Poštnina plačana * gotovini. MBKNIk-aAli ti veš, zakaj nosijo nekateri moški mehke klobuke, drugi športne čepice, tretji zopet trde polcilindre?« — »Hm, to je pač stvar okusa in mode.« — »Nak, pač pa zato, da se z njimi pokrivajo.« Brivčev sinko. Pavle, brivčev sin, jih je večkrat v šoli dobil s palico. Nekega dne stopi pred učitelja in mu izroči novo in svežo brezovo šibo. Učitelj se začudi: »Kaj naj to pomeni!« — Pavle: »Naš oče jo pošiljajo. Pravijo, da ima tudi pri nas ,T brivnici vsaka boljša stranka svojo britev.« vanec medtem napeto posluša razgovor pri sosednjem okencu. Takle je bil:) Neka gospa: Dober dani Ali je tu blagajna življenjskega oddelka? Blagajničarka: Dober dan! Da, tu je! Ali želite plačati premijo? Neka gospa: Da, premijo bi rada plačala na polico št. 108.507. Moj mož je z njo zavarovan za primer smrti. Mislim, da znaša premija 705 din na četrt leta. Blagajničarka (išče med listinami in izvleče karto št. 108.507): Da, res je. Gospod Robert Prevec je to, ne? Kakor ste rekli: 705 din znaša premija na četrt leta. Ampak 7 din boste morali doplačati za opomine. Ste namreč že dva meseca v zaostanku. Neka gospa: Vem, vem in tudi plačala bom. Saj bi bila lahko že prejšnji mesec prinesla, pa so ljudje vse sorte govorili, da bo itak vse propadlo in da se ne izplača. Blagajničarka: Pa ste kljub tem govoricam prišli plačat, to je lepo. Neka gospa: Veste, moj mož je šel na vojsko, pa ga še sedaj ni nazaj. Bog sam ve, če se mu ni kaj hudega pripetilo. Pa sem pomislila, da bi bila brez vsega, če izgubim moža. Tedaj se spomnim, da je »Naša moč« pisala, da Vzajemna zavarovalnica tudi v takih primerih izplača vse, kakor je obljubila. O, tisočkrat rajši bi, da bi še leta in leta plačevali premijo, kot da bi mi morala zavarovalnica že sedaj pomagati. A božja pota niso naša pota. Zato sem mislila, da je za vsak primer le bolje, če je zavarovanje urejeno in plačano. Če pride mož srečno nazaj, se zavarujem pa še jaz. (Medtem se je vrnil uradnik s ponudbo, ki jo je bil zavarovanec že pred šestimi leti podpisal.) Uradnik: Tukaj imamo vaš zavarovalni spis. Zdi se mi, da je v njem marsikaj že zastarelo. To namreč mislim, da ste prenizko zavarovani glede na sedanji položaj cen. In samo poslopja imate zavarovana. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi vam požar povzročil več škode na tistem, kar imate v poslopjih, kot na samih poslopjih. Zavarovanec: Da, takrat pred šestimi leti smo bili kar na hitrico naredili. Jaz takrat sploh nisem bil vnet za to zavarovanje, a žena me je silila in silila, dokler se nisem vdal. Pa je že tako, da imajo največkrat na kraju krajev ženske prav. Kajpak, da je sedaj vse prenizko zavarovano. Izračunajte, prosim vas, kako bi bilo, če zavarovanje povišam. Pa pohištvo, poljedelsko orodje, dva voza in kravico tudi upoštevajte. Kravica je vredna deset tisoč, ostalo pa tudi najmanj toliko. Uradnik (izračuna premijo): 819 din pnde na leto Tu poglejte račun! Mislim, da bi bilo tako vse pravilno in primerno podpišite?0’ Če Vam PraV’ 1X5101,1 tu Zavarovanec (nekaj časa pregleduje novo ponudbo): Čisto prav je in pošteno! (Podpise ponudbo.) Ali naj tudi takoj plačam? Kavno prav imam denarja s seboj. Uradnik: Lahko. Saj veste, da zavarovanje brez plačila ni vredno piškavega oreha. Kar tamle k onemu okencu stopite, tam je blagajna. Zavarovanec (plača pri blagajni dolžno premijo, pa se spet vrne k uradniku): Ne zamerite, gospod! Prejle so se tamle pogovarjali o življenjskem zavarovanju. Mi-dva z ženo sva namreč za malenkost tudi pn Karitas zavarovana. Zadnja dva meseca nisva me p ačala. Kaj pravite, ali je zavarovanje sedaj še v veljavi in bi lahko plačala za nazaj? .v Uradnik: Tudi pri Karitas se ni prav me spremenilo. Nasprotno. Vedno novi zavarovanci se oglašajo. Saj sami veste, ko-liko dobrega je Karitas našemu ljudstvu že storila. Prav je, če zaostalo premijo takoj plačate zastopniku, a lahko jo plačate tudi pn nas. Kar dol v pritličje stopite, tam je pisarna Karitas. Zavarovanec: Prav lepa hvala! Res sem vesel, da smo to stvar tako lepo uredili. Saj pravim, človek nikdar ni dovolj oprezen v teh zadevah. Pa ljudem bi bilo treba tudi stopiti na jezik, da ne bi z neumnostmi mešali drug drugega. To naj bi vsak go-V0".’ bbp res ve in razume, ne pa da si iz-misija in budi vznemirjenje! Uradnik: Kar povejte to tudi onemu Bertoncljevemu Tonetu! Pa še drugim ljudem, ki morda ne čitajo »Naše moči« in lahkoverno nasedajo izmišljenim vesterni Srečno potujte in domače pozdravite! (Zavarovanec prijateljsko stisne uradniku roko in zadovoljen odide.) Preizkušen redilni prašek „Redfn" za prašiče Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rast, krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din, po pošti 19 din, 3 zav. po pošti 85 din, 4 zav. po pošti 43 din. Mnogo pohvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko. Prodaja drogerija Kanc, Ljubljana. Židovska ul. 2 Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. Odpuščanje. V neki župniji so imeli misijon. Pridigar je opominjal vernike, naj si medsebojno odpustijo, kar so imeli drug proti drugemu. Pa stopi tudi Prekär k sosedu in ga prosi odpuščanja. Sosed pa: »Dragi moj, vse naj ti bo odpuščeno, le tisto ne, kar sem ti posodil.