Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—» celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 54. kos. V LJUBLJANI, dne 7. julija 1937. Letnik VIII. VSEBINA: 374. Navodila za sestavo predloga proračuna državnih razhod-kov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1938/39. ' __________________________ 375. Avtentično tolmačenje čl. 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov 376. Objave banske uprave o pobiranju obč. davščin v 1. 1937/38. Uredbe osrednje vlade. 874. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije proračunski oddelek VIL V Beogradu, dne 1. junija 1937; št. 6339. Da bi se dosegla pri sestavi posameznih proračunskih razdelkov - ministrstev potrebna enotnost in se s tem olajšalo in uprostilo delo pri izdelavi proračunskega predloga državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938/39., predpisujem na podstavi predpisov § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—marec 1935/36 in § 105. finančnega zakona za leto 1937/38. navodila za sestavo predloga proračuna državnih razhodkov in dohodkov s predlogom finančnega zakona za leto 1938/39.* I. Splošne pripombe. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938/39. mora obsegati potrebne razhodke in prelimi-nirane dohodke za čas od dne 1. aprila 1938 do dne 31. marca 1939. Tehnično mora biti izdelan predlog proračuna za leto 1938/39. tako kakor proračun, ki je sedaj v veljavi. Mora se torej prilagoditi predpisom § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—marec 1935/36. Ti predpisi določajo, da so vsi državni razhodki in dohodki ne glede na to, ali so se izkazovali prej v posebnih proračunih, ena sama nedeljiva celota. V tehničnem pogledu torej ni nikakih izprememb proti sedanjemu proračunu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. junija 1937, št. 135/XLI/305. Vsebina proračunskega predloga za leto 1938/39. mora prav tako strogo upoštevati dosedanja načela proračunske politike kraljevske vlade, da bi se tako brez motenj zavarovalo nadaljevanje prizadevanja kraljevske vlade, da se sanirajo naše državne finance in poživi in okrepi naše narodno gospodarstvo. Zato je predvsem posebnega pomena, da morajo biti predlagani razhodki in dohodki realni in ustrezati dejanskim potrebam in možnostim, kar je doseči s skrbno urejenimi in kontroliranimi podatki. Splošni gospodarski položaj naše države terja še vedno strogo, toda razumno varčevanje v državnem gospodarstvu. Zato je znižati državne razhodke v naslednjem proračunskem letu na neizogibne državne potrebe. Ob ocenjanju razhodkov se je treba brezpogojno gibati v mejah sedanjega proračuna in ne dovoljevati nobenega zvišanja. Ker mora-minister za finance prej proučiti, pretresti in urediti vse posamezne proračune in skladno s členom 12. zakona o državnem računovodstvu izvesti ravnotežje med državnimi dohodki in razhodki, izdelati k proračunu svoj ekspoze in izročiti proračunski predLog v ustavnem roku narodnemu predstavništvu v rešitev in odobritev, morajo biti po določbi čl. 9. zakona o državnem računovodstvu in omenjeni določbi § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah vsi posamezni proračuni razhodkov in dohodkov za leto 1938/39. vročeni ministrstvu za finance — oddelku za proračun najdalj do dne 1. septembra t. I. Ta rok se nikakor ne sme prekoračiti. Posamezni proračuni, ki bi se poslali pozneje, se ne bodo upoštevali in vzeli v oceno, proračun dotičnega razdelka-ministrstva za leto 1938/39. pa se mora zaključiti v tem primeru samo na podstavi tistih podatkov, ki jih ima minister za finance. II. Razhodki. Prva in najvažnejša naloga, ki jo je treba izvesti pri izdelavi proračunskega predloga za leto 1938/39., je proračunsko ravnotežje, ki je sicer tudi predpisano s členom 12. zakona o državnem računovodstvu. Proračunsko ravnotežje je y tem, da se vsi državni razhodki enega proračunskega leta pokrijejo z dohodki za to leto. Upoštevaje to in jemaje za zakonsko osnovo sestavi proračuna načelo ravnotežja, je treba v tem konkretnem primeru vedeti, da iznos državnih razhodkov nikakor ne sme prestopiti meje sedanjega državnega proračuna; marveč si je prizadevati, da bo ta iznos po možnosti manjši od sedanjega proračuna. Potemtakem se mora izvesti v raz-hodkih strogo varčevanje in paziti na kar najpravilnejšo porazdelitev kreditov, kakor to sicer tudi interesi države ali državne službe terjajo. Potemtakem se ne sme predlagati noben razhodek samo zato, ker je že bil v dosedanjih proračunih. To velja zlasti za izredne in prilične razhodke, ki so občasnega ali začasnega značaja. Predlagani krediti, redni (osebni ali materialni) ali izredni, ki jih ne bi terjala absolutna državna potreba, se bodo črtali ali znižali na potrebni znesek; šefi uradov in šefi računovodstev dotičnih naprav, ki so po členu 9. zakona o državnem računovodstvu odgovorni za točnost dejanskega stanja, pa se pokličejo na odgovor. Istotako se bodo črtali iz proračunskega predloga tudi krediti, ki bodo predlagani v globalni vsoti za potrebe osebnih in materialnih razhodkov. Taki krediti, kolikor so obstajali, se morajo razčleniti na oseblre in materialne razhodke; osebni se določajo med osebnimi, materialni pa med materialnimi razhodki. Zlasti je treba tudi paziti na razčlenitev posameznih besedil partij in pozicij. Nikakor se ne bo dopuščal znani izraz v besedilu partij in pozicij, ki se glasi: »in drugo«, ki se je doslej v več primerih uporabljal. Vsi taki nedoločni izrazi se bodo črtali iz besedila partij in pozicij. Da bi se mogli ti tehnični nedostatki iz sedanjega proračuna postopno in laže odpraviti in v naslednjem proračunskem predlogu popraviti, se tu navajajo za primer tiste partije in pozicije proračuna razhodkov za leto 1937/38., ki jih je treba sedaj vsekakor prilagoditi zgoraj navedenim načelom in navodilom. Te partije in pozicije so: Partiji 95 je treba izpremeniti naslov partije, ki je dejansko partija za pomoči in subvencije. Partiji 187 in 191 je treba razčleniti, kakor partijo 178. Partijo 204 je treba razčleniti, kakor partijo 293. Partijo 257 je treba razčleniti na potne in selitvene stroške. Partijo 319 je treba razčleniti, kakor partijo 293. Partijo 353 pod b) je treba prenesti med materialne razhodke. Partijo 729 je treba razčleniti na potne in selitvene stroške. Partijo 772, poz. 3, partije 780, 781, 790, poz. 31, partijo 800, poz. 8, 11, 16, 19 in 22, je treba razčleniti na osebne in materialne razhodke in po tej delitvi izkazati. Partijo 790, poz. 26, 71 in 80, partijo 800, poz. 2, 4, 7, 10, 15, 18, 