List 42
Državna trtnoušna komisija na Dunaji
je zborovala dne 12. in 13. septembra. Prišlo je 28 zastopnikov iz dežel, koder rodi vinska trta, in sicer iz južnih dežel gg.: dr. Vošnjak za Kranjsko, baron Moscon za Štajersko, Burgstaller za Trst, dr. J. Canciani za Istro, T. grof Latour za Gorico, P. dr. Tartaglia iz Spleta itd. Ker bode gotovo zanimalo naše slovenske vinogradnike, ki jim toliko škodo prizadeva trtna uš, kar se je sklepalo pri tem shodu, hočemo ob kratkem poročati o razpravah državne komisije.
Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o resolucijah, katere je bil sklenil državni zbor v poslednjem zborovanji glede trtne uši. Državni zbor je namreč pozval vlado, da pomnoži poskuse z ameriškimi trtami, da poveča ameriške trtnice, dobi ključev in ukoreninjenih trt iz inozemstva in Amerike ter da trte iz državnih trtnic oddaje po kolikor možno nizki ceni, oziroma revnim vinogradnikom brezplačno. Dalje naj vlada predloži izpremembe zakoDa z dne 3. aprila 1875 proti trtni uši s tem smislom, da se odstrani ukaz, da se morajo trte uničiti in se ne smejo zasajati novi vinogradi, koder se je udomačila trtna uš; da je prosto kupčevanje z ameriškimi trtami; da so davka prosti vsi novi, z ameriško trto zasajeni vinogradi ne samo po krajih, koder je trtna uš dokazana, temveč 25 kilometrov na okoli, in da se ne zahteva desinfekcija vpeljanih ameriških trt. Končno se vladi naroča, da podpira vsa društva in zadruge, katere se pečajo z zasajanjem ameriških trt in ž njih po-žlahtnitvijo, da jim daje podpor in prepušča trte brezplačno.
Vsem tem sklepom je komisija z malimi izpremem-bami pritrdila po obširni, dvadnevni debati.
Gosp. poljedelski minister grof Falkenhayn, ki je sam predsedoval,  naznanil je pred  debato, da vlada
330
namerava v vsakem okrajnem glavarstvu, v katereg* okoliši se nahaja trtna uš, napraviti vinograd, zasajen z ameriškimi necepljenimi in cepljenimi trtami. Vsi govorniki so to odobravali in izrekli, da jedina rešitev vinogradarstvu je le zasajanje ameriških trt, ki so stanovitne proti trtni uši.
Niže-avstrijski zastopnik grof Gatterburg se je pohvalil, da je dosegel v deželnem zboru znesek 30.000 gld. za sredstva proti trtni uši, s kojimi se podpirajo občine, katere si napravljajo ameriške trtnice. Dr, Vošnjak pravi, da se tudi kranjski deželni odbor resno bavi z nezgodo, katera je zadela vinograde ne le po Dolenjskem, ampak tudi po Vipavskem. Deželni zbor je dovolil podpore vinogradnikom, ki zasajajo ameriško trto. Izdal se je poseben pouk za umno zasajanje ameriških vinogradov. Izreče zahvalo vladi, da je napravila v Kostanjevici velik ameriški vinograd, iz katerega bo dobiti do '/« milijon in še več ključev od ameriških trt, in da se bodeta tudi v Črnomaljskem okraji in v Vipavski dolini prihodnjo spomlad zasadila taka vinograda. A cena ameriškim trtam je previsoka, če tudi je bila znižana ne 3 gld. za 1000. Ljudstvo po vinorodnih okrajih je silno zbegano, a tudi tako siromašno, da še za sol nima, ne pa da bi si kupovalo trt. Govornik priporoča še posebno gojiti take ameriške trte, katere rode tudi necepljene, ker cepitev je jako natančno delo in se mora večkrat ponavljati. Tudi so ljudje vajeni trte grobati, kar bi potem morali opuščati. Saj je dokazano na Francoskem, da je več vrst ameriških trt, ki dajo prav okusno vino, na primer Othello, ki rano dozoreva. V Kostanjevici ima Othello že v drugem letu debelojagodno črno grozdje, ki je začetkom septembra že bilo sladko. Iz tega trsa ali iz Huttingtona, ki tudi zgodaj zori, dalo bi se napraviti črno ali rdeče vino, gotovo boljše od tako zvanega cvička. S takimi trtami naj bi se delali poskusi po vseh legah. Deželna vinarska šola, ki ima že ameriške vinograde, bode vse take pohvaljene trte za poskušnjo zasadila. Naposled se pritoži, da morajo posestniki še zmerom plačevati davek od zemljišč, po katerih je trtna uš že zdavno uničila vse trte.
Vnela se je potem debata o ameriških trtah, ali in katere vrste bi kazalo gojiti, da jih trtna uš ne napade, in če jih napade, ne uniči.
Gospod minister je naznanil, da je referenta v mi-nisterstvu dvorega svetnika Depretisa bil lani poslal na Francosko, kjer je pregledal vinogradarstvo po krajih, od trtne uši prizadetih. Bival je tam tri mesece in spisal jako obširno poročilo, katero se je tiskano izročilo komisijskim članom. Poročilo je res jako zanimivo, ker nepristranski pripoveduje o delovanji na Francoskem proti trtni uši in tudi ne taji uspehov, kateri so se dosegli z zasajanjem ameriške trte. Leta 1868., predno se je začela trtna uš zarejati, imelo je Francosko 2,681.895 ^, ali 200krat toliko vinogradov, kolikor vse Dolenjsko. Zdaj jih ima še 1,920.257 ^, katerih je 166.517 <% za-
sajenih z ameriško trto, torej še 10. del ne vseh vinogradov. Od drugih sredstev proti trtni uši rabi žveplen oglik po 66.175 ^, potapljauje vinogradov po 26.665 3^. Od direktnih produkterjev je najbolj zasajen Jaques, potem Othello, Cuningham, Herbemont in Huttington. Nekateri ti zasadi so že do 10 let stari, a vzlL trtni uši rode obilno.
Gospod minister je glede na to poročilo menil, da vprašanje, ali naj sadimo ameriško trto pri nas, ni še dognano. Treba, bo še mnogo poskusov. Ravnatelj Goethe in prof. Rossler Klosterneuburške šole sta zagovarjala ameriške trte. Goethe priporoča za naše kraje od direktnih produkterjev Othello York Madeiro in Huttington za črna vina, ker Jaques prepozno dozoreva, Elviro pa za bela vina. Kot podloga za cepitev domačih trt pa sta najboljša trsa Riparia, Rupestria in York Madeira.
Po zborovanji so si gospodje ogledali državne ameriške vinograde v Klosterneuburgu, čudeč se bujni rasti malone vseh ameriških trt vzlic trtni uši. Direktni pro-dukterji: Jaques. Othello, Herbemont itd., bili so obloženi z grozdjem, ki je bilo že vse črno in sladko, zlasti ugajalo je grozdje Hutingtonovo in Othellovo, ki je debelojagodno in jaso okusno brez tistega okusa, ki ga ima grozdje od York Madeire in Othella in drugih ameriških trt in ki je hujši od Izabelnega. Vino od teh trt, to so priznavali vsi udje komisijski, bilo bi prav dobro. Dvomijo pa še, ali bodo te trte stanovitne proti trtni uši. No po izkušnjah na Francoskem o tem ni dvomiti. Torej smemo upati da vinska trta ne bode zamrla po naših krajih in da bode Amerika s svojimi trtami popravila, kar nam je pokvarila s filoksero.