Milko Kos: Nove študije k freisinškim spomenikom. l. V »Paleografskih in historičnih študijah k freisinškim spo¬ menikom«, objavljenih v četrtem letniku (1924, str. 1 dalje) tega Časopisa, sem slovenske tekste v cod. lat. 6426 Bavarske Državne biblioteke v Miinchenu, znane pod imenom freisinški spomeniki, proučevali med drugim tudi od paleografske strani. V tem sem prišel do sledečega rezultata: »Glavne latinske in slovenske tekste nekdaj freiiisinškega, a danes miinchen- skega kodeksa 6426 so napisale v območju bavarskih pisnih šol različne roke v četrtletju neposredno pred in po letu 1000. Glede slovenskih tekstov pa moram še posebej omeniti, da se v paleografskem oziru glede dhktusa, oblik črk, ligatur, kratic in drugih znakov ravnajo po minuskuM, kakor je bila v omenjeni dobi v prvi vrsti v rabi za tekste napisane v latin¬ skem jeziku« (str. 18). Že 1. 1922., ko sem prvič proučeval od paleografske in historične strani najstarejše zapisane sloven¬ ske tekste, sem iskal v munebenskih kodeksih freisinške pro¬ venience iz 10. in 11. stoletja rok, ki bi odgovarjale en-i ali dragi obeh rok, v katerima sio napisani slovenski teksti. Ta trud pa, ki 1 M mogel osvetliti naše tekste od novih strani, je bil takrat brezuspešen. Jeseni 1929 pa, ko sem v druge svrhe proučeval freisinško gradivo v Bavarskem Državnem arhivu (Bairisches Hauptstaatsarchiv) v Miinchenu, sem prišel na sled' — tako mislim, in hiočem v sledečem pokazati — roki, ki je napisala v munchenskem cod. lat. 6426, na fol. 158’—161’ tako zvani drugi in tretji' slovenski spomenik. Poleti 1930, ob ponovnem študiju v Državni biblioteki in Državnem arhivu v Miinchenu, sem' 'tozadevna prelskavanja, katerih rezultati SO' podani v tem donesku, nadaljeval in dokončal. Državni arhiv v Miinchenu hrani vrsto freisinških tradi¬ cijskih knjig. Opisal in vzorno jih je izdal Th. Bitterauf. 1 Med 1 Die Traditfcmen des Hochstifts Freising, I (744—926), 11 (926—1283), Miincihen 1905 , 1909 (Ouetlen und Erorterungen zm bajrerlsohen und deut- sohen Geschidhte, Neue Folge, IV, V). 5. IV. 1543 icJ■ Nove študije k frejstoškim spomenikom. 127 njmii nas zanima posebno kodeks, ki je označen s staro freii- sinško signaturo 188, oziroma z danes veljavmoi 3 b. Na fol. 181 —182 je zapisani tekst listine, glasom katere zamenjuje freisiinški škof Abraham s plemenitim klerikom Ruodharijern zemljiško posest s cerkvami in nesviobodniki v krajih »Vua- laha«, »Lurna« in »Lisara« prloiti klerikovi v krajih »Velah« in »Stafla«. Vsi ti kraji, kli jih bom! kasneje točneje lokaliziral, leže na današnjem Zgornjem Koroškem. Tekst listine je bil že večkrat 'Objavljen. 1 Bitterauf, kii ga je izdal ponovno (II, 167 —168, n. 1275), datira listino »977—981«. Roka, kli je v freišinškem tradicijskem kodeksu zapisala tekst te listine, je po mojem mnenju ista kot roka drugega in tretjega freisin- škega slovenskega spomenika. To naj pokažeta priložena fak¬ simila fol. 158’ cod. lat. 6426 Državne biblioteke v Miinchenu (slovenski tekt) in fol. 181 kodeksa 3b Državnega arhiva prav tam (listinski tekst), v podrobnostih pa dokaže primerjalna paieografska analiza obeh tekstov. Posamezne črke. Zgornji deli črk b, d, h in l imajo v slovenskih tekstih prav take odebeline v obliki kola kot odgovarjajoče črke v tekstu listine. Ostro navzgor zavite sklepne črtice ob spodnjem robu črk najdemo! v slovenskih tekstih pri črkah d, i, l, m, n iln u prav take kot v listinskem tekstu. Roka slovenskih tekstov rabi' poleg poluncialne oblike črke d večkrat 'tudi uncialno obliko <5, ki je v bavarskih roko¬ pisih, nastalih še v prvih desetletjih 11. stoletja, prav pogo¬ sta (Chroust, Moniumenta palaeographica, III, 5; drugi slov. spomenik: f. 159, v. 8; f. 159’, v. 1, 2, 3, 13; f. 160, v. 3; f. 160’, v. 14; f. 161, v. 1, 6, 8, 13). Prav enako je razmerje med uporab - : obeh oblik črke d v listinskem tekstu, kjer sem našel' prav tako uncialnloi obliko kot v listini uporabljeno na šestih mestih (f. 181, deeimafam, decursibus, inquirendis; f. 181’ Godemir; f. 182, reditibus, de familiia). V obeh tekstih vidimo prt črki e, afco stoji na koncu besede ali vrste, izhod¬ no črtico, ki prehaja pogostokrat v piki podobno' odebeline'. Spodnji lok črke g pisan je v obeh tekstih v dveh peresnih potezah. Prav enaka je tvorba malega o. Lok pri črki h je rahlo prloiti levi na znotraj zaviiit in priostren. Enako tudi sred¬ nje deblo pri črki m. Spodnji idiel črke q ima na koncu navzgor zavihan repek. Visoki / je zgoraj večkrat lepo' na dlesno in na znotraj zavit. Mala črka u se v obeh tekstih rabi v obeh 1 Zahn v Artfiiv fiir Kunde osterr. Ges'dhtoh,tsqueMen, 27, 259 (ad »c. 976«) im v Fomtes rer. AusMacaimm, lil, 31, 39 (ad 1 »c. 975«); Jakscb, Monuom. hiist. duc. CariratMae, III, 48 (ad »957—993«); Fr. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev, II, 347, št. 452 (ad »okoli 975«). — Tekst listine na koncu razprave. 