« V tramvaju. Dve gospe stojita v prenapolnjenem tramvaju. Ena ima s seboj psička, druga je brez njega. Pa pravi tista brez psička: »Gospa, potegnite vendar svojega psa stran od mene, saj mi že bolha leze po nogi.« — Gospa s psičkom: »Culi, stopi na drugo stran, gospa ima bolhe.« Po povratku iz Egipta. Rado se je pravkar vrnil s potovanja po Egiptu. Prijateljem v gostilni na široko razlaga svoje potne doživljaje. Prekine ga sosed: »Pa si videl tam tudi kakšno piramido?« — Rado: »Seveda sem jo. Ena me je celo nekega dne povabila na črno kavo.« Živalska ftraalva Mleko in mlečni izdelki Pred pregledom posameznih hraniv glede sestavljenosti in hranilne vrednosti treba vedeti, da vse številke in po njih sestavljene razpredelnice predočajo samo povprečja, saj je različnost bistveno svojstvo vsega živstva, torej tudi naših hraniv, ki so proizvodi iz živalstva ali pridelki iz rastlinstva. V življenju ni ne stalnih mer, ne trajnih oblik, vse je spremenljivo v tem smislu, da je vsaka živ, rastlina ali žival, in vsak njen del prav za prav edinstven primer, različen od drugih, tudi najbolj podobnih ali sorodnih. Pod tem vidikom in s tem pridržkom se lotimo najprej pregleda živalskih hraniv in sicer zategadelj, ker je živalskega izvora mleko, najbolj popolno in za prvo življenjsko dobo edinstveno hranivo. Mleko vsebuje vse, kar treba novorojencu in dojencu za čvrst razvoj do 9. meseca in še čez brez vsakršnih dodatkov, in sicer beljakovine, tolšče in sladkor v pravem razmerju in najbolj primerni obliki. Mlečne beljakovine so deloma raztopljene, deloma zelo močno z vodo prepojene, tolšče plavajo v obliki drobnih kroglic, sladkor je raztopljen, prav tako razne soli. Drugače je presojati živalsko mleko kot hranivo za večje otroke in odrasle ljudi. Nepokvarjeno mleko je izvrstno hranivo zaradi lahke prebavnosti in tudi precejšnje izdatnosti, saj daje 1 kg kravjega mleka okoli 650 kal., torej toliko, da se odrasel človek, če počiva, more ohraniti v ravnotežju s 3 kg (3 1) mleka na dan brez dodatkov. Z mlekom se dajo napravljati raznovrstne in okusne jedi za otroke in odrasle ljudi, po mnogih krajih je mleko bistveni del ljudske prehrane. O Ircih trde, da se je ta žilavi narod ohranil in razmnožil ob mleku in krompirju. V naših krajih dobivamo od živinoreje kravje mleko, drugod je v navadi kozje mleko, ki je vobče bolj tolsto od kravjega, v rusko-azijskih stepah je kobilje mleko važno hranivo, v toplih puščavskih krajih kamelje, ponekod v južni Evropi je na glasu osličje mleko, ki je glede sestave baje najbolj podobno človeškemu. Največ mleka se uporablja v naravni obliki, kakršno nam ga dajejo molzne živali. Mleko pa ni trpežno, na toplem se kaj rado skisa kar samo po sebi. Neke glivice, ki jih je vsepovsod nekaj v zraku, pridejo v mleko, ki jim je najljubša paša, tam se neznansko hitro razmnože in spreminjajo mlečni sladkor v mlečno kislino. Ko doseže mlečna kislina v mleku neko stopinjo, se beljakovine v mleku doslej raztopljene ali sila prepojene, zgoste, mleko se nekako strdi. Kislo mleko, več ali manj strnjeno mleko s kise-lastim okusom, je zdravim ljudem še vedno dobro in mnogim celo prijetno hranivo, za nekatere bolnike pa prehranilno zdravilo. Naravno kislo mleko je kaj različno, celo v istem gospodinjstvu se ne skisa mleko enako ugodno. Poznamo pa dve zvrsti odličnega kislega mleka, ki se dasta umetno napraviti na precej zanesljiv način. Joghurt je ena zvrst, na bolgarski način s posebnimi bolgarskimi glivicami skisano mleko. Za kisanje mleka na ta način je treba poleg glivic še potrebnih priprav in točnega ravnanja, kar Re da dobro napraviti samo v večjih mlekarskih obratih. Kefir je dsuga zvrst odličnega kislega mleka, ki se da pripraviti na malo povsod in vsakomur, ki si nabavi kefirsko kvasilo, steklenico z neprodušno zamaho in dobro, neskvarjeno kravje mleko. V toplem prostoru se napravi kefir že v enem dnevu, je zelo prijetnega kislega okusa in vsebuje poleg mlečne kisline tudi 1—2% alkohola. Kefir izhaja menda iz Kavkaza. V azijskih stepah delajo kumis, ki je kislo, tudi alkoholno spovreto kobilje mleko. Potrošnja mleka kot ljudskega hraniva je v naših krajih v primeri z drugimi na severu in vzhodu (Češkoslovaška, Poljska, Rusija, Bolgarija, nemške dežele, Holandija, Danska) premajhna. Celo na kmetih v bližini mest in industrijskih krajev stradajo otroci mleka, domače mleko gre v denar, otroci pa dobivajo namesto mlečnega zajtrka ali mlečne večerjice pod imenom čaj razne prevretke, oslajene celo s samim saharinom, brez vsake hranilne vrednosti. Žalostno je dejstvo, da si mnoge delavske družine in družine javnih in zasebnih nameščencev ne morejo več privoščiti dovolj mleka, ker jim je mleko spričo prepičlih dohodkov predrago hranivo. Zdravstveni nasledki nezadostne in neprimerne hranitve v otroški dobi postajajo čedalje bolj očitni in za družbo občutni. Javne oblasti in javno mnenje bi moralo pospeševati potrošnjo mleka. V vseh okrepčevalnicah, pivnicah na železniških postajah, športnih zbirališčih in turistovskih postojankah bi moralo biti na voljo mleko v vseh navadnih pitnih oblikah kot sladko, kislo mleko, joghurt ali kefir. Ta zdravstvena zahteva se da izvrševati, ker se da mleko dandanes za dalj časa shraniti (konservirati) neskvarjeno, zdravstveno neoporečno in dovolj okusno. Mleko se ne drži dolgo, v stiku z zrakom in na toplem prostoru se skisa, tudi kislo mleko se v enakih razmerah spremeni in sicer pod vplivom drugih glivic razkraja, da postane neužitno in zdravju kvarno. Ako pa postavimo sveže mleko brž na hlad in ga hranimo v prostoru ali napravi s stalno nizko toplino (okoli zmrzovališča), se ohrani mleko dneve in celo tedne, ker se v tako hladnem mleku ne morejo razvijati in delovati glivice. Imamo razne sestave hladilnic za potrebe velikih obratovališč (bolnišnic, zdravilišč, gostilnic, ladij) in malih družin, hladilnic, ki se prav dobro obnesejo in v kratkem času izplačajo. Drugi način shranjevanja mleka, ki se prevaža na velike razdalje, je pasterizacija. •Slavni Pasteur je izumil način, kako se za-morč v pomolženo mleko zašle glivice ali kali, ne da bi se mleko pri tem bistveno spremenilo. Če mleko dodobra prevremo, uničimo s tem zares vse kali, a mleko tudi spremenimo glede sestave in okusa, odpravimo iz njega tudi važne dopolnilne snovi (vitamine). Pasterizirano mleko je dvakrat v določenem lazdobju na približno 70 stopinj Celsija segreto mleko, ki nima več živih kali v sebi, a je nerazkrojeno in prijetnega okusa, Seveda, pasterizacija mleka se izvršuje v posodah (steklenih, porcelanastih ali pločevinastih), ki so neprodušno pokrite. Izmed drugih mlečnih shrankov omenjam še dva. Posušeno in v droben prah zmrvljeno mleko se ni obneslo, ker se mlečni prah ne da več raztopiti in ker se ta prah na zraku brž spridi, mlečna tolšča kmalu iolkne (postane žaltava ali žarka). Na švicarski ali holandski način zgoščeno in s sladkorjem zamešano mleko v obliki goste čežane se da dobro uporabljati na gorskih pohodih ali na potovanju po neobljudenih in neoskrbovanih krajih. Malokatero hranivo se tolikanj potvarja in popravlja, kakor mleko, seveda samo v krajih, kjer ni tržnega nadzorstva. Najslabše mleko dobivajo najbolj revni ljudje, ki si ga sproti kupujejo. Že izza davnine so znani in cenjeni mlečni izdelki: presno in kuhano maslo ter razne vrste sira. Dobro maslo se da izdelovati tudi na posamičnih kmetijah, za izdelovanje sira so pogrebne večje množine mleka, ki se da pri nas zbrati večinoma po srenjah ali zadrugah. Maslo je najbolj dragoceno domače hranivo, ki nudi najlažje prebavno tolščo, v presnem maslu nad 80%, v kuhanem nad 90%, torej na 1 kg nad 7 oz. 8000 kal. Za 1 kg masla je treba pinjiti ali posnemati 25—30 litrov mleka, kar opravičuje visoko ceno masla. Sira je nešteto vrst, iz vsakega mleka se aa napraviti sir na več načinov. Sir sestoji iz mlečnih beljakovin in različne množino mlečne tolšče, v tolstem siru množina tolšče dosega ali prekaša množino beljakovine, v pustem siru pa zastaja, zato daje 1 kg tolstega sira okroglo 4000 kalorij, 1 kg pustega pa komaj 2000 kalorij. Sir je odlično hranivo, ki se pri nas žal še premalo ceni in uporablja. Preprostim ljudem se zdi sir v primeri z mesom manj vredno hranivo, dasi prekaša sir po hranivni izdatnosti in lahki prebavnosti druga živalska hraniva; imoviti sloji pa rajši segajo po dragem tujezemskem siru že zaradi imenitnosti in iz bahavosti. Umno sirarstvo, ki so se ga uspešno poprijeli naši Bohinjci že pred stoletjem, si počasi utira pot med širše plasti. Upajmo, da pojde zdaj hitreje, odkar imamo vzorno mlekarsko-sirarsko šolo v Škofji Loki. Znan javni delavec, ki je obhodil mnogo sveta in poskušal razne dobrote tujih dežel, mi je z občudovanjem pripovedoval, da ni jedel boljšega sira ne v Švici ne na Holandskem, kakor so mu ga ponujali v škofjeloški šoli. Zaključujem zagovor o mlečnem poglavju z željo, da bi imeli vsi naši slovenski otroci dovolj mleka, odrasli pa naj bi se poprijeli sira bolj ko doslej! JAVNA ZAHVALA Podpisana Kralj Marija iz Prevalj se Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, najlepše zahvaljujem za izplačilo posmrtnine po moji pokojni materi S anic Mariji, Vsakomur toplo svetujem, da se zavaruje pri KARITAS, tem. prekoristnem zavarovanju, ki je popolnoma domača ustanova, Prevalje, 24. febr. 1941. Kralj Marija 1. r. Prevalje Zahvala Podpisana se najlepše zahvaljujeva naši Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, pri katerem sva zavarovana z vso najino družino. Rodili sta se nama dvojčici Ana in Pavla ter sva prejela dvakrat po 100 din in plačane enomesečne prispevke . To obče dobro znano in koristno zavarovanje vsakomur najtopleje pripo^ ročava. Šenčur, 27. II. 1941. Z odličnim spoštovanjem Mubi Marija in Jožef s. r. Dobro je povedal. Učitelj: >Ti, od kdaj je 8+5=15? Kdo te je učil tako seštevati?« — Učenec: »Moj oče, ki je plačilni natakar v nočni kavarni.« Ne išče zaslužka. Darko je poreden dečko. Spet je nagajal gospodu učitelju. Učitelj ga pokliče k tabli in pravi: »Povej, kaj si zaslužil za svoje norčije!« — Darko pa prav nedolžno: »Gospod učitelj, nič! Saj ne hodim v šolo zato, da bi kaj zaslužil.« Držal se je predpisa. Zdravnik: »No, gospod Hribar, sedaj ste pa že veliko boljši. Moje zdravljenje tedaj vendar ni bilo brez uspeha.« — Hribar: »Da, da, saj sem se pa tudi točno držal predpisa na stekleničici z zdravilom.« — Zdravnik: »Kaj je že bilo tam zapisano?« — Hribar: »Steklenica mora biti zmerom dobro zaprta.