije s poročnikom Atilijom Saccom, sinom ministra Njega veličanstva. Razuntega Je bila ta poroka vsemu svetu slast, ker je srečno rešila ljubezensko zgodbo, za katero se Je živahno zanimalo vse mesto; povest o bliskovitem žarku ljubezni, o mladi in lepi dvojici, o trdovratni, vse ovire premagujoči zvestobi v romantičnih okolščinah Je šla od ust do ust. Vsako oko se je ob njej osolzilo, vsako srce je hitreje utripalo.
To zgodbo je povedal Narcisse Pierru še po obedu, ko sta čakala na deseto uro. Deloma jo je že poznal. Pravili so, da se je knez po zadnjem strašnem prizoru le zato vdal, ker se je zbal, da zapusti Celija danes ali jutri ob roki svojega ljubimca palačo. Ni mu žugala s tem, ali v njenem deviško nevednem miru je bilo toliko prezira za vse, kar ni bilo njena ljubezen, da je bila po njegovem mnenju sposobna v vsei naivnosti izvršiti najhujšo norost. Kneginja, njegova soproga, flegmatična, še lepa Angležinja, ki Je menila, da je storila dovolj za dom, ko Je prinesla vanj pet miljonov in podarila svojemu možu pet otrok, je izgubila zanimanje za vso reč. Knez, slaboten in nemiren kljub vsej silovitosti. v kateri se je spoznavala stara, vsled po-mešanja s tujim plemenom že pokvarjena rimska kri, je delal le še pod pritiskom strahu, da se razbline njegovo premoženje in poruši njegov dom, ki Je ostal sredi razvalin patriciata še nedotaknjen; ko se Je naposled vdal, je le slušal misel, ki mu Je pravila, da bi se s pomočjo hčeri lahko »raliiral« in učvrstil v Kvi-rinalu, nfe da bi se moral umakniti od Vatikana.
tega ]e živahna agitacija' iz Sarajeva zelo otež-kočena.
Na predlog nadzorovalnega odbora je bilo poslovanje glavnega saveza enoglasno odobreno.
K III. točki dnevnega reda referira sodrug Markič o upeljavi državnega socialnega zavarovanja za vse delavce. Ker je v Bosni zavarovanje proti nezgodam in invalidnosti nekaj povsem neznanega, je umevno, da je bila tozadevna resolucija, katera zahteva zavarovanje po avstrijskih načelih, enoglasno sprejeta.
Kot dodatek k tej točki je bil sprejet še dodatni predlog glede bolniškega zavarovanja.
1 udi to zavarovanje je zelo pomanjkljivo in v marsikaterih krajih povsem neznano. Posebno so se čule pritožbe iz okrajev Tuzla, Banjaluka m Mostar. V resoluciji se zahteva od vlade, da izvede nemudoma po vsej Bosni bolniško zavarovanje.
IV. točka dnevnega reda je: izgradnja organizacij po podjetjih. Referent sodrug Raušer.
I	redlog zasleduje glavno težnjo, organizirati vse delavstvo v provinciji in temu potrebno prilagodenje vseh organizacij k najpri-kladnejši formi z najmanjšimi administrativnimi stroški. Zaraditega zahteva predlog odbora:
1. v poedinem podjetju se naj organizira vse delavstvo v oni organizaciji, h kateri spada večina delavstva;
2. o vseli bojih delavstva, katero ne pripada tej edinstveni poslovni organizaciji, ima odločevati ona organizacija, h katerej pripadajo po svojem značaju dotični delavci;
3. delavski in kolektivni dogovori se imajo sklepati po možnosti za celo podjetje;
4. Člani, prestopivši iz ene organizacije v oBissiSfa, vstopijo obenem v vse pravice nove organizacije.
debati se je obširneje razpravljalo, ako imajo ostati trgovski nastavljenci kon-zuma železniških delavcev v železničarski organizaciji, ali imajo pripadati ti člani organizaciji trgovskih nastavljencev. Prepustila se je rešitev tega vprašanja novemu odboru v sporazumu s tozadevnimi organizacijami.
Po zaključeni debati opominja sodr. Raušer delegate, da daje resolucija le direktivo po kateri poti bode v bodočnosti hoditi organizacijam in da se bode moralo v poedinih slučajih v sporazumu z vsemi organizacijami skrbno in premišljeno postopati. Predlog se na to sprejme soglasno.
V. točka dnevnega reda obravnava štrajk in tarifne pogodbe. O nji poroča sodr. Fattner in navaja, da se je dosedaj čestokrat zelo nepremišljeno začel štrajk in da so se pogosto vodili mezdni boji brez resnega preudarka moči m potrebe zahtev. Zato je bilo tudi precej neuspešnih delavskih borb. Kritizira nadalje nepremišljeno in neekonomično upravljanje premoženja organizacij in zahteva, da naj bode v bodočnosti prva skrb vseh organiziranih delavcev saniranje in utrjenje organizacij.
Poročevalcev predlog zasnuje to stremljenje in postavlja v dosego tega cilja natančen pravilnik o štrajku. Na ta pravilnik bodo v bodočih mezdnih bojih vezane vse organizacije in ž njim se bode postavilo vse delavsko gibanje na trdna tla premišljenega in vsem organizacijam vzajemnega postopanja.
VI. točka dnevnega reda je volitev nove uprave glavnega radničkega saveza, nadzorovalnega odbora in razsodišče. Voljeni so bili soglasno skoro vsi stari odborniki, katero dejstvo izpričuje, da vživajo popolno zaupanje.
,v Med glasovanjem predloga o štrajku je prišel na kongres delegat iz Belgrada, sodrug Tucovič, kateri po pozdravu predsednika izraža simpatije bratskega naroda iz Srbije in sporoča najsrčneje pozdrave bratske srbske stranke.
Pri poslednji točki dnevnega reda »razni predlogi« predlaga sodr. Rezač predlog, naj kongres obsodi nepravilno postopanje uprave »Delavskega doma« zaradi izključitve nekega sodruga iz prostorov »Delavskega doma«. Ker se kongresu v tej zadevi ne prizna kompetence, se izroči vsa zadeva novoizvoljenemu odboru’ _ Sodr- De!ic' Predlaga, da se v prihodnjosti
OSKAR WILDE:
Znamenita raketa.
(Konec.)
K njej je priplavala žabica z jarkimi očmi, v zelenem jopiču.
»A, novinka?« je dejala žaba. »Navsezadnje ni nič boljšega kot blato. Če imam deževnico in jarek, pa sem vsa srečna. Mislite, da bo danes.popoldne deževalo. Da bi le Bog dal malo dežja. Ampak nebo je modro in jasno. Joj!«
»Hm, hm!« se je oglasila raketa in pokaš-ljevala.
»Eh, kakšen prekrasen glas,« je vzkliknila žaba, »strašno je podoben kvakanju. In kvakanje je najlepša muzika na svetu. Nocoj bodete slišali naš pevski zbor. V starem ribniku zraven zakupnikovega doma sedimo in kedar vzide mesec, začnemo. Tako mamljivo je naše pelje, da vse bdi na posteljah in nas posluša. Včeraj sem čula zakupnikovo ženo, ki je dejala svoji materi, da zaradi nas ni vso noč zatisnila oči. Taka popularnost je odlična.«
»Hm, hm!« je pripomnila raketa prav srdito, ker ni mogla z besedo vmes.
»Krasen glas v resnici!« je nadaljevala žaba. »Upam, da pridete nocoj tja k ribniku. Pogledati moram^po svojih hčerkah. Šest lepih hčerk imam in bojim se, da jih ugleda ščuka. Strašna je ta pošast in prav nič se ne bi obotavljala in jih povžila za zajtrk. Torej na svidenje, zelo me je veselilo, da sem se z Vami raz-govarjala.«
»Razgovor je čedna reč«, je dejala raketa, »ampak več čas ste govorila sama. To pa ni razgovor.«
»Eden mora poslušati,« Je odgovorila žaba,
z večjo marljivostjo pospešuje agitacija po deželi in govori z vnemo proti nedostatnemu delu glavnega saveza v mostarskem okraju.
Sodr. Raušer zagovarja v zaključni besedi delovanje glavnega radničkega saveza z okolnostjo, da ni bilo mogoče zaradi slabega finančnega stališča storiti več, kakor se je storilo. Premisliti je tudi treba, da je stranka v tekočem letu postavila v Sarajevu lasten delavski dom, kar je zahtevalo od vseh organizacij velike denarne žrtve. Najboljša volja odbora ni zmogla finančnih težkoč in zaraditega pričakuje od vseh organizacij, da uvidijo trenotno težavni položaj glavnega saveza in zaraditega kolikor mogoče vodijo organizacije po deželi same podrobno agitacijo.