128 Milko Kos: oblikah, okrogli! ( u ) in špičastlii (v). Velika črka U ima v obeh 'tekstih enake karakteristične poteze. Črka k ima v slo¬ venskih tekstih obe poševni črti 'talko oblikovani, da je zgornja nekakemu srpu ali preokren. enemu arabskemu številu 5 po¬ dobna (#)• Enkrat opazimo prav tako obliko črke k tudi v tekstu listine (flol. 181, v. 10, beseda »kazne«). Zelo značilna v 'Slovenskih tekstih je črka Z, ki sega vi¬ soko preko zgornje osnovne linije minuskulnega pisnega siste¬ ma. Najdemo jo napisano v dveh oblikah (Z, y). V citirani razpravi (Časopis, IV, 15) sem omenil, d!a se taki obliki črke Z najdeta v bavarskih rokopisih, ki jiih datirajo v desetletja pred in po letu 1000 (čhroust, Motat, pal., III, 6 a, 2, 4, 9; I'V, 1 b; VIII, 1). Na las enaki Z najdemo v našem listinskem tek¬ stu; tiudi' tukaj sega preko zgornje osnovne pisne linije trn ga pisec piše v obeh oblikah (oblika 5 v Zildbbit, M. 181’, oblika Z posebno pogosta v osebnih imenih na fol. 181’). V slovenskih tekstih lahko štejemo med tako zvane velike začetne črke A, B, C, D, E, 1, O, S, T, U, V. V tekstu listine je duiktus teh črk prav tak kot v slovenskih tekstih. Od 'lig at ur uporablja roka koroške zamenjaltne listiine preobrnjeni et (&) v enaki meri kot roka, ki je pisala sloven¬ ski tekst (fol. 181’, v. 8, fdl. 182, v. 6, listine). Tvorba in upo¬ raba liigatur st in ct }e v tekstu listine prav enaka in prav tako pogosta kot v slovenskih tekstih. Od liigatur, ki so poleg teh treh, v latinskem pismu one dobe sicer zelo običajnih (et, ct, st), v slovenskih tekstih še v rabi, sem omenil 1. 1924. v svoji zgoraj citirani razpravi (str. 16) še ligature ez, rz, sz ini tz, ki si jih je pisec slovenskega besedila ustvaril kot nove, sicer v Katlimskli grafiki nenavadne, ki pa so posebej prtlagodeoe značilnim parom' črk v slovenskih besedah. Prav take značilne ligature najdemo tudi v tekstu zairmenjalne listi¬ ne, toda ne v latinskih besedah, marveč v slovanskih in ger¬ manskih osebnih imenih (ez, fol. 181: Keza, Peza; fol. 181’: Pezamani; tz, fol. 181; Liutza). Ae piše roka slovenskih tek¬ stov v treh oblikah (ae, a ligiran z e, e = e caudata, e v ecc$ f. 158’, v. 1, f. 159, v. 8; vuqki f. 158’, v . 6/7; bosigq f. 158’, v. 10; znicistvg, f. 160’, v. 13; a prislonjen na e, puiuuae, f. 158’, v. 13; ae, mariiae, f. 160, v. 13). Prav enaka je raba obeh črk v tekstu naše listine. Tudi tu najdemo' vse tri grafike (ae, a ligiran z e, e- — §■' qu%sitis, f. 181, 182; ecclesiam f. 182, v. 8; a — e, sanotae, f. 181’, v. 3, uitae, f. 182, v. 7). Od ločil pozna slovenski tekst (tretji odlomek) piko. Pisec listinskega teksta jio tudi uporablja, in sicer kot ločilni znak pred' in za rimskima številkami (. II., .V., . X.). Delitev b e s e id; je v drugem slovenskem tekstu ne¬ enotna in nedosledna, kar ;'e za jezik, ki je bil piscu tuj, ra- Nove študije k freisiniški.m spomenikom. 129 zumil|ivo. Tretji slovenski tekst piše predloge in veznike sku¬ paj s sledečo besedo (na pr. lottboga, vtatbinach, odtogia). V tem oziru ravna pisec slovenskih tekstov prav tako kot so pisali v sodobnih latinskih tekstih. Roka listinskega teksta veže prav tako rada predloge s sledečimi besedami (na pr. inmanus, adeicclesiaim, intribus). V slovenskih tekstih najdemo dvakrat naglas v obltiki strešice (Tige, f. 159, v. 7; bde, f. 160’, v. 15). Enakega updrablja parkrat roka listinskega teksta (uma, f. 181, v. 7, f. 181’, v. 1 in 5; Zidebit, f. 181’, v. 12). Abre via turna črtica je v obeh tekstih enaka (prim. črtiod v nikise = nikiimse, fol. 159’, v. 1, slovenskega teksta, z abreviatumo črtica 'kjerkoli v latinskem tekstu listi¬ ne). Kakih posebnosti sicer abreviature listinskega teksta ne nudijo. Kakor se s črtico označuje v slovenskem »nikimse« izpad črke m, prav tako tudi pogostokrat v tekstu listine. Kakor je v slovenskem 1 tekstu krajšamo »sce« za »sancte« (fol. 160’, v. 10, 12, 13, 14; fol. 161, v. 9) im »sc o« za »sancto« (fol. 161, v. 9), tako tudi v tekstu listine: »scae« za »sanctae« in »scT« za »sancti«. Omeniti mi je končno še nekatere posebnosti, ki so skupne slovenskemu in listinskemu tekstu in ki še posebej potrjujejo identičnost rok v obeh. Drugi slovenski tekst piše začetek „Eccg bi dtetd nas nezegresil...« s primeroma malimi črkami, preide pa kmalu v večje in se takih drži do konca. Prav nekaj enakega opažamio pri tekstu naše listine. Začetek »In nomine sanctae et lindividuae trinitatis...« je pisan s črkami, ki so v primeri s kmalu nato sledečimi manjše im drobnejše. Še eno posebnost omenjam.. Slovenski tekst piše črki c in l včasih taka skupiaj, da je oblika podobna skoraj črki d (prim. fol. 158, v. 4, oclevuetam). Na prav isti način pisanja naletimo mesto¬ ma v tradicijskem 1 tekstu (prim. fol. 181’, v. 5 : clericorum). 'Mislim, da je primerjalna paleografska analiza slovenskih tekstov na f. 158’—161’ v oodJ. lat. 6426 Državne biblioteke v Munchenu in listinskega teksta na f. 181—182 v kodeksu 3 b Državnega arhiva prav tam dovolj jasno pokazala, da je oba napisala ena im ista roka. Toda poizkusimo prodreti še globlje v postanek koroške zamenjalne listine v freisimškem kodeksu in dloignati, ali se mogoče radi identičnosti rake, ki je napisala tekst listine in obenem drugi 'in tretji slovenski odlomek ne dajo slovenski freisinški spomeniki osvetliti še od kake nove strani? Oglejmo si najprej, kako mesto zavzema vpis koroške listine v frei- sinškeim kodeksu. 