21, 24 in 26, je treba prenesti in izkazati med osebnimi razhodki. Partijo 841, poz. 1, je treba razčleniti. Partijo 903, poz. 5, je treba prenesti med osebne razhodke. Partije 914, 917 in 954 je treba razčleniti itd. Glede osebnih in materialnih razhodkov banskih uprav je proračunsko potrebno, da se istoimenski razhodki delijo po vrsti banskih uprav tako, da ve vsaka banska uprava, s kolikšnimi krediti sme in mora razpolagati. A. Osebni razhodki. Po členu 23. zakona o državnem računovodstvu se morajo postaviti krediti za plače v proračun po dejanskem številčnem stanju osebja in po višini prejemkov ob času, ko se proračun sestavlja. Zato je treba vzeti v tem konkretnem primeru stanje na dan 1. julija t. 1. Ne bodo se dovoljevala nobena nova uslužbenska mesta in jih potemtakem ni treba izkazovati na običajni način »nova mesta«. Ob sestavljanju osebnih razhodkov je treba postopati z največjo preudarnostjo. Znano je, da je sedanje število osebja v državnih uradih in napravah večje, kot je dejanski potrebno. To število se mora zmanjševati. Zijianj-šanje osebja je opraviti poglavitno pri nekvalificiranih uslužbencih in pri osebju na delu v državni službi, in to predvsem v resorih, v katerih je tako zmanjšanje zaradi odobrenih izvenproračunskih kreditov za Velika javna dela olajšano. Zaradi važnosti in velikega pomena tega zmanjšanja tako za proračunsko ravnotežje kakor tudi za koristi državne administracije je odrediti že sedaj vse, česar je treba, da ne bi nastale pri izvedbi tega zmanjšanja težave, ko stopi novi državni proračun za leto 1938/39. v veljavo. V nobeni državni napravi se ne dovoli, da bi se skupno število njenih uradnikov zvišalo, marveč je posebej na to paziti, da se njih število zniža. Ti krediti morajo biti manjši od dosedanjih, da bi se postopno povrnilo zdravejše razmerje med osebnimi in materialnimi razhodki v državnem proračunu. Sedanje razmerje je izjemno in ga ni dalje trpeti. Za napredovanje v skupine v tem proračunskem letu se morajo izračunati krediti natančno in preliminirati samo za toliko mesecev, kolikor bodo obremenjali naslednje proračunsko leto, in za tiste uslužbence, ki to docela zaslužijo. Odstotek uslužbencev, ki naj napredujejo po razpoložljivih možnostih, mora biti kolikor le moči majhen. V tem smislu naj predloži vsak urad poseben seznamek tistih uslužbencev, ki so pridobili možnost napredovanja. Glede uradniških zvanj je treba preliminirati samo tista, ki so določena po razporedu zvanj v § 346. zakona o uradnikih in § 276. zakona o državnem prometnem osebju, in naposled zvanja, ki so bila razporejena naknadno. Glede osebnih razhodkov je postopati ob sestavi proračuna takole: Za to vrsto razhodkov je treba postaviti: I. Kredite za partijo »Osebni prejemki«, ki ima tčle pozicije: 1. Plače — periodični poviški in položajne doklade uradnikov. 2. Plače — periodični poviški zvaničnikov. 3. Plače — periodični poviški služiteljev. 4. Razlika prejemkov po § 259. zakona o uradnikih. Za prve tri teh pozicij se morajo izkazati zvanja — položaji dotičnih uslužbencev tako, kakor to ustreza predpisom zakona o uradnikih, pri čemer je treba označiti položajno skupino plače ali položajno skupino plače s stopnjo, na primer: I, II/l, II/2, III/l, Hl/2, 1 V/l in IV/2, ali položajno plačo s stopnjo in periodičnim poviškom: IV/1-1, IV/1-2, IV/1-3, IV/2-1, IV/2-2, V-l, V-2, VI-3 itd., odrejene z določbami zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. Pozicije pri partiji »Osebni prejemki« morajo biti razčlenjene na podpozicije po zvanjih z zneskom pripadajočih prejemkov, t. j. vračunši plače, plače s periodičnimi poviški in dodavši jim pripadajoče položajne doklade. X prvi poziciji je izvršiti delitev, pod a) na uradnike in pod b) na uradniške pripravnike (glej obrazec) po strokah in draginjskih razredih. Poleg zvanja — položaja je postavljati po predpisih zakona o uradnikih tele oznake, in sicer označuje: oznaka: I, V, VI, VII, VIII, IX in X položajno skupino in plačo; oznaka: 11/1, II/2, I1I/1, III/2, IV/1 in IV/2 položajno skupino in plačo s stopnjo; oznaka: 1V/1-1, IV/1-2, IV/1-3, V-l, VI-2, VIII-4, VHI-3, IX-2, X-3 položajno skupino, stopnjo in plačo s periodičnim poviškom. Za tiste državne uslužbence, ki ne spadajo pod določbe zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, se morajo izkazati zvanja — položaji na dosedanji način. Kar tiče pozicije 4. »Razlika prejemkov«, mora obsegati ta pozicija skupni znesek vsote, izkazane v posebni prilogi ekspozeja, ki mora navajati zaporedno številko, ime in položajno skupino dotičnega uslužbenca, znesek razlike od prejšnje osnovne in- položajne plače kakor tudi znesek razlike od prejšnje položajne doklade. Ta pozicija se mora razčleniti na podpozicije za uradnike, zvaničnike in služitelje tako, da znesek kreditov točno ustreza ^omenjeni prilogi. Posebej se še opozarjajo od-. govorni šefi računovodstva na to. da se ti krediti ne odobre brez detajlne priloge, sestavljene po teh navodilih in priložene občnemu ekspozeju kot priloga št / „.. To velja tudi za napredovanja. Osebne in rodbinske doklade je postaviti v posebno pozicijo 5 v partiji: »Osebni prejemki«. Osebne in rodbinske doklade morajo biti izračunane kar najvestneje po številu uslužbencev, ki je postavljeno v proračun, po njih vrsti in po krajevnem draginjskem razredu in njih sedanji višini glede na že izvršeno znižanje osebnih dokiad po izpremem^ah uredbe o draginjskih dokladah in ločeno od rodbinskih doklad Rodbinske doklade je računati po draginjskem razredu in številu otrok in jih izkazati ločeno od osebnih doklad. Doklad za ženo ni vnašati, ker so ukinjene. Ta pozicija mora biti razčlenjena na naslednje podpozicije ali kredite: a) Uradniške: osebne ............................... rodbinske ............., b) Zvaničniške: osebne.......................................... rodbinske................................ c) Služiteljske: osebne........................................ rodbinske............... Krediti za uradniške pripravnike, za pogodbene in honorarne uslužbence kakor tudi za razne nagrade in honorarje in specialne doklade se morajo določiti in prilagoditi spredaj omenjeni uredbi o zmanjšanju osebnih prejemkov, • TI. Krediti za nagrade pogodbenih uradnikov in dnevničarjev se morajo izkazati po številčnem stanju v posebni partiji osebnih razhodkov (§§ 158. in 165. zakona o uradnikih),, pogodbeni uradniki ločeno od dnevničarjev. III. Kredite za posebne doklade, kjer jih je kaj po posebnih zakonskih predpisih, je izkazati v posebnih partijah. IV. Pomoči, podpore, štipendije, miloščine, razne subvencije in temu podobni razhodki, ki niso osnovani na določnih zakonskih ali pogodbenih obveznostih države, morajo biti predmet posebnega varčevanja in znižani na najnižje zneske. Če bi ministrstvo za finance našlo, da predlagani razhodki te vrste niso dovolj opravičeni in obrazloženi, jih bo črtalo iz proračuna. Ministrstvo za prosveto in ministrstvo za vojsko in mornarico, eventualno pa tudi druga ministrstva, ki imajo državne štipendiste v inozemstvu, naj prilože svojemu proračunu tudi poimenski seznamek državnih štipendistov v inozemstvu in., naj označijo v njem predmet njih študij, dobo študiranja in višino štipendije. B. Materialni razhodki, Razhodki materialnega značaja se morajo postaviti samo v znesku stvarno in varčno odmerjenih potreb. Ti razhodki morajo vsekakor biti manjši od zneska po sedanjem proračunu. Nabave se morajo omejiti samo na to, kar je najpotrebnejše in brez česar vobče ni moči prebiti; pri tem je strogo upoštevati predpise pravilnika o trošenju pisarniškega in drugega materiala itd. št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Krediti za potrošni pisarniški material se morajo postaviti v najpotrebnejših vsotah. Krediti za nabavo pisarniške oprave naj se nikar ne predlagajo. Kredite za službena potovanja in premestitve je treba prav tako postaviti in predlagati v najmanjši mogoči meri.' Tu je tudi treba strogo upoštevati uporabo odločbe o povračilu stroškov za službena potovanja v inozemstvo, »Službene novine« št. 85/XXII z dne 14. aprila 1934. Krediti za redne materialne razhodke morajo biti izračunani kar najskrbneje; pri tem je treba strogo upoštevati le najnujnejše potrebe in predpise drugega odstavka člena 11. zakona o državnem računovodstvu. V posebnem ekspozeju k dotičnemu proračunu mora biti izkazan tudi način kalkulacije, ki dokazuje točnost predloženih proračunov. Ministrstvo za vojsko in mornarico naj predloži poleg takega proračuna tudi podatke o dohodkih od njiv, travnikov, vrtov itd., ki jih obdelujejo posamezna vojaška poveljstva za svoje potrebe, kakor tudi podatke o živalih (drobnici in živini), ki služijo istemu namenu. Obenem naj izvrši in predloži proračun za skupno razbremenitev proračuna razhodkov, ki se dosega po tej poti. V proračune državnih razhodkov se ne sprejmejo nikakršni investicijski krediti za nove državne zgradbe in jih tudi ni predlagati. Kolikor so taki razhodki neizogibno potrebni, je strogo upoštevati predpis člena 21. zakona o državnem računovodstvu glede načrtov in proračunov. Z vsakim takim predlogom je predložiti nadroben načrt in usvojen popoln proračun. Za izplačevanje anuitet državnih dolgov se mora v besedilu označiti in izkazali, kdaj je dolg nastal, kolikšen je bil prvotni dolg, koliko je doslej odplačanega, koliko še ostaja in v katerem času ga je treba popolnoma izplačati. Razen tega se morajo izkazati tudi vse regulirane obveznosti, po katerih so izdani boni ali po katerih sicer niso izdani boni. pa se morajo v prihodnjem proračunskem letu izplačati. Tudi glede teh obveznosti je treba v besedilu .označiti in izkazati to, kar glede izplačila anuitet, t. j. kdaj je dolg nastal, kolikšen je bil prvotni dolg, koliko je doslej odplačanega, koliko še ostaja in v katerem času ga je treba popolnoma izplačati. Glede obveznosti, po katerih so izdani boni, se mora, razen podatkov, ki jih je označiti v besedilu, kakor je spredaj navedeno, izkazati, kolikšen je znesek, ki je za izdane bone že angažiran. V proračunu ministrstva za gozdove in rudnike in v poglavjih državnih bolnic, šol in drugih naprav, pri katerih imajo uradniki in uslužbenci pravico do prejemkov v naravi, se morajo postaviti in predlagati krediti za dajanje teh prejemkov v posebnih pozicijah, kakor je to izvedeno v sedanjem proračunu. o o o o \6 o* 00 CD ID co ifSJ CD £r 2g i» o o o C<1 (M lO d o X o o o o o o ID O lD H H ^ CO D3 T-I O O (M !> C5 X X O X X OJ X iD ^ CD CC LO lO lO cj l> CO O o o p ID O Dl X O CD -a 73 T3 > H T3 X3 X3 > g -D T3 "O . ^ ti ti ti ‘-3 o C3 c« o p* c f- Ui u ,X •- — •n x3 "3 ti C 0) >0 th TJ Cm (M CO ro o> o (M O O O O o o o o o o O ic o CO tH S;s to N c5 S. o o o 10' o p \6 o p o >o O, co Krediti za izplačevanje kurznih razlik se morajo postaviti v redne razhodke, kakor doslej; biti morajo natančno razčlenjeni na kredite za kurzno razliko za osebne razhodke in take kredite za materialne razhodke in kot taki izkazani v posebnih partijah na ustreznem mestu. Opozarjam zlasti na to, da se morajo postaviti vsi krediti za kurzne razlike v računskem delu proračunskega predloga za leto 1938/39. Potemtakem odslej v finančnem zakonu ne bo določb, izdanih v sedanjem finančnem zakonu glede izplačevanja kurznih razlik, ki se niso dale povsem izločiti. To morajo strogo upoštevati vsi tisti uradi in naprave, ki so doslej uporabljali določbe v finančnem zakonu glede izplačevanja kurznih razlik. Prav tako je treba postaviti kredite za nabave v inozemstvu tako, da je plačati iz njih tudi kurzne razlike, ki bi se morda pojavile, vse v smislu točke 5. § 7. finančnega zakona za leto 1987/38. V proračunski predlog je treba postaviti kredite za plačilo voženj s popustom in za brezplačne vožnje na državnih železnicah in parnikih. Ti krediti morajo biti podprti s stvarnimi poda-tki o višini potrebnih vsot. Razen tega je strogo-paziti na izvršene izpremembe v ustroju državne uprave, tako da bo kazal proračun dejansko stanje. Za nove naprave se ne smejo predlagati krediti, če ni njih ustanovitev določena z veljavnimi zakoni. Po členu 19. zakona o državnem računovodstvu se morajo izkazati v predlogu proračuna poleg razhodkov in pričakovanih dohodkov za leto 1938/39. v posebnih stolpcih radi vzporeditve: a) vsote odobrenih razhodkov in dohodkov za leto 1937/38.; b) vsote izvršenih angažiranih razhodkov in ostvar-jenih dohodkov za leto 1936/37. Potemtakem in zlasti uvaževaje razloge, navedene zgoraj v teh navodilih, se je treba vsekakor izogibati, da bi se po zaključenih posameznih proračunih vseh razdelkov naknadno pošiljale ministrstvu za finance nove posamne zahteve za popolnitev ali izpremembo teh proračunov. Vsaka taka predlagana izprememba ima za posledico velike tehnične težave, povzroča motnje v poslovanju in znatno otežuje in ovira izdelavo proračuna državnih razhodkov in dohodkov; zato minister za finance načeloma ne bo upošteval nobenega naknadnega predloga. Razen tega pa se naglaša, da se ne prevzame odgovornost. če bi se tak predlog ne sprejel v proračun zato, ker je bil odklonjen zaradi nepravočasne