St. 124.
V Mariboru, vtorek 24. oktobra.        IV. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja trikrat na todon, ▼torok, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 cotđ., za p«»l leta 5 £<»ld., /a četrt lota 2 poltl. 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne č<niristopne vrsto 6 kr. ča so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se tlvakrat in 4 kr. ie sotri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvoio frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220.
Oprav ni stvo, na ktero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v tiskamici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229.
Poziv.
Nagovarjam od mnogo strani, naj svojo utemeljeno narodno tiskarnico in lastništvo „Slov. Narodaa prepustimo širjemu narodnemu društvu, odločili smo se tej želji ustreči.
Dozdaj se je že okolo 100 rodoljubov iz vseh slovenskih pokrajin zavezalo udeležiti se s kapitalom skupaj okolo 20.000 goldinarjev.
Ker pa ta kapital za tiskarno ne zadostuje in je treba, da se vložni kapital sploh pomnoži, da je potem mogoče celo podvzetje povečati, zalaganje knjig, litografstvo, knjigotržtvo itd. s tiskarnico zvezati, še druge liste, n. pr. beletriHtičen, na noge spraviti \ ker je na korist podvzetju samemu kakor tudi narodni stvari sploh, ako se posamezni vpljivni možje iz vse Slovenije zedinijo, štejemo si v čast, vse za napredek narodne stvari zanimljajočc se rodoljube brez razločka stanu pozivati k udeležbi.
Ena akcija velja 100 gld. Vplačevalo se bode po 25 gld. na enkrat v štirimesečnih obrokih, ako bode vsega podpisanega kapitala treba.
O tem, kakor tudi o vprašanjih, ali celo podvzetje v Mariboru ostane ali se preseli tiskarnica v Ljubljano, in o spremembi ^Slovenskega Naroda" v dnevnik, sklepali bodo akcijonarji sami.
Prosimo, da se vsak, kdor se želi udeleže-zati našega narodnega društva na akcije, oglasi pri naši firmi ali pri g. Kapoc-n posestniku v Mariboru.
V Mariboru, .'JI. oktobra 1K71.
Fr. Skaza in drugi.
ATašt* stališče in lerir/iiistvo.
(Konec.)
Od mene zahtevate, ako sem poštenjak, da čini dokažem 1. „kteri zmed nas, ki se štejemo k konservativni stranki, nimajo častnih namenov ? ker pišete, da imajo konservativci le zvečine (ne zve-čema, kakor črtnik hoče) častne namene; 2. kedaj je konservativna stranka kaj storila, da bi narodu bilo na kvar? ker svarite narod pred to stranko.u
Je-li sem pošte n j a k a 1 i u c , o tem soditi ni moja reč, nego drugih razumnikov, kteri v vsakem oziru poznajo mcue,   moje pisanje, moje
žrtve za narod, vse moje javno življenje in gibanje od 1H40 leta do sega hipa.
Na navedeni dve točki že je preobilno odgovorjeno v teku tega sestavka, vendar površni ponov v jedru koiisti pomnenju.
Rekši: udržniki imajo zvečine častne kane, razumevam, ka se zvečine nanaša na kane;
toda zdelavauje o volitvah protu dni. Voš-njakn , dru. Dominkušu, dru. Srncu, našim naj-zmožnejširn in vrednim sposobnjakorn ni se vsema časten kan:
zagovarjati z zrnom tudi tuške. znno in saje v crkveni upravi a nikoli ne zinoti proti samovolji cerkvene vlade ni sevsema časten kan;
vsak tudi umen napredek (vsaj besedo naprednjak) na smeh postavljati, razumevaj pred pro-staki, indi je zastonj, ni se vsema časten kan;
kar je kupljen „Slovenski gospodar.'4 ter po takem postal glasilo kouservativcem, nikoli ni se zglasil na odstranjenje nemeevanja v kn. vi. pisarnici, na odpravek žabjega šematizma, nemških okrožnic in razpisov, nikoli ni nagovarjal višega in nižega duhovništva na slovensko u rad ovan je, in ta opust ni se vsema časten kan;
ako doslc za našega znanja ni z ap o čet no pisal nijen konservativec, da si je polna usta naložena nosil proti nemčurstvu, v svojem nredu listin in matic slovenski, čeravno pravico ima, ni se vsema časten kan;
konservativci više vrste dolžni bi bili dostojen zgled dajati nižemu duhovništvu zastran narodnega društvenega razgovora pri obedih o potrdi, pa navračali so ga le na nemščino, da je končno razgovor bil samo uctnški , ni se vsema časten kan.
Take in podobne prikazni niso zvečine častnih kanov, a na veliki kvar, vsaj na prepad slovenskega naroda in narodnosti, zato kličemo: slovenski narod ! varuj se teh skazljivccv.
Svarjate li Vi očitno s vso pravico slovenski* ljudstvo pred meno in mojimi privrženci, ravno Vam polje; le toliko pristavljamo, ka so Vaših nazorov klanjavci prek tisoč let imeli v oblasti naš narod, a kam so ga po preteku toliko časa spravili V Na prag večnega h rez d na. Stoletno klanjanje še Vaše vrste modrijanom, iu Slo-
venci postanejo le zgodovinski predmet. — Pro-testanstvo je moralo slovenski jezik in slovstvo prebuditi, ni li to skrajna sramota za nas katoljške razumnike in predstojnike V In ta /godba proži največ povoda, ka ne bodimo sevsemu po konservativnem v pogttbo narodnost in narod vodečem poti. *) Mi pa se dičuo ponašamo, "ka smo po taborih in zdravim učenjem toliko opravili, ka že narod po večini dobiva čiste pojmove o svoji nalogi.
Na končno Vaše nemško geslo nimam ka) prigovarjati vede, ka duh veje kder hoče: šega-vost je pre prirojena, le na Madjarskem je lastnina višega duhovništva in velikih sodeev, tako sc konci pripoveda ; pobožno nravje pa je jako odnosno, marsikteri svetoslinavec le znotraj po izbor magarce, lokavec, zvitnik nepoštenjak, iskrcnik pa se ne potajuje. Po mojem mnenji more jedini pravičnik biti pobožen, brez pravičnosti je pobožno nravje neumnost in nemogućnost. Čudom, sc čudim, ka v dotičnem „Odgovoru" ni sledu kakemu posebno velikemu duhu a mnogo menje segavosti. Naposled izjavljam, ka uboštvo v duhu, nedosta-tek šegavosti ni niti greh, niti prelom ali hudoba, a ukauljivost, ktera je učinjena v ..Odgovoru", šteje se med najprostejša hudodelstva, med naj-veča magarstva spnčenc človeške naravi, in je gujusua pregreha pred Rogom. K. 1>.
0 delovanji kranjskega zbora v povzdigo ljudskega šolstva.