« Vse na svojem mestu. Gospa Tepeževa: »Hvala Bogu, sedaj sem vendar enkrat dobila služkinjo, kakor sem si jo želela. To vam je utelešen red. Vsako reč vedno točno položi na svoje mesto.« — Gospa Repeževa: »Da, da, tudi jaz imam doma tak utelešen red. Samo da moja služkinja vsako reč vedno položi na drugo mesto.« Ililililllillilllimillijllll P. n. UzajEmna zauarcmalnica, oddelek KžtRIIFIS, üjubljana Podpisani Šinkouac Riojzij iz Trške gore pri Kr-Skem se najlepše zahualjujetn Dzajemni zauaronalnici, oddelku KRKITnS, ki mi je točno izplačal duojno za-oaroualno usoto za pok. očetom Šausem Flndrejem, ki se je smrtno ponesrečil. Prosim, objauite to zahualo u „Daši moči“, ker želim, da bi tudi naši Posauci iz Krškega in okolice prišli do prepričanja, da je ljudska zauarouanje pri KRRITR5 najboljše in u njihouo korist, težki so danes časi in rauno u teh časih pride posmrtnina prau. Z malenkostnimi mesečnimi prispeuki dobiš u najnujnejši sili lep znesek za pogrebne stroške. U moji rodbini je ID članou. Z ženo sua že prej zauarouana pri KRRITF15, sedaj pa sem dal potom tukajšnjega zastopnika zauarouati še tri otroke, ki so Izpolnili 15 let, tako da je cela moja družina zauarouana pri KRRITRS. Posnemajte! Krško, 15. februarja 1941. Rlojz Šinkouec 1. r. llilllHÜHSÜHiilüHiiSHH 33 I B I S! S! I® SS i i V8 I M I I \.l i v I ni®a t?##’! in i a i niti Vodoravno: 1. Preprosta strelna priprava. — 4. Osebni zaimek. — 6. Kraj na Dolenjskem, tudi priimek slovenskega pisatelja-satirika. — 9. Gospodarsko orodje. — 12. žuželka. — 15. Izgovori zvočno črko m! — 16. Predložek, s katerim sestavljamo besede, ki pomenijo nekaj zelo starega. — 18. Počasi tekoča snov, ki jo bruhajo ognjeniki. — 22. Prva beseda hebrejskega vzklika Kristusovega na križu. — 23. Števuik, ki pomeni dva. — 24. Pridevnik, ki pomeni barvo. — 26. Pesem slavnostne vsebine, navadno brez rim. — 27. Kralj med zvermi. — 28. Kapljice, ki padejo (navadno čez noč) zaradi ohlajenja zraka na zemljo. — 29. Rastlina (nižjega reda). — 31. Judovsko ime. — 33. Priprava za dajanje znakov, navadno iz brona, prvotno kitajski glasbeni instrument. Spada med tolkala. — 34. Predlog. — 35. Izraz iz praznoverja, čaranja. — 36. Kratica latinskih besed, ki pomenita »lastnoročno«. — 38. Tujka, ki pomeni del in se uporablja n. pr. pri opernih pevcih. — 40. Nadležna žuželka, ki se tudi v človekovih laseh rada zaredi. — 42. Prebivalec Indije. — 44. Besedica, s katero navadno zaključimo molitev (pri pravoslavnih). — 45. Vsako vozilo ga ima. — 47. Lesena posoda. — 48. Konica. — 49. Starorimski bog vojne. — 51. r d. — 52. Svetopisemska ženska, ki je za ples pred Herodom zahtevala glavo Janeza Krstnika. — 54. Veznik (starejša oblika). — 55. Kazalni zaimek. — 56. Mastna tekočina. — 58. Sorodnik (očetov oče). — 59. Bližnja sorodnica. — 61. Stanje brez svetlobe. — 63. Žuželka, v vročih dneh zlasti živalim nadležna. — 64. Del sobe. — 65. 1. — 66. Skupen (hebrejski) izraz za 5 Mojzesovih knjig. — 68. Del človekovega telesa. — 70. Poškodba kože, ki jo povzroči kača ali kaka žuželka. — 71. Ribiška potrebščina. — 72. Kratko trajajoč močan zvok. — 74. Zdraviliško mesto ob Donavi na Nižjem Avstrijskem, prej znano po znamenitem benediktinskem samostanu. — 76. Lahkoatletski izraz. — 77. Vrsta žita. — 78. Na zadnjem delu živalskega telesa je. — 79. Govedo s širokim rogovjem, živi deloma še neukročeno. — 81. Del noge (manj znan izraz). — 83. Veznik. — 84. Kazalni zaimek. — 85. Izraz pri nogometni igri. — 86. Vsi si ga dandanes želimo. — 87. Tujka, ki pomeni »poseben, svojevrsten«. Uporabljamo jo zlasti, če hočemo poudariti svojskost neke ženske obleke. — 89. Medmet. — 91. Na vsako vprašanje ga pričakuješ. — 93. Pridevnik, ki pove, da nekdo ugaja, mika. — 95. Najmanjša enota dinarske veljave. — 96. k i c i. Navpično: 1. Veznik, isti kot pod 83) vodoravno. — 2. o. — 3. Mesto ob Soči na Tolminskem, znano iz z« d nie svetovne vojne. — 4. Sladka reč. — 5. Vsakdo ga ima. — 6. šolska (pisarniška)’ potrebščina. — 7. o. — 8. Kratica pred imeni svetniških oseb, ki sicer še niso proglašene za svetnike, a jih že lahko javno častimo. — 9. Mesto v severni Italiji, zahodno od Benetk. — 10. Bog je iz njega prvega moža ustvaril. — 11. Drug izraz za pego. — 13. Elegantna družabna soba. — 14. a. — 16. p. — 17. Ljudski izraz za medsebojno obračunavanje. — 19. Zdravilna rastlina. — 20. Prislov (izraža odstranitev n. pr. iz kakega prostora). — 21. Ime enega izmed mesecev. — 23. o. — 24. Egiptsko božanstvo. — 25. Kratica za člen. — 30. g k. — 32. Obširna pesnitev, navadno zgodovinske vsebine. — 33. g. — 34. Pri gorenju nastaja. — 35. Ce človeku neha biti srce, potem... — 36. Kratica za mestno občino ljubljansko, tudi kraj o>b reki Tisi. — 37. Ograja. — 39. Glasbeni izraz. — 41. Hrvatska vprašalnica. — 43. Majhen denar. — 44. a. — 45. Velika posoda. — 46. Del zidu. — 48. Pridevnik, ki pove, da je nekdo sam, brez znanstva in družbe. — 50. Nadležen plevel. — 52. Izraz pri tenisu. — 53. Najmanjši del stvari. — 55. Muslimanski duhovnik. — 57. j d. — 58. Naprava! za popravljanje ladij. — 60. Del cirkusa. — 62. Črko r izgovori zvočno! — 63. Služabnik pri nekdanjih plemenitnikih. (Navadno je spremljal svojega gospodarja in mu nosil orožje). — 64. Če te zadene, skoraj gotovo umreš. Tudi pri strehi je. — 65. Zabava in šport na račun živalskih življenj. — 67. Preplah (n. pr. sedaj v vojni, če se bližajo sovražna letala). — 69. Prebivalec glavnega mesta v zadnjem času premagane balkanske države. — 71. Hrvatski izraz za vas, a znan tudi pri nas.