predložitve. III. Dohodki. Po določbi člena 14. zakona o državnem računovodstvu se morajo razhodki kakor tudi vsi dohodki, najsi izvirajo iz kakršne koli osnove, postaviti v proračun. Ko se kalkulira verjetna višina dohodkov, je treba upoštevati v prvi vrsti čl. 10. zakona o državnem računovodstvu s to pripombo, da se je v sedanjih razmerah umestno ravnati po posebnih določbah drugega in tretjega odstavka tega člena. Potemtakem naj služi za občno pravilo, da je treba, ko se kalkulira verjetna višina posameznih dohodkov v letu 1938/39., vzeti za podstavo uspehe, dosežene v proračunskem letu 1937/38., in tako dobljene številke popraviti, kolikor je to mogoče, na podstavi zakonskih ali drugih vzrokov, ki vplivajo na njih gibanje. Sistem izračunjanja, izvzemši samo tiste dohodke, katerih višina je določena pogodbeno, mora biti točno izkazan, dokumentiran in obrazložen. Vsote dohodkov je postaviti v proračun samo v celih dinarjih, in sicer v kosmatih zneskih (člen 18. zakona o državnem računovodstvu). Z drugimi besedami: dohodke je izkazati v višini prejemkov, ne da bi se odbijali stroški za zbiranje, režijo itd. Vsi izdatki, ki so v zvezi z zbiranjem dohodkov, naj se izkažejo v proračunu razhodkdv kot krediti. Ocenitev dohodkov gospodarskih podjetij je treba v ekspozeju skrbno in nadrobno obrazložiti in izkazati v primerjalnem pregledu s postavljenimi razhodki, da -e more lahko in na prvi pogled ugotoviti donosnost dotič-uega gospodarskega podjetja. IV. Finančni zakon. S členom 44. zakona o državnem računovodstvu je odrejeno, kakšne določbe naj obsega finančni zakon. Po svojem značaju se mora omejiti ta zakon kot sestavni del državnega proračuna samo na to, da se z njim nadrobneje uredi izvrševanje proračuna v smislu in duhu zakona o državnem računovodstvu. Ob sestavljanju določb za predlog finančnega zakona za leto 1938/39. se bodo strogo upoštevali predpisi člena 44. zakona o državnem računovodstvu in se ne bo sprejel noben nov predlog ali amandma, ki bi mu vsebina morala biti predmet izdaji posebnega zakona ali izpre-membi in dopolnitvi veljavnih zakonskih predpisov. Zadnji čas je že, da se dosedanja praksa v tem pogledu končno odpravi. Obrazec St. 1 partije j ilka j« ‘5 e o. Razhodki Proračun za leto 1938/1939. Odobreno za leto 1937/1938. Predlaga se razlika za leto 1938/1939. Dejanski porabljeno (angažirano) (prejeto) v letu 1936/1937. Pripomba Znesek pozicije Znesek partije -j- več — manj din j p din 1’ din P din P din P 1 Pripombi: 1. V poslednji stolpec je treba vpisati Številke po partijah za razhodke. a za dohodke tudi po pozici- jah. Ce gre za razhodke. naj se prečrta beseda »prejeto«; če gre za dohodke, pa nai se prečrta beseda »porabljeno (angažirano)«. (Glet člen 19. zakona o državnem računovodstvu in navodila, kako naj se sestavi državni proračun za leto 1938/1939.) 2. V. predzadnji stolpec se morajo vpisati številke po partijah z znakom + ali —. Za vsako predlagano določbo je treba podati na posebnem in ločenem listu obširno in obrazloženo pojasnilo. Ob tej priložnosti opozarjam zlasti, da je treba ob predložitvi predloga finančnega zakona glede tistih določb, ki se obnavljajo ali ukinjajo, poslali predloge obenem s proračunskim predlogom, ne pa z amandmaji, kakor se je. to doslej večkrat zgodilo. Kolikor je torej potrebna obnovitev dosedanjih določb finančnega zakona ali njih ukinitev, je treba predlagati obnovitev ali ukinitev do dne 1. septembra tega leta proračunskemu oddelku, ker se poznejši predlogi, zlasti pa še z novimi amandmaji, ne bodo sprejemali in jemali v poštev. V. Podatki, potrebni za predlog proračuna. Skladno s členom 11. zakona o državnem računovodstvu morajo podati vsi ministri občni pismeni ekspoze o svoji resorni politiki v zvezi s proračunom. Zato mora biti vsak predlog proračuna dopolnjen: 1. z občnim ekspozejeni, v katerem mora biti pregledno obsežen ves proračun dotičnega ministrstva; ta mora biti popolnjen s posebnim ekspozejem za vsako širšo skupino razhodkov ali dohodkov, ki je zase posebna, logična celota, kakor n. pr.: srednji tehnični pouk, nižje kmetijske šole, sodišča prve stopnje, državni rudniki, pomorsko brodarstvo, pošta, telegraf, telefon itd. Občni ekspozč mora obsegati vsa poglavja dotičnega resora, podjetja, naprave ali stroke. Obsegati mora občni pregled potreb in dohodkov te stroke. V njem se navajajo osnovne poteze politike dotičnega resora, podjetja ali naprave in se razlagajo in tolmačijo v velikih potezah predlogi s finančnega, gospodarskega, upravnega in strokovnega stališča; v njem se podajajo zgoščena zgodovina in j>ogoy že doseženih uspehov, iz česar naj se vidi razvoj dotične stroke. Zato bodi predlog proračuna za leto 1938/39. tak, da ga je mogoče na široko primerjati s prejšnjim proračunom za leto 1937/38. in s poslednjim zaključnim računom. Za posamezna državna gospodarska podjetja je treba jasno izkazati donosnost, navesti kal-kulacijski sistem, po katerem se je izkazana donosnost izračunala, pojasniti in posebej poudariti tiste okolnosti, ki vplivajo na zvišbo ali znižbo proizvodnje, režijskih stroškov, obrno aktivnost ali pasivnost podjetja; 2. s posebnim ekspozejem za posamezne službene panoge se mora strokovneje in nadrobneje navesti stanje dotične panoge; biti morajo dopolnjeni z nadrobnimi izkazi, iz katerih se dd pregledno in jasno videti gibanje razhodkov in dohodkov, razen tega pa oceniti umestnost in natančnost predlaganih kreditov. Sestavi teh ekspozejev je treba posvetiti posebno skrb, uvaževaje, da je material, ki ga obsegajo, največkrat odločilnega pomena za končno določitev kreditnih zneskov. Naglasa se pa, da v prejšnjih predlogih ekspozejev čestokrat ni bilo ali pa so bili zelo površni in nezadostni, a v nekih primerih niso mogli podati niti najbolj površno sliko o pravem stanju stvari. Taka nemarnost ni dopustna in je poslu samemu na veliko škodo. Končno je sestava teh ekspozejev, ki so priloge k posameznim proračunom, zakonska obveznost, ki je določena v kategorični obliki z zakonom o državnem računovodstvu. Ekspozč obsegaj torej vsa potrebna pojasnila o proračunu. Samo kratka pojasnila, sestavljena kot pripombe (n. pr. pozivanje na posamezne zakonske določbe in rešitve; označba cen in količine materiala in temu podobno), se smejo postaviti v stolpec za pripombe obrazca št. 1; 3. z nadrobnimi izkazi in pojasnili o razhodkib posameznih partij in pozicii;. Obrazec št. 2 Rekapitulati vni in primerjalni pregled števila osebja po predlogu proračuna za leto 193 .. /193 ... Urad .......................................... a . številčno stanje uradnikov po prodlopu proračuna a s a> ca Položain skupina a e o. X C c ’2L p e-8 S .2 S plačo in periodičnimi poviški Vseh 1/2 - C °-5 5 9 5o — f. - !i 1 ■3 — m —— oc a a C/3 1 2 3 4 -- a a K/) 1 a. Izven skupine i n 1 2 m 1 2 IV 1 2 v • VI VII VIII IX X Vteh uradnikov Štivllčno stinje undnliklh pripravnikov po prodlopu proračuna Po stroki k skupini Draginjski razred I 1 II lil VIII IX X Vteh uradnlikih pripravnikov Številčno stanje zvaničnikov po predlogu proračuna I II III Vseh zvaničnikov Številčno stanje služitel.jev po predlogu proračuna H olutllollev Številčno stanje ostalih uslužbencev po predlogu proračuna Pogodbenih uradnikov Dnevničarjev-zvaničnikov___________________ Onevničarjev-služiteljev___________________ Honorarnih uslužbencev Vseh . . . Rekapitulacija: uradnikov uradničkih pripravnikov zvaničnikov služiteljev ostalih uslužbencev Skupaj . . . 