Iz Kranjskega [Izv. dop.| Naloga kranjskemu zboru je bila letos med drugim tudi ta, da izdela take šolske postave, na podlogi kterih se mora zbnljšati zelo zapuščeno ljudsko šolstvo na Kranjskem. To so pričakovali vsi naši učitelji, šolski možje in vsi tisti rodoljubi, kterim je dobro narodno šolstvo prvi pogoj narodni izomiki in narodnemu blagostanju. Kranjski deželni zbor je v istini nekaj storil za naše ljudsko šolstvo, iu sicer po prizadevanji šolskega prijatelja
•) Kreinplj je prvi povod, ka je ljutomerska okolica toliko značajna v narodnem oziru, a boginfl OH bil Vaše biro narodnjak, kar priča njegova svobodomiselno pisana ,, Dogodiva čin a". Vsak pravi narodnjak mora biti naprednjak, a ta umen ■vobodomiaelnik.
Listek.
Tržaška razstava.
IV.
(Svila. H a z n a obleka, obutev in razna pokrivala.) Kupčijska zbornica je ob levi steni razstavila v dolgih vrstah ravno 60 izgledkov razne surove svile (mešičkov in predene svile). Med njimi se nahajajo raznovrstni domači pridelki kakor mnogi iz turških in grških krajev ; nahajajo se pa tudi mnogi izgledki japonske, kitajske, in bengalske svile, s ktero se tukajšna kupčija od leta do leta bolj peča.
Ker nevarna bolezen hudo tlači svilorejo raznih evropskih dežel, izkušalc so razne vlade in društva odpraviti jo: V neki drugi sobani (št. Vili macehinc cdattrezzi ag.) je c. k. zavod za pre-isk %nja sviloprejk v Gorici razstavil razne svoje pnprave. Mnogobrojna zbirka je  kaj podučljiva,
samo škoda, da ji vodstvo ni priložilo primernega razjasnila. Domače in tuje seme se tam kaj natanko opazuje in nadejati se je, da bodo rečene preiskave imele primerne koristne nasledke za naše svilorejec; če ravno bolezni ne bodo odstranile, vsaj bodo pot pokazale, po kterem se bi znali varovati velike izgube , in kdaj in kako bi nadomestili domače seme z inostranskim. Zbirka kup-čijske zbornice pa kaže od druge strani, da bodo evropski labrikantje zmerom bolj segali po vzhodnoazijski svili. Kitajsko, Japonsko in Bengalsko so po podnebji iu zemlji posebno ugodna sviloreji. To velja zlasti o Kitajskem, o kterem je Scherzcr kot spremljalce fregatte „Novare" pri njenem zemljeobhodu opazil, da bi pri obilnosti ljudi lebko desetkrat več svile pridelovalo in zadostovalo potrebi vse zemlje; vsi ljudje na zemlji je baje potrebujejo (»kolo 80 do 40 milijonov funtov. Evropa je sedaj pridelala komaj 7 do h milijonov funtov, za dobro polovico manj kot v navadnih srečnih letih.
Vidila sta se tudi pridelka od hrastoprejke (bombyx cvnthia) in Yama-mai. Ta vse hvale vredna surtiviua vendar nikdar ne bode po polnem nadomestovala prave svile (pridelka od bombyx mori); manjka jej ravno tistih lastnosti, ki pravi svili prednost dajejo pred bombažem, voluo, predivom iu konopljo: ličnost nepretrganega lakna (niti), primerno velika vlačnost in trdnost in neka posebna, ravno pravi Židi lastna svetloba.
Znano je, da se svilui mešiček ne da opresti ali raziuotati od konca do kraja, ampak da ima zunaj kakor znotraj nekoliko kosmate Žide, k; v poprejšnjih časih ni imela skoraj nobene vrednosti. Poleg omenjene zbirke goriškega zavoda je bila priprosta inašiniea z visoko skladovnico mešičkov, s ktero se brez vsega truda lebko prav hitro oskubc zvrlmjo kosmato svilo. Lepa dolga svila v razstavi kakoT v trgovini znana pod imenom surova svila — greggia, soic grege — se da lepo spresti, ki je v kupčiji kakor v razstavi znana z imenom
t
J. dr. Bleiwei»8a , ktererau bodi v tej zadevi čast in hvala! Kranjski deželni zbor je namreč sklenil postavo, po kteri dohode vsako leto normalni šol-ski zaklad , ki jc namenjem v podporo ljudskih šol, od zapuščin (po lft/0 od vsake dedšine, ki znaša najmanj .'JOO gld.) okolo 20.000 gld. Ako cesar to postavo potrdi, česar ne dvomimo, obrnil ne bode ves onu-njeni znesek za šolske namene, kar bode gotovo šolski napredek pospeševalo.
Druga postava, ki hnde mela le začasno veljavo, določuje, da bodo vsi učitelji na Kranjskem svojo plačo dobivali v denarji , in sicer v mesečnih obrokih pri c. kr. davkarijah. Odmenjeno pa jc ljudskim učiteljem v Ljubljani najmanj 600 gold. in po drugih občinah najmanj 600 gld. na leto. Ta postava naj bi veljala samo do prihodnjega zborovanja kranjskega deželnega zbora, do kterega časa naj kranjski deželni odbor v pora-zumljenji s strokovujaki <učitelji f?|) in z duhovščino izdela načrt pravih šolskih postav, ki bodo zadostovale ttrjatvam sedanjega časa.
Kdor ni izveden v naših domaČih šolskih zadevah in sedanjih postavah, kdor ne pozna Šolstva po drugih deželah; mislil bode, da je kranjski deželni zbor šolsko vprašanje do pičiee rešil, da je izdelal dovolj in dosti dobrih šolskih postav, da bode torej naše šolstvo v vsakem obziru napredovati moglo.
Toda kdor dobro pozna naše šolske razmere in one drugih dežel, obžaluje jako, da kranjski deželni zbor glede šolstva ni storil svoje dolžnosti. Hvaležno se sicer priznava, da bodemo dobili vsaj dve nekoliko dobri šolski postavi, sprevidi se tudi, da ni bilo preobilo časa zborovanju odmerjeno, in da so bili nekteri 'toda malo) poslano! najboljše volje, šolsko vprašanje v vseh točkah ugodno rešiti ; vendar ne moremo si kaj, da ne bi povedali, koliko more sklcnena postava o učiteljskih plačah koristiti, in koliko važnih šolskih zadev naš zbor ni vzel v pretres — v veliko škodo šolstva.
Dobra stran postave o učiteljski plači je ta, da bodo morda nekteriin ljublj. učiteljem plače na 600 poboljšali (?), in da (lobodo 400 gld. tisti učitelji na kmetih . kterih plača je hila dosedaj niže od 400 gld. odmenjeua. Nadalje jc to dobro pri tej postavi, tla neba bira, i da učitelj hode v denarji prejemal svoj zaslužek pri davkarijah.
Slaba stran te postave je ta. da bode en del učiteljevih dohodkov znašala šolnina, ktero mora župan p.»hirati in odštevati davkariji. Pričakovalo se jc od našega zbora, da bode odpravil šolnino, enako Štajerskomu, koroškemu in dolenj-nvstrij-skenm dež. zboru ; kajti znano jc, daje ravno šolnina ljudem pristudila najboljše šole. Ljudje rajše otrok v Bolo ne pošiljajo, da jim ni treba teb krajcarjev odrajtovati.