Zahvaljujoč se vsem delegatom za neumorno pazljivost tekom kongresnih razprav in v vznešenih besedah bodreč jih k nadaljnemu delu in najživahnejši agitaciji, zaključuje sodrug Raušer VI. kongres strokovnih organizacij.
(Dalje sledi.)
Ljubljana in Kranjsko.
—	Čeden deželni odbor. Pripovedujejo, da je deželni odbor važna instanca v vsaki deželi, ki ima s paznim očesom čuvati, kaj se godi v deželi, in nemudoma napraviti kraj in konec eventualnim nepravilnostim. Potemtakem bi sodili količkaj zdravi možgani, da je deželni odbor utelešena pravilnost, da je takorekoč tabernakelj, v katerem ima svoje vzvišeno bivališče najvišja pravičnost v deželi. Ampak če so morda patriotična srca bolestno zakrvavela ob pohujšanju, ki ga je povzročil v Ribnikarjevem procesu gospod državni pravdnik z i&padi na policijo, tedaj niso nič manj zakrvavela ob pogledu, ki se je nudil njihovim očem, ko so samo. malce pogledala v tabernakelj kranjskega deželnega odbora, ki je klerikalfn do kosti. Kranjski deželni odbornik je tudi tneti klerikalni go-snod dr .Pegan. In pri RibnSkarjevi obravnavi je priča Kurent pod prisego izpovedala, da je dr. Pegan falzificiral njegovo izpoved, bistveno jo je izpremenil, samo da bi očrnil Ribnikarja. Mi se prav nič ne navdušujemo za Ribnikarja in smo o njegovem političnem delovanju izrekli že radikalno obsodbo; izrecno smo dejali, kako žalostno znamenje je, za liberalno inteligenco in stranko, da pridejo v njej na površje ljudje kakor je Ribnikar. Ampak tu ne gre za Ribni-karjevo osebo. Naj bi bil kdorkoli, infamno lopovstvo brez primere je, če se hoče katera stranka iznebiti svojega političnega nasprotnika na tak nemoralen, kaznjiv, hudodelski način. Prav tako je izpovedala priča Dolinar, da se ji njena izpoved pri deželnem odboru ni prebrala in se ji ni dala podpisati. To so vnebo-vpijoče nezaslišanosti, ki pričajo, da je kranjski klerikalizem, ki se označuje s firmo S. L. S., ko-rumpiran do kosti. Zares, lepi kristjani, lepi katoličani, ki se bore proti političnemu nasprotniku z orodjem najgrše laži.
—-Državni pravdnik proti policiji. Omenili smo že bili veliko pohujšanje, ki ga Je bil zakrivil gospod državni pravdnik dr. Neuperger v Ribnikarjevem procesu nad vsemi pravovernimi državljani in patriotično mislečimi Slovenci s svojimi jasnim iiti razločnimi namigavanji, da ne zaupa preveč mestni policiji oziroma njenim izpovedbam. To za vsakega zvestega avstrijskega patriota nezaslišano pohujšanje pa je še potenciral v svojem pledvajeju z vehementnimi napadi proti stražnikoma Kurentu in Ažmanu. Zlasti Ažmanu je zapretil s preiskavo zaradi hudodelstva krive prisege. Ampak mera javnega pohujšanja, ki ga je tako v obilnem bogastvu trosil gospod dr. Neuperger z napadi na stebre današnjega družabnega reda, še ni bila zvrhana. Krono je posadil svojemu pohujšanju na glavo državni pravdnik s tem, da je bivšemu šefu mestne policije s povzdignjenim glasom zapretil s preiskavo zaradi hudodelstva krive prisege. In zdaj je vprašanje: Ali ima državni pravdnik prav ali nima? Če ima prav, potem je pri vragu velik del verodostojnosti mestne policije, z njo pa je pri vragu tudi dobršen kos njene avtoritete. Če pa gospod državni pravdnik nima prav, potem je lahkomiselno kradel on, ki ima skrbeti za ugled zakona v dr-
»in govorjenje prav rada sama opravljam. Tako si prihraniš čas in prepir.«
»Prepiram pa se rada,« je odgovorila raketa.
»Mislim, da se le šalite,« je ljubeznivo dejala žaba. »Prepiranje je prostaško, zakaj v dobri družbi so vsi enih misli, torej na svidenje. Tam vidim svoje hčerke.«
In žabica je odplavala proč.
»Strašno neprijetna oseba ste,« je dejala raketa, »in slabo vzgojena. Sovražim ljudi, ki govore vedno le o sebi kakor vi, kedar^ hoče kdo drug govoriti o sebi kakor jaz. To je sebično in sebičnost je zoperna reč, zlasti za osebe mojega temperamenta, zakaj znana sem po svoji simpatičnosti. Le vzemite me za zgled. Boljšega zgleda nimate. Ker imate tako priložnost, izkoristite jo brž, zakaj v najkrajšem času se vrnem na dvor. Dobro sem zapisana na dvoru. Meni na čast sta se princ in princesinja včeraj poročila. Seveda o vsem tem ne veste ničesar, ker ste z dežele.«
»Zaman se vznemirjate«, je pripomnil kačji pastir, ki je sedel na vrtu visokega, rjavega ločka, »žaba je že davno proč.«
»To je škoda, ampak ne moja,« je odgovorila raketa. »Kaj naj zato umolknem, ker je ni več tu. Sama sebe prav rada poslušam; to je največji moj vžitek. Pogosto imam dolge samogovore, pa govorim tako pametne reči, da časih sama ne razumem vsega, kar govorim.«
»Potemtakem pa predavajte o filozofiji,« je dejal kačji pastir, razprostrl svoja prelestna prozorna krila in odletel kvišku.
»Kakšen bedak, da ni ostal tu,« je dejala raketa. »Takih priložnosti za izobrazbo duha se mu ne ponuja mnogo. Sicer pa, kaj mi je to mar! Moja genialnost bo nekoč nedvomno pravično ocenjena.«
žavi, ugled in zaupanje ravno tistim, ki vse svoje dejanje in nehanje začenjajo z resnimi in mogočno zvenečimi besedami: V imenu zakona ... Torej veliko pohujšanje vseh dobrih državljanov, pa naj obračamo kakorkoli... Ampak glede na stražnika Pusta je imel državni pravdnik popolnoma prav, da je krivo prisegel. Iz vsega tega pohujšanja pa sledi, da tudi izjave takozvanih uradnih oseb niso vselej čista resnica. In vendar se tem izjavam tako rado verjame, zlasti če so naperjene proti ubogemu proletarcu. Ampak poučno je pa res, kadar se možje postave med sabo zlasajo.
— II. državna gimnazija v Ljubljani je zaključila v soboto šolsko leto. Izvestje obsega dr. Jos. Pipenbacherjev spis: Slovarček h Qu. Horati Flaci carmina selecta (po Huemerjevi izdaji) in šolska poročila. Koncem šolskega leta je bilo na gimnaziji 397 dijakov, od teh je bilo Slovencev 385. Hrvatov 5. Čehov 6 in
1	Nemec. Odliko ima 33 diijakov. dober uspeh 247, v obče sposobnih 30. nesposobnih 66, ponavljalna skušnja se je dovolila 15. nerazredo-vanih je ostalo 6 dijakov.
— Dramatično društvo je imelo v petek zvečer svoj letni občni zbor. Po daljši debati se je soglasno odobril predlog odbora, da se tudi v sezoni 1. 1912./1913. prirejajo predstave v deželnem gledališču. Intendanca je poverila sporazumno z deželnim odborom in ljubljansko mestno občino profesorju Kobalu. Ker dnevni red ni bil izčrpan, se občni zbor nadaljuje prihodnji petek.
— Konkurz je napovedala tvrdka »Franc Souvan in sin« v Ljubljani na Mestnem trgu št. 22.
— Umrli so v Ljubljani. Helena Vidmar, delavkina hči, 4 mesece. — Lucija Wolf, krojačeva vdova, 81 let. — Fran Primar, ubožec, 32 let. — Marija Puntar, užitkarica, 70 let. — Ivan Sorn, rejenec, 5 mesecev. — Nikola Ta-tarič, kočijaž, 34 let. — Marija Gomilar, užitkarica, 72 let.
— S trebuhom za kruhom. V petek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Slovencev in 10 Hrvatov, iz Amerike pa je prišlo 45 Slovencev in Hrvatov.
— Alkohol ga je umoril. V petek popoldne je šel posestnik, po domače Leve z Tomačevega na Barje s šestletnim sinom seno kosit. Seboj je imel tudi žganje za prihodnji dan, katero pa je že zvečer popil. Ker je bil žejen, je šel k potoku vode pit. Zjutraj, ko je šla stara ženica mimo ter videla otroka samega sfedeti ter mirno igrati, ga vpraša, če je morda sam, na kar pravi otrok, da je tudi ata in da spi. Ženica je opazila, da je Leve na obrazu ležal v vodi mrtev.