4. proračunu morajo biti priloženi tudi seznamki vseh državnih uradnikov in uslužbencev v vseh skupinah kakor tudi pogodbenih uradnikov in dnevničarjev, izdelani po proračunskih poglavjih, partijah in pozicijah. Ti seznamki morajo imeti: stolpec, v katerem se označajo priimek, začetna črka očetovega imena in ime; stolpec, v katerem se označa zvanje; stolpec, v katerem se ozna-čata službeni kraj in draginjski razred; stolpec, ki navaja število rodbinskih članov, ki jim gre pravica do rodbinske doklade, in stolpec, ki obsega skupne prejemke do-tičnega uslužbenca. Poleg tega je treba izkazati seštevek tega poslednjega stolpca po poglavjih, ki se mora ujemati s seštevkom partij osebnih prejemkov v dotičnem poglavju. Pod tem seštevkom je označiti skupni znesek, ki se nanaša na morebitna prazna mesta, ki niso popolnjena do dne sestave proračuna. Seznamki morajo imeti še rekapitulativni pregled osebja po priloženem obrazcu št. 2, izdelan posebej za vsako proračunsko poglavje; šefi računovodstev pri ministrstvih pa morajo izdelati na podstavi takih posamno sestavljenih pregledov po en občni rekapitulativni pregled osebja za ves resor dotičnega ministrstva, iz katerega je točno razvidno izvršeno znižanje skupnega števila osebja. Po zgoraj navedenih navodilih je sestaviti tudi seznamek uslužbencev, ki prejemajo razliko prejemkov po § 259. zakona o uradnikih: 5. prav tako mora biti priložen tudi seznamek vseh tistih uslužbencev, ki dosežejo možnost napredovanja v skupine v proračunskem letu 1938/39., s proračunanim finančnim učinkom napredovanja glede vsakega uslužbenca posebej kakor tudi s skupnim učinkom: 6. eventualno tudi z drugimi prilogami, ki jih omenjajo ta navodila ali o katerih dotični resor sam spozna, da jih je treba priložiti, da bolje obrazloži potrebo kredita ali gibanje dohodkov. Proračunski razhodki in dohodki morajo biti izdelani po obrazcu št. 1, ki ga naj nabavi vsako ministrstvo v breme svojih kreditov, ker jim ga ministrstvo za finance ne bo poslalo. Minister za finance Letica s. r. ■■ ■■ - ^ + m 375. Avtentično tolmačenje čl. 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.* Po odstavku (J) člena 56. uredbe o likvidaciji kmet-•kih dolgov*'* in sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance izdajem tole avtentično tolmačenje člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov: »Odvetniški stroški, ki jih dolguje kmet odvetniku za njegovo zastopanje in ki so nastali do dne 20. aprila 1932, se smatrajo za kmetske dolgove po črki b) odstavka (') člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ne glede na to, kdaj so bili prisojeni.« V Beogradu, dne 22. junija 1937; št. 57.500. Minister pravde dr. N. Subotič s. r. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. junija 1937, št. 141/XLIV/326. ** »Službeni list« št. 628/79 iz 1. 1936. Banove uredbe. 376. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38. II. No. 17730/1. Občina Metlika-okolica v srezu črnomeljskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 100 (sto)%no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 10'—, f) od goveda pod 1 letom din 5'—, g) od prašičev din 5'—, h) od drobnice din 5'—, i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—. . 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1937. II. No. 14269/2. * Občina Metlika-mesto v srezu črnomeljskem pobira v proračunskem letu'1937/38. nastopne občinske davščine: 1. 100 (sto)%no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 150'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—, c) od 100 1 piva din 100'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5'—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 15'—, f) od goveda pod 1 letom din 7'50, g) od prašičev din 7'50, h) od drobnice din 4'50, i) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100'—, j) od steklenice kisle vode din 0'50, k) od uvožene konfekcije 3% prodajne cene, 1) od uvožene obutve 5% od prodajne cene, m) od uvožene opeke in cementa od 100 kg din 2. 3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. junija 1937. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Daka la zalaga tlakama Merkur d, d. z Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek z Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 54. kosu VIII. letnika z dne 7. julija 1937. Razglasi kraljevske banske uprave y. No. 227/14. 1947 3-1 Razglas o licitaciji. Kraljev?’:« banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo žclezobeton-skega mostu v Puštalu preko Poljanske Sore na banovin, eesti 11/122 v km 9'700 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. julija 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni telin. oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II, soba št. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 510.77578. Predpisana kavcija znaša din 52.000. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 3. julija 1937. * K V. No. 6725/10. 1946 3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska hanskn uprava dravske banovine razpisuje za oddajo dobave in postavitve novega parnega kotla v kotlovnici obče drž. bolnice v Ljubljani 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 30. julija 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 2 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34/1. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna dinarjev 353.500'—. Predpisana kavcija znaša din 36.000. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34/1. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka (razdelka). Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. julija 1937. -Vlil. No. 3724/4. 1932-2-2 Oklic. Metalno nkcijonarsko društvo d. d. v Ljubljani, obrat v Celju, je zaprosilo za "brtno odobritev in gradbeno dovolitev postavitev novega tovarniškega po-s'°pju, objekta »V.«, za izdelovanje ultra-,n»rina na lastnem tovarniškem zemlji- šču v Celju, Gaberje, parcela št. 988/1 k. o. Spodnja Hudinja, pri že obstoječi tovarni. Zato se na osnovi §§ 109., 110., 114., 118. in 122. obrtnega zakona z dne 5. novembra 1930 (»Služb, list« št. 572/76), §§ 84. in 89. gradbenega zakona z dne 7. junija 1931 (»Služb, list« št. 297/47) ter §§ 101. do 103. zakona o občem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930 (»Služb, list« št. 26/4 iz 1931) sporazumno z mestnim načelstvom v Celju kot pristojnim gradbenim oblastvom odrejata komisijski ogled in razprava na kraju nameravane gradnje v petek, dne 16. julija 1937 ob 8. uri 15 min. s sestankom komisije pri predmetni tovarni. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva razprave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri mestnem poglavarstvu v Celju. Obenem se pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore ali pismeno pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno dne 13. julija 1937 ali pa ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov,- Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 30. junija 1937. * V. No. 5893/22. 1888-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo dovršitvenib del v predavalnici anatomskega inštituta univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. julija 1937 ob 11. uri dop. v sobi štev. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša: za zidarska, tesarska, kleparska, krovska, kovaška dela, polaganje linoleja, slikarska in pleskarska dela, vodovodno, plinsko in električno instalacijo in instalacijo centr. kurjave skupaj din 81.937'17. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1937. * V. No. 266/28. 1909-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pre- vzem mizarskih in steklarskih del pri gradnji državne šolske poliklinike v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. julija 1937 ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka. Ponudbe naij se glase v obliki popusla v odstotkih( tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašata: 1. za mizarska dela din 168.780’—, 2. za steklarska dela din 34.279'04. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 26. junija 1937. * V - No. 244/24-1937. 1886-3-3 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo železobetonskega mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 80'275 državne ceste štev. 50 II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. julija 1937 ob 11. uri pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri teh n. razdelku sreskega načelstva v Celju. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša 478.949 dinarjev. Upoštevale se bodo le one ponudbe, ki bodo nižje od zneska din 462.18578. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskali tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 24. junija 1937. Razglasi sodišč in sodnih oblastev K II 158/36—5. 1948—3—1 Drugi oklic. Ker je v tusodnem oklicu z dne 7. julija 1936, opr. št. K II 158/36—2, določeni rok potekel, se v smislu § 47. zak. o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig /. dne 18. maja 1930 pozivajo vsi oni, ki bi bili zaradi obstoja ali zaradi knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za katastrsko občino Krog v sod- nem okraju Murska Sobota, tičočih se bremenilnih pravic, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega oklica v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najkasneje do 1. novembra 1937 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov. Če se oklicni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati. Apelacijsko sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 24. junija 1937. P 359/37-2. * Oklic. 1953 Tožeča stranka Glavna hranilnica r. z. z n. z. pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki jo zastopa dr. Gorišek Milan, odv. pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je vložila proti toženi stranki Lorbek Neži, posestnici v Spod. Velki, radi din 911— s prip. k opr. št. P 359/37 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 18. avgusta 1937 o poli devetih pred tem sodiščem v izbi št. 10, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Breznik Franc, uradnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče Sv. Lenart v Sl. gor., odd. II., dne 28. junija 1937. 111 Og 17/37-2. * 1958 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Ugovšek Franc, roj. 5. septembra 1892 pri Sv. Lenartu, pristojen v občino Gornji grad-okolica, je ob mobilizaciji leta 1914. kot vojak 26. domobranskega polka v Mariboru odšel na rusko fronto, od koder se je zadnjič oglasil oktobra 1914. Od takrat o njem ni več glasu. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., o. d. z., se uvaja na prošnjo Ugovška Jakoba, posestnika pri Sv. Lenartu, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. I. Bogoviču, upokojenemu vodji zemlj. knjige v Celju. Ugovšek Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. avgustu 1938 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 27. junija 1937. * I 199/35-41. 1869 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1937 o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču sobi št. 1 dražba nepremičnin: a) zemlj. knjiga Cajnarje vlož. št. 87 in b) zemlj knjiga Žilce vlož. št. 176. Cenilna vrednost: ad a) din 18.000'—, ad b) din 11.500'—. Najmanjši ponudek: ad a) din 12.000, ad b) din 7.666'-. Vadij: ad a) din 1.800'—, ad b) dinarjev 1.150'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 5. junija 1937. * I 49/37-7. 1901 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Križ vi. št. 659. Cenilna vrednost: din 15.764'—. Najmanjši ponudek: din 10.509'—.^ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Kostanjevica, dne 6. junija 1937. I 196/37-4. 1960 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1937 ob petnajstih bo na mestu samem v Za-klancu št. 16 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zaklane vi. št. 247, se-stoječih iz hiše št. 16, gospodar, poslopja in vrta. Cenilna vrednost: din 18.385'—. Najmanjši ponudek: din 12.257'—. Vadij: din 1.839'-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž,-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 30. junija 1937. Konkurzni razglasi 530. 1941 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Breznika Tomaža, trgovca z me- šanim blagom v Ptuju, Prešernova ulica št. 11. Poravnalni sodnik: dr. Poznik Aleksander, starešina sreskega sodišča v Ptuju. Poravnalni upravitelj: dr. Sluga Jurij, advokat v Ptuju. Narok za sklepanje poravnave pri sreskem sodišču v Ptuju dne 11. avgusta 1937 ob 10. uri. Rok za oglasitev do vštevši 4. avgusta 1937. Okrožno sodišče v Mariboru, dne 1. julija 1937. Por 9/37-1. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 1964 kraljevine Jugoslavije Stanje 30. junija 1937. Aktiva. dinarjev Podloga . . . 1.677,731.811-94 H- 648.036-03) Devize, ki r’- so v podlogi 880,357.850-52 (+13,917.541-40) Kovani novec 406,102.017'— (—22,681.365" ) Posojila . . .1.629,736.921-79 (+16.471.707-75) Vrednostni papirji . . . 126,314.692 31 (+ 7,627.663*56) Prejšnji državim! . . 1.650,635.278-99 (+ 231.667-15) Začasni ’ predjemi gl. dri blagajni 600,000.000-— V rednosti rezerva. fonda 156,298.016-48 (+12.615,496 <8) Vrednosti ostalih ion- 2853b5&6.96(+ 358-019-96) Nepremičnb 1B97go864.13(_ 3,487.693-93) Razna aktiva 1.124.319.011-19 (+10,786.767-66) 8.439.822.021-31 Pasiva. dinarjev Kapital ... 180,000.000-- Rfond'm.1. . . 167,871.135-87 (+11,769.869-70) Ostali fondi . 31,443.030-56 (+ 226.285-60) Obtoku09. . V5.474, l61.200--(+173,172-100--) °pboVkaZz 08 . 2.215,643.283-6K-137,636.581-56) Obveze z rokom _________ 50,000.000-- Razna nasiva 320,703.371-27 (-11,043.832-28) 8.439.822.021-81 Obtok in obvez.......... 7.689,804.483-61 Celotno kritje. . .. 28-03'’/, Kritje v zlatu .... 27-61 % Obrestna mera: po eskomptu •■••••••■■ po zastavah: na zlato in varante ••*•••• na vrednostne papirje 6/» Št. E. r. 2365/37, 2366/37. ' 1937 Razglas. Po §§ 66. in 69. zakona z dne 7. novembra 1900, kranj. dež. zak. št. 28, je komisija za agrarne operacije v Ljubljani za izvršitev zložbe 1. v katastralni občini Golek in 2. v katastralni občini Dobliče, sodni okraj Črnomelj, ležečih poljedelskih zemljišč posestnikov iz ad 1. Podloga, ad 2. Jerneje vasi postavila banovinskega sekretarja dr. Mar-šiča Roberta kot komisarja za te agrarne operacije. Uradno poslovanje tega komisarja se prične takoj. S tem dnevom stopijo v veljavnost določila zakona z dne 7. novembra 1900, kranj. dež. zak. št. 28, in z dne 15. novembra 1910, kranj. dež. zak. št. 37, glede pristojnosti oblastev, glede neposredno in posredno udeleženih strank, kakor tudi glede izjav, katere ti oddajo, ali poravnav, katere sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati zaradi izvršitve agrarne operacije ustvarjeni pravni položaj. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 8. aprila 1937. Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. ❖ St. E. r. 307/37, 686/37,1092/37, 1369/37,1397/37,1454/37, 1777/37,1857/37,2000/37. 1938 Razglas. Po § 106. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 iz leta 1888., se s tem razglaša zaključek postopanja, tikajočega se nadrobne delitve oziroma ureditve skupnega sveta, vpisanega pod 1. vi. št. 12 k. o. Selšček, sodni okraj Cerknica; 2. vi. št. 63 k. o. Polom in 251 k. o. Mala gora, sodni okraj Kočevje; 3. vi. št. 68 k. o. Selšček. sodni okraj Cerknica; 4. vi. št. 213 k. o. Lancovo, sodni okraj Radovljica; 5. vi. št. 74 k. o. Podvrh, sodni okraj Škofja Loka; 6. vi. št. 197 k. o. Zaklanec, sodni okraj Vrhnika; 7. vi. št. 87 k. o. Cemšenik, sodni okraj Rrdo; 8. vi. št. 42 in 250 k. o. Boh. Češnjica, sodni okraj Radovljica, glede parcele St. 334; ^ 9. vi. št. 33, 45, 48, 175 in 295 k. o. Boh. Češnjica, vi. št. 5, 42, 55 (56) k. o Boh. Srednja vas in vi. št. 41 k. o. Stu-dor, sodni okraj Radovljica, glede parcel st- 338 in 339. Z dnevom, ko se objav’ ta razglas, neha glede teh agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblastev, tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje v §§ 99. in 100. zgoraj omenje-°ega zakona označenih zahtev. Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 25. junija 1937. Ban kot predsednik: Dr. Natlačen s. r. 1945 Štev. R U 708/32 Agr. op. Zavratec. Štev. R U 710/32 Agr. op. Zavinek. Štev. R U 804/35 Agr. op. Bišče-Selo. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega zemljišča. ki je last: G 1. posestnikov iz Zavratca, 2. posestnikov iz Zavinka, 3. posestnikov iz Sela, Bišč in drugih vasi. Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano k 1. v katastrski občini Hubajnica pod vi. št. 59, k 2. v katastrski občini Stara vas pod vi. št. 438, k 3. v katastrski občini Selo, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. štev. 2 iz leta 1888., k 1. do 3. od dne 11. julija do vštetega dne 24. julija 1937 k 1. pri občini Studenec, k 2. pri občini Škocijan, k 3. pri občini Ihan razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. k 1. in 2. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem in njega pojasnjevanje se je že izvršilo. k 3. Obmejitev načrta s kolči na mestu Samem se bo izvršila neposredno pred pojasnjevanjem načrta. k 3. Načrt se bo pojasnjeval dne 13. julija 1937 od 10. do 11. ure v hiši načelnika gospodarskega odbora g. Franca Kokalja v Biščah št. 22. k 1. do 3. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper la načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od 11. julija do 9. avgusta 1937 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Ljubljana, 30. junija 1937. Komisar za agrarne operacije I Pokorn s. r. «{• V. No. 705/3. 1961 Razglas. Ker je javna pismena ponudbena licitacija za oddajo vzdrževalnih gradenj in del ter dobav na državnih cestah za leto 1937/88. le deloma uspela, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu drugo javno pismeno licitacijo, in sicer za: 1. rekonstrukcijo ohložnega zidu v km 508'240 drž. ceste štev. 2 s preračunanim zneskom din 18.800'—, 2. dobavo lesa za vzdrževanje mostu čez Krko v Krški vasi din 24.207'80, 3. ureditev cestišča in cestnega jarka v odseku med km 548'832 — 549'088 državne ceste štev. 2 din 19.77L60. 4. zavarovanje stebra mostu čez Kolpo pri Metliki din 11.900'—, 5. rekonstrukcija opornega zidu v km 781'057 drž. ceste štev. 2 din 11.300. Licitacija se bo vršila pri tehničnem razdelku dne 5. avgusta 1937 ob Irt. uri. Podrobni pogoji za udeležbo na lici- taciji so razvidni iz razglasa, nabitega na uradni deski tehničnega razdelka. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 1. julija 1937. * Tehn. No. 136/3. 1933a-2-l Razpis licitacije. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje za oddajo vzdrževalnih gradenj in del na drž. cestah v skrajšanem roku L javno pismeno licitacijo na dan 20. julija 1937 ob 10. uri dopoldne v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani (Šempetrska vojašnica). Vse natančnejše podatke in pogoje glej v prilogi k 53. kosu »Službenega li-sta« z dne 3. julija 1937. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani, dne 3. julija 1937. * 1963 Razpis. Občina Javorje, srez škofjeloški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Pogoji po uredbi o občinskih uslužbencih. Prošnje je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa. Uprava občine Javorje, dne 4. julija 1937. * Štev. 1439. 1957 Razpis. Mestna občina Radovljica razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Prosilec mora imeti popolno srednjo šolo ali njej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom in izpolnjevati pogoje, navedene v čl. 8. uredbe o obč. uslužbencih z dne 12. marca 1936. Izvežbane moči imajo prednost. Zahteva se dinarjev 5.000'— kavcije. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Radovljica, dne 3. julija 1937. * Štev. 6608/37. 1943 Razpis. Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 28. julija 1937 za prometno upravo drž. rudnika Znhukovca pismeno neposredno pogodbo za dobavo 1 elektromotorja 53 KYVy z reverzir. kontrolorjem, uporom in avtom, sklopko. Ostali pogoji pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje dne 1. julija 1937. & Štev. 886/37. 1944 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Bajlec Franc z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Murski Soboti. .V Ljubljani, dne 1. julija 1937. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Broj: 28.301—1937. 1894-3—3 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku na dan 19. jula 1937 u 11 sati prvu javna ofertalnu licitaciju za izdavanje sta-klarskih, ličilačkih, slikarskih, keramičnih, parketarskih i tapetarskih (lino-leum ili gumeni podovi) radova, te za dobavu roleta i drvenih kapaka za novo-gradnju uredske zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku. Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Pon uda .... radova za novo-gradnju Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku. Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir. Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Dubrovniku, za vrijeme uredovnih sati, uz naplatu od Din 15'—. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 26. juna 1937. * H* Broj: 20.874—1937. 1893-3-3 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje radnika održaee u svojim prostorijama na dan 21. jula 1937 u 11 sati prvu javnu ofertalnu licitaciju za izdavanje sveukupnili radova za novogradnju ležaona sanatorija Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Klenovniku kraj Ivanca. Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda za sveukupne radove za novogradnju ležaona sanatorija Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Klenovniku kraj Ivanca. Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir. Podloge za sastavljanje ponuda mogu se dobiti dnevno kod tehničkog otsijeka Središnjeg ureda za osiguramje radnika u Zagrebu za vreme uredovnih sati, uz naplatu od Din 100'—. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dana 28. juna 1937. Razne objave 1954 Vabilo na redni občni zbor Delniške trgovske in industrijske družbe Hartner v Murski Soboti, ki bo dne 22. julija 1937 ob 15. uri v prostorih Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti. Dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti, imenovanje skrutinatorjev in zapisnikarja. 2. Poročilo upravnega sveta ter predložitev zaključnih računov poslovnega leta 1936. 3. Podelitev razrešnice upravnemu svetu in preglednikom računov. 4. Volitev preglednikov. ■ 5. Slučajnosti. Murska Sobota, dne 2. julija 1937. Upravni svet. Po § 17. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic k enemu glasu. Vsak delničar, ki hoče glasovati na občnem zboru, mora položiti potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred polnih šest dni pred občnim zborom piš družbeni blagajni. * 1955 Vabilo na 63. redni občni zbor, ki ga bo imela Prekmurska banka d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar, v Murski Soboti dne 22. julija 1937 ob dveh popoldne v poslovnih prostorih zavoda. Dnevnired: - 1. Ugotovitev sklepčnosti. 2. Imenovanje zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika. 3. Poročila in predlogi upravnega in nadzorstvenega sveta. 4. Odobritev zaključnih računov poslovnega leta 1936. ter podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu svetu. 5. Slučajnosti. § 29. družbenih pravil: Na občnem zboru ima vsak imetnik na imetnika se glaseče delnice za vsako delnico en glas. Glasovati pa sme le oni delničar, ki v zadnjih osmih dneh pred občnim zborom in do otvoritve istega položi svoje delnice pri družbeni blagajni in se na občnem zboru izkaže s priznanico o pologu. Priznavajo se samo pooblastila, ki so natisnjena na drugi strani priznanice o pologu jdelnič in ki jih je svojeročno podpisal dotični delničar pooblastitelj. Murska Sobota, dne 7. julija 1987. Upravni svet. * Vabilo na občni zbor delničarjev Zadružne banke v Ljubljani, ki bo dne 26. julija 1937 ob 18. uri v posvetovalnici Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, Prešernova ul. 3/II. Dnevni red: Sklepanje o likvidaciji in volitev likvidatorjev. Opomba: V smislu § 14. pravil morajo delničarji, ki se hočejo občnega zbora udeležiti, položiti najmanj 10 delnic pri Zadružni banki v Ljubljani ali pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani najkasneje šest dni pred zborovanjem. Upravni svet Zadružne banke v Ljubljani. * 1966 Objava. Izgubil sem kolesno evidenčno tablico št. 2—35.201—13 in jo proglašam za neveljavno. Kodrič Milan s. r., Sv. Križ pri Kostanjevici. * 1965 Objava. Izgubil sem kolesno evidenčno tablico št. 38.462 in jo proglašam za neveljavno. Muser Ivan s. r., Zalog pri Ljubljani. * 1962 Objava. Izgubil sem potni list št. 2823, glaseč se na ime dr. Ivo Potokar, odvetnik v Kamniku, izdan od sreskega načelstva v Kamniku z dne 16. marca 1932. Proglašam ga za neveljavnega. Dr. Ivo Potokar s. r. * 1942 - Objava. Izgubil sem kolesno evid. tablico štev. 43.299 in jo proglašam za neveljavno. Velkavrh Franc s. r., Vrhnika št. 407. Objava. Izgubil sem kolesno evidenčno tablico št. 2—35.006—13. Proglašam jo za neveljavno, Žibert Leopold s. r., Sinednik št. 7, obč. Raka. Izdaja kraljevska banska uprava dravska banovina. Dredniki Pohar Robert v Ljubljani. {Tiska la salaga tiskarna Merkur d. d. * Ljubljani, njen prtditavnlk; P, Mihalek * Ljubljani.