Tudi župani ne marajo pobirati šolnine, rajši se odpovedo županstvu in temu poslu, s kterirn se ljudstv: zamerijo , nego s tem se vk var jati. Z veseljem smo t o raj brali v ..Slov. Nar." vest, da so tudi slovenski poslanci v štajerskem zboru pripomogli v to, da se je šolnina odstranila.
trama ali orgazin. — Ona kosmata svila pa sedaj ne gre nikakor v izgubo; ravno tako se porabijo vsi mešički, ki jih svilorejei za seme prihranijo. Ti se ne dajo oprosti, ker metulji pre-jed6 vsako nit. Vsi ti izmečki iu ostanki se. sedaj razSesajo v posebnih fabrikati in »predejo v posebno svilo, ki sezovo kosmata (nasproti gladki) (soie-floret. fant asi e cfaappe.) V, /.. Jlitter iz Go-rice je v salonu za obrtnijske izdelke postavil velik kasten, v kterora se vidijo razne vrste kosmate svile. Kdor bi v zbirki kupčij sko. zbornice ali v oddelku VIII. ostanke ogledoval, ali celo v StraSČib pri gorici hodil po velikem hramu . kjer se taki ostanki v visokih kadili močijo \\\ godijo — in prečudno neprijeten smrad izpnhajo, bi se. čudil lepemu izdelku. Mala zbirka je kuj okusno napravljena in obsega kosmato svilo ra/.nili naravnih barv kakor tudi različno barvano, predeno in ne-predeno. Dotične mašine BO zadnji desetletji tako zboljsali, da se na prvi pogled komaj loči predena
V omenjeni šob ki postavi kranjskega dež. zbora ni žalibog nobenega določila, koliko šolnine naj otrok plačuje, in sicer kteri otroci, šolo obiskujoči, ali tisti, ktere postava veže v Šolo hoditi V Dosedanje šolske postave ne govore nič določnega o šolnini: kako se bode tedaj sedaj ravnalo? Kje bode na dalje dobival učitelj tisti del svoje plače, kteri spada na šolnino. ako mu posljednje župan iztirjati ne bode mogel ali ne hotel?
Druga pomanjkljivost nove postave je ta, da ne omenja pod učitelje v. Koliko plače naj imajo podučitelji na Kranjskem, kterih je okolo 40. tega ta postava ne pove. Ali naj imajo še za naprej od 100—150 gld. na leto? Ravno tako ne jemlje postava ozir na učiteljice na Kranjskem.
Na dalje je opomniti, da postava ta bode zbol jšala plače le tistim učiteljem , ki še nimajo 400 gld. Takih ho morda od 120—160j ostalim nčiteljem in podučiteljem. kterih bode še polovica, to gotovo všeč ne more biti. Pomisliti pa je, da 40«) gld. naši učitelji ne bodo dobivali kot učitelji za šolska opravila', ampak za ta denar bodo morali hiti še dalje mažnarji in organ is ti. Tako svobodomiselno (?) in na korist (?!) je sklenil naš deželni zbor, ki pravi v nekem paragrafu omenjene postave, da učitelj naj izvršuje še dalje vse dosedanje svoje dolžnosti (toraj mežnarstvo itd.)
Z omeujeno postavo o učiteljskih plačah morejo po tem takem kranjski učitelji samo nekoliko zadovoljni biti; kajti nekterim postava ni nič zbolj-šala njih slabo materijalne stanje, a drugim samo malo.
Kranjski deželni zbor je učiteljem tedaj samo nekoliko vrgel, češ, da bodo molčali in ne s prošnjami poslance nadlegovali. Naši poslanci za obravnavo šolskih (!) zadev res nimajo časa !! Že leta 1869, je vlada predložila našemu zboru dva važna predloga šolskih postav, namreč a) zastran naprav I j anj a, vzdrževanja in obiskovanja ljudskih šol in b) zastran pravnih razmer ljudskih učiteljev: a niti toisto leto, niti lani in niti letos ni naš zbor dognal važnih teh postav, ktere že imajo skoraj vse dežele na Avstrijskem. Zavoljo tega naše šolstvo v teh poslednjih treh letih napredovati ui moglo: kajti za Kranjsko niso veljavne niti stare niti nove šolske postave, ktere poslednje hi bil moral deželni  zbor naš izdelati.
Vseh postavah je namreč toliko važnih do« določeb, da naše šolstvo nikakor napredovati ne more, dokler te nimajo zakonske veljave. Da ne bi bil imel naš zbor dovolj časa za izvršitev omenjenih postav, tO ne more biti popolnoma resnica. Leta lSOih in letos je trajalo zborovanje po mesec dni: v tolikem času se gotovo more rešiti tako važna reč, kakor so šolske postave, od kterih je odvisno celo i z o h r a ž e v a n j e n a r o d a.
Da sc šolske zadeve pri nas tako na dolgo vlečejo, da sc za pravo povzdigo Šolstva in uči-teljstvo noče nič zgoditi; uzrok temu je treba drugod iskati.
Kakor se ljudstvo na Kranjskem, bodi si omi-
kosmata svila od prave gladke — dolgo — nitaste. Rabijo jo mnogo pri izdelovanji svilenih trakov in pascev pa razne svilinine nizke vrste. V salonoc za obrtnijske izdelke je v drugi vrsti ludi nekoliko šalov, ki so izdelani iz naskubljene svile. Tudi Haas je razstavil veliko tkanine, po večjem narejene iz kosmate svile.
Svila in volna, bombaž iu predivo so tiste prevažne surovine, s kterimi se človek oblači in pokriva , 8e 86 ni ravno med Germovniki južne Afrike ali pa med Eskimi ob severnem tečaji narodih V Trstu, kot v velikem trgovskem stočišči raznih narodov, bi na razstavi pričakoval mnogobrojne zbirke narodnih noš — narodnih oblek. Pa zastonj iščeš enakih izgledkov v velikem obrtnij-skem salonu, samo med fotografijami je nekolike* izgledkov. ki hi jih po njihovi podobi lebko prištevali rečeni vrsti. Vendar tudi svetlopisi ncmajO na naši razstavi niti tega pomena niti tega namena. Ta pogreiek prav lebko prčzremo, kajti po
kani ali neoniikani del, za šolstvo, zlasti za ljudsko šolstvo premalo zanimiva; tako so tudi poslanci naši za šolstvo premrzli in ncČejo spoznati koristi, životne nujnosti dobrih šol za zboljšanje duševnega in materijalnega stanja našega ljudstva. To je ena ovira, da se je v našem zboru tako malo storilo za Šolsko stvar.
Največji in prvi uzrok malomarnosti za povzdigo šolstva je pa konservativna stranka v uašem zboru, kteri na čelu so duhovni poslanci.
Iz gotovega vira smo izvedeli, da ta stranka, ktera po svojem delovanji to ime zasluži, je ovirala leta IHtjO. in letos, da nismo dobili nika-koršnih novih šolskih postav iz našega zbora. „Iz njihovih del jih boste spoznali", in spoznali smo jih kot neprijatelje napredka, šolstva in ljudske sreče. Kajti gotova resnica jc: Kdor ne privošči narodu dobrih šol na podlagi dobrih postav, ta mu ne želi, da bi sc učil potrebnih znanosti, s kterimi bi mogel lože in srečnejše živeti, in se tako okrepčati duševno in materijalno , da bi se mogel vspešno v bran postaviti protivnikom, ki ga obdajajo od vseh strani, grozeči mu z narodno smrtjo.
Domače in slovanske novosti.
— Ker že ves svet „razstavlja" tudi Ljubljana neče zastati. Pripravlja se zdaj za obrtnijske iu zemljedelske proizvode razstava v Ljubljani za teto 187--J. Ministerstvo je deželno vlado kranjsko pozvalo predložiti ude za razstavno komisijo.
— V novem organizmu kranjskih davkarskih uradov so po imenovanji fin. min. postali davkarji prvega reda: Jožef Taboure in Anton Lenartschitseh i davkarji drugega reda: Jožef Paver, Jožef Podrckar, Janez Elsncr, Janez Schmalz, Pavel fluldenprein, Matevž Furlan, Jož. Kratochvvill, Matija Piuk, Jož. Supančič, Fr. Sed-lak, Kašp. Peterlin, Friderik vitez Fbdransperg, Adolf Pfefterer in Jož. Iiauer, vsi definitivno, potem provizorično Fr. Skofic ; dalje SO postali dav karji tretjega reda: St. Wruss, Jan. Klcmenčič, Kud. Weit. Igu. Kose, Vil. Nitsch, Jož. Potokar, Kd. Ilavne, Jan Skola, Jan. Schubiz, Ign. Zicrer, Ferd. Fischer, Ant. Papcsch in Jož. Kotter, vsi definitivno, Jern. Miklaučič provizorično. Za dav-karska kontrolorja prvega reda sta definitivno imenovana; Ant. Piakar in Jan. Benedikt.
— Ves narod hrvatski, vse novinarstvo, celo nemško in magjarsko, kliče: milost, milost za zapeljane ustajnike v granici. A med tem po veda jo novine, da jih je v Kakovici že sedem u-streljcuih in „Obzor" izveda, da jc 1«. t. m. preko Karlovca prišel krvnik (rabclj), da bode ve šal a vzdignil. — Naj bi generali a la Molliuarv in drugi  magjarski mogotci mislili, da kri rodi kri.
— Minister uka Jircček jc nam zopet ono malo uslugo s tem storil, da je iz slovenskega N o v e g a m e s t a odpravil nemškega profesorja Meingasta,  iu iz Ptuja nemškega profesorja
mojih mislih nemujn narodne noše nobene posebne narodne vrednosti. Kot so v največo srečo dotičnih narodov izginile posebne stanovske noše. tako so bodo v malo. malo rodili tudi izgubile posebne narodne obleke; — in ta izguba ne ho najmanj pomenljivo znamenje duševnega in gmotnega napredka dotičnoga roda.
V razstavi se prav za prav nahaja samo ena narodna obleka ■— lepo ozaljšnna  črnogorska od vrata do stopal.   Stekana jc   iz   volne nekoliko tudi iz svile;   po   znani šegi so razni deli obleke prešiti in  zlasti   obšitl s silo   Širokimi, semtertje tudi z ozkimi pasci. Pa kaj hi celo leseno postavo na lesenem kolu dalje popisoval, ker sc po naših glavnih tržiščih zlasti pa ob ladijestnji nahaja na kupe živih podob, ki nam razno nošo narodov ob vzhodnem sredozemskem morji   pred   oči postavil jajo. Kogar koli bi enake narodopisne studije mi-jkale, naj le pride sem; v uašem mestu hode sko-! rej na vsakem oglu naletel na kupe primernega [gradiva. (Dalje prih.)
Krolla. Žalibog pa, da ju ni vrgel v Line, Ina-1 traktira gg. učitelje razen s svojo nemško „Thier-bruck ali Salcburg, kamor kot Ncraca spadata, J sehutztafel" za slovenske šole Še z naslovom „Pfaffen-temuč" v Celovec, kjer tudi Nemci Slovence more. Iknechte". To   stori  imenovani gospod gotovo za
— V Zagrebu se je to zimo zopet zbralo I tegadclj, ker nekteri gg. učitelji ob nedeljah in več mladih literatov in razumnikov, ki bodo imeli I praznikih in pri pogrebih v cerkvi še orgljajo, kar p ončna in zabavna berila v narodnem jc-|njim nekaj krajcarjev vrže, kterih so potrebni, ker ziku za gospe in gospodičine. Počeli so 20. okt. I nimajo še takšnega plačila kakor gospod inšpektor. Pisatelj Ivan Zahar je čital o pesniku Stanku Naj jim gospod K. — duševna reva—preskrbi boljo Vrazn. j plačo, potem jim ne bode treba. Naj pa tudi ne
— Praška univerza je imela zadnje leto 17091 pozabi gospod Končnik, da nema uzroka zavoljo slušateljev. Med temi je bilo 1085 Cehov, 593 Nem-J orgijanja gg. učitelje „Pfaffcnkncchte" imenovati, cev, 18 Jugoslovanov (3 Slovenci) in ostali sel zakaj duhovni za sebe menda orglanja ne potre-razdeljujejo   na različne  narode.   In  avstrijskimi bujejo , oni lahko svojo službo brez orgelj oprav-
Prusom je Praška univerza nemška
ljajo. Ali se ni po cerkvah božja služba opravljala.
Dopisi.
Iz Vol ii t k ta.
Zadnji petek jc imel naš g. župan v Celji opravke in pride tudi v uradnijo mestne hranilnice, da bi
— G. I. Ivančič, notar v Kanalu, je dobil I ko še od orgel sluha ne duha ni bilo? Govorjenje drugo notarsko mesto v Tominu. |g. Končnika jc torej neopravičeno in izvira iz na
rodne in neznačajne protivnosti.
Dobro bode, ako g. Končnik kadar v Haloze inšpicirat pride, nekaj  petakov ali desetakov od svojega rGehalta" gospodom učiteljem podari, da 18. oktobra,   flzv.  dop.]|njmi nc \)0 treba, si pri svojem pičlem plačilu še
orglanjem  krajcarjev  služiti.   To bo najbolja agitacija.
nekoliko obresti za občino prijel.   Kadar  so tam I |Z K»»srr«»lm.  22. okt.   flzv. dop.] Na
njegove hranilnične bukvice na vrsto prišle, vprašaj kak način sc je ostaja v Rakovici prav za prav gospod dr. Langer, „vvas vrill der Urataric Kapi-1 zatrla, to še denes ne vemo. Iz službenih novin sc tal beheben?" Med čakajočimi ljudmi stoječ, j da toliko povzeti, da so sc ustajniki baje dvakrat nemško ogovorjen iz uljudnosti tudi nemško od-J z vojsko bili, enkrat pa z Močiljani, kteri niso govori vprašani: „ich bitte blos dic Zinscn." Najhtcli k njim pristopiti; in v tej praski z Močljani to zaupije gospod doktor razkačeno: nvi govoritclso baje kolovodje pali. Drugi pa spet drugač pri slovensko, vi nemško ne razumite." Misleč kaj dal pripovedujejo. Čuič, bivši povelnik rnarodne vojske" jc to, reče s časoma Urataric proti gosp. Kreutz-jje utekcl. Na njegovo glavo je postavljena taglija bergerj-u, da je vendar surovost od gospoda dok-11000 goldinarjev. Naš posadni regiment rKušcvič" torja, da človeka za tako čisto brezumnega drži. I se še tudi ni vrnil nazaj v Zagreb.
V tem so se Uratariču obresti odrajtale iu gospod;
Starčcvičjauci so denes v nesreči. Nepristojno
doktor še bolj razkačeno zaupije: rtvi imate vaše I in nevitežko bi bilo, če bi tudi še denes, ko so obresti, pojdite vun!"  Je li to „deutschc Kultur I za roke in  noge oklenjeoi,  proti njim kot našim
und Intelligcnz," gospod doktor?
Zapomnite si Slovenci,  da v Cclji v tistih I uradnijah, kjer gospod doktor Langer uraduje, sel vse  nemško  piše,  zato, ker slovenski nc znajo, govoriti   pa  Slovenec  sme  le slovensko  tudi na i nemško vprašanje. Dobro. S časom pridemo tudi
nasprotnikom, o {političnih in socijalnih nazorih polemizirali. Denes jih samo še obžalovati moremo Bodimo objektivni, ter poteguimo paralelo med njimi in narodnjaki.
Starčevičjanci hočejo  samostalno in neodvisno hrvatsko državo.  Narodnjaki tudi.
do slov. pisanja in do srečnega časa, ko nam] Starčcvičjanci nečejo s svojo samostalno in neod-nemškutar Langer nc bode hotel denarja dati brez visno hrvatsko državo v nobene j zvezi stati.
gjaronske hlapce psovali , ker jc njih politična borba samo proti Avstrijcem obrneaa bila , in z magjaroni v zvezi tudi proti  njim samim divjala.
V Starčcvičjanskem taboru stoji precejšen del hrvaške mladeži, ter je je čem dalje več k njim pristopljevalo, nadalje vsi politični prenapot-neži in vročekrvci, kterim se zde narodnjaki vse prekrotki, prerulačni, prepočasni in predolgočasui, pa tudi drugi razui vetrogonci , pustolovci socijalisti in komunisti so se zbrali pod Starčevičcvo zastavo. Za narodnjaci pa stoji vsa solidna masa naroda in sploh vsi zmernejši iu zrelejši politični elementi. Kdor Starčevičjauccm ne bi priznaval odvažnosti, delavnosti, nesebičnosti in požrtvovalnosti, da hi jim glede teh lastnosti veliko krivico delal. Se ve, da so bile poleg teh vse hvale vrednih lastnosti, tudi lastnosti manje hire v njih zastopano, pa — da se nam nas dcnaŠnji dopis ne otrpkoči proti njim, ne ogledajmo se na te. De-našnja njih nezgoda jih ho streznila, in to bo v njih in cele dežele prid. Opustili bodo svojo prenapetost, stopili iz „flegeljahr-ov" v moževnost, videli da denes s karbonarskimi zarotami nc gre, ter v drugikrat ne več z rludo" glavo o zid butnili. Narodni stranki gre zasluga, da je neutrud ljivim večletnim delovanjem, zlasti na publicističnem polji narod za postavno opozicijo odgojila.
Denes zapustil uas jc profesor Erjavce, ter se podal na svoje novo mesto v Gorico. Težko smo se ločili: on od uas in mi od njega. S tem Še en zadnji srčen „z bogom!" za njim kličemo. Enajst let je bil in delal pri nas, vsem mil vsem drag. Matiea slovenska in družba sv. Mohora izgubili ste v njem svojega marljivega mandatarja za Zagreb. Kakor bo on vsem nam uepozabljiv. ravno tako se nadejamo, da bo Zagreb tudi za njega predmet milih spominov. List za listom pada iz kitice tukajšnjih Slovencev, iu skoro ho Vaš dopisnik tukaj osamljen stal, kakor zadnji panj v posečenem gozdu. — Od kar so se slovenski profesorji iz ovozemnih učilišč začeli zopet nazaj v svojo ožešo domovino preseljevati — izgubili smo v malih letih Trdino, Macuna, Tuška , Erjavca, Žaklja in Žepiča — smo zavolj sposobnih učiteljev v velikoj zadregi.
slovensko kvitenge.
Iz J£oz.l4»;r»i,
niti posebe z Ogersko;  niti sploh z deželami 22. oktobra.   [Izv.  dop.] I h a h s h u r ž k c monarhije, da! oni celo dina-
Obč. uradu sv. Krištofa in  drugemu svetu znan- U ti j o iz habsburžkega doma nc pripoznavajo. Na jam,   daje občinski urad Izklostcrski,   (Gairach) | rodnjaki hočejo  pak   Hrvatsko (scilicet trojediuo tudi občinskemu uradu št. Jurskemu dva slovensko pisana dopisa zastrau pristojnosti dveh oseb, steni nazaj poslal, da bi se nemška prestava tega do pisa napravila, češ ker v tistem kraju nihče slo venski ne razume.   To n c s ra m n o , iz gol hudobije izvirajoče razodetje lastne dušne siromašnosti jc podpisal županov namestnik in ohč. svetovalec znani rogovilež iu kričae pri volitvah Kari Grad — Obe. urad jc ta dva odpisa   naravnost okraj nemu   glavarstvu   Celjskemu, seveda s slovenskim poročilom stem predložil , da  taisto revnemu ohč uradu Irklošterskcmu zapove, da ta dopisa brž ko brž reši.   In zares je ljubeznjivi naš Scliim
kraljevino, če mogoče Še pomnoženo s Sloveniji) in Istro v eno skupino) kot državno enoto v okvir federativne h a b s b u r ž k e m o n a r h i j e postavljeno imeti. Starčcvičjanci niso tedaj ne za d u val i z cm, ne za federalizem, ne za k a k š n o t a k š n o drugo oblik o h a h s b u r ž k c monarhije, ampak z a p o p o 1 n o i z 1 u š č e n j e H r v a t s k e ga iz č r n o - ž o 11 i h o g r a j naše g a cesarstva. — Starčevičjamu hočejo neko ..veliko" Hrvatski* drŽavo. V hrvati/inu hočejo po-J topiti trojedno kraljevino. Slovenijo, in če mogoče tudi še Srbijo . in bog 81 ga ve, kaj še vse. Ta njih velikohrvatska država je samo v njih fan-
vvetter kakor tudi nerad in težko, Sent Jurskemu I ta/.iji mogoča, ter bi nasprot Slovencem in Srbom ohč. uradu ustregal, iu vsled njegovega povelja sel isto tako nasilna bila, kakor je nasilna sedanja jc Kari Grad hipoma slovenski naučil.   Morebiti ,| nemška in magjarska nadvlada. Narodnjaki ne-
da na taki način tudi Martini-ta slovenski naučite. Le udati se nc tacim rogovilstvom.
IZ lll&loz. 2(). okt. J Izv. dop. I Ilaložan je zopet na nekaj naletel. Nemškutarski volilni odbor v Ptuji je pisal v svoji besedi 23. avgusta IHTI. rNikarte voliti plemenitnikov" in glejte čudo! nekteri Ptujčani so pleincnitniku gospodu Kaiser-ferdu 7. sept. glasove dajali. To so bili gotovo pomagači gospoda ltodošeka. Kaj pa so s tem pokazali? To le, da ne verjamejo ne Rodošcku in ne vsem v oni besedi podpisanim gospodom, in če so podpisani gospodje morebiti sami za gosp. Kai-
eejo v obseg hrvatske države drugih dežel potegniti razen onih, v kterih Hrvati stanujejo, s Slovenci in Srbi pa hratinsko zvezo storiti , in sicer pod žezlom dinastije slavnega habsburžkega doma. StarSoviSjanci hočejo svoja nakana kterim koli načinom . kterim koli sredstvom , celo revolucijo do-icči. Narodnjaki postavili so se pa na postavna tla, ter hočejo to. za čini težijo postavnim potom doseči. Starčev iejanci so do sedaj v prvej liniji vojevali proti Avstriji, narodnjaki pa proti inagjar-orsagU. Delo .ji'bilo tedaj med nju dva tako rekoč razdeljeno, kajti i Avstrija i Magjari so protivnik!
serfc'da glasovali, so po tem takem svetu povedali, I samostalne in neodvisne hrvatske državo. Sturčevič-
da samim sebi ne verujejo.
Ijanci   so  do  sedaj   narodnjake  za   Avstrijce, za
Iz [»tujskega mesta bodi, gospod Končnik") I orodja Dunajski-   kamarile   imeli,   in sicer zavolj v Haloze  gospode   učitelje inšpicirat.   Ta gospod tega ,  ker je   njih politična borba bolj  proti Ma-
~~~» Ta človek sejo nekdaj za Slovenca vedel. Iz skrbi U)5iroiu • kakor Proti AVStrfleem^obrnena bila. Naša svoj kruh zdaj šepa iu ropi za nemakutarji.        j sprotno   so   pa uarodnjaki   Starčevičjance  za ma-
Politični razgled.
Ministerska kriza še zdaj ni popolnem dokončana. Zamolkel srd hrumi zarad tega iz Češkega, kjer mirno pa odločno čakajo, kaj bode krona storila, ali pojde po potu poravnanja dalje, ali pa sc hode dala oplašiti od sovražnikov pomnjenja. — Poroča se, da so nasprotne stranke v ministerstvu, na eni strani llohcuvvart, na drugi Bcust-Andraši, sklenili uekov kompromis, vsled kte-rega hode odgovor no češko adreso nekoliko pre-menjen, in ostanejo vsi ministri na svojem mestu.
- Vse kaže, da ta teden ni veliko manjkalo, da bi bil llohenvvart padel in bi bila vlada zopet ljudem v roke prišla, kteri so Avstrijo do roba brezdna pripravili. Cehi niso zamudili ta teden odločno povedati, da se morajo Slovani od Avstrije obrniti, ako se zopet nji5 upanje prekani.
Za vso j u gos 1 o v a u k k o politiko prevažna novica, da se je srbski knjez Milan spremljen od prvega regenta podal v Livadijo k ruskemu carju na poklon . in da Srbi vsled tega koraka vidijo začetek nove , slovanske politike — potrjuje se. Knjez je prišel v Oalnč , kjer ga je pozdravil ramenski minister.
V Gradcu so sc bili zadnjo nedeljo zbrali Prusaki iz Štajerskega in Kranjskega, ter sklenili, da morajo Nemci ostati v skupni zvozi, da morajo Nemci upirati se vladi s pasivnim uporom. Na koncu se ni pozabilo tO kar je glavno, namreč migniti v Prusijo naj pcmaga. Zahvalo so izrekli neavstrijskim Nemcem za morulično poniuč in izkazovane simpatije.
Na Francoskem stopijo zdaj novovoljena municipalna svetovalstva skupaj. Ker so volitve za ta okrajna zastopstva izpadla po neizmerni večini v demokratičnem zmislu, pričakuje   se od
njih, da bodo mnogo storila za ntrjeujc republike in zatrenje onih pustolovcev, ki bi Francozom radi zopet naložili kak kraljevsk ali cesarsk jarem, (lambctta priporoča v pismu nekemu prijatelju, naj se ta zastopstva ne pečajo za veliko politiko, nego za zboljšanje duševnega in materi-jalncga stanja v posameznih okrajih. Samo potem bode republika močna postala in — nazaj dobila na Frusc izgubljene provincije.
Dunajska borsa 16. oktobra.
Srebro.........I«   . 30
Janez T£i*olili,
dosehmal svetovalec e. k. nadsodnije v (Jradcu. zdaj
oilirtnik v I.J ubijani,
ima odvetniško pisarnico v Tavčarjevi hiii, na dunajski cesti. II. nadstropji.
(51—81
Kovane, uradno preiskane ##f44t»44*
V494M4' četirivoglate oblike:
Nositeljna moč:   1    2    3    5    10    15 cent. Cena. gld.:        18   E   -fi>   35    45 oo. Nositeljna moč: 20   25  30  40  50 cent. Cena, gld.:       70   80~90 100 110.
Nositeljna moč:    1     S      4     10 JO Cena. gld.
(11-21)
fe) fnt.
•i
.r)0
t.r.o i-j 80 70
15 18. 80 fnt.
Nositeljna moč i 40 Cena, gld.7"     20 22   -25 27.50 30. Vata*- S49 siri »44* z železnim obroč-
jem in utegi (gcvihti) : Nositeljna moč:   15   20   2f»   ."50   40   50 rent. Cena, gld.V       loO 170 -Ji*) -J30 .ioo ;ibi)~. ' Jšosinr r44404>:
Nositeljna moč: oO dO 70 SO 100 cent. Cena, #Id. i
Nositeljna moč Cena, gld.:
350 _120 • i 00
»i io "4r.n"
1.-.0 200
t;,-)0 7ou
f>00 fHJO. ■ iOO cent.
900!
1*491 J 4* M43 H49š'l4* 4lš*M4J<> 9'4404* «#• Ml 44} k.
Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej:
tj. Itni;aiiiiy *fe Coiiip«« fabrikanti \ng in utegov.
Dunaji mesto, Singerstrasst Nv. 10.
Malčno - mila
ali
(37—1)
žajfa za rabo pri kopelji ali umivanji,
ho izredno zdravilne za bolezni v mišicah, kosteh in živcih (izrek knjeza Rismarka, barona Heydta in baronice Crafcnried itd. itd.), odstrane vse nečistote na koži in narede friSno in zdravo kožo. (Vsled poročila dunajske medicinske Presse.")
Pravo se dobi samo po dvornem liferantu
JouiHvs Ho IT-o v c. k. konces. centralni depot Dunaj, li Karntnerring 11
in v tgtnvi pri gosp. Br§»rrim-w. apotekarju.
Friedmannovo
naznanilo reči po krajcarji
dokazuje, da sc vsaki konkurenciji ustavlja; čeravno so reči po nezaslišano nizki ceni naznanjene, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor se pričakuje.
1 kr. .ri Jeklenih peres
1 kr. 2 dobra peresnika.
1 kv. 1 zvezek za pisanje.
1, 2, 3, B kr. različni purfiimi-runi umetni ognji za izbo.
2 kr. ena žlica za kuvu iz mc-
fi kr. ščipalec. za smojke. '15 kr. 1 par velikih nogovic za
5, 10, 20, 30, 40 kr. različne reči gospode, pripravne M darila gospern. 15 kr. 1 par velikih močuih no-gospodom, dečkom in deklicam.|   govic za gospe, kr.  12 kodralcev  iz dobrega 15 kr. 1   par  cvirnatih rokovje n s ti j a. j   za gospe
tata, posrel rcna. 18 kr. otroška ura z verižico.      J15 kr. jermen za pled iz usnja.
2 kr.   l  kos   finega   mjila   za 10 kr. 1 par cvirnatih  rokovie 16 kr.jedna priprava nož i vilice, toilcto. za otroke. :15  kr.   ena   {steklenica finega
3 kr. 1 praktičen ključedržee.    10 kr. ena lina svilna petlja za parfuma.
3 kr. 1 krtača ra mazanje.       i   gospode. 15 kr. steklenica prave kolonjske
3 kr. L' knjižici tinela  papirja 10 kr. ena fina knižica za notice vode.
za llavanacigare. s pratiko. 15 kr. Ano škarje.
3 kr. en patentirati g-.imbr.ik za 10 kr. t škatla z Vi lepimi  bar- 20 kr. l  par  OVlmatlb rokovio
čevlje in rokavice. !   vami. I   za gospode.
3 kr. 1 kos gumija za brisanje. 10 kr. en smodkedržec iz prave 20 kr steklenica tekočega lima, 3 kr. ena maiina za vdejanjc.    I   morske pene. ki se lahko mrzel rabi.
3 kr. ena večna pratika. 10 kr. tina garnitura, broša in 20 kr. velika harmonika na meh.
3 kr. ena tina knižica za notice.|   uhani. 20 kr. jerhus za kruh iz drota.
3 kr. 1   koa   finega   pečatnega 10 kr.   ena  steklenica   preflna 20 kr. krtača za  glavo, dobre
voska z vonjavo. parfumi ranega olja za lase. sorte.
S kr. 1 skltdelica Ifl plelin. 10 kr. ena verižica za škarje.    20 kr. mašina za lovenie bolh.
3 kr. 1 fino kresalo napolnjeno 10 kr. en glavnik iz bivolovega|20 kr. žepen termometer, dobro
z žveplcnkami. rogu. reguliran.
3 kr. l steklenica dunajsko na- 10   kr.   dobra   ključavnica   za 120 kr. praktičen   raztegavec za prednvalne tinte. škrinje. ] rokoviee.
■t kr. l eleganten okvir za foto-'lO kr. en merilnik, dunajska in 20 kr. lina žepna krtača z glav-granjc. francoska mera. |   nikom in zrealon.
4 kr. 1 predalnik za barve z 12110 kr. 1 čeden pahljavec. |20 ki. t pnr vaz za cvetlice iz
barvami s čopičem. 4 kr. en prač prižigalniee.
4 kr. en posrebren naprstek.
5 kr. eno Žepno zrcalo. 5 kr. ena ustna harmonika. 5 kr. ene klešče za sladkor. 5 kr. 1 par podvezkov. 5 kr. ena žlica iz metala,
srebrena. 5 kr. eno žepno kresalo. ;"> kr. en inamivec.
10 kr. 1 par skudelic za kavoj porcelana.
I   iz porcelana. 20   kr.   dober   anglešk daleko-
10 ki. en porcelanast krožniki gled, ki k.ižn četrt mile daleč. I   za pomlzje, |20 kr. dobra angleška britev.
,10 kr.eua praktična8modkarnica.;20 kr.   1   par   močnih, dolgih 110 kr. 100 finih ikvank, sortiranih.i   ženskih nogovic. :10 kr. ena dobra denarnica.       .20 kr. blazinica za šivanje, ki po- 10 kr. 1 par otroških nogovic.   |   se da priviti k mizi. 110 kr. pipa za tobak z cevjo.    [SO kr. l iiar prekoramnlc. 10 kr. pipa za smodke iz morske 20 kr. cela jedna priprava, nož, pene. vilice in žlica,
'i kr. ena čedna verižica za uro. 10 kr. en trusivce. za sladkor. 20 kr. 100 finih zavitkov za 5 kr. ena manšeta za svetilnik 10 kr. eno obesljivo kresalo       | pisma.
iz stekla. 10 kr. pas iz lakiranega usnja, j25 kr. solnčna ura, dobro regu-
5 kr. ena srebrna krogla,  naj- 10 kr. en fin medaljon iz pozla- lirana.
boljše znažilo za metal. j   čenega bronca. 25 kr. album za fotografije.
5 kr. različne Igrače. 10 kr. en čeden žepič za uro iz 25 kr. nanosnlk, optično steklo.
5 kr. različne družblne igre. žameta. 30 kr. jertuis za na trg.
5 kr. čedna knjiga z podobami 10 kr. ena krtača za blato 30 kr. patentirun brus za vsako
s testom. 10 kr. fina garnitura gumb za' rezalo.
5 kr. 1 fina broša. iminšete, predsrajčnike in ov- 30 kr. najnovejša angleška cu-
ri ka-, en čeden prstan. |   ratnike. zala za otroke:  pri  rabi teh
5 kr. en praktičeu kazalec da- 10 kr. en praktičen odinaiivcc. |   cuzal dojtvke ni treba.
turna. j 10 kr. en centimeter. 135 kr. globus, kterl v obr.i.ih
5 kr ena skudelica za kavo.     10 kr. ena tabakira. i   kaže narode na zemlji.
,'i kr. ena fina munšeia za luč. 10 kr. ene dobre jeklene škarje. 35 kr. otroško gledišče s podo-5 kr.   1   kos   glicerinskcKa   ali 10 k.-, niz pravih korald. i baini.
rastlinskega injila. 0» kr. steklenica najboljše vodc:35   kr.  velika,   močna šolska
b kr. 1 kos fine voščene poinade.i   za snaženje madežev. I   torba z jermeni.
;> kr. en obročen glavnik iz kav- lo kr. lepa oblečena puža. 140  kr.   100   rinili   papirjev za
čuka. 10 kr. krtača za zobe. ! plama.
5 kr. Najboljša rastlinska pasta 10 kr. tin. glavnik za cesarje.    50 kr. en solnčnik. za zobe. 110 kr. 1 par modernih uhanov.   1 11. 20 kr. dober velik dežnik,
kr. ena hranilnica iz pleha.    |10 kr.   en   lonček   pomado  za 1 tt. 30 kr. ura za Izbo. dobro
5 kr. 1 par hlačnih varovalcev.1   krepčanje lasov ii kr. lepe plehaste trompete.     |10 kr. pletenica za štrikanje. 5 kr. ena piščalka za lov ali za 10 kr. ioo dobrih zobotrebcev.
Mgnalc. 110 kr. izprasivec za obleko. j
5 kr. ena smodkarnica, nova iti-10 kr. zvijavec- za lase.
praktična. 10 kr. moderna urna verižica.
5 kr. en karton s a kosi finega 10 kr.   album   z  U   obrazi iz!
pečatnega voska. l>unaja. 5 kr. 12 svinčnikov. 10 kr. nožiu z L' klinjama.
5 kr. en zamašek. 110 in 20 kr. lepe palice za na
5 kr. narlepše fotografije. | sprehode.
regulirana, s puroštvom za dve leti.
2 fl. KO kr. Cela garnitura za pisarske mize iz vlitega bronca, obstoječa iz: 1 pisala, l polcže-valca piaem, 2 visokih svetilnikov, 1 ročnega svetilnika. 1 termometra, l kresala, 1 moš-nlcn za uro. 1 peresnika, 1 pepelnika.
(44—1)
Zastonj in franko dobi vsakdo en  ilustriran katalog, v kterem jo tisuč-vrstno blago zapisano.
^V. Friedmann, Wien, Praterstrasse Nr. 26.
.9
1
as
•X. ■rZ
»4 O
m •   mtS tc ?Z -»iH~ 1 Si
« rt &!9    e « S «    7 X*
u> - p ~ s.
iS hj§
•o r? ~ m
S Z
B B    -    - m
*> g (H %
8 > Z   1 .s •= *
rt ta S
T3
p _
S s
affj^fij'ir
p ~      ■   - -
hC-3   . K Jm .9
5» o & 5 > 2 =>
» g" rt C jjt ~
V Kurji vasi
pri Ljubljani je IliMtl. nasproti dolenjske mitnice (šrange) tikoma Kočevske ceste ležeča, za gOBtilnioo ali kako drugo barantijo zlo sposobna li a |>i'4Ml«ij. Tik hiše je zidana kovačnica in konjski fci
hlevi, ktere poslopja so. kakor hiša v prav dobrem stanu. Vrt, košenica in njive so arondiranc.
Kup tej domači ju je 7000 fl. Vse natančneje sc izve po prijaznosti pri g. Ribiču v Ljubljani na starem trgu ali pa pri g. Viljem Pfai-ju v Krškem. (41—3)
! Nfiiri N€» pred
Ces.  kraljev, izključivo prva amerikanska in
splošno
poiiarcjeiijriu!
privil. novo popravljena
angleško patentirana priljubljena
Anatherinova ustna voda
od .F- C^. Poppa,
c. k. dvornega //travnika za zobe in lastnika privilegije na Dunaji, Stailt.
HnrggasHe 2.
Ta ustna voda, potrjena od si. dunajske medicinske fukultv In izkušena p« L'Oletnl rabi se izkazuje posebno proti vsucemu smradu iz ust, po zanemarjenem čiščenji umetnih ali otlih zob, in proti tabakoveiuu duhu: neprecenljivo zdravilo Je proti bolnemu lahko krvavečem in vnetemu zobnemu mesu, skorbutu, posebno mornarjem, proti revmatičnim in trgajočiin zobnim bolečinam, pri odpadanji in zgilijevanjl zobnega mesa, posebno pri oslarnih ljudeh, kjer je po-posebno občutljivo iiroti menjavi vremena; sploh Je za čUtenje zob, proti gnjitji v zobnem mesu, Kchuo je proti majaj..čim se zobom, bolezni, ki jo dostikrat imajo skropulozni ljudje, utrdi zobno meso in čini da se zobom bolj prileze, varuje proti zoboliolti lu je dobro proti nabiranji zobnega kamenu, daje ustam prijetno frišnost in hladnost, in čisti ukust, ker slino zincšča da se tako laglje odpravi, torej popravlja okus.
Cena za flašieo 1 gld. 40 kr. a. v., zavitek za na pošto 20 kr. V<'i£«'ttil»lli<'iti zobni prah.
Čisti zobe tako, da se ne samo odpravi navadni tako sitni zobni kamen, nego tudi so zobje svitli in beli.
Cena ene skatljice 03 kr. a. v.
% lini lieriiio« h zobna punta,
Tn zobna pasta zasluzi po vrednosti svoje porabljlvosti kot najboljši pomoček za zobe priporočena biti. ker pusti rabljena v ustih prijetno hladnost In okus, in je dobro zdravilo proti smradu Iz ust. Nič men| se priporoča ta zobna pusta onim. ki imajo nečiste in popačene zobe, ker t. njo odpravijo zoh'ni kamen, meso ozdrave in zobci ubelljo. prav dober je ta pomoček mornarjem in stanovnikom ob morskih obalah, kakor vsem, ki po morji potujo. ker varuje pred skorbutom.
Cena ene škatlje 1 gld. 22 kr. a. v. 1'IoiiiIm« za zobe.
Ta plombo obstoji i/, enega prahu in iz tekočine, ki se potrebujeta za napolnenje otlih zob, da so zopet taki ko prej, in se ne drobe še dalje, ter da ne ostajaju v njih ostanki jedil, sline in druge tekočine, ki razjedo zob in tako bolezen narede.
Cena enega ctui-a je 2 gld. 10 kr.
te povsod tudi v Nemškem, v Svajcl. na Turškem, v Ameriki, llolandiji, nelgiji, Italiji na Kiiskem v zapadni Indii znanih in hvaljenih artiklov su v pravi in frišni kvaliteti.
v Mariboru v Hankalarjevi lekamici, pri g. A. W. Ktinigu, lekarnica Marija pomičnica. pri V. Kolletnigii, in v Tauebiiiann-ovi bukvarnici; v Celji pri Orisperju in v Bamnbacbovi lekamici; v nemškem Landsbnrgu pri A. L. Milllerju, lekarju; v Gleichenbergu pri F. pl. Feldbacbu, lekarju; v Konjicah pri C. Fiscborju, lekarju; Leibnitz, lekar. vdova Kretzig; Ljutomeru iek. Fr. Pessiak; M u rek lek. L. pl. Stein-bergj Ptuju lek. E. Keitbainmer; Radgoni lek. F. Schulz, in J. Weitzinger; Brež-cah J. Sclmidersebitseb; Rogatec lek. Krisper; v Kislivodi v lekamici; Stainz V. Ti-monsebek, lek.; Slov. Bistrici J. Dienes, lek.; Slov. Gradcu J. Kaligarič; SI. Landa berg Vasulič lek. Varaždinu A. Halter, lek. (22—3)
IzdateIj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Lastnik Kapoe in drugi.
Tiskar: F. S kaza in drugi.
02