— Žrtev alkohola. V petek je na Dolenjski cesti tesar Ivan Zajc vsled preveč zavžitega alkohola nanagloma zblaznel. Svoji ženi je grozil s sekiro. Ko so ga zdravniško preiskali, so ga oddali v deželno bolnišnico na opazovalni oddelek.
— Kolo ukradeno je bilo v soboto dopoldne pisarniškemu pomočniku Alojziju Kompare iz veže v Dalmatinovi ulici št. 1. Kolo je tvrdke »Kinta«, še dobro ohranjeno, je prostega teka, črno pleskano in ima polno zeleno ploščo z navzgor obrnjeno balanco; pililjačo ima na noge pritrjeno na zadnjem kolesu in žičast zavor. Tovarniška številka je 127.865, magistratna pa 275, rdeča, na belem polju. Pozor pred nakupom!
— Izgubljeno in najdeno. Čevljarski mojster Ivan Zamljen je izgubil prost bankovec za 10 K. Zasebnica Kristina Presker je izgubila rjavo denarnico z malo vsoto denarja. Posestnica Frančiška Perne je izgubila črno usnjato denarnico, v kateri je imela 220 K v bankovcih. Služkinja Ange la Pokovc je izgubila koverto, v kateri je bilo 12 K.
Med kavnimi pridatki zasluži prvo mesto brezdvomno Kolinska kavna primes. To pa zaradi izvrstne kakovosti. Kava, kateri je pride-jana Kolinska kavna primes, ima izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo in jo zato vsak najraje pije. Tudi mnogo manj sladkorja porabi. Vsem našim gospodinjam, Kolinsko kavno primes, ki je obenem tudi pristno domače blago, kar najtopleje priporočamo.
I ^ gČB&fr g£Ij IT iSCgaiC' ffiT TjT' i-
In pogreznila se je še globlje v blato.
Čez nekaj časa je priplavala velika bela raca. Žolte je imela noge in plavno kožico in za krasotico je veljala zaradi svoje zibajoče hoje.
»Kvak, kvak, kvak,« je dejala, »kako smešna je Vaša postava! Dovolite mi vprašanje, ali ste bili tako rojena, ali pa vsled nezgode?«
»Jasno je, da ste vse žive dni preživela na deželi,« je odgovorila raketa, »sicer bi znala, kdo sem. Ampak Vašo nevednost Vam oproščam. Nepravično je od drugih zahtevati enako izobrazbo. Čudili se bodete, če Vam povem, da letim prav do neba in da se vračam na zemljo v zlatem dežju.«
»Po mojem to ni kdovekaj,« je odgovorila raca, »ker ne uvidim praktičnega smotra. Veste, če bi znala orati polje kakor vol ali vleči voz kakor konj ali čuvati ovce kakor pes, to bi bilo
v resnici nekaj.«
»Preljuba moja,« je ošabno zakričala raketa, »vidim, da ste najnižje sorte. Oseba mojega položaja nima smotrov. Talente imamo in to je več ko dovolj. Osebno nimam prav nobenega dopadajenja nad opravili, najmanj nad opravili, na katere namigavate. Vselej sem menila, da je ročno delo le pribežališče za ljudi, ki nimajo drugega posla.«
»Lepo, lepo,« je dejala raca, ki je bila miroljubnega značaja in ki se ni nikdar z nikomur prepirala. »Vsak ima svoj okus. Upam, da ostanete pri nas.«
»Eh, kaj še,« le vzkliknila raketa, »tujka sem, odlična tujka. Po pravici rečeno se mi zdi ta kraj močno dolgočasen. Ni družbe in ni miru. Vse diši po predmestju. Najbrž se vrnem na dvor, zakaj vem, da sem določena, da zbudim na svetu veliko pozornost.«
Izza septemberskih dogodkov.'
Adolf Ribnikar oproščen.
Vsled poznega časa smo v . soboto na kratko sporočili, da je sodišče Adolfa Ribnikarja oprostilo od obtožbe. Danes izpopolnjujemo poročilo.
Posvetovanje sodnega dvora je trajalo skoro tri ure. Med občinstvom, ki se je zbiralo pred razpravno dvorano in zunaj pred justično palačo je bila velika nevozna napetost, kakšen bo izid posvetovanja. Ko je ob pol 11. stopil senat iz posvetovalnice v dvorano in so se odprla vrata razpravne dvorane, so ljudje tihi in resni napolnili dvorano.
Predsednik nadsvetnik Vedernjak je razglašal sodbo, da se obtoženi Adolf Ribnikar oprosti od obtožbe po § 5 in 85 a in b. V utemeljevanju sodbe je predsednik med drugim navedel:
Tri priče Pust. Boje in Mašič so izpovedale, da je Ribnikar zaključil jsvoll govor v Šelenburgovi ulici s pozivom »naprej«. Tega pa niti ena druga Priča, bodisi Ribnikarju sovražna. bodisi njemu nasprotna ni mogla potrditi. Za glavno pričo v tem procesu je vsekakor smatrati Ivana Pusta. Toda na tega svedoka sodišče ne more nič dati, ker je dognano. da se je 1. 1908. pri zaslisanju pred preiskovalnim sodnikom zlagal, kar je tudi sam priznal. Skliceval se je sicer sedaj na nadstraz-nika Ažmana, češ da je le-ta nanj vplival, da takrat ni govoril resnice. V podkrepljenje svoje trditve se je skliceval na stražnika Pav-linca. češ da je le-ta slišal, kako je Ažman vplival nanj. Toda Pavline ni potrdil njegove trditve, marveč je celo inaravnost izključili možnost, da bi se Ažman proti Pustu izrazil tako. kakor je Pust zatrjeval. Pusta so tudi njegovi predstojniki naslikali kot ne posebno inteligentnega človeka. Ker se je nadalje Pust tudi proti raznim verodostojnih! pričam izrazil. da želi obtožencu vse najhujše, da bi bil zaprt itd., se njegovim izpovedbam naravno ni moglo pripisovati nobene važnosti. V preiskavi je sicer priča Dolinar trdil, da je Ribnikar v svojem govoru rabil besedi »le skozi«, toda pri obravnavi Dolinar te svoje trditve ni vzdržal. Na drugi strani pa stoje priče starejši in zaupanja vredni možje kakor Remic. dr. Jenko. Drenik, Ružička, Bukovnik in drugi, katerim je sodišče moralo verjeti. Vsi ti so izjavili, da so dobili vtisk, da ie Ribnikar pomirjevalno vplival na ljucM. Tudi druge pnče so izpovedale, da je Ribnikarjev govor res pomirjevalen in da ie ta govor imel uspeh, ker so se ljudje res jeli razhajati. To so potrdili tudi stražniki, ki so bili zaslišani kot priče. Dr Triller je izdavil, da je shod. prirejen v Mestnem domu imel namen mirne manifestacije Na temelju vseh izpoveb je prišlo sodnsče do prepričanja, da je Ribnikarjev govor res imel pomirjevalno smer. Ker so verodostojne priče potrdile nastop Ribnikarjev in smisel njegovega govora tako. kakor se Je Ribnikar zagovarjal, st sodišče ni moglo prepričati, da bi bil Ribnikar hujskal, zato je moralo izreči razsodbo. Po razsodbi so se ljudje naglo razšli.
Štajersko.
 V luži utonil. Iz Ptuja poročajo: 641etni
hlapec Matija Jerenko se je v neki gostilni pošteno napil. Med tem časom ko je bil v gostilni je deževalo in pred gostilno se je napravila luža. Ko se je vračal domov je padel v lužo in utonil. Našla ga je desetletna deklica.
—	Slaba kolesarska navada. Nekateri kolesarji imajo navado, da posade otroke ped vožnjo pred se na kolo. Iz Poberža poročajo, da se je peljal železniški uslužbenec .Alojzij Bo-cliak na kolesu in pred njim na palici je sedel njegov petletni sin. V neki tesni ulici privozi kolesarju nasproti voz, naložen z opeko, kateremu se ni mogel ogniti. S kolesom je zadel v voz, otrok je padel pod voz. Težki voz je šel otroku čez trebuh. Deček ie bil takoj mrtev.
Koroško.
•— Nesreča na iovu. »V okolici Metnice je lovec Franc Zajc ustrelil posestnikovega sina L. Leitnerja. ko se je ta vračal ponoči čez po-
»Tudi jaz sem svoj čas mislila, da se posvetim javnemu življenju,« je pripomnila raca, »Koliko reči je zrelih za premembo. Pred časom sem predsedovala javnemu shodu in sprejeli smo celo vrsto resolucij, obsojajočih vsp, kar nam ni bilo po godu. Pa prav dosti niso izdale. Sedaj se zanimam za domače življenje in posvečam svojo skrb rodbini.«
»A jaz sem ustvarjena za javnost,« }e odgovorila raketa, »in tudi moja žlahta, celo naj-skromnejši sorodniki prav tako. Kjer se poka-, žemo, zbujamo povsod veliko pozornost. Jaz nisem še vstopila v javnost, a kedar se to zgodi, bo čudovit prizor* Kar pa se domačega življenja tiče, je ob njem človek hitro star in duh se odvrača od višjih reči.«
»Eh, visoka stremljenja, kako so lepa,« ja dejala raca, »to me je spomnilo, da sem lačna.«?
Pa je odplavala z vodo ponavljajoč: »Kvak, kvak, kvak.«
»Vrnite se, vrnite se,« je klicala raketa, »mnogo Vam imam še povedati.«
Ampak raca se ni menila za njeno kli-
^Canj »Veseli me, da je odšla,« Je dejala raketa sama sebi. »Pičli so nje talenti.«
In še nekoliko globlje se je pogreznila v, blato razmišljajoča o zapuščenosti genija; kar pritečeta ob jarku dva dečka v belih srajcah, s kotličem in suhim dračjem v rokah.,
»To je pa deputacija,« je dejala raketa in napravila važen obraz.
»Hej«, je zaklical eden, »poglej staro palico^ Kako je ta zašla sem?«
In pobral je raketo iz jarka.
»Stara palica,« je dejala raketa. »Ni mogoče. Zlata palica, je hotel reči. Zlata palica, to je laskava Za dvorjanko me ima.*
tie 'domov. Zajc je mislil, da mu gre nasproti kaka žival. Strel je ranil nevarno Leitnerja na prsih in na glavi. Odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico v Celovec. Ko je Zajc opazil usodno zmoto, je pomagal ranjencu, da je pr^el še domov, nato je sam ovadil nesrečo
orožnikom.
— Roparski umor. Neznan ropar je napadel posestnika V. Pachlerja, ko se je vračal ta s sejma v Guštajnu, kjer je kupil par volov. Mož je imel pri sebi precej denarja. Dobili so ga v grmovju mrtvega, imel je globoko rano na levem sencu, Pacher zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Goriško.
?tbčin^ke v°litve v Solkanu se prično danes. »Novi Cas« se je včeraj pridušil, da zma-ga V, v ^v.eh razredih in da bo boj.
,	~ Prst si je odsekal ko je cepil drva Anton	Rebolika, delavec na južnem kolodvoru v
Gorici.
— Ogenj v Gorici pri soškem mostu. V sredo okolo dveh popoludne se je vnel ogenj v nekem hranišču poleg pekarne Pecile v hiši gosp. logarja pri soškem mostu. Ogenj so pogasili mestni ognjegasci.
— Idrsko pri Kobaridu. Dne 2. t. m. je strela ubila na planini Matajur tri mlade konje v vrednosti 2000 K. Dobro bi bilo postaviti na Planini več strelovodov, da se take nesreče ne Ponove.
,	— fz Bovca. Dne 30. septembra minulega
«* Je podala iz Bovca na Sv. Višarje 63-Jetna Ana Kovač in se ni več vrnila. Doznali so, a bila dne 1. oktobra 1. 1. na Sv. Višarjah pri veliki maši in da se je potem vračala domov iskali so Jo več časa, ne da bi je našli. Dne 21. junija t. 1. pa je neki pastir iz Žavnice našel pod Planino »V Gozdu« strohnelo žensko truplo. — Konstatirall so, da je bilo to truplo Ane Kovačeve Truplo so pokopali v Zavnici. Kovačeva zapušča soproga. — Domnevajo, da je Kovačeva zašla, ker je ravno 1. oktobra začel padati ?ne£ Je zakril stezo, po kateri jc imela Hoditi m tako je prišla na nepravo pot. Potem pa je najbrže vsled utrujenosti zaspala in zmrznila.
Istra.
V	>»TrZUl!Aka, ^ČInska afora pred sodiščem.
IY.Xv k 11. julija se vrši pred okrožnim sodiščem v Rovinju prva obravnava zaradi občinskih poneverb v Pulju. Kot prva obtoženca prideta na vrsto tajnik dr. Romeo Palisca in uradnik Franc Bigatto.
Trst.
kapitalistič-
Iz luščilnice riža. Posledice nega izkoriščanja se kažejo v vsej svoji nagoti ravno v čistilnici riža v Trstu. V zadnjem času sploh ni dneva, da bi se ne zgodila kak-lr?(r«neS^e • enem samem tednu kar štiri snncnk,? ,umr*- (*va sta VSe življenje ne-
•	™a za delo, eden pa nevarno ranjen. Či-
ttP« i? JIZ.a Posta'a Pravo gnezdo nesreč, esrec tistih trpinov ki gromadijo temu pod-JU velikanske letne dobičke; da bi podjetje rftl° napraviti varnostne naprave, tega ne; o en ni niti govora. Slaba razsvetljava, dtelav-tVi0 ^Hijeno od 12urnega dela. slabe plače v sedanji draginji ne dopuščajo delavcu, da bi Se enkrat na dan do sitega najedel, po vsem tem ni prav nič čudnega, da je toliko nesreč, *c?r delavstvo do skrajnosti utrujeno ne more hiti tako previdno in oprezno, kakor zahteva str°jni mehanizem. C. kr. obrtni nadzornik je spjoh nepoznana oseba ne sum o v čistilnici £,za. ampak tudi po drugjh podjetjih. Ali enkrat bode treba s tem gospodom obračunati •esno in mu povedati, kaj je pravzaprav njegova dolžnost. Časi ima pravico, da stavi Vse podjetje, ako ni kaj v redu. se boji zamere; in Pa ti prazni obziri. češ da Je industrija še mlada in da je treba še počakati, da si nagrmadi še več miljonov. Ali gospoda naj bode prepričana, da ima vsaka stvar svoje meje in tudi delavstvo se bo"de naveličalo čakati s praznim želodcem in pohabljenimi udi in enkrat nastopilo tako. da bo prav močno brenčalo marsikomu okoli ušes; delavstvo se prav
mč ne straši tega. čeravno so gospodje meščanski poslanci s tako hlapčersko poslušnostjo glasorali za brambno reformo in s tem zopet omogočili večje varstvo kapitalističnih interesov. Delavstvu v čistilnici riža pa kličemo: Združite se. organizirajte se; s tem bodete dosegli zboljšanje sebi in zmanjšali bedo in strah svojim družinam, ki z neko grozo pričakujejo večera, ali se oče še vrnfe domu živ in zdrav.
—	Naše novo nasprotstvo do slovenskih šol.
Petkova »Edinost« je iznašla nov način našega nasprotovanja do slovenskih šol. To naše novo nasprotovanje do šol obstoja v tem, da so zidarji pri gradbi Ciril-Metodove šole v Trstu stavkali pol dneva. Ako se stavka, se zakasni zgradba šolskega poslopja, se torej škoduje šoli. In »Edinost« prihaja do zaključka, da je bila vzrok stavke »socialistična mržnja do slovenske šole«. Da se take oslarije lahko porode v bolni glavi narodnjaškega agitatorja, je že mogoče. Potrebno pa ni, da bi list take oslarije objavljal in se smešil pred javnostjo, ki ima v možganih vsaj toliko razuma, kakor učenjaki pri »Edinosti«. Poslednji pa se mora vse odpustiti baš zaradi nje same. Zakaj če »Edinost« ne bi bila »Edinost«, bi tudi ne objavljala takih oslarij.
— Poletje je. Dnevi so vroči in v takih dneh je zdravje človeškega želodca vedno v nevarnosti. Nevarnost se pa poveča vsakemu, kdor čita »Edinost«. Poslednja je namreč priobčila v svoji petkovi številki dopis iz Pulja, kjer se dopisnik grozovito veseli, da je avstrijska policija izgnala nekega »regnikola«. In tako veselje nad nesrečo človeka preobrača želodec. Ta slavna slovanska lojalnost, ki smrdi kilometre daleč po policajstvu, bi morala vendar vznemiriti vsakega poštenega človeka. Zlasti bi moralo biti sram narodnjake, katerim se lahko pove z besedami hrvaškega politika, da je plačilo, ki ga dobivajo narodnjaki za svojo »lojalnost«, slabše od kazni/ ki Jo dobivajo Italijani za svojo »nelojalnost«. Toda zdi se, da šiba še ni zadala prehudih ran, zato si misli »Edinost«, da mora še nadalje vršiti posel gnusnega policajstva.
