Narobe svet.
Zbral   Vilomir Felenc
obče je znano, da se Kitajci in njih navade jako razlikujejo od nas in naših navad. V tem odstavku hočem navesti nekaj glavnih slučajev razlike naših in kitajskih običajev.
Pri nas dajemo   grofom,   knezom   in drugim   plemenitašem največje spoštovanje radi njih imena, akoravno nimajo uradniške ali kake druge službe. Pri Kitajcih imajo pravico do časti in spoštovanja le uradniki; kraljeviči in drugi princi brez uradniških služeb veljajo za navadne ljudi.
¦-$¦<    1.16   j-s-
Mi se pozdravljamo, da si drug drugemu podamo roko; če pa pozdravlja Kitajec, trese sam svojo roko.
Ako smo slabovoljni, in nas kdo kaj vpraša, mesto potrjenja z glavo pritrdimo in mesto zanikanja z glavo zmigamo. Če pa hoče Kitajec kaj po-trditi, zmiga, če pa hoče zanikati, pomiga z glavo.
Mi nosimo kratka oblačila, ženske pa dolga krila; Kitajci imajo dolge halje, Kitajke pa kratka ogrinjala.
Kitajci bi nam šteli v zlo, ko bi prišli h gostiji oblečeni v beli ali kaki drugi svetli obleki, zakaj svetla barva je pri njih barva žalosti, črna pa barva največjega veselja.
Koliko truda iinajo matere, da nauče svoje otroke nože, vilice in žlice pravilno držati, pri Kitajcih tega ni treba. Tu imajo mesto vilic in nožev majhne palice, s katerimi love po juhi plavajoče kose.
Ako imatno kakega častnega in odličnega gosta, ga posadimo na svojo desno stran; Kitajec pa bi nam štel v največje zlo, če bi ga ne posadili na svojo levo stran.
Pri nas bi gostu šteli v največje zlo, ako bi se mu pri kosilu v želodcu — kakor pravijo na kmetih — kozolci prevračali; Kitajcem pa je to jako všeč, češ, dobro mu je teknilo!
Naši otroci se igrajo, da mečejo žoge po zraku semintja, ali da spu-ščajo papirnatega zmaja, odrasli ljudje jih pa gledajo. Pri Kitajcih se pa igrajo odrasli. Med tem ko sujejo z nogami žoge po tleh in spuščajo zmaja, jih morajo otroci gledati.
Ako bi Kitajcu rekli, da naj gre na izprehod, bi lahko kaj skupili, zakaj večje potrate časa kot je izprehod ne poznajo.
Kitajci začno pisati na skrajnem voglu spodaj na desni in pišejo od desne proti levi navzgor. Na naslovu je zapisano ime dežele, potem kraja, stan in nazadnje ime prejemnikovo.
Pri zidanju hiše postavijo na štiri trame najprvo streho in šele potem napravijo zidove in stene.
Ne umivajo se nikdar, le časih se polijejo s toplo vodo. Osi pri vo-zovih nikdar ne mažejo.
To so glavne razlike,' in to na človeka, če biva v njih deželi, tako vpliva, da misli, da biva v narobe svetu. Slednjič naj še omenim, da Kitajci ne poznajo šale.
Mi se smejemo, če primerjamo njih navade s svojimi, ako pa sliši Kitajec o naših navadah in vidi, da ni naša polt rumene barve ter da niso naše oči obrnjene poševno, tedaj se jako razjezi in nas zmerja s sebi last-nimi priimki.