VIŠKI KRAJANI SO ZBOROVALI
Kako odpraviti brezbrižnost?
Že dober teden dni pred dogodkom so vsa gospodinjstva krajevne skupnosti Vič dobila pismena obvestila, da bo 26. II. 1986 zbor krajanov, nanj so opozarjali tudi številni plaka-ti na vratih samopostrežnih trgovin ter lokalov, ki jih krajani pogosteje obiskujejo in kjcr se večkral zadržujejo. Slorjeno je bilo vse, da bi ne bilo v krajevni skupnosti človeka, do kate-rega obvestUo ne bi prodrlo.
Potem je prišla sreda in popoldne so se zbrali krajani v prostorih osnovne šole Marjana No-vaka - Jova, v šoli, ki je bila pred leti zgrajena iz sredstev samoprispevka in brez katere bi si danes ne mogli predstavljati ne le šolanja viških otrok, temveč tudi funkcioniranja krajevne skupnosti - tako je delovno povezana s svojim okoljem. Prišli so vsi, ki jim je kaj do hitrejšega in smotrnejšega razvoja tega dela mesta, vsi, ki vedo, da prava beseda ob pravem času rodi uspeh, vsi, ki jim je jasno, da bi bilo med nami mnogo manj nezadovoljstva in bolj ali manj upravičenih pritoževanj nad krajevno upravo ter njenimi prizadevanji za izboljšanje življenj-skih pogojev krajanov, če bi ti znali in hoteli uporabljati sredstva vpliva na politiko v krajev-ni skupnosti in občini, ki <ih nudi naša samou-pravna ureditev. Mednje sodi prav gotovo - in to prav na začetku - tudi udeležba na zborih krajanov, še posebno takih, na katerih je treba oceniti delo preteklega leta in sestaviti delovni načrt za prihodnje delovno obdobje. S tem je bilo tudi že povedano, kje je bilo težišče raz-prav na zboru v krajevni skupnosti Vič. Udele-ženci so menili - potem ko so slišali poročila predsednika sveta KS in predsednika komunal-ne komisije - da se je dosedanjemu vodstvu posrečilo marsikaj, kar je v preteklih letih bilo videti nerešljivo, da mu je uspelo - z lzjemnimi napori, seveda - rešiti nekatere bistvene pro-bleme, zaceliti nekatere stare rane. Mednje sodi po njihovem mnenju prav gotovo tudi vodovodna napeljava v Peterčevi ulici, zaklju-ček del v Pokljukarjevi ulici, ureditev in asfalti-ranje večjih parkirišč v novih naseljih, ureditev problemov javne razsvetljave, gradnja že dolga leta zahtevane nove samopostrežnice ob C. na Brdo - pa še vrsta drugih vprašanj, ob katerih so se doslej z nejevoljo zadrževali krajani v svojih pogovorih.
Ko so zatem obravnavali program razvoja v letu 1986 ter temelje plana srednjeročnega ob-dobja 1986-90, so krajani vnovič in ponovno opozorili na nekatere probleme ter z začude-
njem in razočaranjem "spraševali, kako da se kljub nenehnim zahtevam prav v teh primerih nič ne premakne. Ker so pripravljalci zbora-taka in tudi prav ta vprašanja pričakovali, so bili med udeleženci tudi vsi tisti, ki so nanja lahko najbolj kompetentno odgovprili. Seveda pa so kljub tej kompetentnosti in kljub popol-nosti odgovorov na koncu eni in drugi brez moči stali pred vprašanjem, zakaj so nekateri komunalni problemi te krajevne skupnosti na repu prioritetnega seznama nalog komunalnih SIS-ov v Ljubljani - nekateri celo tam okrog zaporedne številke 500 - ter pred vprašanjem, kakšni so tisti kriteriji, zaradi katerih n. pr. ne more biti asfaltirana Tolminska ulica, niti čez nekaj let ne, ne more biti v tej ulici urejen vodovod, dokončna ureditev Abramove ulice se zdi nerešljiva, prav tako postavitev teles javne razsvetljave v Peterčevi ulici - zakaj? Kdo je postavljal take kriterije, pri katerih krajani niso imeli niti besede, kaj šele možnosti sodelovanja pri oblikovanju zanje usodnih od-ločitev? Kljub vsem tem vprašanjem in pomi-slekom pa so krajani ugotovili, da so z ureje-nostjo svojega okolja lanko še vedno zadovolj-ni ter so s takim optimističnim pogledom v prihodnost tudi izvolili novo skupščino za pri-hodnje štiriletno obdobje - poslej ji bo predse-dovala Lučka Perme.
Na koncu zbora so se krajani na Viču pogo-vorili še o pripravah na bližnje volitve, o sestavi novih delegacij in o delu dosedanjih. Med vprašanji se je - povsem razumljivo - pojavilo tudi tako, ki je terjalo odgovor o povezanosti delegatov z »bazo« - odgovor, ki je tudi prišel, ki je spraševalca sicer zadovoljil, toda kljub temu vzbudil komentarje, ki se niso končali z zaključkom zbora krajanov. Če bi te komentar-je strnili, bi se po zaključku zbora krajanov na Viču in s tem tudi na koncu tega sestavka morali skupaj z udeleženci vprašati.
Kakšne naj bodo metode in oblike dela dele-gatov, če zbori krajanov zaradi premajhne udeležbe ne morejo dati celostnih odgovorov na njihova vprašanja in ne morejo z močjo mnenja večine prebivalcev KS podpreti njiho-vih prizadevanj;
kaj storiti, da bi premagali brezbrižnost veli-kega dela krajanov za to in dnige oblike delo-vanja našega samonpravnega sistema, kaj več kot to, da uvrščamo na dnevne rede probleme, ki so nam vsem skupni ter dajemo s tem kraja-nom možnost vplivanja na njihovo reševanje.
e.k.