— Policajska »Edinost«. Na državnem ko-ločlvoru pri Sv. Andreju se je začelo nekoliko gibati med skladiščnimi delavci. Lepo število je že pristopilo k II. skupini strokovnega in uravovarstvenega društva. Naravno je, da ti prav pridno agitirajo, da pridobe še ostale inlač-neže skupini. Policajska »Edinost« pa piše, da se je začelo na tak način agitirati, da diši že močno — po terorizmu. H koncu dodaje, da za enkrat zamolči imena teh »teroristov«, slednji pa morajo imeti v bodoče pamet! Kakšna velika milost, ki jo daje tako ceno ta stara hinavka! Premilostna gospoda okolu »Edinosti« naj ve, da nočemo biti deležni tako velike milosti, in naj le pride na dan z imen!! Ne potrebujemo terorizma, ker imamo boljše orožje, katero nam polagajo ravno narodnjaške stranke in velerodoljubi sami v roke, in s katerim se bolje in uspešneje agitira, nego li s terorizmom. Imamo n. pr. prav lepe historije, katere porabljamo za agitacijo. Pomenimo se takole o zadnjem železničarskem gibanju in nastopu narodnih poslancev. O neki v državnem zboru sprejeti resoluciji, potom katere naj bi se železničarjem zvišale za 38 miljonov kron plače, iri komedije, ki so jih uganjali ob tej priliki narodnjaški poslanci in »prijatelji železničarjev«. Menimo se o zadnjem Tomschikovem 17 mi-ljonskem predlogu in o neprijetnostih in nesrečah, katere je povzročil ta predlog meščanskim slubom, o uvozti prekomorskega mesa in o nastopu meščanskih poslancev in »rešiteljev delavstva« sploh. Pogavarjajmo se o brambni reformi in o naših poslancih itd. Take in enake historije porabljamo, in te nam veliko bolje slu-
'stf' li rflrnmHi? Vi nr>_
zapelo vsaj nekaj pesmi — še njim j« bilo žal, da so prišli med to druhal. Druzega veseija ni bilo. Ples je bil klavrn, domačih deklet ni bilo niti ene, kajti pravijo* da se z Ovcami ne pasejo rade. Obnašati pa se zna ta drhal; na obrazih se je videlo, kako bi se radi pretepali, ko bi se imeli s kom. Eno kleše je kar z lopato klatilo po vrtu na mizah; vilice, kozarce, steklenice so metali v ograjo in skrivali v peset. In ta nespodobna družba se je še nekaj postavljala, da prihajajo nas Barkovljane izobrazbe učit. Mi se čudimo le njihovim voditeljem, ali vzgajajo to čredo nalašč tako ali jo ne znajo drugače. Precej togotice je zbujalo v voditeljih N. D. O., da ni bilo zidarjev. Da, da; časi, ko so narodnjakarji zidarje na limanice lovili, so minili in se ne vrnejo več!
Kongres avstrijskih konsumil ih društev.
»Daj, da jo vrževa na ogenj,« je dejal drug* deček, »da prej zavre v kotlu.«
Zložila sta dračje in položila raketo na vrh in podžgala.
»To je imenitno,« je vzkliknila raketa. »O belem dnevu me spustita v zrak, da me bo vse lV>delo.«
»Zdaj leževa spat,« sta dejala dečka, »in ko Prebudiva, bo že kotel kipel.« j a sta legla v travo in zatisnila oči. ialn ma* .a bila vsa premočena, pa je trate gorela ^asa’ se -ie užgala. Končno pa je
*^ai šinem kvišku!« je vzkliknila in se
2v‘,,naK- »Vem, da pojdem višje kot so
iTnk-n e’.vif3e * te niesec, višje kot je solnce. uah.o visoko pojdem, da
( »Fzzz! Fzzz! Fzzz!«’ *
Pa je šinila kvišku.
b°'" "rez
Ampak nihče je ni opazil.
Potem je začutila čudno ščemenje po vsem životu.
»Zdaj se razpočim!« je vzkliknila. »Ves fhirii Zapal’m ’n tak hrup napravim, da ne bodo naje leto dni drugega govorili.«
, e.m hipu se je razletela. Pok! Pok! — !iS ™ smodnik. Ampak nihče ni čul poka. roti dečka ne, ki sta krepko spala,
k*rku Da^a na hrbet goski, sprehajajoči se ob žujejo^°J Bog«, je vzkliknila »preklje dejte brž je zlezla v vodo.
zornotf* Sem vedela, da napravim veliko posti« je zacvrčala raketa in ugasnila.
In od
vse rakete je ostala samo palica in
žijo, kakor terorizem. Ste li razumeli? Vi nekdanji teroristi in pobijalci!
-- Podgane razširjevalke kuge. Na parniku s-Afrikana« družbe Avstro-Amerikana. ki jc zasidran v svrho razkladnja blaga v prosti luki v Trstu so našli v skladišču več mrtvih podgan, o katerih je uognaia bakterijologična preiskava, da so poffiinile za kugo. Zdravstvena komisija je določila, da se je moral parnik usidrati izven pristanišča. Ustavljena so vsa dela in ostane, parnik v kvaranteni. Moštvo na parniku je do sedaj še zdravo.
— Predrzen vlom. Kakor smo že poročali sta našla zakonska Tončič v Trstu, ko sta se vrnila s počitnic v svoje stanovanje, vlomilce in tatove. Prepodila sta jih na streho, nakar se je začela divja gonja za tatovi, katerim se je posrečilo kljnub močnemu kordonu stražnikov pobegniti. Tončič je predložil sedaj seznam ukradenih dragocenosti, obleke in umetnin. Ta seznam izkazuje, da znaša škoda, ki so mu jo povzročili predrzni tatovi, skoro 16.000 K. Tončič je bil le za malenkostno svoto zavarovan. O vlomilcih nima policija še nobenega sledu, bržkone so se ti zbrali po lovu za njimi zunaj mesta kje na obrežju in so pobegnili nato v Italijo.
— Barkovlje. V nedeljo smo bili tako srečni, da je prišla čreda N(aših) D(omačih) O(včic) veselit se k nam. Sodeč po velikanski reklami v »Edinosti« in po lepakih, in celo po ljubljanskemu listu, smo mislili, da pride pol Trsta na to veselico. Ob štirih popoldne so končno pri-trobili trobci v maskah in za njimi je bilo na veliko računjeno z vsemi otroci — ki so imeli kopalno obleko v rokah in na hrbtih — kakih dvesto. Barkovljani se niso niti zmenili zanje, le nekaj nas je šlo zraven iz radovednosti. Njih predsednik Je otvoril shod. Brandner je nekaj cencal o zidarjih — dobro da jih ni bilo zraven. Zato je imel malo korajže, saj se človeku smili, ko vidi tisti žalostni obraz. Kisovec sc jc nekaj kisal, pa pravil, kako so koristne Naše Domače Ovce; ampak v Barkovljah za tako čredo nimamo pašnikov. Torej je boljše da gredo past kam na Kranjsko. (Tudi na’Kranjskem m podnebja za to pasmo! Op. ur) Kar se tiče veselice same, je bila klavrna iia moč; dobro, da je bilo pevsko društvo »Adrija«, ki je
I.
Zadnje dni junija je bil v Gradcu zvezni zbor avstrijskih konzumnih društev, kateremu je sledil občni zbor velenakupne družbe.
Nekaj dni poprej je bil v Nemčiji kongres konzumnih društev, ki je obračal nase pozornost vsega gospodarskega sveta. Poročila so pripovedoval o silnem naraščanju konzumnega gibanja in sklepi, ki so bili sklenjeni, kažejo delavskemu zadružništvu, nove cilje. Tako sijajnih uspehov, kakor jih pokazuje konzumno gibanje v Nemčiji, v Avstriji ne poznamo. Dočim draginja podi delavstvo v konzumna društva, je pri nas) tako eksicesivna, da je najhujša zapreka konzumnemu zadružništvu. Najsiromašnejše plasti delavstva, ki bi najbolj potrebovala cenena in dobra živila, prepogosto ne zmorejo plačevanja v gotovini, ne zmorejo dobrega blaga namesto slabih su-rogatov. Saj ni nič nenavadna tožba delavskih mater, da je kruh iz konzumnih pekarij predober, preslasten; otroci ga preveč pojedo, preveč denarja gre za kruh. časi- in kraji, kjer je glad gospodar, so skrajno neugodni za razvoj zadružnega gibanja.