^ — 72. Pesniški izraz za veselo gostovanje. — 73. Veznik. — 75. Pod zemljo rijejo. — 78. Oni pod navpično 75) ga pod zemljo naredijo. — 79. Pogojna členica. — 80. Zlog, ki ga pojemo, kadar ne znamo pesmi besedila. — 82. Športni izraz. — 84. Velika strelna priprava. — 85. Mesto na zapadni obali Prednje Indije, znano iz življenja sv. Frančiška Ksav. — 86. m. — 88. Medmet, pomeni odklonitev, zanikanje. — 90. Osebni zaimek. — 92. Kratica za majhno utežno mero. — 94. Osebni zaimek. Rešitve je poslati najkasneje do 30. junija 1941 na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. Deset pravilnih rešitev bo nagrajenih z lepimi knjigami. Nerazumljivo. A.: »Čevljar tukaj na oglu ulice je napovedal konkurz. Nerazumljivo mi je, da se ta človek ni mogel obdržati.« — B.: »Ali je imel dosti dela?« — A.: Še vprašate! Samo mi smo mu ostali tri tisoč dolžni.« Moji dragi prijateljčki! Pa smo zopet skupaj, upam, da vsi zdravi in Se kar zadovoljni. Gotovo ste že mislili, da sem junaško padel, ko ste zvedeli, da sem se šel vojake. 0, res sem padel, še celo večkrat in prav temeljito, v slavonsko blato namreč. S tem sem vam že namignil nekoliko, kje sem se potikal. Vi bi seveda strašansko radi izvedeli, kako je bilo tam doli in kaj vse čudnega sem tam doživel. Danes vam tega še ne morem povedati. Sem še ves pretresen in izmučen. Tudi nekam slabo vidim. Saj veste, kako je zjutraj, ko vstajate. Manete in manete si oči, pa kar ne morete se znajti v budno stanje. Pa bo že še prilika, da vam vse natančno poročam, kako je bilo. Do takrat pa potrpite! Sedaj spet hodite v šolo. Hej, ste se opekli! Tamle okoli velike noči ste mislili, da so nastopile večne počitnice. Pa ste morali kmalu spet v šolo in sedaj vas gledam, kako v potu svojih obrazkov postajate iz dneva v dan bolj učeni. Pa je kar prav tako. Saj veste tisto od Janezka, ki se uči, da bo enkrat kot Janez kaj znal. In brihtnih Janezov nikoli ne bo preveč. Nestrpno že čakate, kakšno nagradno nalogo boste dobili. Morda celo kdo misli, da sem pri vojakih Bog ve kaj novega pogruntal. Se motite. Tam sem se vas sicer mnogokrat v duhu spominjal, a na nagradne naloge ni bilo časa misliti. Pač pa menim, da vam tale zlogovnica ne bo delala prehudih skrbi: a, a, a, a, al, ar — ba, be, be, bo — ca, ca, ca, ei, ci — če, če — da, dar, de, der, di, do, do — en, en, ev — gelj, gli — ha, hol — ja, ja, ja, ja, jan, je — ka, ka, ki, ko, kon — la, le, lju, lo, lo, lu, lu — ma, ma, me, me, mev, mi, mi, mon — na, na, na, nec, ni, ni, ni, nij, no, no — o, o, o, o, ob, od — pa, pe — ra, ri, rib, rov, ru — sel, ska, sti, stič, sto — stan, Stran — ter, tin, to — u — va, vi, vi, vo, voj — za, zi, zusr- Kaj neki skriva ta zlogovnica? Kar pričnite iskati. Besede so od sile lahke. Če boste najdene besede po vrsti zapisali drugo pod drugo in pre-čitali njih prve črke od vrha navzdol, boste našli resnico, ki je v vseh časih tolažljiva, sedaj pa še prav posebno. Kaj pa naj posamezne besede pomenijo? Pazite dobro: 1. Ime rimskega cesarja, ki je dal prvi svobodo sveti Cerkvi. — 2. Brez njega ni jela. — 3. Vzvišen prostor v šoli, pa tudi po dvoranah, da lahko na njem igrajo. — 4. Delavec, ki opravlja silno nevaren posel globoko v zemlji. — 5. Slomšek je rekel o njem, da ga po pameti pijmo, da pameti ne izgubimo. — 6. Krstno ime znamenitega voditelja države. — 7. Gledališka igra, pri kateri igralci samo pojejo. — 8. Zemlja, iz katere žgejo posodo. — 9. Največja vojaška edinica. — 10. Eden izmed letnih časov. — 11. Velikonočni vzklik radosti. — 12. Nekdo, ki navadno mojstra ne prekosi, če ga pa, je pa res kampeljc. — 13. Mesto v Severni Italiji, kamor mnogi romajo k svetniku, ki ga vsi dobro poznate. — 14. Drevo, ki ima trnjeve veje in spomladi krasno dišeče cvetje. — 15. Glavno mesto Dolenjske. — 16. Vrsta solate; nekateri je ne marajo, ker greni. — 17. Gozdni sadež; imenuje se pa tako tudi kraj južnozahodno od Ljubljane, znamenit po ogromnem železniškem mostu, ki je bil v tej vojni porušen. — 18. Zelenica v puščavi. — 19. Pravijo o njej, da >dolg dela«. — 20. Kraj na Dolenjskem, znan po belih menihih. — 21. Kraj na Dolenjskem, znan iz mnogih dovtipov. — 22. Bela kovina, ki iz nje delajo tudi posodo, pa je važna zlasti za vojskovanje. — 23. Sveta cerkvena posoda. — 24. Domača žival, s katere imenom se ljudje zmerjajo. — 25. žuželka, ki je zgled pridnosti. — 26. Kako pravimo namesto: Presv. Rešnje Telo9 — 27. Cvetlica, ki jo najrajši nosimo v gumbnici ali za klobukom. — 28. V litanijah vseh svetnikov prosimo, naj nas je Bog reši. — 29. Zelo grenka zdravilna rastlina. — 30. Dolžinska mera in sicer zelo dolga. — 31. Če zavriskaš, pa te od gozda in hriba oponaša. — 32. Naslov japonskega cesarja. — 33. V vsaki opojni pijači je. — 34. Božji Sin. Mislim, da boste to zlogovnico prav vsi gladko rešili ter imeli z najdeno resnico mnogo veselja. Če vam pred koncem šolskega leta ne bom mogel več pisati, vam že sedaj želim, da bi jo ob koncu šole vsi dobro in celo odlično izvozili. Lepo vas pozdravlja brat Ivo. Vsakemu naj skrb družine prva bo, zato zavarovanje plačaj, pa čeprav težko ! Salomonska razsodba. Fatima in Afra pritečeta z gosko h kadiju. Vsaka trdi, da je gos njena. Kadi: »Fatima, ali je ta gos Afrina?