62
Pod morsko gladino se skrivajo številne zanimive živali, med njimi lahko sreča-
mo tudi raznobarvne polže zaškrgarje (Opistobranchia). V to barvito druščino 
uvrščamo tudi pisančka (Thuridilla hopei), majhnega polža zaškrgarja z značil-
nim barvnim vzorcem (sl. 1).
Polž ima ozko in podolgovato telo, v dolžino zraste do 2 cm, redkeje do 3 cm. 
Vzdolž telesa izraščata parapodija – bočni razširitvi noge, ki se na zgornjem 
delu telesa stikata in tvorita plašč. Telo je temno modre do vijolične barve, rob 
parapodijev je oranžen ali rumen, sledi pas svetlo modrih lis, ki so lahko pove-
zane v linijo, in tanka bela proga (sl. 1). Spodnji del noge je pogosto belo obro-
bljen. Obarvanost se lahko med osebki precej razlikuje (sl. 2–4).
Na glavi izraščata dva zvita rinoforja (sl. 2), to sta čutilna organa, s katerima polž zaznava kemične spojine, prisotne v okolju, ter gibanje vode. Na glavi, tik pred 
rinoforji, sta dve črni piki (sl. 1, 2, 5). To sta očesni pegi, s katerima pisančki zaznavajo svetlobo in senco, drugače pa so zelo slabovidni.
Pisanček je endemna vrsta Sredozemskega morja, našli pa so jo tudi v Atlantskem oceanu, okoli Kanarskih otokov. Je splošno razširjena vrsta Jadranskega morja 
in precej pogosta vrsta v slovenskem morju. Naseljuje zgornji infralitoral kamnitega morskega dna, v globine, do kamor seže svetloba (sl. 3, 4). 
Je rastlinojedec, ki se večinoma prehra-
njuje z zelenimi in rjavimi algami (sl. 5). 
Tako kot ostali polži iz redu Sacoglossa, 
kar v prevodu pomeni »sesanje soka«, z 
radulo prebada celične stene alg in sesa 
celične sokove.
Pisančki so hermafroditi (dvospolniki), ki 
po parjenju odlagajo oranžno rdeča jajca 
v obliki spiral na apnenčaste alge (sl. 6). Iz 
jajca se po približno 20 dneh izleže plank-
tonska ličinka – veliger, ki se čez 3–7 dni 
razvije v mlad osebek (sl. 7), podoben od-
raslemu. 
Osebna izkaznica: PISANČEK 
(Thuridilla hopei)
V besedilu in s fotografijami predstavlja: Tea Knapič
1
2
4
6 7
3
5