Zvezni zbor ni sklepal dalekosežnih sklepov. Razpravam so podelili značaj poskusi kramarjev in vlade, da z zakonodajno in upravno pomočjo zadavijo zadružno organizacijo delavstva. Ta duh preveva novi zadružni zakon in ta duh odseva iz strastne agitacije zoper davčne olajšave zadrugam. Bagatelica pravzaprav ni resne besede vredna. Konzumna društva bodo plačevala za 50.000 K in poljedelske zadruge za 150.000 kron manj kakor doslej. Da bi tudi delavska konzumna društva bila deležna olajšav, temu z vso srditostjo nasprotujejo kramarji in agrarci in tudii v Ljubljani je sprožil g. Pamrner od Kranjske stav-binske družbe predlog v trgovski zbornici, ki prosi gosposko zbornico, da ne potrdi zakona. in vsa liberalna in klerikalna čreda je navdušeno udarila za nemškim nacionalcem, tako ji je všeč bil njegov proti delavstvu naperjeni predlog. Gosposka zbornica je ugodila kramarski agitaciji in vrnila predlogo finančni komisiji, da iz nje izloči določbe o davčnh olajšavah konzumnim društvom. Kakor rečeno, je vsa ta davčna olajšava komaj svojega imena vredna, vendar pa postopanje gosposke zbornice, ki se je udalo kramarski agitaciji, ne pomenja drugega kot izjemen zakon zoper proletariat; njegove zadružne usta-nove naj bodo izključene od dobrot, ki jih ijži-vajo druge gospodarske organizacije njevci in kramarji naj :*e kar pripravijo najodločnejši odpor socialno demokratičnih poslancev: če zbere gosposka zbornica klavrni pogum, da pohabi in pokaži omenjeni zakon. ga poslanska zbornica ne bo nikoli sprejela.
Sodrug dr. Renner je na zborovanju poročal o stavbnih zadrugah. Odkar je država ustanovila zaklad za stanovanjsko oskrbo, je vprašanje postalo zelo pereče. Zadrugee rasto iz tal kakor gobe po dežju. Pomen nove ustanove se je mnogo precenjeval. V teku desetih let bo mobilizirala pol miijarde kron za stavbne vrednosti in postavlja s to določbo za delavstvo nepremagljivo oviro, če ne priskočijo občine in občinske blagajne. Resolucija, ki jo ![e sodrug Renner predložil, vpošteva te težave in poziva v svojem zaključnem odstavku zvezno načelstvo, da preudari načrt ljudskega zavarovanja po nemškem vzorcu. S tem je odprta daljna perspektiva delavskega zadružništva.
Na občnem zboru velenakupne družbe za avstrijska konzumna društva je bilo sklenjeno, da se zviša osnovna glavnica od 750.000 K na miljon kron.	.	.
Konzumna društva so se v stranki m v gospodarstvu sijajno uveljavila. V času tiščeče draginje, ki je v_prav veliki meri posledica prekupčevanja. imajo nalogo, da ohranijo in zavarujejo na blagovnem polju tiste uspehe, ki jih dosega proletariat s strokovnimi boji na delavnem trgu. Zato pa Je naša želja, da se konzumno gibanje razvija nevzdržema naprej 1
Brana
grozni znaki trpinčenja na nogah in zadku. Več dni so se poznale proge in praske na rokah in opah, ker je stražnik zvezal svojo ženo z verižico, kakršno imajo stražniki. Ko je bila žena v porodniški postelji, jo je mož zvlekel iz postelje in znosil vso posteljnino na balkon, tako da je zmrzujoča žena z največjo težavo znosila posteljnino nazaj. Vzrok tega nečloveškega trpinčenja je bil ta, ker je žena obula moževe copate. Tudi babica je potrdila, da je mož uprav po živalsko ravnal s svojo ženo, ki je imela nekaj *iisoč mark dote. Ko je bila dota leta 1907. porabljena, je mož pričel svojo ženo neusmiljeno pretepati. Za njegovo globoko versko prepričanje je naslednji izrek značilen: »Upam, da ■ me ljubi Bog kmalu osvobodi od tebe.« Kadar je ženo pretepal, je zaklenil svoje otroke v kuhinjo. Med preiskavo je devetletni stražnikov sin zelo obtežilno izpovedal zoper svojega očeta. Pri razpravi jc govoril pa popolnoma drugače, zato je predsednik sodišča Jenske opravičeno trdil, da je med tem časom oče uplival na sina, da je pri razpravi govoril v prid očetu. Policijski komisar Tliiele, čez katerega so se vratislavski delavci že dostikrat morali pritožiti, je temu sirovežu dal najboljše službeno izpričevalo. Državni pravdnik je predlagal devet mesecev zapora. A sodni dvor je izpremenil zapor v globo 150 mark in je utemeljeval svojo razsodbo, da stvar ni »tako zelo huda« in da se resnično poznajo le sledovi trpinčenja in znaki od vezi. Druzega pa da ni dokazanega. Kako strogo zna pa ravno tisti sodni dvor postopati, kadar je obtožen delavec, se je izkazalo dan poprej, ko je obsodil socialno demokratičnega volilnega kontrolorja na en mesec zapora, ker je na nekem zbrovanju ustrelil v zrak, da bi s tem preplašil ljudi, ki so ga hoteli napasti. In ravno tisti sodni dvor je svoj čas obsodil so-druga Lobeja na enoleten zapor, češ da je hujskal ljudi. Potem pa še trdijo, da so pred zakonom vsi enaki!
* Trpinčenje vojakov. V Pfalzburgu na Nemškem je neki praporščak zagrešil težko telesno poškodbo na prostaku. Ia dvorišču vojašnice ie imel manjši oddelek vojakov vaje, eden izmed njih ie storil neko nespodobnost. Praporščak ga je nato vprašal: »Kaj ti je ljubše: ali 21 di zapora, ali zaušnica?« Vojak se je odločil za zaušnico, ki je bila tako krepka, da so morali vojaka takoj prepeljati v bolnišnico. Zdravnik ie. konstatiral. da ima vojak pretrgano ušesno mrenico.
* Pobožnjakl In kopanje. Na Španskem menda še visok časte nesnago, in vsakemu, ki ljubi vodo in milo. se lahko pripeti, da ga raz-upijejo za nevernika. Duh Filipa II.. ki je leta 1566 prepovedal kopanje pod visokimi denarnimi kazni in zaporom, tlači še vedno ubogo Špansko. V junijski številki lista »Marz« poroča dr. Ernst Schultze naslednje: »V Bilbao je dobila učiteljica v ljudski šoli Marija Maez-tu darilo od naprednega društva »El Si Ho« za svoje predavanje o angleških šolah. Učiteljica je odklonila darilo in prosila darovalce, naj raje opremijo šolo. ki jo vodi ona. s kopalno sobo za otroke. Predsedništvo društva je z veseljem sprejelo to ponudbo in je takoj prosilo pri občinskem svetu za dovoljenje. Na seji je socialist Carretero toplo priporočal, naj odborniki ugode prošnji in je predlagal, naj mestna občina dovoli brezplačno vporabo vode za kopanje. Kakor bi dregnil v sršenovo gnezdo, tako so zdivjali vsi klerikalni odborniki. Karlist Acehal je vpil ves besen: »Kakšna neumnost je zop.£t tol Šolo hočejo izpre-meniti v kopališče.« Ultramontanec Torre je kričal na socialista, rekel ie. da je učiteljica Maetzu znorela; psoval Je napredlo društvo »El Sitio« in končno je rohnel, da je kopanje kulturi nasprotujoča strast. Kopanje da je lu-ksus i vsak luksus oniehkuži telo in je poguba za človeštvo. Nad vse pa se Je povspel podžupan Elguezebal. advokat, ki je obiskoval jezuitsko šolo v Densto. ko je izjavil: »Kopanje: se ne strinja z moralo. Ljudje, ki zaidejo tako daleč, da si razen obraza In rok umivajo tudi še drugo telo. preklinjajo s tem Boga in se prostitnirajo. Vse svoje življenje se še nisem kopal in prepričan sem. da tudi večina v našem slavnem zboru isto lahko trdi o sebi.«
*	Uscdepoina raketa. V vasi Dietachdorf blizu Steyra je na predvečer praznika sv. Petra in Pavla desetletni šolar užgal raketo. Pri tem se je vnela slamnata streha neke hiše. Ogenj se je razširil z neznansko hitrostjo in je upepelil v najkrajšem času devet hiš z vsemi postranskimi poslopji. Veliko glav živine je
Novice.
*	Policijska sirovost. Časopisje v Nemčiji je že dostikrat ožigosalo sirovost stražnikov v Vratisiavi. Ali kar je spravila na dan sodnijska obravnava 28. junija proti policijskemu stražniku Robertu Kiszewskemu, zatemnjuje vse dosedanje izbruhe sirovosti. Robert Kiszewski onravlja že deset let policijsko službo v Vratisiavi. Obtožnica državnega pravdnika pravi o njem: Stražnik neusmiljeno trpinči že pet let svojo ženo, ki je rodila enajst otrok, od kateri •je devet živih. Kiszewski je ukazal ,astne™“ sinu, da je prinesel vrv, s katero Je povezal ženi, ki je bila v drugem stanu, roke m noge. Potem je pokleknil nanjo in jo pretepal, slabotna žena je omedlela vsled tega, a ko se je zopet zavedla, jo je mož pohval z mrzlo vodo in jo z nova obdeloval s sabljo. Zdravnik doktor Lomnitz je pod pmego pričal, da so se poznali
zgorelo in več ubožnim družinam !e o?eai uničil vso imovino. Škoda znaša nad stotisoč kron in ie komaj pokrita z zavarovalnino
* Groziia rodbinska drama. V berlinskem predmestju Steglitz jc vratarjeva žena Manja Friedrich utopila svojih pet otiok v kopeli m se je hotela potem tudi sama utopiti. Njo so rešili, otroci so mrtvi. Grozno dejanje je storila žena’iz strahu pred trpinčenjem svojega moža.
* Zaradi brezposelnosti. V petek si je na Dunaju prerezal vrat Glletni delavec zobotrebcev Ivan Zibich, ker je bil že več časa brez dela. Na Dunaju, kjer je najbolj krščanska mestna uprava, morajo brezposelni delavci v smrt, ker imajo ravno ti krščanski mestni odborniki za vse drugo prej denar kakor pa za podpore brezposelnim. Ravno isti čas je dovolil mestni svet 20.000 K kot subvencijo
komiteju za evharistični kongres m . 8.000 K za okrašenje ulic v času evharističnega kongresa. Koliko delavskih eksistenc bi rešil »krščanski« mestni svet lahko s 58.000 K ?
»■■i—i '||"'| ■    ....... I«iTirii—« —^
Zadnje vesti.
BRAMBNA REFORMA,
Dunaj, 7. julija. Uradna »Wiener Zeltung« objavlja danes novi brambni zakon, sankcioniran od cesarja.
MINISTRSKI SVET,
Dunaj, 7, julija, Včeraj popoldne je bila daljša seja ministrskega sveta, ki se Je bavila s tekočimi zadevami,
SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA.
Nove vojaške zahteve.
Dunaj, 8. julija. Danes bo seja skupnega ministrskega sveta, katerega se udeleže vsi trije skupni ministri: Grof Berclitold, general infan-terije Auffenberg in Bilinski, šef generalnega štaba Scliemtia, zastopnik avstrijskega ministrskega predsednika baron Heinold, avstrijski finančni minister Zaleski, ogrski ministrski predsednik Lukacs in ogrski finančni minister Te-leszky. Konferenca se ima baviti s skupmn avstroogrskim proračunom za leto 1913. in se bo najbrže jutri nadaljevala. Vojni minister Auffenberg predloži ministrskemu svetu obširen program izrednih vojaških potrebščin, ki obsega zlasti nabavo novega topniškega materiala, utrdbe in. letalne stroje. Zahteve bodo znašale večjo svoto, ki sc pa ima razdeliti na pet do šest let. Redni vojaški proračun bo sestavljen v okvirju znanega dogovora z bivšim vojnim ministrom Schbnaichom; samo za ureditev podčastniškega vprašanja bo vojna uprava zahtevala nov znesek.
Nezadovoljnost na Ogrskem.
Budimpešta, 8. julija. V opozicionalnih krogih so razširjeni glasovi, da nastopa vojna uprava z novimi zahtevami, ki bodo baje obsegale velikanske zneske. Opozicija stoji na stališču, da je lanska obljuba tedanjega vojnega ministra Schdnaicha, da vojna uprava ne bo zahtevala nobenih žrtev, dokler ne bo izveden lanski program, obvezna. Ze ko se je obravnavala brambna reforma, je opozicija upozar-iala, da bo novi zakon združen z velikimi izdatki. Takrat je vlada trdila, da so se stroški od ogrske in od avstrijske vlade znižali do skrajnosti in da so s tem za dogledno dobo zaključene vojaške zahteve. Kljub temu je zdaj slišati, da bo Auffenberg. ki se je že lani zameril odrski delegaciji in ki je prišel pozneje tudi z grofom Khuenom v konflikt, zahteval mnogo nuljonov novih izdatkov v rednem in izrednem proračunu. Opozicija napoveduje tem zahtevam najostrejši boj.
NOV ODDELEK V VOJNEM MINISTRSTVU
Dunaj. 8. julija. V vojnem ministrstvu ustanove nov oddelek, kateremu bodo podrejena vsa vojaška vežbališča v državi. Vežbališča se imajo poslej tako upravljati, da se dosežejo čim večji dohodki s porabo trave.
Češke finance.
90 miljonov posojila.
Praga, 7. julija. Finančni poročevalec dr. Urban je na včerajšnji seji deželnega odbora podal svoje poročilo o proračunskem provizo-riju za drugo polovico leta 1912. Njegovi predlogi se glase: 1. Deželna doklada se ne zviša in znaša tudi zanaprej 55 odstotkov. 2. Deželni računi od I. L J8 do 1911 se odobre
3.	Pri deželni banki se najame 90 miljonov kron posojila. 4. Deželni zbor naj izvoli proračunsko komisijo, ki se ima posvetovati o poročilih permanentnega finančnega odseka in o regulaciji učiteljskih plač.
Češki deželni zbor.
Praga, 8. julija. V poučenih krogih trdijo, da bo deželni zbor še ta mesec sklican in da se mu predlože tisti doslej od obeh strank sprejeti deli češko-nemške sprave, ki jih mora odobriti deželni zbor. N: dalje se imajo izvoliti člani deželnega odbora in rešiti nekatere finančne zadeve.
RAZPUŠČEN OBČINSKI SVET.
Lvov. 7. julija. Upravno sodišče je pred kratkim razveljavilo veliko število mandatov tukajšnjega občinskega sveta zaradi nepravilnosti pri volitvah. Vsled tega je postal občinski svet nesklepčen. Namestnik ga je zdaj razpustil. Provizorično vodstvo občinskih poslov je izročeno dosedanjemu županu in obe ma podžupanoma.
PROTESTI NA OGRSKEM.
Budimpešta, 8. julija. Po deželi je bilo včerai 14 protestnih shodov, ki jih je sklicala opozicija. Povsod so množice protestirale proti nasilstvom v parlamentu in zahtevale, da se odpravijo nepostavnosti. Mestoma je prišlo tudi do demonstracij.
KOVACS V PREISKOVALNEM ZAPORU.
Budimpešta. 7. julija. Včeraj so prepeljali poslanca Kovacsa. ki je v parlamentu streljal na Tiszo in potem sebe težko ranil, prepeljali iz sanatorija v sodnijsko bolnišnico. Iz sanatorija ga je vzel policijski uradnik z dvema detektivoma. Posadili so ga v fiakerski voz in odpeljali k sodišču, ki ga je takoj oddalo v bolnišnico za jetnike. Profesor Herczel izjavlja, da ni nobene nevarnosti več za njegovo življenje. Mogoče je le. da bo treba še operirati desno oko.
ČLOVEŠKO TRUPLO — TARČA.
Budimpešta. 7. julija. Preiskovalna komisija ie včeraj preizkusila revolver, s katerim je poslanec Kovacs streljal na Tiszo. Kljub energičnim protestom uglednih korporacij so za te poizkuse porabili mrtvo človeško truplo, katero je dal anatomični zavod na razpolago. Streli na truplu so dokazali, da ie bil revolver sposoben za usmrtitev človeka. (Tega ne znajo v Budimpešti dognati brez take skrunitve mrliča!) Izvedeniško mnenje je podal sodni dvor dr. Minnich.
NOVI ZBORNI POVELJNIKI.
Budimpešta. 8. julija. Poveljnik 6. vojnega zbora v Kaši podmaršal Borsevič, ki je imel pred kratkim afero s hčerjo nekega štabnega častnika, pojde v pokoj. Na njegovo mesto bo imenovan podmaršal Pflanzer. Tudi poveljnik 7. zbora v TemeŠvaru Seefranz oct-stopi. ter ga nadomesti podmaršal Terszty-ansky.
VILJEM IN NIKOLAJ.
Uradna objava.
Peterburg, 8. julija. O sestanku carja z nemškim cesarjem je izdana sledeča uradna
objava:	Sestanek	ruskega carja z nemškim
cesarjem je imel posebno prisrčen značaj in je podal nov dokaz prijateljskih razmer, ki družijo oba vladarja že mnogo let. Razgovori državnikov. ki so ob tej priliki spremljali oba monarha, so iznova pokazali trden sklep, da se varujejo stare častitljive tradicije, ki obstojajo med obema državama. Politični razgovori, ki so obsegali vsa dnevna vprašanja, so na obeli straneh utrdili prepričanje, dia ostane za interese obeh sosednih držav in splošnega miru ohranitev vzajemnih na obojestranskem zaupanju utemeljenih stikov trajno največjega pomena. Razprave se niso mogle baviti z novimi pogodbami, ker ni bilo za to nobenega razloga, tudi ne s kakšnimi izpremembami v skupinah evropskih držav, katerih vrednost za ohranitev ravnotežja in miru je že preizkušena. Sestanek obeh vladarjev se torei lahko po vsej pravici pozdravi z zadoščenjem. V tem. ko na eni strani izpričuje trdno in trajno prijateljstvo Nemčije in Rusije, je obenem zgovorni izraz miroljubnih struj, ki določajo v enaki meri politiko obeh držav.
BETHMANN-HOLLVVEG v PETERBURGU.
Peterburg, 8. julija. Včeraj ob 8. zjutraj je dospel nemški kancclar Bethmann - liollweg v Peterburg. Zvečer je bil na obedu pri poslaniku Pourtalčju. Danes je povabljen k ministru za zunanje zadeve Sasonovu.
RUSI IN FRANCOZI.
Peterburg, 8. julija. Francoski veleposlanik Louis je včeraj obiskal ministra Sasonova in je imel z njim daljši razgovor. Potem se je sestal z ministrskim predsednikom Kokovcevim.
MONARHISTI NA PORTUGALSKEM. Nemiri.
Lizbona, 8. julija. Nemiri, ki so bili ponekod v severnih pokrajinah, nimajo resnega značaja. Lokalne oblasti so jih takoj brez težav zatrle. Invazija monarhistov.
Pariz, 8. julija, iz Lizbone javljajo, da so manjši oddelki monarhističnih izseljencev prekoračili mejo in so zdaj v Galiciji. Vojno ministrstvo je sporazumno z mornariškim izdalo-vse potrebne odredbe.
Porto. 8. julija. Iz Lizbone ie semkaj pri plula križarka »Vasco de Gama«.
Boji.
Porto, 8. julija. Zaradi nemirov, ki so bili w Moreira de Rey in v Vinhozu v okraju Brajm, so odšli vojaški oddelki z mitraljezami tja. Se preden so dospeli v omenjene kraje, so bili nemiri zadušeni. Vojaštvo je ostalo v Guimaraesu. Mnogo oseb so zaprli.
OLIMPIJSKE IGRE.
Stokhohn. 7. julija. Včeraj se je z velikimi slovesnostmi v navzočnosti kralja in njegove družine otvoril takozvani olimpijski teden Na »stadionu« (starogrškem igrišču) je bila zbrana ogromna množica, ki jo cenijo na 25.UUU oseb. Navzoča so bila vsa inozemska odposlanstva,. ki se udeležujejo isJer. Prestolonaslednik ie pozdravil kralla v imenu pripravljalnega odbora in navajal važnost telesne vzgoje za moderno življenje. Potem je v imenu Švedske pozdravil udeležence iz drugih dežel. Po kraljevem odgovoru so defilirale zunanje deputacije. Nato se je pričela tekma sulic. I'rvo ceno je dobil Šved Lemming, druvp Finec Laavisto. tretjo Oger Kovač.
»RITUALNI UMOR« V KIJEVU.
Peterburg, 7. julija. Kakor javlja »Rječ«, pridrže Bajlisa kljub dokončani dopolnilni preiskavi v preiskovalnem zaporu, dokler ne bodo ustanovljeni rezultati naknadne preiskave TURČIJA.
Oficirska revolta.
Solun, 8. julija. Uporno gibanje med častniki se še vedno širi in dobiva nevarne dimenzije.
Položaj v Albaniji.
Solun, 8. julija. Mirtesarif iz Drača javlja, da so vstaši prekinili na suhem zvezo s Skadrom in da je promet samo še na morju mogoč. Vse dosedanje poizkuse posredovanja so vstaši odklonili, izjavili so pa, da se bodo pogajali z vladno komisijo, kateri bo minister za notranje zadeve na čelu, če sprejme vlada to ponudbo. Ministrski svet je to odklonil m je odposlal nove čete v Albanijo.
Grški otoki.
Berolin, 8. julija. Iz Rima javljajo, da namerava Italija podeliti otokom v grškem morju, ki jih je zasedla, avtonomijo pod protektoratom evropskih držav.
Sežgana črnorumena zastava.
Bar, 8. julija. Iz Prevese in drugih krajev javljajo, da je albansko prebivalstvo povsod sprejelo turške upornike z veseljem. V nekaterih krajih jim je šlo ljudstvo s črnorumeno zastavo naproti. Turški častniki so se množici zahvalili za sprejem, prosili so pa obenem, naj se odstranijo črnorumene zastave, čes da pomenijo odvisnost Albanije od Avstrije Na to so odstranili zastave, v nekaterih krajih so jih pa
sežgali.	'	.
Avstrija In Albanci.
Pariz, 7. julija. Avstrijski poslanik v Carigradu grof Pallavicini je baje pri turški vladi zopet storil korake, da bi blago ravnala z Albanci.
NEZGODA PARNIKA »OLYMPIC«.
Novi Jork, 7. julija. Veliki parnik »01ym-pic«, last družbe White Star Line, ki je enak ponesrečenemu parniku »Titanic«, je, zapuščajoč novojorško luko, nasedel pri Ellis Islandu. Resne nesreče ni.
RUSI V PERZIJI.
London, 8. julija. Perzijska vlada je privolila, da se ustanovi v Tebrisu zopet kazaška brigada, kateri bodo poveljevali ruski častniki in podčastniki.
V	ZRAKOPLOVU ČEZ ALPE.
Inomost, 7. julija. Včeraj je letalec Maks Mautner preletel z zrakoplovom »Tirol« Alpe med Inomostom in izelsko doilno. Dvignil se je 5000 metrov visoko. Na zemljo je prišel v višini 2000 metrov.
ITALIJAN3KO-TURŠKA VOJNA.
Premirje?
Berolin, 7. julija. Na tukajšnji borzi je bila včeraj razširjena govorica, da sc ima prihodnje dni skleniti premirje med Itaiijo in Tučijo. Ta vest se ne more na noben način kontrolirati.
Posredovanje.
Carigrad, 7. julija. Ministrski svet je imel zadnji teden vsak dan, celo v petek, seje. »Iktiham« javlja, da je dobival minister za zunanje zadeve vsak dan od poslancev v inozemstvu brzojave, ki izražajo željo tujih držav, da bi sc kmalu končala vojna.
MASAKRI V KAŽGARU.
Kažgar. 7. julija. Iz Čire javljajo, da je milica z revizorjem Svenom na čelu pomorila mnogo ljudij in požgala več hiš. Med umorjenimi ie baje tudi nekoliko ruskih državljanov.
ŽELEZNIŠKA KATASTROFA V AMERIKI.
Novi Jork, 7. julija. Predvčerajšnjem je v Pensilvaniji blizu postaje Ligonier trčil oseben vlak s tovornim. Po najnovejših poročilih je bilo 21 oseb ubitih. 30 pa ranjenih.
Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Železnato vino s kino
lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani
•. Dunajska eesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in boleliave o roke, ena pol-literska steklenica 2 K, tri steklenica K 660. Poštnina in zavojnina prosta.
Železnato vino lekarnarja Plccoli-Ja v LjubUanl vsebuje v resnici In vedno nsvedeno množino zeleza, ima neoporečno zdravilno vrtdnost in prednjači za-  raditega vsem drugim železnatim izdelkom. «—
liAJiiovejše! Ms8jEi©veJ&e!
Maksim Gorkij
9U ---------
Cena K
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, Id je knjigo založila in izdala.
Naročajte se na Zarjo
i
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del
Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma)-.
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoelti, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv Krnu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere.
Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Oaserma.
Letošnje poletje
v znamenju
Bata čevljev
znamko
Dobi se poysod.
Gramofoni - automati
tovarniška
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Paztte natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur In šivalnih strojev. Imam Specljelno samo gramofone, godbene automate ln druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
PKite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	si	mojo	zalogo.	::
Vse potrobSčine la vsakovrstBO kolesje v zalogi.
m
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice.
Akroterme (toplice z mehko vodo) 38» C, kopališče z zdravilno pitno vodo, izredno učinkuje proti trganju, protinu ishiii. nevralgijl, kožnim tn ženskim boleznim. Veliki kopalni bazlni. posamezne tn močvirske kopeli Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra cena prehrana Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brezplačno in daje pojasnila Kopališka uprava.
„Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 8 vin,
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta,
Biaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta >ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu, >ubič, Miklošičeva cesta,
>enk, Resljeva cesta Kane, Sv. Petra cesta,
T reo,	n
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
$ vete k, Zaloška cesta.
Sešark, Šclenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
v naslednjih tobakarnah;
Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg.
Zidovska ulica.
Ušeničnik,
Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica.. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.