9 130 Milko Kos: Kodeks 3 b Državnega arhiva v Munchenu obsega po večini tekste zamenjalniih im dar ovnih listin freisinških škofov, nekoliko tudi listin fredsihškega stolnega kapitlja in nekaj dru¬ gih. 1 Vseh štetih folije v je 305. Ta, ki je knjigo uvezal v obliko, v kateri se nam kodeks danes predstavlja, se ni kar nič oziral na kronološki red, marveč je, kakor bi jih nametal, uvezal iizpremešamo listinske tekste raznih freisinških škofov. TakiOi najdemo po času najstarejše sodobne zapise listin sredi kodeksa na foL 190—197. Razume se, da se tudi oblike pergamentnih listov (višina, širina), njihova kvaliteta, način črtanja, število vrst na listih, rloke, ki so jih popisale, sestav kodeksa po polah in še drugo zelo med seboj razlikuje in menjava. Zapisi tekstov so ali neposredno sodobni ali pa prepisi starejših predlog, vsi povezani v eno, knjigo. Število listov, ki tvorijo posamezne pole, je kaj različno, Oid' 11. pole (to je od današnjega fot. 102 dalje) sledimo roki redaktorja, ki je živel za časa freisinškega škofa Egilberta (1006—1039) in uredil listinsko! gradivo od konca 9. stoletja dalje (cadiex Egilberti). Ni pa redaktor iz dobe škofa Egilberta celotno gradivo, ki mu je bilo na razpolago za omenjeno! periodo, ponovno prepisal, marveč je, da bi si prihranil trud, starejše zapise listin, kakor jih je našel v hel¬ sinškem arhivu, ne prepisavši jih, kratkomialo uvrstil v svoj kodeks. Takti obsegajioi današnje pole 16—23 freisinškega ko¬ deksa, ki so det zbirke sestavljene po redaktorju iz dobe škofa Egilberta, na tol. 140—189 zapise listin freisinških škofov Lant- berta (938—957) ih Abrahama {957—994). Med njimi se nahaja na fol. 181—182 tekst koroške zamenjalne Listine, ki smo si ga že ogledali od paleografske strani. Zapisi Istih iz dobe škofa Abrahama začenjajo s 16. polo (fol. 140 dalje). Neprestano' menjavanje rok in črnila, mnoge korekture in razure kažejo, da si je redlaktor olajšal posel na ta način, da je zbral in skupaj povezal mnoge starejše pred¬ loge, ki soi po svojem diplomatskem značaju ali mlajši prepisi starejših tekstov ali pa tudi prvotni originalni in sodobni teksti, kratkomalo uvrščeni v kodeks. Med listinsko! gradivo iz idloibe škofa Abrahama spada še 21. pola, ki obsega na fol. 177 do 180’ zapise listin od' različnih rok, vse z nasllovom »Concatm- blium Abraham episcopi et...« (sledi ime škofovega proitiza- menjaica, na primer »tladarici). Novo poku tvorijo listi 181 do> 184, ki pa v knjližnotehniičnem smislu prav za prav niso nika¬ kršna pola, kajti sestavljeni in uvezani so tako, da je najprej eden pergamenten list preganjeo po sredini 1 na idMoje ih uve- zah, nato pa na enak način še drugi preganjen in zopet uvezan. Iz obeh tako prelomljenih pergamentnih listov so nastali štirje, 1 Bitterauf, uvod, I, XXV d., H, XXIII d. Nove študije k freisinškim spomenikom. 131 danes šteti kat fol. 181, 182, 183 in 184, od redaktorja iz časa škofa Egilberta pa, ki jih je tako uvezal, Označeni skupaj kot pola »XXII«. Po skupaj' spadata fol. 181—182 im 183—184. Knji¬ go v eška nit je potegnjena sredi med fol. 181—482 in 183—184, ne pa, kakor bi pri pravilni vezavi in poli pričakovali med: fol. 182—183. List, ki šteje danes, po sredi preganjan in uve- zara, kot folija 181 in 182, je na straneh 181, 181’ lin 182 črtan s črtami, vtisnjenimi v pergament im stoječimi vzaksebi 12 do 15 mm. Prvi tekst na fol. 181, 181’ in 182 je naša nam že znana koroška zameinjalna listina. Roka, ki jo je napisala, se popol¬ noma razlikuje od vseh mnogoštevilnih in različnih rolk na predidooih in sledečih polah im fotijih tradicijskega kodeksa. Imenujmo jo »prva roka pole XXII«. Dejal sem, da imajo listi¬ ne, ki se vrste pred našo zamenjalno na fol. 181—182, stalno nadpise »Ooncambium Abraham: episcopiii et N. N.«.. Naša listina pa takega naslova nima, marveč začenja naravnost s tekstomi »In nomiine sanctae et indivildtuae trinitatis. Placuit atque convenit...« Tako torej zavzema naša listina že po roki, ki jci je pisala in z ozihoiml na pomanjkanje sicer stalnega nadpiisa v kodeksu izjemen položaj. Ta izjemen položaj glede zapisa koroške listine na fol. 181, 181’ in 182 potrjuje proučavanje nadaljnjih strani, štetih k poli »XXII«, namreč fol. 182’, 183, 183’, 184 in 184’. Fol, 182’ ni več črtan, kakor prejšnji, in tudli pergament ni več tako lepo izglajen (kalloinliran) kot na foil. 181, 181’ lin 182, kjer je zapisan tekst koroške zamenjialhe listine. Znak, da fol. 182’ prvotno za zapis kakega teksta mi 1 2 Mi namenjen. Naglašam prvotno, kajti vseeno imamo danes na fol. 182’ zapisan tekst z naslo- vcfm »Commntatio Abraham et Orindilonis« in začetkom Omnibus aecde.sliae...« Ta listina je napisana na neizglaje- mem ih aečrtanem pergamentu folija 182’. 1 Na sledečem fo- lliju 183 — torej drugem tod obeh na dvoje preganjenih perga¬ mentnih listov — sledita od roke, ki' je napisala na fol. 182’ Orendiliosvo komutacijo: in jo lahko imenujemo- »druga roka potle XXII«, še dva nadaljnja listinska teksta: »All-ud concampium Orendilionis, Tnadiiidlilt uerot...« in »Concampiium inter Abra¬ ham episoopum et Frlovuiimundvm«. 1 Na fol. 183’—184 je nova roka (»tretja roka pole XXII«) napisala najprej, na fol. 183' kratko zamenjalno listino med škofom; Abrahamom 1 ih nekim plemenitim Ernustom, še na istem fioliju 183’ in na fol 1 . 184 »Commutaitiot Abraham episcopi et Pobboniis comitis«, na fol. 184’ pa zopet nova roka (»četrta roka pole XXII«) »Coimimu- 1 Ed. Bitteraiuf, II, 169, št. 1277. 2 Ed. Bitter-auf, II, 147, št. 1.240; 169, št. 1278. 9* 132 Milko Kos: tatio Abrahg episcopi et cuiusdam sui ser vi nomline Adalhal- dii«. 