« — Fatima: »Ni, na noben način ni!« — Kadi: »Afra, ali je gos Fatimina?« — Afra: »Alah ve, da ni!« — Kadi: »Tako je! Gos ni ne Fatimina ne Afrina, temveč moja. Hamdija, nesi jo v kuhinjo!« JtlAMAMlUtJLtJtlilMAl Jasnil zahvala Podpisana Rosah Sna, na Poljani pol Prepeljali, aa Vzajemni zavarovalnici, odd. HilRiTPS, prav prisrčno zahvaljujem za hitro izplačilo posmrtnine po mojem rajnem močo Hosaču Riojziju, upoh. železničarju. Moževa bolezen je bila zvezana s precejšnjimi strošhi ter mi je Izplačana vsota res dobrodošla ob pravem času. Kdor še ni zavarovan pri HHRiTBS, naj se tabo] zavaruje, har izrecna vsahomur toplo priporočam. Poljana pri Prevaljah, Z. jan. 1SU1. Kovbš Sna, s. r. ¥¥¥¥¥¥¥¥?¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ :: Ilustracije In kliSejl dajo reklami iele pravo lice. — Za reklamo v vi-tokih nakladah uvaiujte le o f f s e tti sk, ki je d an e t najcenejiH Kamenotisk • Knjfgotlsk Bakrotisk • Kllšarna litografija • OffsettisK JUGOSLOVANSKA gg TISKARNA 6 LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6 V Zahvala Podpisani l^rek )\lojz, Stražišče 72, se na-topleje zahvaljujem Karitas za izplačano darilo 1ÖÖ dinarjev ob rojstvu mojega sina jVtartina in to zavarovanje kot res socialno ustanovo vsakomur priporočam. prosim, objavite zahvalo v „P'asi moči“. )\lojz in )\ngela ^rcl^, s. r. Stražišče. Zjutraj v hotelu. Vratar gostu: »Upam, da ste dobro spali?« — Gost: »Hvala! Vsekakor bolje kot stenice, ki niso mogle vso noč zatisniti očesa.« Napačno je razumel. Mati: »Ali ti nisem naročila, da pazi, kdaj bo mleko prekipelo!« — Sinko: »Saj sem pazil; točno ob pol sedmih je bilo.« Preseljevanje duš. A.: »Ali ti veruješ, da se duše selijo iz živali v ljudi in narobe?« — B.: »Seveda verujem!« — A.: »Kako moreš kaj tako odvratnega verovati?« — B.: »Ker sem sam skusil. Pred petimi leti sem ti posodil »jurja«. Takrat sem bil gotovo še osel.« Zaletelo se mu je. Predsednik na zborovanju društvenikov: »Torej naš prvi skupni izlet se vrši na velikonočni ponedeljek, in sicer popoldne, če bi dopoldne deževalo, če ne pa dopoldne, če bi popoldne deževalo.« Kakor se razume. Tilka: »Veš, moj ženin mi je danes rekel, da mi manjkajo samo še peruti. Najbrž je mislil, da bi potem bila celi angel.« — Rozika: »Ali pa cela gos.« Nista se razumela. Ravnatelj: »Gospod Farč-nik, sinoči ste sedeli z dvema gospodoma v kavarni. Onadva sta nesramno zabavljala čez mene in vi niste pri tem niti ust odprli.« — Farčnik: »Oprostite, gospod ravnatelj, jaz načeloma nikdar ne zabavljam nad svojimi predstojniki.« Dober nasvet. Ravnatelj: »Torej, gospod Vuč-nik, od danes dalje boste vodili blagajniške posle. V primeru, da bi bili kdaj zaradi katere koli stvari v dvomih, vam svetujem, da sežete na tole polico s knjigami in pogledate v kazenski zakonik.« Heine. Nemški pesnik Heine je bil povabljen na neko hišno zabavo. Med drugimi je nastopila tudi gostiteljeva hčerka in odpela neko arijo. Gostitelj vpraša Heineja: »Kako vam kaj ugaja?« — Heine: »Moram priznati, da mi je lani mnogo bolj ugajala?« — Gostitelj: »Lani? Saj lani se še sploh ni ukvarjala s petjem?« — Heine: »Saj, saj! Prav zato mi je bolj ugajala.« Ormož, 9. XII. 1940 ZAHVALA Zahvaljujem se Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, za takojšnje izplačilo posmrtnine po mojem sorodniku ter priporočam vsakomur, da se pri omenjenem zavodu zavaruje. Z odličnim spoštovanjem ZABAVNIK FRANC, s. r. mmmmvmm 2i 3 MESST AR JI Fovest iz notranjskih hribov. Spisal Ivan Čampa. (Nadaljevanje.) Volfijanova družina je sedela pri južini. Tako je bila številna, da so se vsi člani komaj zvrstili okoli velike javorjeve mize, ki je bila vsa črviva od starosti. Mati je prinesla na mizo kolerabo — mešanico krompirja, lizola in kolerabe. Velika skleda je bila, a Volčjanovka je dobro vedela, da ne bo ostalo nič v njej. Osem ust pa res nekaj poje. In družina še dobro odmolila ni pred jedjo, ko so se mlajši že sprli, kdo bo pojedel^ tiste tri ocvirke, ki so se kakor po nekem čudežu znašli v skledi »Pri miru in ne preganjajte se ko psilc je mirila Volčjanovka. »Kakšne ocvirke bi pa radi? Saj jih ni!« In prav gotovo si ni mogla misliti, da bi bili zares. Zabelo tistega ščeneta, ki so ga zaklali za lanski božič, so že zdavnaj porabili. Tisto malo masti, ki jo je od tedaj kupovala vsak teden, je bilo pa tako skopo razdeljeno na vsakodnevne obroke, da je kaj. Samo toliko, da se ni moglo reči: nič ni zaječalo, ko je zabelila. »So, so, ocvirkiU je zatrjevala najmlajša. »Poglejte jih, mati!« In Volčjanovka, ki je bila hudo kratkovidna, je vstala in pogledala v skledo tako od blizu, da bi se bila s svojim pegastim nosom, od katerega je skoraj vedno visela kapljica, skoraj dotaknila jedi. In prav zares: na vrhu so bili trije dokaj veliki ocvirki. »Čakajte! Enega vzemi Jožek, drugega Micka, tretjega pa Lojze!« je velela. Malčkom, ki so bili deležni te izredne dobrote, so se zaliti obrazki kar razlezli od smeha. Iz oči, ki so pri vseh treh čudno spominjale na lisičje, se jim je kar pobliskalo. Planili so vsak po svojem ocvirku kakor vrana po piščetu. »No, mi drugi si jih pa lahko mislimo,« je nekam porogljivo dejala Marjetka, ki je bila najstarejša med otroki. »Pa ko bi bil vsaj prašič kaj stopil v kolerabo!« »Ce ni, pa ni,« sta dejala France in Stane, ki sta sestri sledila po starosti. Prvi je bil že odpravil šolo, drugega pa je pozimi čakala še ponavljalna. »Pametni bi bili in h kakšnemu poštenemu delu bi se spravili, ko ste že taki bikäni, pa bi bilo lahko ocvirkov na kolerabi in kaj prašičjega duha v njej. Dokler vaju bova vse samo midva z očetom zalagala, bo slaba pri hiši,« je dejala mati, ki jo je malo zbodlo otroško govorjenje. »Saj sem že večkrat hotel za hlapca, pa me ne marate dati,« je očitajoče dejal France, ki bi bil strašno rad prišel h kakšnemu mesarju ali mešetarju za gonjača. »Kaj boš ti, ki te še nikjer nič ni,< ga je zavrnila mati. »Marjetka naj bi se kam dala, Marjetka.« Pogledala je hčer, ki je zamišljeno zajemala iz sklede. Zdelo se je, da se ukvarja s svojimi mislimi in je ta pogovor ne zanima preveč. Zdelo se ji je vse skupaj otročje. Ko pa je zaslišala, kaj je mati dejala, je takoj pogledala očeta, ki je pravkar sredi jedi postavil žlico pokonci na mizo in se z roko oprt ob njo zagledal skozi okno nekam po vasi. Že nekaj dni je bil molčeč in ni z nikomer spregovoril kaj več, kakor je bilo treba. Domači so vedeli, da se mu spet nekaj kuha v glavi. Zdaj se ni ozrl ne na ženo ne na hčer. Cez trenutek je spet začel zajemati in je počasi jedel dalje. Otroci so kolerabo tako otepali, da se je kar kmalu ppkazalo dno v skledi. Na koncu so najmlajši trije še skrabajoče pogledali lončeno skledo, da ne bi morda še kaj ostalo. »Moj Bog, kako jedo! Kdo vas bo oa redil čez zimo, ko vas je toliko! Saj bi še volka pojedli, če bi vam ga človek prinesel,« je spet zaskrbelo mater. Otroci se niso mnogo menili za te besede. Takoj po molitvi so se razbežali na vrt in šli oprezovat, kje bi se dalo skrivaj sklatiti jabolko. Vsak zase si je namreč nabiral skrivno zalogo v skednju, ki je za ves svet ni hotel izdati. Bali pa so se. da bi jih oče pri tem poslu ne zalotil, zakaj vedeli so, da ima jabolka po drevju kar sešteta in gorje, če bi prišel kateremu na sled, la je klatili Marjetka je takoj po jedi začela pospravljati po mizi. Zmetala je žlice v skledo in z veliko mujo pobrisala vanjo tudi čofance, da se ne bi pasle po njih muhe, ki so se čez poletje tako za-kotile v sobi, da je bilo še zdaj vse črno od njih pod stropom. Potem je odšla v kuhinjo, da bi pomila po jedi. Volčjan in žena sta ostala sama v hiši. Nekaj časa sta oba molčala in gledala vsak v svoj kraj. On skozi okno, ona pa se je ozirala po kotih in po stropu. Zdelo se ji je, da je hiša že jako zakajena in da bi bilo dobro še pred zimo spet pobeliti. Tedaj pa je on nenadoma spregovoril. »Ti, stara, danes popoldne nimarn nobenega takega dela, pa bom stopil doli v Loško dolino. Za punco« — mislil je pri tem Marjetko — »moram dobiti kakšno službo. Na zimo gre in mora se nekam spraviti, da ne bo za nadlego pri hiši. Dovolj je stara, da si bo sama služila kruh.« Volčjanovka se je kar zdrznila. Čeprav je še malo prej gonila hčer od hiše, je to vendar prišlo zdaj tako nenadoma, da se ji je zdelo le še prezgodaj. Res, da jih je toliko pri hiši, kakor svetnikov v pratiki, a navsezadnje je Marjetka le njena hči in Bog ve, kaj vse ji je še namenjeno v življenju, če pojde tako zgodaj od doma. In če so se do zdaj vedno nekako pretolkli vsi skupaj, kako da se ne bi še poslej. Kar na vsem lepem jo je zdaj zaskrbelo zastran hčere in, kakor je Bog v nebesih, Volčjanovka ne bi bila rada videla, da pojde hči še to zimo od doma, da si služi kruh pri tujih ljudeh. »Misliš, da ni še malo prezgodaj, če jo damo že zdaj od hiše? Malo premalo pameti ima še in lahko bi se izgubila. Saj ne bi nič marala, če bi ji preskrbel zaslužek kje v Novi vasi, kjer jo ima človek zmerom na očeh. Lož je pa le daleč navsezadnje in Loška dolina že veš, kaj je,« jo mati skušala nekoliko ugovarjati očetu. »Le ne sanjaj!« je zrasel Volčjan. »Kaj nisi šla ti še bolj mlada od hiše. kakor bo šla zdaj ona? No, in kaj se ti je primerilo v svetu? Nič! Kvečjemu moža bo lahko dobila s časom Zato pa pojdem, kamor sem rekel.« Ves odločen je bil. Ni si mu upala še dalje ugovarjati. »Tako naredi, kakor veš, da bo prav,« mu je še rekla, »in ne pozabi, da si oče, ki boš moral nekoč dajati pred Bogom odgovor za svoje otroke.« »Vražja baba,« je potreslo Volčjana. »Same pridige in babje neumnosti! Za zlodja vendar, saj si jo sama podila od hiše!« Zdaj je žena vedela, da ne sme nobene več ziniti, zakaj če vzkipi, bo joj pri hiši. Ni, da bi se šalila z njim. Brez besede je odšla v kuhinjo. Saj to prav za prav ni bila kuhinja, zakaj iz veže, ki je bila še nekako pobeljena, si pod velikim obokom stopil pod drugi obok, ki je bil čez in čez ves sajast V zakajenem kotu je bilo veliko ognjišče, poleg njega pa krušna peč. Dim je uhajal naravnost pod strop, od koder je bil potem speljan dimnik Poda v tem prostoru sploh ni bilo, hodili so kar po umazani ilovici, na katero je bilo položenih nekaj škrilji. To je bila edina hiša v vasi, ki je bila zidana še po starem. Vse druge so bili že davno predelali in prenovili. Marjetko je bilo kar nekam sram, kadar je stopila v ta prostor. Zdelo se ji je, da se v njem odraža vsa revščina, ki je bila doma pri njihovi hiši. Ko je Volčjanovka stopila v kuhinjo, ji je nenadoma postalo neprijetno. Tako se je vrtila po prostoru, kakor da ne bi vedela, kaj hoče. Pa je prav dobro vedela, samo nerodno ji je bilo začeti. Skrbelo jo je za Marjetko, če bo res morala od hiše in vedela je, da ji mora povedati že zdaj nekaj koristnih stvari in ji dati nekaj naukov. Pa je bilo že tako, kakor skoraj v vsaki kmečki družini: razdalja med starši in otroki, ki so malo odrasli in začeli po svoje misliti, je bila tolika, da je skoraj ni bilo mogoče premostiti. »Lonca od kolerabe tudi ne pozabi umiti,« je dejala mati, da bi se na ta način laglje zaplela s hčerjo v pogovor. »Kako, če je pa koleraba še v njem?« je vprašala Marjetka in materi je bilo neskončno neprijetno. »Oh, saj res, pozabila sem, da sem pustila nekaj jedi za popoldne!« je dejala in ni vedela v besedah ne naprej ne nazaj. V zadregi je začela šariti pred pečjo, pa je bila tako razburjena, da so se ji roke kar tresle. Le malo je manjkalo, da ji ni zdrknila iz rok velika lončena latvica. Komaj jo je prestregla. Marjetka je to videla in nj mogla razumeti, kaj je z materjo. Saj ni bila še nobenkrat tako čudna. »Bog pomagaj, pustite no, saj mi boste še kaj ubili! Bom že sama. Tako se čudno vrtite, kakor da bili pijani. Lepo vas prosim, pojdite ven. Ce zmerom vse sama storim, bom tudi zdaj. Nimam rada, da mi gledate pod roke,« je dejala hči, ki jo je materino početje res vznemirjalo. Te besede pa so bile take, kakršnih si je Volčjanovka želela. Zdaj je takoj vedela, kako mora začeti, da ji pred hčerjo ne bo nerodno, ko ji bo dajala nauke. »Pijana, saj, pijana. Zate me skrbi, pa sem taka. Boš že videla, kako ti bo še nerodno, ko ti bodo tuji ljudje gledali pod roke. Pa ne samo pri enem delu, ampak pri slednjem.« »Oh, mati, lepo vas prosim, pojdite. Ne vem, kaj ste se kar na vsem lepem prišli obrezat 6bme. Saj sama vem, da bom morala še marsikatero požreti pri drugih ljudeh, ni treba, da me zdaj še vi spominjate na to,< je Marjetka postala še bolj slabe volje. »Mati sem ti, pa te moram poučiti, kako in kaj. Zdaj zdaj boš morala od hiše. Oče pravi, da pojde danes v Lož, da ti poišče kakšno službo. Bog ve, kam te bo zgovoril. Meni pa ni vseeno, kam pojdeš. Svet ni kar tako in boš morala presneto paziti, če boš hotela ostati poštena. Za to mi je in za nič drugega. Sama sem služila, pa vem, kaj je svet in kako jo dekle lahko zavozi.« Marjetka se je zdrznila. Na mah ji je bilo vse jasno. Tak taka je ta reč: oče jo gre danes prodajat. Materi ni povedal, h komu pojde. Marjetka5 pa prav dobro ve. Nenadoma se ni mogla več premagovati. Sesedla se je na mokro stolico pod zamreženim okencem, ki je gledalo pod sosedov kap, in začel jo je lomiti jok. Volčjanovka je bila zdaj še bolj zmedena. Ni vedela, ali naj tolaži ali naj se jezi. »Bog pomagaj, saj ni taka reč, če pojdeš služit. Saj me srce boli, če pomislim, da boš morala od hiše. Pa kaj hočeš: toliko nas je, da ne moremo več živeti pod isto streho. Saj ne bo tako hudo, kakor si misliš. Če bi bilo po mojem, bi ostala še dolgo doma. Bi se že nekako pretolkli tudi naprej, če smo se do zdaj. Ampak oče je odločil. Kadar pa oče nekaj sklene, že veš, kako je.« Vse to je bilo bolj opravičevanje, kakor tolažba. Volčjanovki se je zazdelo, da je naravnost greh pošiljati otroka od doma. Le kaj si bo zdaj hči mislila o njej. Če se ji v svetu kaj primeri, si bo mati vse življenje očitala, da je ona to zakrivila, ker je poslala tako mlado od doma. »Marjetka,« je spet začela, »saj grem k očetu, da si premisi* še za nekaj časa. Samo ne verjamem, da bo kaj zaleglo.« »Sama vem, da ne bo! Tudi ni treba hoditi,« je ihtela Marjetka. »Saj vam po pravici povem, da sem že sama mislila od hiše. Pa bi si bila priskrbela tako službo, da bi bila kaj vredna. Oče me gre pa prodajat in zato mi je hudo.« »Otrok, ne govori pregrešno o očetu!« je opomnila mati. »Nič!« je odsekalo dekle. »Prav dobro vem, kam ga nese. Dovolj je že namigoval zadnje dni, samo razumela nisem, zakaj je vse to dobro. Zdaj pa vem. Saj vam gotovo ni povedal. Da boste vedeli; pri Kožuharju me bo ukordäl, ker bi rad, da bi se Kožuhar zagledal vame in se poročil z menoj!« »Kristus!« »Pa se oče presneto moti, če misli, da bo šlo tako gladko! Nekaj pa tudi jaz zamorem. Če bo oče res hotel, da pojdem k temu razbojniku, pojdem. Ampak mu bom naklepala kakšno tako, če bo začel količkaj siliti vame, da me bo dal drugi dan od hiše. Ne bo šlo kar tako, ne, kakor si oče misli. Tudi...« Naprej si ni upala več govoriti. Slišala je, da gre oče po stopnicah iz podstrešnice. Gotovo se je šel preoblačit za Lož. »Okrog hiše pospravite,« je dejal, ko je v zakmašni obleki za hip pogledal v kuhinjo. Potem je odšel brez pozdrava. Mati in hči sta gledali za njim, potem pa sta obe hkrati planili v ponoven jok. Učenjak in zakon. Špela: »Zakaj je pa profesorju Pivniku njegova mlada žena ušla?« — Meta: »Ker je rajši proučeval duševno življenje žuželk kot pa njeno.« Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič