C. C. Postale. — Etca ognt mtrcoladt > v>gn»rdi — 17 agosto 1928. Fotamazna itevilka 25 stotin*. lihaja vsako srtdo in petek zjutraj. Starts za celo leto 15 L y* * pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se tie moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^a^a^a^^^^^ja^a^^^a^aw ^a^a^r^a^ar ^a^a^a^a^a^^^M^a^awa^a^a^'\a^a^a^aw a^a^a^^^^^a^a^ar^a^a^a^^a^am ^a^a^a^F^^^a^a^ar ^a^a^aw št 62 V Gorici, v petek 17. avgusta 1928. utoxi. Nefrankirana pisma «t ne sprejemajo. Oglani itt računajo po dogo votu in se plačajo v napre). — List izditjü konsorct) »Gor. Sfr* ie«. — Tisk Katolith» tiskarne v Gorici. Bit va Piazzutta it. 18. Uprava in urednlltvo' ulica Mameli ittv. 5 St.post.tek.rac.il/1147. Teles, int. itev. Ml Iščite najprej božjega kra- Ijestva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrženo. Cudna beseda! Kako govoriti o moči, ko se čutimo v vsakem po; gledu ponižane, revne, stiskane in vezane. Kje je bogastvo, kje je na; še krepko kmetijstvo in močna in: dustrija, kje naša oborožena sila, da bi smeli pisati o naši moči. Vsega fega nimamo! Saj je postala revšči; na naša zvesta in neločljiva sprem; Ijevalka. In naša zemlja? Uboga je postala, da so jo začeli zapuščati v trumah njeni najboljši in najbolj zdravi fantje in možje. Če kdaj, bi smel zapeti danes Oto Zupančič ža; lostno pesem in stisniti v njo vso bolest slovenske žene, ko blagoslav; lja moža, sina, brata, ženina ob slo; vesu v dalnji svet. Židom smo po; stali podobni v zadnjih letih. Vse; povsod že srečaš sina ali pa hčer primorske slovenske matere. Pravi proletarski narod smo. Bo; jimo se, da nam letos celo zmanjka najpotrebnejši vsakdanji kruh, ko gledamo svoja izzgana polja. Naj; hujše stradanje mim preti, če se ne zganejo pravočasno poklicani in odgovorni krogi. Svojo bedo, svoj žalostni položaj, svojo vsestransko stisko dobro poznamo in si nočemo zakrivati oči pred bridko resnico. In vendar ne obupujemo nad svojo bodočnostjo. Gospod usmili se nas! Ma; rija pomočnica kristjanov, prosi za nas. To ni klic obupancev v bedi in v siiski. Ta naš vzdih je izvaz naše duhovne, notranje moči, je dokaz naše trdne, neomahljive vere v Bo; ga, ki nas ni v zgodovini nikoli va; ral in zapustil. Naši pradedje so nas naučili zaupati v božjo pomoč, posvetiti vse svoje delo Njemu, ki je zaščitnik pravice. Zato gre vse delo našega katoliš; kegü tiska za tern, da vedno bolj izpopolnjujemo svojo notranjo dw- hovno silo, ki temelji v Bogu. Zato naš boj vsem slabim strastem, ka; tcrim je še vdano naše ljudstvo, da bomo toliko bolj vredni Njegove pomoči in milosti. Delo našega tis; ka in delo naših organizacij je ob; rodilo bogate sudove. Danes je v naši deželi ž.e lepa in zdrava četica božjih in narodnih delavcev, ki ra; zumejo smer in cilj vsega našega gibanja. Ta močna in nevstrašena četica živi od spoznane resnice: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrženo.« To spoznanje naj postane prava duhovna last naše celote. Ljudstvo, ki je vsestransko vzgojeno in prežeto te osrednje in vodilne ideje, je neumrljivo. Kaj se godi po svetu? Smrt voditelja hrvatskega naroda Štefana Radiča je napravila na vso Jugoslavijo, da, na vso Evropo ve> likanski vtis. Vse časopisie se ga spomiinja in posveeuje njegovemu dejanju in nehanju dolge članke. Vsi so edini v tern, da ima pokojni Radic velike zasluge za hrvatsko ljudstvo, posebno pa za hrvatskega kmeta. katerega je Iztrgal iz gospo* darsV-V in pol|tične brezbrižnosti, ga organiziral in mu dajal smernice za življenje. S Štefanom Radicem ie leg! a v grob sir oka slovanska du* ša velikega obzorja, a nekoliko neurejenega miišljenja. Težko bo izpo'Üniti vrzel, ki je nastala v vr- stah hrvatskih zastopnikov. Skupščina slavi Radiča. Narodna skupščina se je sestala dan po Radieevi smrti. Podpred* sednik Kujundžiič je imel sledeei govor. ki so ga vsi poslanci stoje poislušali. »Neusmiljena smrt je iztrgala iz politiičnega življcnja encga od na= ših najznamenitejših politikov, u* gledncga olana tega doma. Posla* nee, tovarši, vodja Hrv. Seljačked ke stranke Stjepan Radič je snoči ob 8.55 preminul. Smrt St. Radiea je težok udareic našemu parllamentu. On po pravici spada v vrsto naših narodnih velikanov, ki,nam jih smrt v poslednjem easu jemlje, Odšel je elovek, ki se ie celo življenje uda? no in apostolsko bavil z ve'likimi narodnimi vprašanii. Pokojni Stje= pan Radie je bil zolo deilaven clan narodnega predstavništva. Zadiv^ lial nas je s spoznavanjem narod* nih potreb in oearal nas je s svojo ljubeznijo do kmeta in malega ölo* veka, za katerih vprašanja je imel najvceje razumevanje. Vcs naš na? rod deli čuvstva svojih narodnih poslancev in trpi v boli, ki ga je doletela. Prosim narodno skupšči* no, da manife&tira preveliko bolest in vzklikne: Naj bi bila našemu tovarišu, pokojnemu Stjepanu Ra* dicu lahka zemlja, ki jo je tako /ar? ko ljubil. Naj mu bo veeen spomin! Slav a mu!« Podpredsednik Kujundžič je na- to v znalk žalosti zaključil sejo. Še nred sejo skupščine pa se je vršila seja ministrskega sveta. kije odredil, naj se na vseh državnih poslopjih izobesijo erne zastave. Vlada ie posilala v Zagreb sožalao brzoiavko. Pogreb Štefana Radiea. Pökojnikovo truplo so takoj dru* gi dan po smrti prenesli iz njegove hiše v »Soljaeki dom«, kjer je se^ dež Hrvatske kmetske stranke. V »Scljačkem doniu« so truplo polo- žili na mrtvaški oder in dovolili destop občinstvu. Stotisočgiava množiea ie obiskaila zemeljske ostanke svojega pokojnega vodite? lja. Častno stražo so tvoriii kmetje in elani hrvatskih organizacij. Po- slanih je bilo na tisoče venccv, med katerimi jc bilo opaziti kraljevega, ki je imel napis: »Stjepanu Radieu —- Ale.ksa.nder«. Sožalnih brzojavk ie bilo na tisoče. Pogreb se je vršil v nedcljo 12. avgusta. Oeividci pravijo, da naj* brž še noben kronani via dar ni imel takega pogreba. Nad 400.000 ljudi je prihitelo iz vseh krajev Hr* vatske, Slavonije, v Dalmacije, Bo* sne, Hercegovine, Črne gore itd., da spremi svojega voditelja in uči* teija na za.dnji poti. Organizacije, godbe, pevci, kmetje, narodne no* .se, vse to je kar mrgolelo po ulicah, koder se ie vil mrtvaäki sprevod, ki ga je vodil zagrebški nadškof dr. Bauer. Skratka, pri pogrebu je bil navzoč ves hrvatski narod po svojih zastopnikih. Viada in vladni poslanci niso bi* li navzoči, ker je vodstvo stranke izjavilo, da ne more jamčiti za nji* hovo življenje. Na zaeasnem grobu so govorili dr. VI. Maeek, Svetozar Pribieevic, dr. A. Trumbie in zagrebški župan Heinzel. Dr. Trumbie je dejal med drugim: »Umrl si za svobodo hr* vatskega ljudstva in radi tega si nesmrten za nais. Hrvatska, katere svoboda je ogrožena z vseh strani, bo znala izvojevati svojo zmago. I^oda med Srbi in Hrvati ne sme biti borbe. ker so elani enega sa* mega naroda.« Zagrebška občina namcrava zgraditi Štefanu Radiču, Pavlu Radieu in Basaričku velieast* no grobnico. Ko bo koneana, bodo prenesli van jo trupla iz zaeasnih i'robov. Radičev naslednik. Takoj po Radieevi smrti je bilo treba misliti na nasledstvo v stran* ki. Pribieevic ni mogel postati na* slednik, ker mu Hrvati ne zaupaio. Zelo pogosto se je slišalo ime drja Trumbica. Bilo je zelo verjetno, da ga bo stranka izvoiila za svojega predsednika. To pa se ni zgodilo. Vodstvo stranke jc sklenilo, da bo^ di Radie tudi po smrti &e predsed* nik stranke. Predsedniške posle pa naj opraVlja dotedanii podpredsed* nik dr. Vladimir Maeek. Kaj sedaj? Sedaj jc važno, kakšno pot bo stranka ubrala glede ureditve dr* žave. V tern pogledu je zanimiva izjava, ki jo je dal Svetozar Pribi* eevic poroeevaleu dunajske »Neue Freie Presse«. Pribičevie je rckel: »Pred vsem bi rad ugotovil, da se vse naše stremljenje giblje v okvirju iugoslovanske države. Ra* die je bil prijatöli in branitclj iu* goslovanske misli. Tudi mi noeemo razbiti jugoslovanske države, mi hoeemo marveč samo preoblikova* ti njen notranji ustroj. To pa ho* eemo storiti temeljito na podlagi popblne ravnopravnosti in enako* sti in na podlagi široke federalistič* ne (zvezne) ustave .Ako se pri tern go vor i o osebni zvezi med Hrvati in Srbi (to bi se reklo, da bi hrvat? sko in srbsko državo vczala samo oseba kralja, ur.), se mi zdi, da se s tem sega predalee. Naš cilj je fe* deralizem.« Podobno je izjavil istc* mu poroeevaleu dr. VI. Mačelk. Ti izjavi kažeta, da enotnost ju* goslovanisek države ni v nevarno* sti. Neikaj po'puseanja na obeh straneh in stvar se bo povolino rešila. Nettunske konvencije sprejete. Narodna skupšeina je po žalni seji zopet zaeela z rednim delom. Najprvo ie dovolila preiskovalne* mu sodniku v zadevi junijskega zloeina, da sme postopati proti za* prtemu poslancu Poniši Račieu. Preiskovalni sodnik pa je zahteval tudi izročitev dveh drugih l^oslan* cev, namree Popoviča in Luna Jo* vanovica, eeš, da sta sokriva. Skup* šeina je tudi to zahtevo spreiela. Nato pa se je skupščina priieela baviti z zadevo, ki ie že toliko ea* sa kalila dobro razpoloženje v Ju* goslaviji, namireč z nettunslkimi konveneijami. Ta znamenita raz* prava se je vržila v ponedeljek 13. avgusta. Otvoril jo je Ilija Šumen* kovič, namestnik zunanjega mini* stra, ki je razložil postaneik in vse* bino konveneij. Za Šumcnkovičem ie govoril voditelj srbskih zemljo* radniikov Jovanovic, ki je ostro kri* tiziral konveneijo. "Po Jovanovice* vem govoru so zemljoradniki za^ pustili skupščino, ker se niso hoteli udeležiti glasovanja. Nato se je vrsilo glasovanje. Konvencije so bile sprejete s 158 glasovi. Hrvat* ska ministra Angielinovic in Baric se glasovanja nista udeležila. S sprejetjem nettunskih konven* cij je bilo dovršeno delo, ki ga je skupščina morala dovršiti v polet* nem zasedanju. Zato se je s^kupšči* na odgodila do jeseni. Sklep. Politieen položaj v Jugoslaviji je sedaj torej takle: Hrvati so izgu* bili svojeg,a vodite'lia. Njegovi na* sledniki ugibljejo, kaj in kako bi. V Belgradu pa je delavna vlada. ki zelo smotrno rešuje državne posle. Dve einjeniei si torej stojita na* sproti. Ali se bosta približali druga drugi aili ne, od tega je odvisna usoda države. Znakov zbližanja se* daj sicer še ni, vendar je vee kot gotovo, da bo do tega prišlo. Okno v svet. Kellogg in sovjetska Rusija. Zunanii minister Združenih dr* žav Kellogg je izjavil, da je proti temu, da bi sovjetska Rusija pod* pisala njegovo pogodbo proti voj* ni. Združene države namree ne marajo priznati sovietske vlade. Alco bi Rusija skupaj z Ameriko podpisala 'kako mednarodno po* godbo, bi to že značilo nekako pri- znanie. Zdi se, da Kelloggovo pri* zadevanje za svetovni mir vendar ni eisto odkritosreno, da se mar* več skrivaio zadaj kaki drugi na* meni, ker bi sieer ne odklanjal ta)ko velike in močne države, kot je Ru* sija. Med Anglijo in Kitajsko. Angleška vlada in južnokitajska vlada v Nankingu sta se v mnogih važnih spornih točkah sporazume* li. Verjetno je, da se bodo obnovili diplomatični stilki med obeina dT* žavama. Nemčija gradi vojno brodovje. Nemška vlada je sklenila, da bo dala zgraditi oklopno križarko, ki bo imcla 10.000 ton. Mirovna po* godba namree dovoljuje Nemeiji nckaj takih križark. Ustavna slavnost v Nemeiji. 11. avgusta so Nemci slovesno I^raznovali deveto obletnico wei* marske ustave. Sedanja vlada je mislila predlagati, naj se 11. avgust proglasi za državni praznik. Tega sicer ni doscgla, toda kljub temu ie bilo praznovanje zelo navduse* no in iskreno. Macdonald misli prevzeti vlado. Ramsay Macdonald, naeelniik an- gleške delavske stranke in bivši ministrski predsednik je v nekem predavaniu, ki ga jc imel v mestu Toronto (Kanada) izjavil, da ni iz* ključeno, da bo dolavska stranka kmalu zopet prevzela vlado. Mac* donald je tudi deial, da je radi ev* ropskega miru neizogibno potreb* no priznati sovjctsko Rusijo, s ka* tero je Anglija kot znano pretrga* la vse stike. Sfr«*2. »GORISKA STRA2A« Francoskosangleška zveza. Mnogo znamcnj kaže, da so se mcd Francijo in Anglijo zopet za* čeli bolj prijatelj ski in tesnejši od* nošaji. Zadnjič sma poročali, da sta obe državi sklcnili sporazum o pomorskem oboroževanju. Scdaj se je pa. razvedelo, da bo pri veli* kih Irancoskih vojaških vajah v jc* seni so del oval en an.sleški polk. Chamberlain na dopustu. Angleški zunanji minister Cham* berlain je odšel na dolg dopust. Je menda prc-cej bolehen. Nadomosto? val ga bo lord Cushendum. Hoover govori. Republikanski kandidat za pred* sednika Združenih držav Hoover je v soboto imel v stadionu univer* ze v Palo Alto (Kalifornija) velik Covot o svojem programu. Izjavil ie, da se bodo Združene države kljub Kelloggovi pogodbi še nada* lje oboroževale na morju. AMr>čno brodovje da je najboljše jamsfvo za mir. Hoover je za prohibicijo, to se pravi, prepoved točcnja alko* holnih pijač naj ostane v veljavi. Nemcem je obljubil, da bo odrpra* vil zanje omejitve priseljevanja. Hoovcrja je po radio poslušalo ka* kih 30 milijonov ljudi. Poljski prostovoljci v Vilni. Poljski prostovoljci iz svetovne vojne so prixedili v Vilni veli'k kon* gres, na katerega je prišel tudi mar* šal Pilsudski, ki je poudaril veliko važnast Vilne. Legijonarji so si iz=> brali Vilno zato, ker jo je litavska vlada proglasila za litavsko glavno mesto. Proti macedonski organizaciji. Angleška in francoska vlada sta sporazumno zahtevali od bolgar* ske vlade, naj razpusti macedon* sko revolucionarno organizacijo in naj prcpreči delovanje njenih čla* nov. Bolgaxska vlada še ni odgo* vorila. Vsekakor pa vzbuja ta ko* raik v bdlgarski javnosti precejšnje razburjenie, ker se zdi, da zahteva krši bolgarsko neodvisnost. DNEVNE VESTI. Znamenit slovenski zgodovinar umrl. V četrtek 9. avgusta je v Kranju I umrl zupni'k in bivši dekan Anton Koblar, eden najpridnejših razisko* valcev slovenskc zgodovine. Koblar se je rodil 12. junija 1854. v Žclcz* nikih. Po dovršenih bogoslovnih naukih je služboval v raznih kra* jih ljubljanske škofije. Bdl je tudi državni poslanec na Dunaju. V raznih strokovnih zgodovmskih li* stih ie napisal neštevilno razprav. Pokojni Koblar je bil vclik ljubi* telj slovanske misli in kremenit znaeai. Smrt bivšega župana. S Šentviske gore narri porocajo: Zadnji četrtek dne 9. avg. je po kratki bolezni neprieakovano pre* minui g. Ivan Prvanja, posestnikin zadnji župan naše obeine. Z nje* govo smrtjo so naše Gore izgubile eno naj bolj znanih oseb. Ljubezen in splošna priljubljenost pri obči* narjih ste ga že pred vojno dvig; nil! na častno mesto občinskega za* stopnika, v najtežjih povojnih Ie* tih pa na mesto župana. Občino je vodil v veliko zadovoljnost vseh. Po vpeljavi novega občiniskega re* da ie bil imenovan za obeimskega naeelnika. Kako skrben ie bil' za svojo občino, je pokazala zlasti zadnja velika nesreca, ko je pred? lanskim v Tribu&i in drugod voda opustošila pol obcine. Zastavil je ves svoj vpliv, da je po možnosti pomagal težko prizadetemu prebi* valstvu. Kako je bil radi svojega tih eg a in požrtvovalnega delovanja spoštovan. ie pokazal njegov sve* čani pogreb ki se je vršil v soboto. Ohranili ga homo v častnem spo- minu. Nai v miru poeiva! Njego? vi cenj. družini pa naj bo v tej težki uri v toiažbo zavest, da so- eustvujcjo z njo vsi, ki so dragega pokoini'ka poznali. Cerkveno odlikovanje. Povodom 254etnice službovanja na Colu je bil colski župnik, č. g. Ivan Jane od prevzvišenega imeno* van za knezonacUkofijskega duhov^ nega svetnika. Castitamo sobratje, znanci, prijateilji in farani! Slomškova slika. »Prosvetna zveza« v Mariboiru je založila Slomskovo sliko v barvah. Slika je prav lepa in stane samo 25 Din. Del dohodkov iz izkupiöka je nannenjen za fond, iz katerega se krijejo stroški, ki so zdraženi s pro'giasitvijo našega velikega ueite* lia blaženim, del dohodkov 3re pa za namene krščanske prosvete. Romanje na Barbano. Na Barbano pojdemo v nedeljo 2. septembra. Zbirališče pri cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Odhod ob bV>. Plaeilo za vožnjo — 20 lir — naj se pos'lje do 24. avgusta. Vodstvo Apost. molitve v Gorici. Nova župnija. V Sp. Šiški pri Ljubljana, ki je mnogim Goričanom iz vojnih let dobro v spominu, je bila ustanov? ljena nova župnija, ki je začela po* slovati 12. iu!liia t. 1. Oskrbuje jo /upndk z dvema kaplanoma. Gasparri bo odstopil? Listi javljajo, da namerava pa* pežev državni tajnik kardinal Ga* sparri v kratkem odstopiti. Neka* teri hoeejo celo vedeti za njegove* ga naslednika. Imenujejo se razna imena. Uradom, zavpdom, podjetjem! Od raznih strani dobivamo pogo* sto razna obvestila in naznanila s prošnjo, da jih objavimo v našem listu. Po možnosti in zlasti ee je vsebina za našo javnost važna, ra? di vstrezemo. Zelo pogosto pa do? bimo ta obvestila za naš list pre? pozno. O razgrnitvi raznih davčnih seznamov smo bili obveščeni par dni pred koncem termina, o pouč* nih zletih po dnevih vršitve itd. Zato prosimo ponovno vse urade, zavode, podjetja in organizacije, da nam svojc morebitne želje javis jo pravočasno. »Gor. Straža« izha? ja v sredah in petkih, najpozneje v torek in cetrtek popoldne moramo imcti dotična naznanila v rokah, če ne zastanejo. Nemški listi o drju Korošcu. Monakovski tcdnik za politiko in kulturo »Allgemeine Rundschau« prinaša pod naslovom »Rešitclj Ju* goislavije« sledeče poročilo iz Jugo? slavije: »Ako v kakem političnem obeestvu nikaikor ne gre vee na= prej in je voz v nevarnosti, da se bo zvrnil, potem pokličejo katoli- škega duhovnika. Njegovi pridigi sicer najbrž ne verjamejo, gradijo pa na njegovo vestnost. Njegovi nesebienosti prisojajo, da se bo zrtvo'val tudi nehvaležnim nalogam, in njegovi premoci nad svetom, ki izvira iz pogleda v onostranost, da i ill bozmagal. To se je po svetovni vojni veeikrat zgodilo. Pojavile so se glave kot Brauns, Seipel, Jurgur* tis. Sedaj se je zgodilo v Jugoslav viji. Debele tri tcdne je trajala vlad* na kriza. Vukičevičeva vlada je od* stopila. ko so padli streli v skup* ščini. Nova vlada se ni mogla se* staviti. Koneno jo je sestavil kato* liški duhovnik Korošec. Anton Ko* rošec je Slovenec. Že v zadnjih Ie* tih stare Avstrije je bil priznan vo* ditelj tega najsevernejšega in kul* turno naj vise stoječega dela južnih Slovanov.« List nadaljuie z opiso* vanjem političnega položaja ki pa je našim bravcem že znan. Radio Ljubljana. V Domžalah pri Ljubljani SO' otvorili veliko radio*brzojavno od* dajno postajo, ki jo je dobavila Nemčija na račun vojne odskodni* ne. Uprava postaje je v rokal slo* venske »Prosvetne zveze«. Čehoslovaške knjižnice. Vse čehoslovašlke občine so z za* konom primorane imeti svojo ljud* sko knjižnico. Danes ima že 11.600 občin svojo knjižnico. V teh knjiž* nicah je nad 5 milijonov knjig. Ljudstvo se knjižnic v obilni me* ri poslužuje. Čehi pač vedo, da je v izobTazbi moč. 70sletnica avstrijskega predsednika. Predsednik avstrijskc republike dr. Mihael Hainisch ie v sredo 15. avgusta obhajal 70*letnico svojega rojstva. Stresemannov jubilej. Dr. Gustav Strcsemann je že pet let nemški zunanji minister. Avtomobili in davki v Združenih državah. V Združenih državah je število lastnikov avtomobilov za osem mi* lijonov večje kot število onih, ki plaču jej o osebno*dohodninski da* vdk. Radičevo mesto. Občiinski svet v Cavtatu pri Du* brovniku je sklenil, da se bo me* sto Cavtat imenovalo »Radičevo» po poikojnem hrvatskcm voditelju Stefanu Radiču. Podtajnik Balbo postal general. Državni podtajnik za letalstvo pos'lanec Balbo je bil dosedaj re* zervni častnik. l"e dni pa je bil imenovan za aktivnega častnika s einom generala v letalskem štabu. čina, kot ga ima sedaj Balbo, ni imel še nihče drugi. Španija in Kelloggova pogodba. Kelloggovo protivojno pogodbo bo podpisala tudi Španija, čeprav ni bila k podpisu posebej povablje* na. Diktator Primo de Rivera poj* de osebno v Pariz. Vesti s severa. Ruski odbor za rcševanje pone* sreeencev je naročil iomilcu ledu »Sedovu«, naj preišče Ale'ksandro* vo zemljo, ker je verjetno, da so ostali ponesreeenci tarn. — »Kras* sin« je prispel v ladjedelnico v Sta* vangerju. Obcinstyo ga ie navdu* šeno sprejelo. Mesto je bilo vse v zastavah. Profesor Samojlovič je izjavil, da bo nadaljeval z iskanjem takoj. ko bo ladia popravljena. C. Doyle — Milan: Plešoči možički. (Detektivska dogodba.) Nadzornik je nad taiko brzimna* predkom, ki ga je prinašalo razmo* trivanje njegovega tovariša, kar strmel. Čudil se je mojstrsikemu vodstvu, in mu sledil, ne da bi po* segal vmes. »Koga sumite?« je vprašal. »To bom pozneje izjavil, prej vam bom še marsikaj pojasnil. Ker sem pa že tako daleč uspel, moram za sedaj to pot zasledovati in vam potem celo stvar naenikrat in v zvezi razloziti.« »Dobro, kaikor menite, gospod Holmes. Da Ie našega tička do* bimo.« »Nisem prijatelj kakih tajnosti, toda sedaj, v tern trenutku, ko mo* ramo delati, nimam časa za dolgo in tcžavno razkladanje. Zdaj imam vse niti v rokah. In četudi bi se go« spej ne povmila več zavest, si bo« mo razjasnili žaloi^ro pretekle no* čiindosegli krivcu pravično sodnij* sko kazen. Naj prej bi rad vedel, če je v okoiici znan kraj, posestvo ali kiaj sličnega pod imenom ,E1* rige'.« Vsa sluzincad je bila sklicana k zaslišainju, toda nobeden ni o tern imenu nič slišal. Končno se je do* mislil hlevar, da ima neki gostilni* oar tega imena, par milj od tu pro* ti vzhodnemu Ruston*u, svoje po* sestvo. »Ali je ločeno?« »Čisto ločeno, gospod.« »Torej tarn najbrže nimajo še nobonega poroöilla o tukajšnji ne* sreči?« »Mogoče.« Holmes je pomislil nekaj sekund, nato je zaigral okoli njegovih ust zadovoljiv nasmeh. »Osedlaj konja, fant,« je rekel hlapcu. »Ponesel boš v Elrige pi* smo.« Vzell je iz žepa razliene liste s plešočimi možičlki, iih razprostrl pred sabo na pisalni mizi in precej dolgo pisal. Koncno je izročil mlad* cu pisanje z naroeilom, naj gia na* slovljencu lastnoroeno vroči, naj pa ne da nobenega določnega od* aovora na morebitna vprašanja. Opaziil sem, da naslov na ovitku ni bil napisan s Holmesovo navad* no, kTepko pisavo, temveč s steg* njcnimi, nevezanimi in neenako* mernimi potezami. Glasil se je: Gospodu Abe Slaney Elrige Vzhocmi Ruston, Norfolk. »Svetoval bi vam, gospod nad* zornik, da brzojavite po ojačbo, kajti če se moje preračunanje iz* kaže kot pravo, boste prevažali prav posebno nevarnega ujetnika. Mladenič, ki ima os-krbeti pismo, naj prevzame tudi oddajo brzojav* ke. — Če odide popoldan kak vlaik proti Londonu, se bova spet vrnila, Watson; moram namreč dovršiti zanimivo kemično analizo, in ta preiskava tu bo kmialu končana.« Ko je mladec s pismom odšel, je dal Holmes služinčadi potrebna na* vodila. Če bi kdonkoli povprašal po go«pe Cubbitt*ovi, mu ne sme nih* če nieesar povedati o njenem stan* ju, ampaik naj ga pošljejo takoj v sprejemno sobo. To jim je še zelo resno zabical. Nato je šel sam z na* mi v sprejemno sobo in rekel, da ne moremo zaenkrat pri stvari nie več opraviti. Naj Ie mirno poeaka* mo, da sc zadeva daJlje razvije in si medtem kiratimo čas po svoji vo* lji. Zdravnik ie šel k svojemu delu, Ie jaz in nadzornik sva ostala pri Holmesu. »Mislim, da si lahko izpolnimo ta čas na zelo prijeten in koristen na? oin,« je rekel, medtem ko je pori* nil svoj stol k mizi in razgrnil pred sabo vrsto listov s zagonetnimi pie* šočimi slikcami. »Tebi, prijatelj Watson, izražam največje ST>ošto* van je z^ to, ker si svojo naravno radovednost tako mojstrsko krotil. Vam, gospod nadzornik Martin, naj s'luzi ta slučaj kot zanimiv stro* kovni pouk. P redv sem vam moram razložiti to, kar sem od gospoda Cubitt*a doznal; obis'kal me je dva* krat na Backer*ovi cesti.« Holmes je nakratko ponovil vse dogodkc, ki sem jih že zgoraj opi* sal. — »Tu pred mano leže ti posebnost* ni izdelki; ko bi ne bili predhodni* ki tako strašne žaloigre, bi se lah* ko nad njimi smejali. Poznam ko* likor toldko vse načine tajnih pi* sav, objavil sem celö razpravo, v kateri sem navedcl sto in šestdeset različnih tajnih črk. Vendar mo* ram priznati, da mi je ta obliika po* polnoma nova. Iznajditelj tega na* čina je oeitno hotel vzbuditi misel, da te slikce nikakor ne služijo ko posredovalke kaikršnegakoli poro* eila, marvee da je Ie slučajno čeč* kanje otroške roke. (Daije.) Priloöa »Goriške Straže« št. 62 »GORISKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Moda, naše gospodarstvo in naše zdravje. Dr. M. Rubncr, znan ncmški hi* gijenik in fiziolog piše v »Deutsche Medizinische Wochenschrift« o se* danji modi in njenih učinkih na na* rodno gospodarstvo in zdravstvo: »Če sodimo vedno izpreminjajo* čo se modo z narodno gospodarske* ga stališča, vidimo, da požre oj»roms ne svote narodnega premoženja; z uvozom svile in volne tlači trgovin* sko bilanco. Za parfume, puder in šminke izdaja Amerika več nego za celokupno znanost. Ženska ima za* čudo močno voljo, da spravlja tudi prehrano v službo mode, ki zahte* va tačas »ravno črto«. Statistično se sicer ne da dokazati vendar je pa brez dvoma res, da štcvilo debe* lih ljudi po mestih zelo pada. Sport in pa pomanjkanje imata znaten vpliv, vcndar je pa med ženstvom gotovo mnogo takih, ki so svojo mršavost dosegle s stradanjem in drugimi sredstvi zgolj modi na lju* bo. Mršavost se doseže na račun mišic in maščobe. Pri mladini se vrši debelenje in hujšanje, ne da bi se delale kake gube, pri starejših osebah pa koža ni več tako prožna in shujšanje povzroča gubc. V vsa* kem slučaju mršavost škoduje le* poti in zdravju, kakor seveda tudi preobila debelost ni ne lepa ne zdrava. Srednja mera je najboljša. Telesno perilo pod vplivom mode skoraj izginja. Obleka, ki se ne pe* ref se neposredno dotika kože. To je proti vsem pojmom snage in hi* gijene. Vse gre za zunanjost in marsikako dekle nima niti spalne srajcc. Do kolen proste noge so pokrite j le s tenkimi nogavicami, ki ne bra* I nijo niti pred prahom, karnoli pred i mrazom. Čevlji so istotako nehi* gijenični, protinaravni; ne ščitijo noge pred mrazom in vlago, člen* kom ne dajcjo opore. Taka obutev niti za leto ni porabna, kaj šele za zimo. Uvedli so se zgornji čevlji iz gumija. Toda taka obutev je težka ! in istotako ne dajc oporc členkom. i Angiežinje so začele za slabo vre* mc nositi jezdne škornje. Ti so pa dragi. Navadni visoki čcvlji popol« noma zadostujejo. Nekateri opravičujejo sedanjo modo s tem, češ, da se ženske utr* jujejo. Toda pomisliti treba, da ni vsaka ženska dorasla takemu utrje* vanju; takim mraz škoduje, kar se pozna na krvi in krvnih telescih. Sploh je nezmiselno hoteti utrjeva* ti na ta način ravno meča in noge, za katere velja starodavno pravilo, da morajo biti gorke.« Na katoliškem shodu v Budapešti je govorül o sodobni pokvarjenosti in nje vzrokih znani škof Prohäsz* ka. Omenil je moderno žensko no* šo. »Skrbimo, da ne bo današnje gospodarsko, kulturno in slovstve* no ozračje prcpojcno z nenrav* nostjo. Pomagajte, moje gospe, s tem, da prezirate (sedanjo) modo v noši. Moderna noša je povscm nenravna. Ko vidim damo v taki obleki, si mislim, da je to naravnost reklama za meso in nago telo. Ve* likomestna kultura že itak na mno« ge načine draži: nakopičena stano* vanja, izložbe, oglasi, pornografska literatura itd. Moje dame, vaša moda budi v moških spolnost; ka* ko morete potem želeti, naj bi bili čisti?« Na zadnji konferenci ogrskih škofov so ti sklcnili, da bodo s po* sebnim listom opozorili vernike na nenravno žcnsko no.šo. V ta namen se tiskajo tudi plakati, katere bodo nabili na ccrkvena vrata in oglasne deske. K spoznanju je prišla. Irene Castle, slavna igralka za ki* nematograf, je dosegla nekaj »sla* ve« tudi s tem da jc vpeljala, širila in priporočala žensko frizuro ä la Bubi, češ da je to posebno napred* no in plemenito. Letos pa je proti nekemu easnikarju govorila vse drugače. Rekla je: »Rotim ženske, naj ne oponašajo moških navad. Priznam, da sem tudi jaz kriva, da sem to reč pospeševala z modo kratkih las in kratkih sukenj. Iz ce* lega srea obžalujcm svoj pogrešek. Amerikanke so se izprcvrgle v po* redne fantalinc in moški beže pred njimi.« Zakaj nastane pleša. Znano je, da so pred plešo žen* ske mnogo bolj obvarovane nego moški. Znaki starosti se pri žen* skah poleg osivelih las kažejo sa* mo v tem, da postanejo lasje mno* go tanjši. Na vse mogoče načine so skušali vse te razlike razložiti in še najbolj jih je zadovoljila razla* ga, da so temu vzrok gotove žlcze notranje sekreeije, ki ne morejo več toliko izločevati kot bi morale. Brez dvoma so ženske radi tega pred plešo bolj obvarovane nego moški, ker posvečajo neprimerno večjo pažnjo goji svojih las kakor moški. Poleg tega pa prideta v po? ' štev še dva druga vzroka. Ženska koža je na glavi mnogo debelejša od moške in ima več podkožne ma* ščobe, dalje vpliva pa tudi dolžina Jas na to, ker povzročajo daljši lasje večjo dražljivost v lasni korenini. Da se pleša more samo podedovati, je pa samo deloma resnično. V zad* njem easu pa so do^gnali, da je mno* go odvisno od tega, ali se koža na glavi tesno prilega črepinji ali ne, ker se pri tcsnem prileganju lažjc dovaja hrana lasem. Slednjič pa vplivajo na plcšo tudi še prharji, ki se tvorijo med lasmi in ovirajo rast, ako se jih ne očistimo, ter pre* veliko izločevanje lojnih žlez, kar zelo omehčuje lase in s tem po* vzroči, da so mnogo krajši kot bi bili sicer. GOSPODARSTVO. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. j Hruške: Na trg jih pride dnevno ' okoii 25 q, med katerimi je največ vrtolanjk, ki dosežejo ceno 1.5Ö do 2 L za kg. Različne vrste hrušk drobnic doscžejo ceno —.60 do | 1.— L za kg. I Jabolk je na trgu dnevno 20 do 30 q in se jih proda po —.80 do 1.50 > L za kg, kot je pač blago. Na trgu so se pojavile prve jabolke vrste j »pisani kardinal«. Češplje, domače, so tudi že na trgu. Cena jim je 1.20 do 1.40 L za kg. Ranglo*jev ni več, češponi do* sežejo 2 do 2.20 L za kg. | Breskev pride na trg dnevno do j 25 q, med katerimi pa je komaj V.-. j domačih, vse druge so dopeljane iz j notranjih pokrajin države. Domače | imajo srednjo ceno 3 L za kg, do* peljane iz notranjosti dosežejo Lir 4.50. ! Grozdja je vedno več, cena mu je 3 do 3.40 L za kg. Večina grozdja je vrsta »sv. Ane«, pojavila pa se je tudi že portugalka in črni burgun* dec. Zelenjava: Paradižnikov je malo, zato pa doscžcjo ceno do 1.60 L za kg, koče so po 1.20, špinača po 1.30. FižoJa v stročju in solate trg skoraj ne pozna. Krompir ima ceno 42 do 45 Lir za q. * * » Pomanjkanje krme. Šuša še vedno hudo pritiska. Ota* ve ne bo nie, jesenske paše tudi prav malo, četudi bi takoj prišel iz* daten dež. 2e mnogi so prodali po kakšen rep iz hleva, zelo mnogo pa jih je, j ki čakajo primernega časa. Gotovo je, da se bo letos nasa živina raz* reclčila. Poznam kmetovalca, ki je od 4 glav prodal že dve in še eno namerava. In kaj je naš kmet brez živine? Ni sicer od nje vclikih denarnih dohodkov, a dobra molzna krava bo poklicana, da v stiski, ki se nam obeta, preživi marsikatero revnejšo družino. Malo polente in malo mle* ka, to bo marsikje zajutrk in večer* ja. In čc se hočemo prebiti kolikor toliko pošteno v prihodnje leto, se moramo omejiti na to. i Omenimo še mimogrede. Za našo i živino bo primanjkovalo krme. Za sejanje pičnika — zelene krme — ni dc/ja. Če bi kaj kmalu prišel, bi že še kazalo scjati ga, da bi bil goden vsaj v oktobru. Isto velja za repo. Ene stvari pa ne smemo opustiti, in to je sejanje rudeče detelje — in* karnatke. Posejmo jo na njive, ki FO namenjene drugo leto za koruzo. Koncem marca do začetka maja borao imeli na razpolago svcžo kr* mo, ki nam bo mnogo zalegla. Kmctje, sejte inkarnatko. Liter vina ~ je 6 litrov mleka. Mnogo je v deželi družin, ki trpe ha pomanjkanju mleka, kjer pa go:ipodar ali tudi kdo drugi hoče imeti svoj četrt vina na dan. Mleko stanc —.60 L za liter, vino pa v gostilni najmanj 3.60 L; torej stane 1 liter vina toliko kot 6 litrov mle* ka. Kaj zaleže 1 liter vina v družini, kaj pa 6 litrov mleka? Ljudje, spametujte se! Ce sami pijete vino, ne privoščite pa družini, posebno pa otrokom dovolj mleka, ste grobokopi družin, pravi ubijalci. * ¦ • Teletasdvojčki. Računajo, da rodi komaj ena ko* bila na tisoč žrebeti*dvo]čke, pri kravah ena na vsakih 80. Pri ovcah in kozah so dvojčki zelo gosti, pri nekatrih pasmah celo navada, kar je plod dolgoletne odbire takih ži* vali. Imeti dvojeke je podedljiva last* nost. Če ima krava dvojeke, je zelo verjetno, da jih bo imela tudi njena liči. Vendar pa le redko kateri živino«= rejec drži za pleme teleta*dvojeke, kar je tudi pravilno, ker so dvojeki navadno šibka teleta. Le če so tele* ta močna, se jih izplača držati za plcme. Na noben naein pa ne sme* mo držati za pleme junice od dvojc* kov, od katerih je bil eden moškega spola. Iz'kustvo pravi, da se take ju> nice navadno ne ubrejaio, keT nLU vadno ni pri njih v redu rodilni ustroj. J. R. Vrcče od umetnih ßnojil. Vreee od umetnih gnojil se na* vadno rade stržejo, vendar pa lah* ko precej podaljšamo njih trajnost. Najprej moramo prazno vrečo dobro oprati v navadni vodi. Dotič* na voda je zelo gnojilna in jo lah* ko razlijemo po vrtu, posebno okoli zelja, pese, itd Nato operemo vrc* čo v vodi, kateri smo dodali nekaj apna, najbolje 7% . Apno najprej raztqpimo, potem pa pustimo, da se vsede. Vreče opcremo v vodi, ki se je učistila nad vsedlino. Pranje vreče v apni vodi ima namen uni* čiti kisline. ki imajo izvor v umct* nih gnojili.h. Nato operemo vreče še v čisti, najbolje v tekoči vodi. Bdlgarski sladkor. Leta 1911. je Bolgarska morala uvoziti več kot dve tretjini za no* tranji konsum potrebnega slad* korja, ki je znaial nekaj več kakor 5 kg na osefoo na leto. V zadnjih po* vojnih letih pa je Bolgarija svojo sladkorno industrijo tako razvila, da se je že 1. 1926. oprostila vsakega uvoza, leta 1927. pa je že začela sladkor izvažati. To pomeni velik korak v bolgarski proizvodnji slad* korja, posebno če pomislimo, da se je konsum sladkor j a zvišal od 5 kg na 6 kg na osebo in leto. Skoraj vsa bolgarska sladkorna industrija se nahaj^ v francoskih in čeških rokah. Slaba letina v Ukrajini. V Ukrajini bo slaba letina. So* vietska vlada je radi toga dovioiila znatne davčne olajšave. Laikote se pa^ni barti, ker se ob spodnji Volgi in v Siibiriji obeta izrodmo bogata žetev. Jugoslovanska pomorska trgovina. L. 1927. je s'la sikoiro tretjina ju* goislovanske izvozne in uvozne trgo* vine sikozi jugoslovanslka pristani šča. V 64 jugoslovanskih pristani ščih jc bdlo 71.021 laidij (6742 jadr* nic in 64.279 parnikov). Največ pro* meta iztkazuje Split. Tam je bilo 15.038 ladij. Potem pridejo Silbeni'k, Dubrovnik. Sušak itd. Jugoislavija je uvažala prcmog, žito, fosfat, že* lezo itd., izvožalla pa les, cement» in deloina pjamog. Coment je šeil v Egiipt, Grčrfo, Indijo, Ital'ijo, Čile, Palestin o. Margarina. Margarina je najhujši sovražnik našega masla. Margarino delajo iz posnetega mleka, živalskega loja in najrazličnejših rastlinskih masiti (olj). Če je dobro pripravljena, je prav dobra in služi predvsem za »maslo ubožnejših slojev«. Redilna je skoraj kakor maslo. V nekaterih državah je povžijejo velike količie ne, v Evropi največ na Danskem, kar je čudno, ker Danska država izvaža sorazmerno največ pravega masla. Vsak Danec porabi letno pri* bližno 23 kd margarine. Bogastvo Italije. »Banca Commerciaie Italiana« je priobeila razpravo o bogastvu v Ita* liji. Najprvo ugotavlja, da so do* hodki in imetje 1. 1928. večji kot 1. 1913. Državno imetje v Italiji je vredno nad 400 milijard lir, zaseb* no pa 430 milijard. Narodni do= hodki znašajo 85 milijard lir zaseb* ni pa 90 mülijard lir. Davcna bre* mena znasajo 20 milijard lir. Po* vprečno bogastvo posameznika je dvakrat večje v Nemčiji, trikrat ve= čje v Franciji in Angliji in petkrat večje v ZdTUŽenih državah kot v Italiji. Poyprccni dohodki posa* meznika so dyaikrat večji v Nemčiji in Franciji, trikrat večji v Angliji in sedemkrat večji v Združeniih drža* vah. Davčna bremena so pa v ItaLiji večja kot v vseh omenjenih drža* vah razen v Angliji. Tržne cene dne 16. avgusta 1928. Česnik kg L. 0.60—0.80; sveže ze=» ljc L. 1.40—1.60; korenje L. 1—1.20; kumare L. 0.80—1; čebula L. 0.60 do 0.80; rdeča pesa L. 1.80—2; si* žol navaden L. 1.80; fižol koks L. 2.80; saiata L. 2—2.20; jajčniki L. 1.60—2; krompir L. 0.50—0.60; pa* radižniki L. 1.80—2; redič L. 2.20 do 4.40; špinaea L. 1.40—1.80; fižoJ stročnuk 2.80—3.40; vrzote L. 1.30 do 1.50; bučiice L. 1.40—2.20; sveži grah L. 2.60—2.90; limoni kos L. ().50—0.70; jabolka L. 1.20—1.80; hruške L. 1.60—2.80; breskve L. 2 60—4; slive L. 1—1.80; čcsplje L. 2—2.60; namizno grozdje L. 3.20 do 3 60; sve/c maslo L. 14; presno ma* slo L. 17—18; mleko liter L. 1—1.10; skuta kg L. 4; jajca kos L. 0.55 do 0.60. Valuta. Dne 16. avgusta si dobil: za 100 franc, frankov 74 65 do 74.95 Lir /.a 100 belg. frankov 266 - do 268.— za !00 švic. frankov 867.- do 369- za 100 češ.-slov. kron 66.50 do 56.80 za 100 dinarjev 33.50 do 33.80 za 100 nemških mark 453.25 do 459.25 za 1 Sterling 92.73 do 92.93 za 1 dolar 19.08 do 19.14 Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 za 100 avst. šilingov 266.75 do 272.75 Benečijske obveznice dne 16. avgusta 1928: 75. Stran 4 »GORISKA STRA2A« Iz šipohega sveta. Clan delavske stranke — nadškof. Angliikanski nadškof v Yorku jc odistopi.1. Na njegovo mesto je iime? novan William Temples, dosedanji škof v Mainchestru. Temples je že od 1. 1919. član angleške delavske stranke. Zveza narodov. Prvi ponedeljok v septembru, to je 3. septembra, se bo prieelo 9. za? sedan je Zveze narodov. Dnevni red je precej obširen. Obsega nad dvajset toc'k. Zasedanje utegnie tra? iati kalkih 10 dni. . 1600 mrtvih. V holandski Indiji je te dni bru? hal ognjenik Bokande. Izmetano kamenje in lava sta ubila nad 1600 oseb. Letalne vaje nad Londonom. Nad Londonom se te dni vräijo velike vaje angleškega vojnega le? taLstva. Udclcžuje se jih par »totin letal. Vaje imajo namen dognati, ali se da London braniti pred n,a- padom močnega ruskcga zračnega b'rodovja. Velike sleparije v majhni državi. Med Avstrljo in Švieo je kneže? vina Lichtenstein, ki šteje ikakih 12.000 prebivalccv. V državni ban? ki te kneževiinc so se vršile velike sleparijc. Neki Wadtzer je z ravna? teljevo .pomočjo osleparil ban'ko za vee millijonov in tako spravil drža? vo na rob propada. Vnuk vladajo? eega kneza je radi tega vrgcl via» do, razpustil parlament in dal par osumljencev zapreti. Sedaj pasku? šajo re&iti državo iz težkega de? narnega stanja. Kollko Italijanov je v inozemstvu? Zunanje ministrstvo je sestavilo in izdalo nataneno štatistiko vseh Italijanov v inozemstvu. Našteli so jih nad 9 milijonov. Najvee od tch jih je v Ameriki, namree 7,674.000. Te številke ve'ljajo za sredo 1. 1927. Pogreb ponesrečenih mornarjev podmornika »F. 14« se je vršiil pre? tekli petek. Bil je zelo veliea.sten. Udeležili so se ga zastopniki naj? višjih državnih oblasti. -lta.lijan.ski vladi in mornarici so do^le so/.alne brzojavke iz vseh delov sveta. Kako prides na Ogrskem pod policijsko nadzorstvo? Buplimpeštanski list »Nepszava« je objavil sledeeo poučno zgodbo. Neki mladi trgovski nastavljenec ie naäel na eesti znak avstrijskega društva »Prijateljev narave«. Mia- denie je znaik nosiil in zato ga je so* dišče obsodiilo. V drugi inštanci je bil oproščen. Kljub temu je bil po? stavljen pod poliicijsko nadzorstvo, ker je »s stališča ogrskega držav? nega in družabncga reda sumljiv«. »To postopanje,« pravi oürski list, »meee eudno lue na pravno državo Ogrsko. Težko hi dobili kako dm* go državo, ki stavi svoje državljane radi nošnje športnih znakov pred sodišč€. Potemtakem sta v tej de* žedi dve vrsti ljudi: zanesljivi in sumljivi. In sumljiv je vsakdo, ki ne odobrava vladne politilke in ki se bori za demokratiene prcuredbe.« Nova tečajna ekspedicija. Sirijo se vesti, da pojde prihod? nje leto na severni tečaj nova cks? pedteija, ki jo bo vodil znameniti teeajmi raziskovalee Nansen. Nem? ci mu bodo zgradili velik in trpe* žen zrakoplov. ki bo lahko nosil 100.000 ton. Patron avtomobilistov. Patron in zaščitnik avtomobili? stov je sv. Krištof. V Ameriki so v njegovo east postavili že mnogo kipov. Lastnik Atlantskega oceana. Pred nekaj dnevi se je v Ameriki kopala veeja skupina ljudi. Zdajei stopi k njim neki možakar in zah* teva od vsakega odškodnino za ko* panje. Ker je kopanje v Ameriki povsod dovoljeno, so se kopalci u- prli in poklicali stražo. Nato so ugotovili sledeee. Mož, ki je zahte- val denar, je pred kratkim kupil ti* sti del Atlantskega oceana, kjer so se kopali. Pokazal je kupno pogod* bo, ki mu daja pravico pobirati ca= rino od prekooceanskih letalcev in odškodnino za kopanje. Za tisto pravico je plaeal 400 dolarjev. »Prodala« sta mu jo dva tujca. Po* licija je oddala moža zdravnikom, ki so dognali, da je nevzdravljivo neumen. Oba pretkupčevavca z Atlantskim oceanom pa iščejo. Dva ponesrečena prekooceanska poleta. Pretekli teden je letalec Court* ney poskusil preleteti Atlantski ocean. Sreča mu ni bila mila. Srcdi oceana se mu je letalo vnclo. Spu? stil se je v morje in brzojavil po pomoe. Klic je vjcl parnik »Minne? waska«, ki je odhitel na kraj ne? sreče in vzel Courtneya in tovariše na krov. — Kmalu z# njim sta isto poskušala poljska letalca Itzihow* ski in Kubala. Odletela sta s pari* škcga letališča. Na sredi poti sta pa? tlla v morje. Rešil ju je nemški par? nik »Samos«. Darovi. Za Sirotišee: P. n. g. Ana Gomi? seek 5 L. 20 st.; 30 L. daruje: Za? kaj? Zato! N. N. 10 L., pri nekem krstu v Mirnu 20 L. — Srčna hvala! ZDRAVSTVO. Solnce in voda. Prišet je k meni na obisik mlad iant z dežele. Je iz premožne dru? žinc, vnet za poljsko, pa tudi dru? štveno dieio. Še za pero prime vea? sih in napiše par vrstic za easopis, z eno besedo in po domače pove* dano, je vse prej kot zaplankan. Pa greva po mestu in se razgovarjava o vsem mo'znenx Bilo je popoldne in vročina velika, zato sem mu sve? to val, da bi bilo najboljše, če se greva kopat. Kopati se v morju, je rekcl, moTa biti lepo, šc nikdar se | nisem. In res, poeakala sva tram? ! vajsko števiiko 3 in se odpeljala v j najbližje kopališee, ki mu Tržaeani v sa'li pravijo ušivo kopališče. Vze? la sva na posodo kopalne hlaeice in se šla preoblcč kar na prosto, na peseik, ikeT žeblji pod lopo so bili že nabito zasedieni. V pol minuti sem slekel svojo lahko srajco, hla? ee in kratke spodnje hlače in že sem bil pripravljen, da skočini v vodo. Ozrern se po tovarišu, mi? slee, da bo tudi on že gotov, toda kaj vidirn: za ma.no sedi v dcbeli zrmski maji. Misilil sem izprva, da ne vidim prav in se otipal hitro za nos, aili sedijo na njem naiočniki. Bili so tarn in sedeli prav tako evr? sto, kaikor zimska maja na mojein tovarišu. Začuden ga vprašam, ka? ko da moire nositi v taki pekleniski vročini pod srajco še niajo. Odvr? ne mi, da je to njegova stara in prcizkušena navada. da maja vpija pot in da se zato nikdar ne prehla? di. Zaismejal seni se na glas njego? vemu utemeljevanju in njegovi de? belli maji obenem. Če bi se ljudje ohlaeili po tvojem naeinu, mu pra? vim, bi moraili noiski zamorci, ki živijo na žgočem alriškcm pesku, vsai dve debeli maji, ki bi komaj popili ves pot, ki ga telo izloča. I'oda kakor vsi döbro vemo, za- morci ne noisijo dveh maj, niti ene, pair cunj, to je vsa njihova obleka, vöaisih pa še te nimajo. In vendar nikjer ne ei tarn o o zamorskih pri? tožbah, da bi bili radi nezadostne xiblckc prehlajeni. Nü sülneu. Toda pustimo zamorce in vrni« • ,; mo se v naše kopallišče. Tovariš je | medtem s težavo sldkel od potu po? poilnoma mdkro majo in stopil k meni; Kakšen pogled je bil zopet: glava, vrat in roke do laikta so bile rjave, ožgane od solnca, druga ko? ža pa bela, kot kake napudrane go- spodične. Poglej se, dragi moj, mu pra vim, ppmisli malo in ne bo ti težko spoznati, da ravnaš neumno. Solnce, ki pada naravnost na kožo (ne skozi srajco ali majo), množi in boijša kri, čvrsti in utrjuje telo. Zato vrzi majo proč in odpri sraj? co na široko, da bosta prišla k te? lesu zrak in solnce. Če boš imel razprto srajco in zavihanc rokave, ne boš potan, ker bo pot na koži sproti izhlapeval. Tudi prehladil se ne boš, ampak ravno nasprotno, solnčni žarki, ki bodo padali po? gosto naravnoist na kožo, te bodo utrdili. Razume se, da premoene? mu solncu kože ne smeš predolgo izpoistavljati, posebno dokler imaš belo in občutljivo, ker bi se ti vne? la in pordeeiia, kar seveda ni prav prijetno. V vodi. Med tem pogovorom sva šla po? časi v vodo. Vlegel sem se in zaoel plavati na globoko, toda kma'lu sem zapazil, da tovariša ni za menoj. Obrnem se in ^avam zopet na plitvo, kjcT je stal v vodi in se umi? val. Ali ne znaš plavati, ga vpr.a? sa.m. Kako bi znal, mi odvrne, ko se kopljem morda enikrat ali dva? krat na leto in še takrat v plitvi vodi. Zopet se je vnel pogovor, in sicer o vodi. Kako nemarni, ne, to ni prava beseda, kako nevedni in nepoueeni so naši ljudje o koristi vode, ozi? roma kopanja. Po mestih že še gre. Večina meščanov se vsaj v polet? nih meseeih parkrat na teden ükoplje, kdor more, cclo vsaki dan. Toda po deželi je strašno: Mulaci, kot jim pravimo, ubežijo očctu vce? krat v vodo, posebno pa talkrat, ko se hooejo izmuzniti kakemu delu. Redkeje se gredo kopat fantje, Mo? goče takrat, ko kosijo travnik pri vodi, ali pa kako ncdeljo popoldne. Videti v vodi starejšega človcka na deželi pa pomeni odikriti belo vra? no. Na j demo ljudi, ki se niso ko? pali po tri. pet, deset, dvajset let — toda kaj bi našteval leta, mnogo je takih, ki se niiso kopali od svoje fantovske (ali dekliške) dobe pa do sive staroisti. Ali ni to zdravju Skodljivo? Mar je vseeno, ali se kopamo kedaj ali ne? Gotovo ni vseeno! Pravijo, da se kopajo Japonci vsaki dan, da je kopanje pri njih tako važno opra? vilo kot ied. Ce bi ga ne spoznali za dobro, bi tega gotovo ne delali. Sportniki, ki hocejo svoje telo po? sebno utrditi, se kopljejo vsaki dan in sicer v mirzli vodi in to tudi v n,ajhujši zimi. So pač prepričani, da je kopanje velik pripomocek za zdravie in utrditev. Zaknj je kopanje koristno? Ölovesko tdlo ie tako ustvarjeno, da sikozi kožo izloča (izhlapeva) pot tudi pozimi, seveda v manjših mno« žinah, zato se ne potimo. S potom izloeuje^ telo tudi razne strupene snovi. Če pride na kožo prah, za? maši potne luknjice, taiko da telo nc more dovolj izhlapevati. Stru? pene snovi, ki bi se iz'locile s po^ torn, zastajajo v telesu. S kopa? njem kožo očistimo in zopet omo- gočimo pravilno izloeanje. Razente? Ua hladna kopel prijetno in osvežu? iočc deluje na živce. Gibanje (pla? van je) v vcdii telo krepi. Pogosto kü'panje odstranjuje nahodnost in aslabdo-st in sploh utrjuje telo. Ko? panje v morju jača kosti in čLsti kni. Škrufulozni ljudje hodijo v rnorie zdravit svojo kožno jetiko. ^koraj je nepotrebno omenjati, da hladna kopel človeka osveži in ohla? di, da laižie prenaša vročino. Veekratno kopanje jc torej zelo potrebno in koristno. toda ne sa? mo to, kopanje je tudi zdravilno. Izgovori. Kako se bom kopal, pravijo ne? kateri, ko niimam časa. Grem sicer večkrat mimo vode, toda ker scm vroč, ne morein van jo. Ali je to res? Ne! Popolnoma napačno mnenje je raLŠirjeno med našimi ljudmi. Ce bi kdo skoeil gorak v vodo, pra? vijo, da bi mu kri povodenila, za? to se raje ne kopajo. Toda poglej? mo: razgret popotnik lahko spije čašo mrzle vode, samo mora iti ta? koj naprej. Isto velja za kopel. Če si razgret in nimaš časa za kopa? nje, sleci se hitro, skoei v vodo, umij si celo telo. skoči takoj zopet iz vode, obleci se hitro in pojdi na- prej. Le nikar se ne boj, da bi ti kri povodenila, evrst bos in svež in mnogo lažje boš delal in prenasal \ rooino. Pazi samo dobro: 1. da te ne mrazi, kadar se slačiš; 2. da ne ostaneš v vodi več ko 2, najvee 3 minute. fie se hočeš kopati dal j šo dobo, se moraš seveda prej dobro shla? diti na zraku. Hitro se ohladiš, če si umiješ vrat in roke v vodi, kjer sc mi'slis kopati. Govoril sem še mnogo in tovariš me je poslušal. Nič vee ni oblekel maje, spravil jo je v papiir. Ne vi? dim ga sicer doma, kaj dela, toda prepriean sem, da se koplje sedaj veökrat v en em tednu, kot se je prej v celem lctu. In če mu je suša že popolnoma izsušila vaški potok, vem, da si pomaga tudi v tem slu? eaju in se okoplje zvečer doma v orni (čebru). Gabrski. Posestvo v Vipolžah je na pro? daj. Natančna pojasnila daje last? ' nik Josip Klincc, Vipolže št. 1. Fotografični atelje »Helios« v : Idriji. S 1. septembrom ali takoj se : odda v najem, eventuelno tudi pro? da. Pojasni'la daje Srecko Bajt, Idrija. Zahvala. Vsem onini, ki so nam v teh težkih dneh britke izgube na- šega soproga in očeta I VAN A PERVANJE izkazali naklonjenost in sočustvovanje, izrekamo tem potom našo iskreno hvaležnost. Še posebej pa se zahvaljujemo domačemu župniku za tolažbo v vseh dneh, gg. bogoslovcem za spremstvo, pevskemu zboru za lepe nagrobnice, gg. občinskemu tajniku iz Sv. Lucije, zdravniku, notarju, davkarju in živinozdravniku iz Cerknega, vsem onim, ki so od blizu in daleč prihiteli, da ga spremljajo na njegovi zadnji poti ter sploh vsem, ki so mu na katerikoli način izkazali posled- njo cast. Bog vsem stotero poplačaj! Poljc - Šentviškcigora, due 14. avgusta 1928. Marija roj. Kobal, soproga. Ema, Ignacij, Franc otroci. »GORISKA STRA2A« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Vrtojba. Smrt nas silno pogosto obiskuje. Komaj smo zakopali mladenko Ge* novefo Cejanovo, smo imeli že na parah mladeniča Alojzija Nemca (Krpana), ki se je utopil v Vipavi pri kopanju. Komaj smo položili njega k večnemu počitku, je umrla 20 letna mladenka Gabrijela Lasič, sestra drja Lasiča, ki je pred krat* kim promoviral v Ljubljani. Pogreb dobre mladenke je bil v četrtek ob 5. uri. Pokojnici večni mir in pokoj. Preostalim pa naše odkritosrcno so? žalje. Imeli smo nesrečo s preostanki vojnega streliva. Družba mladih fantičev je prišla do teh nevarnih predmetov in se je z njimi tako ne* rodno igrala, da je moral goriski »Zeleni križ« dva odpeljati v bol* nišnico. Eden je precej težko za* det v noge, drugi jo je odnesel z bolj lahkimi poškodbami. Kojsko. Po odslovitvi bivšega komisarja domacina Obljubeka so poslala oblastva naši občini tri druge ko* misarje. Sedaj vodi obširno koj* ščansko občino mlad gospod. Po podpisu na uradnih dopisih vemo, da se piše Bayer. Strokovnjak v vodstvu zamotanih obč. poslov mend a se ni. V gotovih stvareh ka* že zelo močno voljo. Slovo od ob* čine sta dobila domačina Simčič Damjan, bivši domači tajnik ter g.čna Stekar, prej tajnica v Štever* janu. Bosta morala pa komisar in tajnik Batistin zavihati rokave ter se bolj sprijazniti s pisarno. — V nedeljo smo plesali na cast sv. Iva* nu. Malo pozno sicer, vendar smo storili svojo staro dolžnost. Pies nam zelo koristi. Sušo preganjamo z njim. Na barjarju najlažje poza* bimo na pok. g. župn. Lebana. Upa* mo tudi, da bo naša priznana god* ba vendar priklicala novega g. žup* nika, ki ga res težko pričakujemo. Soča. V noči od 5. na 6. avgusta ob 2. uri popolnoči je med nevihto treš* čilo v planinsk hlev »nad Sočo« in ubilo 37 koz in 18 ovc. Vsem dru* gim nesrečam se je pridružila še ta. Ubogi siromaki, vsega pomilovanja vredni! Kamnje. V naši fari se je zadnje mesece marsikaj dogodilo: Do tal pogoreli sta dve hiši in en senik. K sreči so bile prizadcte stranke zavarovane. — Umrla je znana mala — en me* ter visoka beračica v 52. letu sta* rosti — Micka imenovana. Ker je biJla zgovorna, kunštna in v dekla* macijah podkovana, so jo po vsej Vipavski dolini radi sprejemali in obdarovali. — Dober teden pred smrtjo si je napovedala dan svoje* ga odhoda iz tega sveta — kar se je tudi uresničilo in je umrla lepe smrti. — Kot občina ali županstvo je naša fara žalibog zgubila svojo samostojnost; priključeni smo v Črniče, kar bridko občutimo vsi, ki smo nad eno uro oddaljeni od po* deštarije, občutijo to pa zlasti novo* rojenčki, ki moraio na nabor in ogled v daljne Črniče. Od tega ne* potrebnega in neumestnega davka nas bo gotovo oprostil novoimeno* vani g. podeštat! O uničevalni suši, ki je itak sploš* na — ne velja pisati: kdor je sejal pšenico, bo še nesel parkrat v mlin, drugače pa bo gledal v milo nebo, ali pa čakal na kr. vlado, da bo v skrbi in ljubezni do svojih državlja* nov v vsaki občini odbrisala vse davke in širokogrudno odprla svo* je bogate zaloge: turšice, krompirja in fižola, katerih pridelkov letos nismo pridelali niti za seme. Če bomo vrhu tega morali postati še vsi — Vodopivci, to bo bližnja pri* hodnjost pokazala. Bog se nas usmili in daj svojim vernim po* trebnega dežja. Občinar. Sužid. Tudi jaz jemljem v svojo trdo, i od truda in znoja prepoteno roko pero, da napišem par vrstic v .Stražo'. Svojih domislic pa ne bom pisal z duhovito učenostjo, am* mik s.preprosto mislijo. Evo jih! — Tudi nas tare skrb, kaj bo. Pomanj* kanje zaslužka, slabc letine, poseb* no letožnja. Solnce neusmiljeno pri* pcka na že itak izsušeno naravo, da ie žalostno gledati polja in trav* nike, ki ne bodo dali niti polovice navadnega pridelka. Treba bo var* čevati in omejiti izdatke, ako bomo hoteli iti naprej in rešiti naše do* move. Mladino bo treba naučiti um* nega gospodarstva. Dajmo ji v roke strokovnih knjig, ki obravnavajo gospodarska vprašanja. Potem se nam ne bo treba bati bodočnosti. Kobarid. Pri nas jc služil colih 38 let kot j obeinski sluga in pogrebec pošte* njaJc Jožcf Mulič (Martine). Trikrat jc pregrebdl po-kopališče. Posebno med vojno je imel veliko opraviti. Bil je velik domoljub. Karal je vsa* kega, ki je hotel domovino za* pustiti. Pred par leti je opcšal. Pre* tdkli petek je pa sklenil svoje živ* lienjc, večkrat previden, 79 let star. Včeraj smo ga spremiJi na kraj po* čitka. N. p. v m. V ponedeljek zjutraj je pred dnem začel padati gost dcž. Mod splošnim veseljem je pa treščilo sredi spodnjega konca. Ali pridni ognjegasci so ogenj taikoj pogasili. KrnicesLedine. Naš 147 let stari srednji zvon je dobil — nam v veliko veselje — ve* likega in malega tovariša. 5. t. m. so imeli slavnost v podružni cerkvi. Zelo lepo so dekleta okrasile eer* kev, pevci so zapeli »Pozdrav zvo* novom«. Tudi darovanja za zvono* ve se je udeležilo veliko ljudi. Ni* smo upali, da bosta nova zvonova v tako lepem bratstvu s starim; cast livarni, da je dobro ubrala glasove. Fojana. Zadnjič smo poročali o nekih ta* tovih, ki kradejo breskve. Sedaj smo dobili od druge strani dopis, v katerem se poročilo o tatovih ods iočno zanika in se izražajo neke sumnje. Ne bomo preiskovali, kje je resnica. Povemo samo, da bomo brezobzirno izdali vsakega dopis* nika, ki bi skušal naš list izrabljati v maščevalne in umazane osebne namene. Uredništvo »Gor. Straže«. Col. Pri nas smo imeli zopet težko ne* srečo. Tokrat se je pripetila na ce* sti. Znani in spoštovani Anton Krapeš je hotel na cesti med Cen* com in Kampelcem, — vračal se je ravno domov — stopiti na težak avto. Pri tern mu je spodletelo in je padel pod voz. Šofer ga je takoj naložil na voz in peljal v Idrijo, kjer so mu odrezali zmečkano ro* ko, a bilo je prepozno. Prosil je za duhovnika, se pripravil za večnost in izdihnil. Potrti soprogi in otro* Jkom najiskrenejše sožalje. Selo na Vipavskem. Suša jc pri nas neocenljiva. Uni* čila nam je vse pridelke, razen pše* nice. Kmetje pravijo, da bi si že pomagali, če bi vedeli leto naprej, kako vreme bo. Letos n. pr. bi se* jali samo pšenico. S tern bi imeli več pridelka in bi na sreoo imeli beli kruh. Fižola nimamo niti za se* me. Krompir je zelo droben, neka* teri ga nimajo niti toliko, kolikor so ga vsadili. Drugih pridelkov tu* di ne bo. Ajdo smo sejali ali sedaj bomo še ob seme, kcr se bo vsled suše seme posušilo. Kepe ne kaže niti sejati, drugače bomo tudi oS seme. Trta trpi tudi zelo, ker na la* porju se je že perje osulo. Grozdje je suho in brazgotinasto kakor po* per. Tudi če pride takoj dež, mu ne bo pomagano. Šaljivci pravijo, da bomo letos mastili grozdje v mož* 1 narju kakor hren. ; Tudi za živino bo slabo, kef ni otave, ni paše. Živina po nizki ceni, za seno bo pa druga itd. Ob tej pri* liki naj tudi povem novosti, oziro* ma starosti naše vasi. Na zvoniku nimamo že več ko deset let ure v rcdu. Številnik (ciferplatlc) jc ne* čitljiv. Kazalci ne delujejo. Mimo* gredoči pravijo, da so Selani bogati, ker imajo uro vedno na 9. Zato de* lajo po noči in po dnevu gledajoč na ciferplatlc kedaj bo dvanajst, da se gre h kosilu, ali vsi prclačni zaman čakajo in tako delajo na* prej, naprej brez jesti in piti, ter na ta način bogatijo. Da pa ne bo* mo vsi onemogli, bi bilo vendar enkrat čas, da ta presneti cifer* platlc popravimo in uro uredimo, kar bo nam in potnikom v korist. Nekateri člani zadruge predlaga* jo, naj se ne proda vsega vina iz kleti, češ da prihodnje lcto nc bo* mo mogli kriti niti svojih potreb. Odbor pa je mnenja, da vino pro* da in za ta denar nakupi turšice, kcr v Selu imamo več pip iz hubelj* skega vodovoda. Kaj vino, samo da bo polenta in voda. Vrtovin. Zgodovinsko slavje se je zvršilo preteklo nedeljo (12. 8.) v Vrtovi* nu. Preč. g. dekan iz Črnič je v spremstvu batujskega in domačega g. župnika blagoslovil dva nova zvonova (dis*fis) in dva nova stranska oltarja s podobama Srca Jezusovega in sv. Pavla ap. V po* polnoma prenovjljeni in poslikani in vernikov polni cerkvi nam je preč. g. dekan lepo obrazložil zgo* dovino in namen zvonov in zvone* nja. Naj bi njegove besede v sreih Vrtovincev padlc na rodovitna tla! Sedmcrim botrom — med njimi g. Henrik Stibiel — sedaj lastnik po* grebnega podjetja v Trstu — se vrtovinska cerkev kaj hvaležno za* hvaljuje za častno odzvanje k bo* trinstvu. Bog plačaj! Tudi pevski zbor je z ubranim petjem prispeval k povečanju te lepe cerkvene slo* vesnosti, ki bo vsem ostala v naj* lepšem spominu. Lokovec pri Čepovanu. Naše župnišče je dobilo novo eternitno streho. Les so darovali občani in tudi mnogo dela se jc na* pravilo z robotami. Tudi cerkveno hišo smo popravili, le cerkev je za letos še ostala. Govori se, da jo bo popravila vlada za vojno odškod* nino, toda vprasanje je, kedaj se bo to zgodilo. Cerkev je res slaba in nevarno je, da jo sneg v zimi po* polnoma ne poruši. Ker smo že pri cerkvi in župnišču bi bilo morda potrebno tudi o Soli kaj poročati. Večcrna sola, katero je v Spod. Lo* kovcu letos vodil g. učitelj Andrej Vendramin, je končala že tarn okrog božiča. Redna sola se je pa končala s šolsko ma&o, pri katcri so peli šolski otroci. — Suša nam je tudi pri nas uničila skoro vse pri* delke. Ubogemu kmetu grozi po* mankanje in beda. Kje naj vzame denar, da plača davke, ki so zlasti občinski zelo visoki. Kaj bo, ako se nas Bog ne usmili? Štjak. Zadnji vihar, ki je divjal preko cele doline in bil bolj podoben ti* stim ciklonom, o katerih včasi be* reino, nam je napravil precej ško* de. Hraste za tri vozc je pometal kot bilkc. Tudi sadnega drevja jc šlo precej. Občinskega g. komisarja bi prosili, da sc sedaj napravi apne* nica, ko je toliko borov polomlje* nih. Sicer se bo v naših razmerah izgubilo vse, da ne bo nc tu ne tarn nie. Imamo sicer cuvaja. Pa ima veliko posestvo in se briga za služ* bo le prvc dni v mesecu, ko jc treba potegniti. Ponudil se je svojčas dru* gi, sposobnejši. revnejsi, za trikrat manjšo ceno. Takrat so rekli, da mora biti po postavi. Nam se pä zdi, da je šlo po čisto drugačnih pos teh. Kaj bi ne mogli napraviti reda. Ljudje sploh zgubljajo zaunanje do obč. mož, ker se včasih gospodari, da je joj. Lov gre na dražbo. Vre? den je najmanj 2000 L, pa so ga dali za borih sto. Za občinsko gmajno pa mora reveč plačati 50 L. Ni, ni uvidevnosti. Vsemu Krasu bi lahko bili v zgled, ko se po celem vidi, pa nimamo ničesar. Ni sole, ne stano* vanja za učenika. Nimamo poštes nega župnišča. Pravijo celo, da nas bo zato kurat pustil. Nimamo hra* nilnic«, dasi je še blagajna, pa prazna. Nimamo vode, ko bi jo lahko imeli na sredi vasi. Imamo pa velike proračune. In kar jc še glav* no, k vsemu moramo lcpo molčati, kcr jc marsikak takle Stjačanček zdo zgovoren. Tako je v naši re* publiki. Idrijske novice. 25 letnica »Godbenega drustva«. Sobotni koncert na trgu je priva* bil vse polno poslušalcev, posebno še radi tega, ker je »Godbeno društvo« ravno drugi dan prazno* valo 25 letnico svojega obstoja. Opazili smo posebno letošnje leto, da je obisk teh sobotnih koncertov jako zadovoljiv. Vidi se zares, ka* ko naši ljudje v Idriji hrepene po duševnih užitkih. Godba je lepo in preeizno izvajala svoj program. V nedeljo zjutraj, ko je še večina prebivalstva počivala, smo zaslišaili zvoke godbe, ki jc naznanjala svoj jubilej in budila zaspance iz sna. Lepo pa bi bilo, če bi se tudi naš mlajši rod držal starih tradicij na* ših očetov in bi slične jubilcje praz* noval s sv. mašo. Tega pa smo po* grešali v nedeljo pri 25 letnici »Godbenega društva«! Večkrat smo že slišali omenjeno godbo, ki je vsekakor v ponos našemu mestu, igrati pod zvonikom mašne pesmi. Zakaj ne bi bila tudi pretečno ne* deljo povzdignila sloves jubileja s sv. mašo. Cerkveni pevski zbor. Zopet smo enkrat imeli priliko slišati idrijski cerkveni pevski zbor. Na programu so bile nove cerkv. pesmi pri Solarski in deseti maši. Zbor jih je izvajal jako lepo, le zal, da ima človek priliko slišati take zbore, kot je idrijski, le poredkoma. Vidi sc, da se g. organist Uršič ve* liko trudi, da bi dvignil zbor tem vise, do večje popolnosti in preciz* nosti. Oglasila se je bila zopet nova solistinja * sopranistinja Terezka Kendova, ki je s svojim glasom po* kazala, da obeta še veliko! lzlila je v pesem vso milino in nežnost svo* jega glasu. Vsa cast g. organistu, da se zanima veliko tudi za solo* petje, ki dajc zboru tem večjo vrednost. Težko pričakujemo, da se zopet enkrat odpravimo proti Idriji in bomo imeli zopet priliko slišati idrijskii cerkveni zbor, in sicer ob njegovem II. cerkvenem koncertu! Hnjiževnost in umetnosf. V. Vodopivčevo skladbo »Kristusu Kralju« (na besedilo V. Belcta) prodaja Ka* to'liska knjigarna v Gorici; 1 izvod stanc 50 stotink. Skladba je prav lepa, mo'gocna in učinkovita. Pri* poTočamo jo vsem zborom za iz* vajanje na praznik Kristusa Kralja, t. j. zadnjo nedeljo v o>ktobru, ter ob vsaki slovesncjši priliki. Praktična knjiga za davkoplačevalce. Izšla jc knjiga »Le impostc diret* te«, ki zelo pregledno in jasno ob» ravnava vse velike direktne davke, t. j. davek na zcmljišča davek na poslopja in davek na premično pre* moženie, zraven tega pa še dodat* nc direktne davke. Knjiga je zelo praktiena in jo priporočamo. Stane 12 lir. Prodaja jo Katoliška knji* garna v Gorici. Stran 6. »GORISKA STRA2A« Koledarček. 20. avj4. ponedeljek. Bernard, š. 21. avg. torck, Ivana ¦§., d. 22. avg. srcda, Timote.i, m. 23. avg. četrtdk, Filip, sp. 24. avg. petek, Jernej, ap. 25. avL. sobota, Ludovik, kr. 26. avg. nedelja Zefirij I., p. Velika zaloga mrtvaških potreb» ščin: komplctne pogrebne opreme I. razreda od 300 lir naprej, II. razr. j 200 lir, III. razr. 100 lir, otrocji po; grebi od 25 lir naprej. J. Saksida, Dornberg 3. Vipavsko vino. Kmetijsko dru* štvo y Vipavi ima veliko zalogo iz* vrstnega domačega, namiznega in desertnega vina. Kupci se vabijo. Fozop! Razprodajo! Pozor' Radi izsclitve razprodajam vse manufakturno in galanterijsko bla? go po zelo znižani ceni. Cenjeno občinstvo ima sedaj v teh resnih in hudih časih najugodnejšo prili= ko nabaviti si za mal dcnar najbolj; še blago. Pridite in prepričali se boste! Pavel Kunstek, Šturje pri Ajdovščiini. Ženitna ponudba. Slovenski fänt, rudar, 27 let star, velike postave, sin malega posestnika, že več časa v ncmški Avistriji želi resnega zna* nja v svrho ženitve s slovensko deklico. Naslov: Valentin Ram* schach, Berghaos 807/15, Bischofs- hosen, Salzburg (Austria). V Volčah je na prodaj posestvo cbstoieče iz enonadstropne hiže, gaspodarskega poslopja in približ* no 15 oralov njiv, travnikov in dveh gozdov, na katerem se lahko redi 5 glav živine. Hiša je pripravna za ysako obrt in ima vse občinske in društvene pravice. Natančna po* iasnila daje Ivan Rutar, Voice 93. Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13. — Birmski, poročni in krstni darovi po zmernih cenah. Popravila ur in zlatarskih predrae* tov izvršujem z jamstvom in hitro. Kupujem krone, srebro, staro zlato po naivišjih cenah. Odlikovana krojačnica. Podpisa* na se priporočava slav. občinstvu v mestu in na deželi, posebej preč. duhovščni za obila naročila, katera izvršiva natančno, trpežno in po želji naročnika. Cene zmerne. — A. Krušič & sin, krojaška mojstra. Gorica, Corso Vitt. Em. št. 37. The New DECCA ee Če poslušate novo DECCÄ slišite samo godbo, ču- dežno po inoči in glasu. Pridite in poslušajte! LMuliitSC. GORICA, Corso Telefon 347. Po znižani ceni prodaj am aslato in srebro JAKOB ŠULIGOJ urar in zlaiar v Gorici — Via Carducci štev. 19, OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dott. Güherto Delneri zdravnik kirurg sprejema od IV/2 do 12Vž dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ .KRAIfifiM sprejema V GORICI Piazza della Vittoria Stev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI Stev. 3S Dott. Gius. Comel specialist za bolezni v nsesfli, nosn In grln, bivöi operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistcnt prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) PODRUŽ1ICA Ljubljanske hpeditne banke y Borici Corso VercII „Trgrovskf Dom" Tdefon številka 50 Brzojavni nasiov: LJublJanskft b?.nk« Delniška glavnica rnn4H:i89 sIHDf 121N7I Kezerve Din. 50,000.000 bElIirSm uJUDUHnK Din. wsr^.mt Podružnlce in agenclje: Brcžice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Nov! Sad, Novomeslo, Ptuj, Rakek, Sarauw Slovenjgradec, Split, Sibenik.. Trst.------------ Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice pc 4 % Vloye v tekočem računu lir ali dinarjev, (i!.,jugodr)e^c obrestne mere). Nstkvip vslut, čekov, deviz Sn obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Makazila v lu- in inozemstvo. Bapzni in ostali bančni posli. Teod. Hribar (nasi.j - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Villba zologo čsShsofi plBfns li znone toiarm Riginchiar} I Raynonn, ixoko- wpitno blago zb popotsnci hahor tudi iillha Izblra idošIibob In zcnsbBga süknL Blago solidno! Cene zmerne I Zastopnika išče bogata stoletna družba zavarovanja v vseh občinah z najboljšimi poüüji in zaslužkom. Natajnčnejša poiasnila daje glavni zastopnik Brešan Tcodor, Carso Vitt. Em. 28 — Gorica. V najem oddam takoj stanova* nje obstoieče iz kuhinje in dvch sob v bližini državncga kolodvora. V hiši je elktrična razsvetljava in voda. Naslov pove uprava »Gori« ške Straže«. Prefckturni komisar gospod Comm. Luigi Petrella nam je postal kot inserat naslednjo okrožnico, ki je bila razposlana vsem prcdsednikom članic Z. Z. v Gorici. Naprošeni ste, da obvestite člane Vaše cenjene zadruge, kateri blagohotno predsedujete, o naslednjih naredbah kompetentnih ob- lasti, ki preklicujejo vsako prejšnjo odredbo: Zadružna zveza v Gorici, Corso Verdi 37, je edina ustanova ki je poklicana, da mora združiti vse zadruge goriške dežele, bo- disi posojilnice, mlekarske in vsakovrstne druge zadruge. Vse zadruge Goriške dežele morajo biti včlanjene pri tej Zvezi in se obračati nanjo v vseh gospodarskih zadevah in po- trebah. Vse nabave umetnih gnojil, semen, strojev in orodja, ki so potrebni kmetijstvu, bode odsedaj naprej preskrbovala, brez ozira na druga podjetja, Zadružna Zveza v Gorici. Imenovane potreb- ščine bode preskrbovala Zveza direktno ali pa potom včlanjenih zadrug. Kmetovalci se morejo od sedaj naprej obračati na Zadružno Zvezo v Gorici ali pa na zadruge, ki so pri njej včlanjene za vsa naročila umetnih gnojil, semen, strojev, kakor tudi za vse druge potrebščine vštevši preskrbo kmetijstvu potrebnega kredita (posojil), če bi ga potrebovali. Končno ste naprošeni sprejemati in pospeševati vsa naro- čila posameznih kmetovalcev, sprejemati na znanje njih težnje in potrebe ter obvestiti o tern Zvezo, da bo zamogla ukreniti pra- vočasno vse potrebno. Blagovolite razun tega obvestiti kmetoval- ce, da ima Zveza od vlade na razpolago obsirna denarna sred- stva in se zato nahaja v stanju dobavljati potrebščine po naj- ugodnejših cenah ali dovoljevati ugodnosti odplačevanja. Z zadružnim pozdravom! Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Prihodnje vožnje Iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim koinfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojn.o oprem- ljenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje —¦ kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F. ROSICH, 60RICQ, Via Contavalle St. 4 Telefon St. 3-74