1 S tem so našteti' zapisi na pergamentnih listih, ki jih je redaktor iz časa škofa Egilberta označili kot pola »XXII«. Skušajmo si predooitii postanek tekstov, napisanih na fol. 181—184’. Pisec koroške listine si je za svoj tekst izbral pergamenten list, ga preganil na dvoje in dobil talko dva lista ali štiri follije, torej štiri pisne strani (danes fol. 181, 181’, 182, 182’). Prve trii stranii (fol. 181, 181’, 182) je lepo izgladil in Miniral ter jih tako pripravil za zapis, ki ga je s tekstom koroške listine tudi izvršil. Četrte strani pa s kalcinacijo in črtanjem ni pripravil za zapis, ker je pač ni potreboval, kajti za tekst koroške listine so zadostovale tri strani. Pač pa je ta s tekstom koroške listine izpolnjeni pergamenten list, obse¬ gajoč sedaj tri popisane in eno (četrto) nepopisano' stran, pri¬ šel kasneje v druge riotke. Ta je uporabila nepopisano, četudi nekalcinirano in nelimiramo četrto stran (fol. 182’) za zapis zgoraj omenjene Orendilove zamenjave, ki jo Bitterauf datira 977—981 (II, 169, n. 1277). 2 S tem so bile štiri strani preganje- nega pergamentnega lista popisane. Pisec prve Orendilove ko¬ mutacije je pa imel na razpolago še en tekst, ki se je tikal tega Orendia. Zanj je vzel nov pergamenten list, enakega formata, kot je bil prejšnji že popisani, ga preganil na dvoje, dobil tako prav za prav dva lista ali štiri pisne strani (fol. 183, 183’, 184, 184’) in na prvo stran (fol. 183) napisal »Aliud con- oampium Oreindilonis«, to je drugo Orendiiliovo zamenjavo, dodavši ji na isti strani 183 zaffleinjalmi tekst nekega Frlovuimun- da, ki ima s prvo Orendilovo zamenjavo iste priče. Z ozirom na istega zamenjallca, Orendia, na četrti strani prvega prega¬ njanega pergamentnega lista lin prvi strani drugega prega¬ njanega pergamentnega lista je redaktor iz dolbe škofa Egil¬ berta oba pergamenta povezal tako, da Oremdilovi zamenjavi — četudi na različnih pergamentnih listih, toda napisani od iste roke — sledita ena drugi 1 . O-stale prazne strani 'drugega pergamentnega lista (fol. 183’, 184, 184’) sta popisali 1 zopet dve novi roki z novimi listinskimi teksti, ki smo jih zgoraj ome¬ nili. Imena i'n vrsta prič v zadnji, Adalhaldovi listini, so skoraj ista koit v koroški listini Iz vsega sledli, da zavzema koroška listina glede na roko, ki jo je napisala in način kako je vpisana ter uvrščena v frei- sinski tradicijski kodeks in še posebej v njegovo 22. polo 1 Ed. Bitterauf, II, 170, št. 1079; 1(711, št. 1080; 168, št. 1276. 2 O načinu kaiko se v tradicijskih kodeksih 'uporabljajo prazne strani za kasnejše zapise prim. O. Redlioh, Uber bayerische Traditionsblioher undl Traiditioinen, Mittheilungen d. Instituts f. osterr. GesehichtsfoTsohung, V, 34, 72; Bitterauf, .II, XXXVIII. Nove študije k freasinškim spomenikom. 133 (pomanjkanje nadpisa »commutatio« ali »concambium«, vpis na Miniran in izglajen pergament in drugo), prav izjemen po¬ ložaj. Iz načina zapisa sredi imeid' listinskimi teksti na fol. 181—184’ je očitna, da je smatrati zapis koroške listine za sodoben, ki je nastal ob ali kmalu po izvršeni zamenjavi. Mislim', da je podal o listinskemu zapisu pravilno sddbo Jaksch z besedami: »Na vsak nafiito sodoben, mogoče originalen zapis«. 1 Naša zamenjalna listina, torej dvostranski pravni akt, je bila napisana le v enem avtentičnem izvodu, ki je verjetno baš naš ohranjeni. Za dobe škofa Abrahama se zamemjalne listine namreč ne pišejo več, kot poprej, v dveh, marveč le v enem tekstu. Formular naše listine se tesno naslanja na sta¬ len formular zamenjalnih listin, kakor je bil pretežno v rabi v id/obi škofa Abrahama (»placuit atque convenit imter... et... quandam imter se facere oomplacitationem sicut et fece- runt... dedit namque... eoontra vero...«). 2 Tekst koroške listine je po vsem sodeč redligiran na Bavarskem, v okolici škofa Abrahama, mogoče v Freisingu. Priče so po vrstnem redu in limienih iste kot v neki listini iz iste dobe, ki razpravlja c* posesti na Bavarskem v okolici Freisinga in današnjega Miimchena. 3 Vprašati se moramo, kaj sledi iz tega podrobnega raz¬ pravljanja o načinu vpisa koroške listine v freisinški kodeks z ozirom' na njen odnos dio slovenskih tekstov v munchenskem rokopisu. Pred vsem časovna sodiobmoist. Drugi in, tretjli slo¬ venski tekst sta napisana po 28. maju 972, a pred letom 1022.—1023. (Časopis, IV, 19 d.). Za koroško listino, ki jo je datirati med letom 977. in 981., smo pa dokazali sodoben za¬ pis. Identičmotst rolk zahteva široko časovno sodobnost obeh tekstov, listinskega in slovenskega. Datum sodobno zapisane koroške listine (977—981) potrjuje na splošno dlatiranje dru¬ gega ih tretjega slovenskega teksta v razdobje 972—1022/3, kil sem ga določil leta 1922. le na podlagi paleografskih in hi¬ storičnih kriterijev, pomika pa sedaj verjetnost zapisa sloven¬ skih tekstov še v 10. stoletje, toda po letu 972. Ali je pa mogoče tudi preko konstatacije sodobnosti in identičnosti rok slovenskega in listinskega teksta prodreti še globlje v tajno najstarejše zapisane slovenske besede? 1 Mon. histortca duc. Carinthiae, III, 48. 2 Redilteh, 14; Bitfera/uf, II, X.LV,III, LI. 3 Bitterauf, II, 168, n. 1276. ccr bi Setd. nAf nrZe- «pcfč pe v /aIi neimugi mflZnx -cefcr^Zeimoki nuuvup b5gemube/m tone /e^ZA-»ui£ruibui ne pp i^Zninu uvupiari Od/^LuiUibo/igp- fotoirv riAnApid^lo -vue^Mi flpdZci 1 pec£*k bot do neimoki J.b#2fr dudemirv IpAgibpv -xp ja- pom enem 'Ze- cLm (Zino mtebfcfi rt* jcfcm^lc: boromu fk\ncrn 'Zicb mij-2cih dd Efcfurrr det*, /aro nmA Efetrebu xuof~im bprcm. Oclevoeram ffe t*ti»a ffer*/2bat f-fepufcn ugongeruge- ffepm Cbtn fe- tb nrpviZem mi^e-pje- ffcrpAm fftne nAuut2r rvflcc t eb dd rr^T / l^ r[ ' v . mo -pped boftmA oZtm.i ferc porama / Zin2t nvi den l^Arnt r^umcn efcbe-fe p-putur ^tou ueZt l/UCiU. ia^icaco fe trnui^ef&m -ttr^nr pptAZnmA. t&ricruuivt ■ de//e- A-bo/tu u^hubf/e Munchen, Državna biblioteka, cod. lat. 6426, fol. 158’ (freisinški spomeniki, začetek drugega slovenskega odlomka). J. tuwrmne> (cac tTuidiinciuAC' t r\ntixxif pLvcurr AU^ote | nmrrfiteneralnlc aWaVw {nfin$enftf Aeccfcir qw |' er^uencia notnlc dcpctt- v.ornmer cjtur ' dX trrrftr fearc čopticrnsnonr fic crfcrcr-^edrr tiacj > idr Acpcuf u\ diA-uf tndttob loci/^-vejUJi cr/WlU. rumcupm/’ Accefen t«fr erlegrrmurr :< &ranwtA A.ltiu|’ {i nr dcctmA- v tim JcattiAncipuj’ ftc nomvnxctf TtWwr- Go^nUl, lrm£f Go&t/Zai-* ^wvtiago<2Tr-^-iL\cl>t'tenithal, Regesta imperii, -II, 28 9 c, d. 2 Mon. Germ. tiEst., Dipl., I. 303 , 305 — Bohmer-Ottenthail, II, 293, 374; -Gradivo, -II, št. 407, 419. 3 Bohmer-Ottent-hal, Regesta imperii, II, 474, 495. 1 Mon. -Germ., hist, Dipl., I, 612 - Bohmer-Otteinfhal, II, 451. 6 Gerhardd -Vita UdaMci, a. 26 (M-oin-. Ge-r-m. -hist., Scrip-tores, IV, 411). 6 -Mon-. Germ., Dipl., HI, 56; [Gradivo-, II, 444. 7 Priim, rialdii datirainjai te listine: J. Fiidker, -Beiltrage zu-r Urkunden- lehre, II, 277; Stokel, Mittheilunge.n d. Inst. 1. osterr. Gesah., Erganzungs- bamd II, 123; Uhliirz, Jahrbiieher d. deutschen Re-iohes -unter Otto II. nnd Otto III., I, 39. Nove študije ik freisinškim spomenikom. 139 Hotaveljskega potcfca. 1 S tem je pridobila freisinška cerkev zopet kompleks zemlje, ki je bil, čeprav ne na gosto, naseljen po Slovencih. Se v prvi polovici leta 974. sta bila škof Abraham in bavarski vojvoda Henrik v milosti pri cesarju. Dne 28. imaja 974. je dobil škof Abraham na prošnjo cesarice Adlelhajde in bavarskega vojvode Henrika nazaj pio krivici mu odvzeta posestva v zgornji Dravski dolini in v pokrajini Cadore ob gorenjem toku reke Piave. 2 Dočim je cesar na tako radodaren način ustrezal željam bavarskega vojvode in freisinškega škofa, sta pa 'ta dva pletla proti njemu zarotoi. Vojvoda Henrik je skušal pridobiti zase v svoji obširni vojvodini kar največjo moč in veljavo. Gledal je, kako bi pritegnili kolonizacijsko Ozemlje na vzhodu in jugo¬ vzhodu tesneje na Bavarsko in ustvaril boljše zveze z Italijo., kjer je bila njegovi deželi pridružena Veronska marka. Škof Abraham;, ki mu je bil med bavarskimi škdfi edlinii zvesto vdan', mu je bil pri tej politiki močna opora. S podelitvijo koroških in kranjskih posestev freisiinški cerkvi so priključene te pokrajine tesneje na Bavarsko, s podelitvijo posestev v Pusterški 1 dolini, ob zgornji Piavi ih okoli Vicenze ter Trevisa je pa postala zveza Bavarske z J talijo ob veliki prometni črti Zgornja Drava-Piave-Benetke tem močnejša in, kar je važno., v freisinških, to je za vojvodo Henrika zanesljivih rokah. Upor proti cesarju je dosegel svoj višek s pristopOm češkega vojvode Boleslava II. 'to poljskega kneza Mieezysla- wa na bavarsko stran. Ali še preden so imogli zavezniki prav udariti, prejkone julija meseca leta 974., je zaznal cesar za vstajo 1 . Posvetoval se je s svojo okolico, odposlal sle in po¬ klical vojvodo in njegove pomočnike pred se. Poslancem se je res posrečilo spraviti vojvodo, ki se najbrž še ni imiogel združiti s svojimi češkimi ita poljskimi zavezniki, na dvor. Česati pa zaenkrat ni hotel sodno postopati proti krivcem, marveč je samo pregnal vojvodo v Ingelheim, škofa Abra¬ hama v Corvey na Westfalskem, ostale zarotnike pa drugam. Zgodilo se je to prejkone med 13. to 30. avgustom. 974. leta. 3 Po ponesrečenem uporu se škof Abraham prav do svoje smrti (26. maja 994.) m več mešal v državno politiko 1 . Svoje dolžnosti do države je spolnjevali, 4 sicer se pa največ brigal za posest svoje cerkve, ki jo je s stalnimi zamenjavami, dla- 1 Mon. Germ., Dipl,, M, 78; Gradivo, II, 445. 5 iMon. Germ., Dtpl., II, 96; Gradivo, I.I, 450. 3 .Prim. Sidkel v Mititheilungen d. II.nstftu.ts f. osterr. Gesch., Brgart- zu.ngsb.and II, '131—1132; Uhlitz, prav tam, 53—64. 4 Mon. Germ., ConstStutiiomes, 'I, 633. 140 Milko Kos: rovnicami in potrdili skušal kar najbolj zaokrožiti, povečati in utrditi. Od naslednika Otona II., njegovega sina Otona III., si je izposloval 1. 989. potrditev gorenjskega posestnega kom¬ pleksa, 1. 992. pa pritrditev posestev na Trev Lanskem in VI- centiinskem. 1 V to dobo Abrahamovega pastircvanija spada tudi naša že večkrat omenjena koroška zamenjaina listina, kii jo Bit- terauf datira med 1. 977. in L 981. Slišali smo, da je že od druge polovice 9. stoletja imela freisinška cerkev posest v Turah, torej v zgornjem porečju reke Moll, pa tudi na Lurn- skem polju, torej blizu tam, kjer se Moll izliva v Dravo. Ob srednjem toku reke, v krajih (Zgornja) Bela (Obervellach) in Stali, je pa liimel posest plemeniti klerik Ruiodharius. Da bi pridobil tudi to prisest ob srednji Molli, ki je ležala sredi med freisinško zemljo ob zgornji, oziroma spodnji Molli za svojo oertoev, je dosegel škof Abraham sledečo zamenjalno pogod¬ bo: podelil je v krajih »Vualaha«, »Lurna« in »Disara«, ki leže, kot bomo videli, na Lurnskem polju, torej blizu spodnje Molle, posest kleriku, ta mu je pa ziato zamenjal posest (ib srednjem to-ku reke Moll, ki je mejila zopet na posest helsin¬ ške cerkve ob zgornji Molli. S tem; pa helsinška cerkev ni zgubila svoje posesti na Lurnskem polju, kajti kleriku Ruod- hariju je bila podeljena le pod pogojem, da pripade po njegovi smrti zopet helsinški cerkvi. Na ta način je škof zasigural za svlojo cerkev v bodoče lepo posestno arondacijo na Zgornjem Kriroškem. Listina, kii govori o tej zamenjavi, je vzbudila našo po¬ sebno pozornost, ker je napisana od iste roke, ki je v danes munchenskii kodeks zabeležila tako zvanli drugi 'in tretji sloven¬ ski odlomek. Ker je listinski zapis sodoben, kakor smo videli, se nam' kot najbližja vsiljuje misel, da je sam klerik Ruodha¬ rius, ki je bil eden zamenjalnih kontrabentov, pisec listinskega teksta in potemtakem' tudi drugega in tretjega slovenskega odlomka. Priznavam, da je ta hipotetična domneva drzna, vendar ne govori nič proti njej, pač pa mnogi razlogi za njeno verjetnost. Razlogi se tičejo osebnosti klerika Ruodbarija in kolonizacijsko-cerkvenih razmer na Zgornjem Koroškem. Plemeniti klerik Ruodharius (raoibiis clericus Ruiodharius) je bil sorodnik (nepris) škofa Abrahama in kakor ta prejkone iz kalke odlične bavarske rodbine. 2 Identičen bo pač z Ruod 1 - herijem, ki 1 se v neki nekoliko starejši zamenjalni listini škofa Abrahama (iz Idobe 957—972) imenuje še plemeniti diakon (nobilis diiaicohus nomine Ruodheri). Ruodharius je svojo posest 1 Mon. Germ., Dipl., It, 463, 520; Gradivo, II, 490. 2 Časopis, TV, 36. Nove študije k freisimškim spomenikom. 141 Podelil škiofu z roko plemenitega moža Rudolfa (una cum Mann Ruodiolfi’ cuiusdam nobilis viri). Neki »mobiiis Rudolf« se Omenja tudi v neki zamemjalni listini škofa Abrahama, ki jo Bitteramf datiira 977—994. 1 Obe listini, v katerih se poleg koroške omenjata Ruodharius in Rudolf, se tičeta bavarskih razmer in oseb in sta nastali, kakor vse kaže, na Bavarskem. Pa tudli koroška listina je, po pričah in freisinškem formularju sodeč, nastala na Bavarskem. Mnenje filologov, da je drugi in tretji slovenski tekst napisal Neslovenec, slovenskega jezika malo ali pa celo nezmožen, in po diktatu bi se dala prav lahko spraviti v sklad s tem, kar vemo in sklepamo o rodu in izvoru klerika Rulodharija. Ruodharius je imel osebno gotovo tudi interes, da je prišlo do zamenjave posestev na Koroškem-, pridobil je z njo proti ozemlju v ozki dolini reke Moll okoli Bele lin Stalta, mnogo ugodneje ležeče na odprtem Lumskem polju. Vemo iz diplo- matike, kako je prav pogosto 1 omli, v čigar korist se je izvršil pravni akt, listina 10 njem sam napisal. Pri naši koroški listini, ki smo jo spoznali kot sodoben, mogoče originalen zapis, bi imeli torej opraviti z vrsto listin, ki jo diplomatika pozna pod imenom »prejemnikov izdelek« (Empfangerberstellung). Ruodharius je bil duhovnik. Drugi in tretji slovenski tekst ter latinski teksti 1 v miimcbenskem kodeksu, napisani od iste roke, se dajo spraviti v sklad s stanom, interesi in dušno- pastirskiimd 1 potrebami duhovnika, ki je imel in zamenjaval na Koroškem! med drugim tudi cerkve. Drugi in tretji sloven¬ ski odlomek sta vpisana v oddelek munchenskega kodeksa, ki sem ga Označil kot šesti zvezek (fot. 149—169). Zvezek je služil za slučajnostne vpise najrazličnejše vsebine, po večini majhnega obsega. Z nekaterimi novimi ,opažanji, 'do katerih sem prišel 1 pri ponovnem študiju munchenskega kodeksa, mi je mogoče rezultate 'iz 1. 1922. še s popotni! i in utrditi. 2 Šesti zvezek kodeksa obsega, razdeljen po polah sledeče: en temij, od katerega je odrezan drugi folij (f. 149—153) + en kvinternij, od katerega manjka sedmi llist (f. 154—162) + en kvaternij, od katerega je odrezan osmi, to je zadnji list (f. 163—169), torej vsega skupaj 5 + 9 + 7 = 21 folij e v (f. 149—169). Prva roka šestega zvezka — označili smo jo' s VI/1 — je začela pisati v idlveh stolpcih, toda tako, da je zunanji stolpec (ob robu folija) vedno ožji (7—7-5 cm) od notranjega (8—9 cm). Na ta način je popisala roka VI/1 folije 149—151. Tega načina pisanja, ki je bil podan že v naprej po pergamentu liniranem še od roke VI/1, se je držala tudi roka VI/2, ki je vpisala v 1 Bitteraiuf, IT, 97, 198, n. 1177, 1315 p. 2 Časopis, IV, 7—8. 142 Milko Kos: zvezek nato sledeče latinske (f. 151—153) in slovenske tekste (drugi in tretji odlomek, f., 158’—161’). Ta karakterističen način pisanja v dveh neenako širokih stolpcih, ki ga sicer ne najdemo v celotnem miinchenskem kodeksu, je nov idokaz, da je ista roka napisala latinske tekste na fol. 151—153 in sldvenske na fol. 158’—161’. Latinski 1 teksti riofce Vi/2 obse¬ gajoč 1. tekst o tem, česar se ne najde v psalmih (Quid enim in psalrriis non inuenitur, f. 151, kol. 1 — f. 152, kol. 2), 2. raz¬ laga »aleluje« (Incipit interpretatio aleluie. f. 152, kol. 2 — f, 152’, kol. 1), 3. razlaga »glorije« (Interpretatio gliotrie, f. 152’, kol. 1), 4. notice o freisinškem posestvu Godiego na Trevisan- s-kem (f. 152’, kol. 2 — f. 153, kol. 1). Drugi in tretji slovenski odlomek obsegata tekste sestav¬ ljene in napisane v diušebrižne svrhe med Slovenci (pridiga o grehu, oblika splošne izpovedi). Ako velja hipoteza, Ida jih je napisal klerik Ruodharius, bi se v odlični mori dali spraviti v sklad z ozemljem, katero je na Zgornjem Koroškem baš ta Ruodharius imel, ozlilrcnma zamenjal iln na katerem je glasom naše in drugih Ustih stalo že več cerkva. To ozemlje je biio v 9. stoletju še po ogromni večini slovensko in v cerkvenem oziru že primeroma dobro organizirano. Topoinomastika kaže, da so Slovenci dioiliino reke Moll in njenih pritokov ter Lurnsko polje že zgodaj in primeroma intenzivno naselili. Pogled! na vsako zemljepisno karto večjega merila nam kaže gosto vrsto slovenskih krajevnih imen od vrhlov Grossglocknerja pa do Drave pri Spittalu. Primeroma imlalo je med njimi imen iz preid- siovenske ali pa nemških iz zgodnje dobe. Slovenske kmetije, oziroma izmera zemlje po 1 njih se omenja v Rangersdorfu (Molftal, 1006—1039), Lendorfu (1072), Oberdorfu in v »Do- lach« (1070—1080), v kraju »Dulieb« pr® Oberdorfu (ok. 1060 do 1070), v Lieserhofenu in Altersbergu (1070 do ok. 1080) in v Goriach (1006—1039). 1 Vse te slovenske kmetije se olme- njajo, razen onih v Rangersdorfu, v krajih, ki leže na Lurn- skem polju ali pa v njegovi največji bližini, kar gotovo potr¬ juje posebno močno slovensko naselitev v teh krajih. L. 891. 'leži Lurnsko polje v Sloveni® (in Sčkuinie partibus). 2 Se leta 1253., oziroma 1320. se zovejo kmetje na Lurnskem polju v urbarialnih zapiskih brilksenške škofije Lubein in Trageliub. 3 Gosta naselitev Slovencev v dioflinSi reke Moll in na Lurn¬ skem polju naidovezuje na primeroma intenzivno naselitev in 1 Moti. Car intime, III, 93, 94, 132, 150, 101, 156; Gradivo, III, 20, 22, 211, 361, 362, 270. 2 Gradivo, II, 298; Mon. Carinthiae, III, 26. 3 Cod>. Brteen, Hoohstift, ,11 L 6, f. 74, 172’, v Državnem airhivu v Miinohenu. Nove študije k fr ed s inskim' spomenikom. 143 kulturno prepojite v tega ozemlja že v predslovenskj dobi. Lurnsko piojlje je bito upravno in cerkveno središče romanske¬ ga in romaniziranega prebivalstva Zgornje Koroške v pozni antiki. Noriško mestia Teurnia, ki je stalo pri današnji cerkvi St. Peter im Holz na Lurnskem polju, poznata Pliniiis in Ptoie- maeus. 1 V drugi polovici 5. stoletja je »oppidum Tibumia« sre¬ dišče notranje-nioriške cerkvene provincije (metropolis Norici). 2 3 Kot škofijsko mesto se je Teurnia obdržala vse do invazije Slo¬ vencev. Zadnjič se kot »ecdesla Tiburniensis« omenja 1. 591. s Bogate izkopime kultnih in drugih stavb na Lurnskem polju, ki segajo do 6. stoletja, spominjajo na bogato preteklost pred- siovenske Te umije lin njenega okraja. 4 Kakor v mnogih drugih krajih je nadovezalo tudi pri Teur- niji prvo krščanstva med Slovenci na kasno-antično' krščansko središče. Od treh v »Gonversio' Bagoariorum et Carantano-- rum« omenjenih cerkva, kil jih je kot prve med Slovenci po¬ svetil škof Modest, je tudi cerkev »in Liburnia CiVitate«, danes cerkev sv. Petra imenovana »ito Hote«, postavljena na planoti, kjer se je nekdaj razprostirala antična Teurnia. 5 Za vlade škofa Waldona (883—906) je freisinška cerkev pridobila to cerkev sv. Petra im še eno pri Liburniji (alfam capellam apud Libulrniiiam). 6 Dve cerkvi je pa po. maši, že Mikoikrat omenjeni zaimenjatoi listini prejel od freisinškega škofa Abrahama v zameno klerik Ruodharius. Nedvomno gre za oni dve, ki jiih je freisinška cerkev pridobila za časa škofa Wald!ona. Abra¬ hamova listina pravi, da prejema Ruodharius v zameno tri kraje »Vualaba«, »Lurna« in »Lisara« im v teh dve cerkvi. »Luma« je nastalo iz »Liburnia«, kar je dialektična oblika antičnega »Tibumia«, oziroma »Teurnia«. Pri' cerkvi nam- je mlisifii na cerkveno središče Lumskega polja, cerkev sv. Pe¬ tra, ustanovljeno po škofu Modestu »in Liburnia civitate« in 1. 891. podeljeno freisinški škofiji. »Lisara« lokalizirajo v kraj Lieseregg na levem bregu reke Lieser. 7 Tu naj bi se nahajala druga obeh cerkva, danes cerkev Matere Božje v Liesereggu. 1 Plinius, Nalt. hist., III, 24, 146; iPtolemaeus, Geogr., II, 13. 2 Bugiilpffi Vita Severini, ed. Momtosen, Script. rer. Germi in usum scihol., 2.9, 3il (ed. 1898). 3 Gradivo, J, 102. 4 R. Egger, Friiihchriistliche iKirchenibauten im sudlichen Norikum (1916), str. 1 d.; Teurnia, 'Die romischen and fruhohristtichen Altertiimer Oberkarntens (1926). 5 JVLon. Germ. hist., Scriptores, XI, 8. “ Op. 1 in 2 na str. /137. 7 Ankershcier. v Archiiv f. Kunde osterr. Gescliieihtsquellen, V 215. Citatii v opombi ma str. 127. — Klebel v Carjnthiji, I, 1925, 29, 43. 144 Milko Kos: »Vualaha« je po Jakschu mogoče kraj Fe 11 pri Sachsenburgu, po Lessiaku ga je pa Iskati pri Falkensteinu v dolini reke Moll. 1 Po mojem' mnenju je lle lokallizaoija »Lurna« = Sv. Peter na Lurnskem polju praviiUma. 'Glede ostalih lokalizacij in druge kleriku Ruodhariju podeljene cerkve je pa upoštevati listino iz L 1072., po kateri ima freisinška cerkev »itn Liburnia« tri bazilike, »una selicet samoti Petri aputd Frezna, altera sancti Michahelis apud! Bosanriza, terciam samoti Martini apud Ve¬ lah«. 2 Te tri cerkve se pa omenjajo že sto let poprej v Abra- h arn - Ruiodha rij e vi zamenjavi. Cerkev v »Velah«, to je v kraju Zgornja Bela, nemško danes Obervellaoh, kjer še danes časte sv. Martina, je prejel škof Abrahami tod klerika Ruodharija; v njegovi listini se kraj omenja tudi z imenom »Velah«. Cerkev sv. Petra »apud Frezna« je cerkev sv. Petra v kraju »Lurna« zamenjata© listine; i. 1072. se označuje s pridevkom »apud Frezna« po kraju Brezno, 'danes nemško Fresen tik pod seda¬ njo cerkvijo. Cerkev je torej., kakor določa zamenjata a listina, po smrti klerika Rutodharija pripadla zopet freisinški škofiji. Tretja cerkev listine iz k 1072. je cerkev sv. Mihaela v kraju »Bosanriza«. Semkaj *staviimi ono drugo cerkev v kraju Vua¬ laha, ki jo je poitolm' zamenjave prejel klerik Ruodharius in kli je plot njegovi smrti tuidi pripadla zopet freisinški cerkvi. V »Lisara« — Liesereggu, kamor so doslej lokalizirali drugo* Ruodharijevo cerkev, se omenja cerkev šele 1. 1138., 3 medtem ko listina iz 1. 1072. med cerkvami, ki jih ima Freistag »in Liburnia«, te cerkve ne omenja. »Vualaha« je po' mojem mne¬ nju Starejše ime za »Bosanriza«, danes nemška Pusarnitz, to je slivenska Požar nlica sredi Lurnskega polja, kjer je še danes župna cerkev posvečena sv. Mihaelu. Ime Vualaha spominja na Romane — Vlahe — Walchen, ki so, kakor smo videli, bili ravno na Lurnskem polju gosto naseljeni, -imel tamkaj svoje cerkveno središče in pustili tudi v krajnem imenu Fal- kenstein (starejše oblike Waliheusteim, Walcbenste>im) v M 611- talu sledi 4 Klerik Ruodharius je torej prejel od freiisinškega škofa Abrahama med 1 1. 977. in 981. v zameno med drugim dve cer¬ kvi; sv. Petra pri Breznem (danes St. Peter im Holz) in sv. Mihaela v PtožarniloLPusarniitz. Omenjam, da najdemo* patroua obeh cerkva kot svetnika omenjena v prvem ta tret¬ jem slovenskem odlomku, ki sta po vsebini splošni javni izpo- 1 J.akscih, Miom GarintMae, tl, 48; )P. Lessiaik v Carinthiji, I, 1922, 5, 6. 2 Grencim), III, 270; Mora. Gari*n'thiaie, III, JSS. 3 .Moti. Garfatihiae, III, 274. 1 P. Lessiaik v 'Cairfetihiiii, I, 1922, 6. Nove študije k fredsinškim spomenikom. 145 vedi. Narod se po svojem duhovniku obrača do trojediimega Boga, na Mater Božjo in do sv. Mihaela in sv. Petra ter drugih svetnikov, ki pa se razen teh dveh po imenih ne ome¬ njajo. Ali obstoja kaka zveza med 1 patrioni obeh Ruodharijevih cerkva na Lurnskem polju in omenitvijo istih svetnikov v slovenskem tekstu si zaenkrat ne upam' trditi. Primerjanje takih in podobnih tekstov, kot jih obsegajo slovenski spome¬ niki, bi znalo mogoče pojasniti, ali so v tretjemu slovenskem tekstu mišljeni svetniki določenih cerkva, ai'i se pa sv. Mihael iin sv. Peter omenjata kot dva v tekst in vsebino splošne izpo¬ vedi spadajoča svetnika, eden, ki grešne dtuše tehta, drugi, ki dušam odpira vrata v nebeški raj. Mnogo bližja je domne¬ va, d'a obstoja med zapisom slovenskih tekstov in dušebriž- nimi svrhami na obširnem, primerioima goisto po Slovencih naseljenem ozemlju, ki je z dvema cerkvama pripadlo kleriku Puodhariju, neka zveza. Na vsak način je ilmel ta, ki je imel interes napisati listino' o teritorialni zamenjavi na slovenskih tleh tudi interes, da se zapišejo za SloVence in dušno pastir¬ stvo med 1 njlimi namenjeni! teksti. S svojimi! izvajanji sem pri 'kraju. Trdno stoji identičnost rok in sodobnost zapisa Abraham-RucMhariijeve zamenjalne listine ter drugega im tretjega slovenskega odlomka. Izhodišče nadaljnjega izvajanja je sieveda hipotetičnioi in ga zato podajam z vso 1 rezervo: klerik Ruodharius, po rodu Bavarec, je zapisal tako listinski tekst kot oba slovenska odlomka, ta dva v duše- brižne svrhe na slovenskem ozemlju na Zgornjemu Koroškem, ki ga je (imel, oziroma potom zamenjave pridobil, ki je bilo gosto po Slovencih naseljeno in imelo že primeroma zgodaj urejeno cerkveno upravo. 977 — 981 . Freisinški škof Abraham da plemenitemu kleriku Ruodhariju v zameno za dve cerkvi, pet kmetij in nesvobodnike v krajih Velah in Stalla dve cerkvi, deset kmetij in nesvobodnike v krajih Vua- laha, Lurna in Lisara pod pogojem, da slednje po klerikovi smrti pripade zopet freisinški cerkvi. God. 3 to, fot. 181—)182, v Državnem arhivu v Miinchenu (sodoben,, mogoče originalen zapis). Cod. 3 c, fol. 103, prav tam (prepis iz 12. stoletja). In nomiine sanctae et individluae tniniitatis. Placuit atque convenit hiter vemerabilem Abraham Frisimgensiis aeeclesiae episoopum e.t quendam nobilem clerticum Ruodharium nomiine 146 Milko Kos quamdam imter se facere oampticiltartfaneini^ s«i)cut et feccrunt. Dedlilt namque idemi clericus iam diotus in duiolbus locis Velah et Stalla r.uncupatis aeedtesiiam iure et legitime decimatam aliamque sine deoimia et hobas V uma cum maimoipiis sic nomi- natis Tihmar, Gortini, Imizi, GcMteai, Radagozt, Saiacho, Rihmunt, Kisalhart, V:i)tiina, Kazine, Sirnima, Lumota, Liutza, Rihpirlih, Englpurc, Reza, Engiza, Peza, Gotauuar, Adialsuint, Erchanrat cum curtiferiis et aedifilcffis pratis pascuis sfflulis aquis aquarumve decursibus imiolemdMs piiscationibus exitibus et redlitibus vtis et ibviis qu?siltiis et inquirendis et omnibus re¬ bus iusta ad loca tila pertinemtlibus una cum manu Ruodolfi cuiusdam nobffis viri in mamus venerabitis epdscopi et advo- cati suii Odalscalchi aid 1 ecclesiam sanctae Mardae sanetique Corbiniaini'. Econtra vero laudabilis antistes cum: consilio ommiiuimi suorum clericorum laicorumque una cum manu advic- cati sui iam dieti iiln tribus locis Vualaha, Luraa, Lisara vooi- tatis aecctesias II deoimatas hobas X et mancipia sic noraimata ZelizO 1 , item Zeiizo aitque diterum Zeizo, Gomiman, Peratholt, Sanzi, Az|o», Minigio, Pezaman, Ruodolf, Pitalo, item Comman, Engiizo, Isanhart, Tiehodrah, Lazdimir, Uufconga, Perahtolt, Zidebit, Godemir, Krazza, Engiza, a) b) Raza, Tihca, Azala, item Azala altque iterurn Azala, Liupa, Aza, Uvipa, Lanza, Uvili- purc, Engiza, Tupa, Sigila. Eccha, Meginpuirc, Enziila, Chirich- purc, Hiltigunt cum curtiferiis aedifieids pratis pascuis silvis aquarumque decursibus moten dimiš piscatiomibus exiitibus et reditibus vtis et hrviis qugsitis et imquirendis et omnibus ad ista loca pertinentibus retradidit eo temolre, ut ille ram diietus derilcus et suus neptois Ruotharius nuncupatus loca dieta et aecepta usque im finem vitae fiirmiter teneant c) atque po-ssi- deant; postea vero ommila illa ad gcetesiam Frigisingemisem d) reideant atque respiiffiant. Testes: Arnolt, Ogo, Pennioi, Ratpot, Alltuom, Eparheri, IMtagouo, Isamrih, jVlegimhart, Ogio 1 , item Meginhart, Koteschalh, Gurnpo, Anno, Odalschalh, Helmpreht, Zacco, KisaMt, Erehanger, Dietnih, Zacco. De famiilia: Asmar, Rihheri, Aripo, Isangrim, Adalhart, Vuiolfhart, Humpreht. a) talko namesto complacitationeni . b) z popra/vlijen iz l. c) drugi n dodan od sodobne roke nad črto. d) prvi g popravljen iz začetega s. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA