Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejema« velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prcjeman voljil: Za celo leto 12 gld., za psi leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljJi tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vreduištvo jo v Seineniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/a6. uri popoludno.
Štev. 76.
V Ljubljani, v torek 5. aprila 1887.
Letni!*: XV.
Sovraštvo med narodi.
Kedar bo vera pešala, pešala bo tudi ljubezen.
Kaj dandanes peša ljubezen? Svet je poln lju-beznjivih besed o človekoljubnosti, pobratirastvu in vseobče ljubezni do ljudi, nestrpnost v veri je jenjala. „Jude, Christ und Hottentot, glauben alle an eiuen Gott!" A vendar trdimo, da ni je ljubezni na svetu. Kljubu temu, da naš vek mnogo stori za reveže in se rad imenuje „razsvitljenu, smemo sploh trditi, da ni prave ljubezni na svetu najti. Sovražijo se stanovi med seboj; bogatini zaničujejo reveža, revež pa zavida bogatina. Socijalno vprašanje trka na duri evropskih držav, kakor je nekdaj trkalo ob času bratov Grakov na duri rimskega senata. Preslišali so glas, umorili reformatorja, a prišla je za njim strašna vojska z rimskimi zavezniki, ki je Italijo pokopala, rekli bi, skoraj do današnjega dne v socijalne odnošaje; prišle so krvave vojske [s suž-njimi, prišla je doba, ko so se ošabni gospodje tresli pred sužnjimi.
Danes nas ni volja, to vprašanje na drobno razpravljati, imamo pred seboj le narodne zadeve, težnje, prizadevanja in vojske našega veka. Vojske so bile na svetu, odkar vsled podedovanega greha gospodujejo strasti in krivice. Ljubezni do bližnjega niso poznali pred Kristusom. Omikanim Grkom in pozneje Rimcem so bili vsi ljudje, ki niso govorili njih jezik — barbari, surovi, zaničevani ljudje. Bližnji jim je bil tisti, ki je bil ž njimi v eni državi, in če je bil svoboden; suženj je bila le stvar, z roko pridobljena „manu captum". Narod je hotel narod potlačiti in posužniti. Azijatski despotje so cela ljudstva prestavljali iz dežele v deželo, kakor se preganjajo čede ovac od pašnika do pašnika. Toda kaj se bodemo čudili paganom, še celo izvoljeno ljudstvo Božje je zaničevalo tujce.
Ko je Rim prišel do vrhunca slave, nagibal se je že k propadu. Ošabni rimski cesarji so sicer zatirali nebeški nauk Božjega učenika in preganjali njegove učence, zoper germanske narode pa so delali po več ur dolge nasipe in močne trdujave, ali
vse ni pomagalo nič. Kakor kvas polno posodo testi! prekvasi, tako je tudi vera Kristusova pre-kvasila stari svet naravno in duševno in na mesto opešanih prebivalcev rimskega ljudstva so stopili med svet germanski in slovanski rodovi. Večega preganjanja med narodi sicer ni bilo nikoli na svetu, kakor o času narodnega preselovanja in tudi pozneje v krščanski Evropi v srednjem veku vojske niso jenjale. Ali vojske srednjega veka so imele po večem drug značaj, kakor vojske pred Kristusom, ko so nastajala svetna kraljestva drugo za drugim, dokler ni Rim podvrgel si skoro vsega tačas znanega sveti, pokončavši manjša kraljestva in pod-jarmivši vse narode. V srednjem veku pa je bil prvi svetni poglavar rimsko-nemški cesar, papeža v Rimu pa so spoštovali kot očeta vsega krščanstva, ki je dostikrat med kralji posredoval. V srednjem veku tudi niso kralji in cesarji, izvzemši za kratek čas Ilohenstaufov, nameravali osnovati svetovne monarhije. Vojske srednjega veka so imele večkrat tudi verski značaj; sploh pa v srednjem veku takega medsebojnega sovraštva in zaničevanja med krščanskimi narodi ni bilo, kakor nekdaj mod pa-gaui; vojske so bile le vojske med vladarji. Začenši s koncem 15. stoletja z Maksom I. so bile skoro nepretrgane vojske med Bourbonci in Habs-buržani do srede osemnajstega stoletja. To se je pa spremenilo pred sto leti s prvo francosko revolucijo prav do dobrega. Dokler se je Napoleon v iinenu francoskega naroda bojeval s kabineti, je imel srečo, a ko se je lotil narodov, je padel.
Napoleon I. je pa zbudil tudi narodno vprašanje. Francozom se je znal prikupiti, kakor nikdo pred njim, kamor je prišel, laskal se je narodom, poklical narodni v spomin stara imena, stare pravice, zato, da je laglje kralje zmagoval. Ogrom je na srce govoril, a tačas ga niso hotli poslušati, Poljake je budil in nahujskal proti Rusiji. Napoleon I. je bil pregnan, a vzori, ktere je sklical na svet, niso ž njim izmrli; njegov potomec, Napoleon III., je stopil v njegove stopinje, dokler ni tudi on zginil s površja sveta. Prusi so ga zmagali, a tudi ne drugače, da so se zvezali z nemško narodnostjo.
Največi državnik v Nemčiji,! menda v^ celi Evropi, je tudi prvi narodnjak. Nemci mu vsa njegova dela odobrujejo, vsaj se vedno laski njihovemu napuhu. On nam pa tudi prav točno in vsakemu razumljivo kaže, kam vodi izključljiva narodnost — do krivice in zatiranja; 40 milijonov je Nemcev, kteri se pa ne čutijo varne poleg nekaj milijonov Poljakov. Velikega Napoleona je posnemal laški minister Cavour, in velikega Bismarka posnemajo naši pritlikovci v državnem avstrijskem in ogerskem zboru. Našim malim Bismarkovcem je vzor centralizirana država z nemško prevago, a onstran Litave pa taka z madjarskim državnim jezikom. — Kar pa enega krepi in čvrstega dela, pa druzega slabi in konči. Ni vsak lek za sleherno naravo; kar enega človeka ozdravi, to druzega položi na smrtni oder. Nekako tako je tudi z državami in narodi, ki niso mrtva tvarina za poskušanje, marveč živ organizem. Da je tako, nas prav živo uči zgodovina. Leta 1848 izdalo se je v Nemčiji geslo: „Ein einiges Deutschland und mogen alle Diademe er-bleichen." Nemci so dobili edinost, a tudi železnega kanclerja, ki jih brezobzirno strahuje.
(Konec prili.)
Predavanje o podzemeljskih jamah med Vrhniko in Planino.
Predvčerajšnjim ob 11. uri dopoludne je gosp. Franc K r a u s z Dunaja v Rudolfmumu govoril o preiskovanji jam podzemeljskega toka Unca od Grča-revca, kjer se v zemljo zgubi, do izvira na Vrhniki pod imenom Ljubljanice. Namen, da se preiskuje notraujski podzemeljski svet, je dvojen: 1. Vednosten, gre namreč določiti vodovje notranjsko, rPivke", ki se izliva v Postojnsko jamo in pod imenom „ITnca" prihaja na dan v Planini, potem pa potoka „Rakekau, ki dobiva svojo vodo iz Oirkniškega jezera. To jezero pa zopet dobiva pritoke iz Loške doline. 2. Namen je pa tudi nad vse praktičen, ker ima nalogo, odpraviti povodeuj v Loški, Cirkniški in poslednjič v
LISTEK.
0. Andrija Kačič - Miošič.
»Akademijska knjižara L. Ilartmana1' v Zagrebu priredila je novo izdanje Kačičevih junaških pesmi. — Ta genijalni epik stare pesniške dobe hrvaške rodil se je 1. 1090 v dalmatinski vasi Bristu blizo Neretve. Že v prvi mladosti kazal je izredno bister um, zato ga je njegov ujec, frančiškan o. Luka Tomaševič, vzel s seboj v Zaostroški samostan, da bi se tam izobraževal. Tukaj se je mladi Kačič v vsakem obziru odlikoval, a v 16. letu izrekel je željo, da postane duhovnik. Roditelji in drugi njegovi dobrotniki bili so, kaj pa da, te njegove namere veseli ter so ga kmalo na to poslali v Budimpešt, da se tam izuči v modroslovnih in bogoslovnih naukih. Ta čas bil je namreč Budim središče tako zvanih malobračanskih provincij, t. j. ogerske, bosenske in dalmatinske. Poznej so se pa te provincije razdelile in si je dalmatinska dala ime „redodržave presv. Odkupitelja."
Andriju vendar od početka ni vgajaio v Budimu,
zato je pobegnil nazaj v Dalmacijo, toda strogi ujec ga je zopet poslal v Budim, kjer je Kačič svoje nauke z izvrstnim vspehom dovršil. Poln dobrega duha in učenosti vrne se v svojo domovino ter kmalo postane učitelj modroznanstva v Makarskem samostanu. Tukaj je napisal znamenito delo z naslovom : „Elementa peripathetica juxta mentem subtilissimi doetoris Joannis Duns Scoti". (To delo tiskano je v Benetkah 1. 1752.) Iz Makarske prišel je za učitelja bogoslovja v Šibenik, kjer so mu že za nekoliko let dali častni naslov „nadučitelja" ter ga ob jednem oprostili dosedanje službe.
V hrvaškem ali, kakor on pravi, v slovinskem jeziku napisal je najprej prevod peterih knjig Mojzesovih in nekterih prerokov ter jih izdal pod imenom „Korabljice", ki so dalmatinskim Hrvatom prav dobro znane.
Po nalogu sv. rimske stolice obhodil je kot apostolski poslanec vso Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, raziskujoč zgodovinsko črtice, rokopise in druge važne historične stvari. Sad tega njegovega potovanja bilo je krasno delo „ Razgovor ugodni naroda slovinskoga".
Ko je postal gvaruijan, osnoval je pri sv.
Martinu vrh Brača samostan po načinu italijanskih samostanov. Pripoveduje se, da je Kačič za stavbo tega samostana na lastnih ramah kamenje nosil. Celo svoje življenje bil je skromen, ponižen in zadovoljen ter nikakor ni hotel sprejeti provincijalske časti.
Leta 1760 prosil je v Neretvi za neke siromake žita. Vreme bilo je hladno in deževno; tako se jo na tem potu Andrija prehladil in nekoliko dni pozneje v Zaostrogu umrl.
Vrli dalmatinski Hrvati bodo mu v kratkem postavili velikausk spomenik; imajo že v ta namen čez 15.000 gld. nabranega denarja.
Junaške pesni Andrije Kačič - Miošiča ali, kakor jih sam imenuje „Razgovor ugodni naroda slovinskoga", so vrlo zanimive ter vsakemu Hrvatu, vzlasti onkraj Velebita tako priljubljene, da boš težko našel še tako revno hišo, kjer bi se ne nahajalo 'in marljivo ne prebiralo. Pa kako bi tudi ne, saj Kačič poje; kakor iz duše pobožnega naroda; iz njegovih pesni vejo duh ljubezni do Boga in do naroda, ki je bil toliko let tlačen in mučen od nečloveškega turštva. Sam pesnik pravi, da mu je prvi smoter tega doia bila: čast in slava božja,
Planinski dolini. Zarad toga se za to preiskovanje ne zanimivajo samo učenjaki, temveč tudi poljedelci in sploh vsa dežela. Veliko se jo o tem že pisalo v »Novicah" in tudi po drugih listih. Preteklo leto je priobčil med drugimi tudi »Slov. Narod" prav zanimivo razpravo o preiskavi Vranje jame in Gradiš-nice, kar se je zgodilo pod vodstvom g. Puttika. A letos bode g. Puttik nadaljeval svoje preiskovanje, vzlasti pa bode preiskaval svet med Ižico in Cirknico.
Po tem uvodu prestopimo k današnjemu, zelo zanimivemu predavanju. Ob stenah jo visel zoraljevid Notranjske, kar se tiče imenovanega vodovja, začenši pri Cerkniškem jezeru. Bile so pa tudi narisane podobe drugih jam, posebno pa Gradišnice v mnogih prizorih. Gosp. govornik nam je podal zgodovino teh preiskovauj, ki se je pričelo z letom 1880. Preiskovalo se je že tudi prej tii in tam, ali nikdar tako sistematično in vednostno. Imenoval je gospode, ki so si posebne zasluge pridobili pri tem preiskovanji, na primer g. Dežman, kustos muzeja, in drugi. Leta 1884 osnoval so je poseben odsek za to preiskovanje. Poslednjič je prevzela vso to stvar dežela in država. V zadnji sesiji deželnega zbora je g. poslanec dr. Poklukar obširno poročal o teh delih. Vlada pa je poslala gozdnega azistenta Puttika, ki je lansko leto preiskoval mnogo jam poglavitno iz tega namena, da jo zasledoval podzemeljski tok reke Unca, da bi spoznal vzroke, vsled kterih Unec zastaja in dolino poplavlja. Prigodi se namreč večkrat, da se tii in tam zemlja ali tenka plast kamenja vdere, vodo zajezi, in voda jo prisiljena drugod si iskati odtoka; a preden si voda poišče novih potov, je dolina pod vodo. — Trdilo se je tudi. da ako se bode voda hitro odtekala iz Planinske doline, bode pa Ljubljansko močvirje poplavila. — Tega se ni treba bati, rekel je g. govornik, ter nam jo s številkami razložil, kako ogromni so podzemeljski prostori, na kterih dnu so prišli do tekoče vodo. Tukaj gre le za to, vodo, ki dolino zaliva, hitro odpeljati v te ogromne prostore, kjer ne bodo nikomur škode delala. Zato pa je bilo treba preiskovati vse jame, da se je dognalo; v kaki meri in na ktoro stran se odteka voda. Ako se trebijo samo požiralniki, je to skoraj prazno delo, ker se pri vsaki povodnji za-blatenje ponavlja; treba bode skrbeti vodi za hitri odtok s tem, da se ozki prehodi za vodo razširijo, in šuta, ki vodo zadržuje, odstrani, itd.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. aprila.
Notranjo dežele.
„L)aily Cbronicle" poroča iz Dunaja, da se v dvornih krogih govori o prihodu avstrijskega cesarja Fr. Josipa k petdesetletnici vladanja angležke kraljice Viktorije. Koliko je resnico na tem poročilu, nam ni znano.
Oesarjevič Rudolf in nadvojvoda Ivan postaneta koma poveljnika; načelnik generalnemu štabu vitez pl. Beck postane prvi cesarjev generalni pribočnik; drugi generalni pribočnik postane skoraj gotovo F. M. L. grof Paar. F. M. L. pl. Popp, dosedanji cesarjev drugi pribočnik, prevzame višjo mesto v armadi.
kteremu se ima vsako pošteno dolo posvetiti; drugi: naj bi se sedanji in poznejši vitezi ozirali kakor v zrcalo na hrabra vojevanja in slavna junaštva svojih dedov in pradedov; tretji: da se imena vitezov in slavnih junakov še dolgo ohranijo v spominu. Zanimivo je, kako Kačič v svojem navdušenji za Slo-vinstvo imenuje Heleno, mater Konstantina Vel., Slovinko:
„Hodom ka/.u Bulgarkinja U Sofiji odgojena; Drugi da jo Slovinkinja Usrid BraSa porodjena. Oli Bražka ol Bulgarka, Kolina jo visokega. Hit no mofco to privarka, Nuroda jo slovintkoga."
Za Konstantina Vel. pa pravi: „Ako nisi znao do sad Car Konstantin gdi so rodi, Stanovito znat <5ei od sad. I)a so u NiSu ovo zgodi.
IJ kraljestvu slovinskomo Blizu llosne od iztoka IJog darova puku svomii Vladaoea previsoka."
Mestni zbor v Pragi je sklenil, poslati prošnjo do državnega zbora, naj bi se število poslancev pomnožilo za staro in novo mesto. Do sedai je imelo staro mesto jednega poslanca, v prihodnje naj bi dobilo dva zastopnika; novo mesto je imelo do sedaj tudi le jednega, v prihodnje naj bi volili tri poslance. Prošnja je utemeljena s tem, da šteje staro mesto 44.027 prebivalcev, ki plačujejo 1,310.000 gl. direktnega davka; novo mesto šteje 74.330 prebivalcev, davki znašajo 2,062.000 gold.
Ur. Bareuther zopet kandiduje za državnega poslanca v mestni skupini Iieb itd. Izstopil je bil iz nemškega kluba; sedaj pa zopet obljubuje volilcem, da stopi v klub.
„Presse" je pisala o izgredih ogerskih dijakov ter opomnila, da že dvajset let ogerska mladiua in neodvisna stranka ropotate proti skupni armadi. Ogerska državna polovica plačuje le 30 milijonov za stalno skupno armado. Ko bi Ogerska imela svojo armado, plačevati bi morala najmanj 50 milijonov. Kje so pa drugi stroški za šole, vojaške shrambe itd. Komaj v desetih letih bi Madjari mogli vrediti za silo svojo armado.
„N. Fr. Pr." je pisala, da se bode ekseku-tivni odsek desnice dogovoril z ministri o gradivu za prihodnje seje. Ta vest najbrž ni resnična, ker so poslanci, tudi udje eksekutivnega odseka, zapustili Dunaj ter so podali na počitnice.
Umrl jo na Dunaji 1. aprila general konjiče, knez Franc Liechtenstein. Rojen je bil 25. febr. 1802 na Dunaji. L. 1844 postal je generalmajor in brigadir v Pragi, 1848 je bil v Italiji pri rezervinein koru. Koncem I. 1848 postane F. M. L. ter ob enem divizijski poveljnik. Odlikoval se je pri Komoruu 26. aprila 1849. Leta 1860 pride v državni zbor, 1. 1861 v gospodsko zbornico kot dosmrtni ud.
Ogerska zbornica jo končala 2. t. m. svoje seje pred prazniki. V zadnji seji so ministri odgovarjali na mnoge interpelacije. Tisza je odgovoril na interpelacijo poslanca Karola Nendtwicha o izseljevanji ter rekel, da je vlada ukrenila proti izseljevanju stroge določbe. Nendt\vich je očital vladi, da ničesa ne stori proti Židom, ki vedno bolj silijo na Ogersko. — Poslanci so so razšli na počitnice. Pričela se je že volilna borba po deželi. Stari in novi kandidatje obljubovali bodo narodom vsakojake dobrote. Bratili se bodo Madjari z Nemci, Srbi, Slovaki in Rumunci ter jih imenovali „prijatelje". A ko minejo volitve, ostane vse pri starem. — Tudi stari Košut so je zopet oglasil. „Kgyetertes" jo objavil njegov list, v kterem obsoja antisemitsko gibanje svojih pristašev.
Ze več dni mudo se na Dunaji zastopniki Rumunije, dogovarjajoč se z avstrijsko vlado o trgovinskih pogodbah.
Vnanje države.
Napad na ruskega cara je bila menda le šala za 1. april. Gotovo je le to, da so isti dan v Gačini priprli nekaj oseb. Ali so bile te osebe sploh v kaki zvezi z napadom na cara v Petrogradu, ali so v Gačini kaj nameravalo, listi ne vedo o tem do sodaj še nič gotovega. — Car ni vsprejel ostavke ministra Giersa, marveč mu bo o priliki velikonočnih praznikov skazal poseben dokaz svoje milosti. Tudi Katkov bo še nadalje vredoval svoje »Moskovske Vjedomosti". Kakor poroča „Temps" iz Petrograda, podelil je car Katkovu Vladimirjev rod.
Bolgarski pravosodni minister, Stojlov, imel je pogovor z grofom Kalnoky-jem. Pogovor je bil privatnega značaja. V ponedeljek je Stojlov odpotoval v Herolin, ker se je prepričal, da se Avstrija ne bo potegovala za Aleksandra.
V Plovdivu zopet nekaj vre. Častniki so so sprli; večina jo vladi prijazna ter pridobila tudi posadko. Konjiča se je umaknila proti Drenopolju, tudi pešci so bodo nadomestili z bolj zanesljivim polkom. — Prejšnji poveljnik v Vidinu, Lubovski, priprt je v Plovdivu. Bil je vedno zvest pristaš kneza
Kačič-Miošič opeval jo silno število hrabrih junakov slavne in žalostno pretok lasti južnih Slo-veuov. Tu ti predočuje nadčloveško hrabrost Sibi-njanin Janka, ki je zakletemu vragu vsega krščanstva »tri sto jada" pripravljal; tam ti zopet kaže nesrečno osodo cara Lazara na Kosovem polji vsled ostudnega izdajstva Vuka Brankoviča. .ledna pesen je zanimiveja od druge, tako, da ne moreš prenehati čitati, predno nisi vsega prebral.
Kačič posluževal se je i-kavskega narečja, ki so ga sploh rabili Duhrovački pesniki in kterega se prosti narod v Dalmaciji, deloma tudi v Slavoniji in nokterih predelih Bosne še dandanes poslužuje. Prosti narod v Dalmaciji sploh ni kaj prijazen ije-kavskomu narečju, ker to mu je »hriščanski" ali »vlaški" (razkolniški) jezik.
Novo izdanje Kačičevoga »Razgovora ugodnega naroda slovinskoga" je prav lično. Kujiga obsega 863 strani, ozaljšana je z 38 slikami ter stane trdo vezana samo 1 gld.
Ta kujiga so tudi Slovencem nikdar ne more dovolj priporočiti. Saj nam našteva očetov slavnih slavna delu, kaže, kako so bili naši predniki vneti za svoti križ in zlato slobodo, tako, da prebirajo jo
Aleksandra in sedanjih regentov. Zakaj so ga prijeli, pokazala bo preiskava. — Pri zadnjih volitvah so bili v Dubnici umorjeni: dva poslanca, okrajui glavar in jeden učitelj. Zatoženih je bilo 70 oseb, poklicanih 150 prič. Obravnava se je vršila v Radomiru. Pet zatožencev je pobognilo; izmed ostalih 65 je 53 obsojenih v enoletno, večletno in dosmrtno ječo; nokteri na vislice. Pravda je trajala 12 dni. Mnogi obsojeni so se pritožili pri apelacijskem sodišči v Soiiji.
Navadno trajajo dolgo italijanske krize. Depretis so je dolgo pogajal z vodji naprednjaške opozicije. Kakor poroča včerajšnja brzojavka iz Rima, posrečilo se jo vendar Depretisu, da je dobil nova dva tovariša v kabinet. Crispi jo prevzel notranje zadeve, Zanardelli pa pravosodstvo. Grof Robilant je toraj izstopil iz kabineta, vendar je še prej dognal avstrijsko-nemško-italijansko zvezo. Tako vsaj trdijo listi. — V Franciji so si želeli Crispija v italijanskemu kabinetu; še raje bi videli, ko bi tudi Cairoli zasedel kak ministerski stol. Potem bi se Francija in Italija druga drugi zopet zbližali.
Državni poslanec v Alz.-Lotaringiji, Antotne, moral je na povelje cesarjevega namestnika zapustiti deželo. Podal se je v Pariz.
Iz Rima se poroča, da so sv. očo naznanili družini nuncija Vannutellija, da Vaunutelh postane papežev državni tajnik. Državni podtajnik Mocenni postane baje nuncij na Dunaji, Galimberti nuncij v Monakovem. Nuncijatura v Monakovem bo povišana v prvo vrsto, in tii so bodo obravnavale prusko zadevo. — Cesar Viljem je nekda poslal sv. očetu pismo, v kterem se zahvali, da je prišel papežev odposlanec k njegovi devetdesetletnici. Cesar se nildeja, da v prihodnje postane mir med Prusijo in Vatikanom.
Vedno bolj je gotovo, da so je belgijski kralj obrnil do sv. očeta, naj bi pregovorili katoliško vo-čino v zbornici za vojaške stroške. Liberalci sicer nameravajo isto, vendar jim ni všeč, da bi rimski papež posredoval v tej zadevi.
Belgijski list »Mense" je objavil razgovor kneza Bismarska z jednim belgijskim politikom. Govorila sta o »nevtralnosti" Alzacije in Lorene. Knez Bismark je rekel: »Ta navtralnost bi koristila le Franciji, a ne nam, zato mora Alzacija in Lorena ostati nemška" S tem so tudi označeni odnošaji v Alzaciji in Loreni. Le s silo kroti Bismark one pokrajine, ktere je zvezal z Nemčijo. Pri zadnjih volitvah jo prebivalstvo očitno pokazalo, da šo ni pozabilo Francije. Zaprli so več oseb, ker so sumljivi kot francoski rodoljubi. Poslanca Antoine-a je vlada izgnala, a s tem si bo Bismark še bolj odtujil on-dotno prebivalce. — Knez Ilohenlohe je poklican v Berolin, da pojasni razmero v Alzaciji in Loreni. On ne odobrava strogega postopanja.
Francoski poslanci grof de Mun, msgr. Freppol, pl. Lamazzelo in Belizal izročili so te dni zbornici postavni načrt o razkosavanji zemljišč, kakor so namerava tudi po druzih doželah. S tem načrtom imenovani poslanci gotovo niso ustregli možem, ki kupčujojo z zemljišči.
Parnell jo brzojavno naznanil predsedniku irsko narodne zveze v Ameriki, Fitzgeraldu, določbo nove irske postave proti zločincem. Parnell trdi, da zbornica v tem oziru ne bo podpirala angležke vlade. Kakor trdijo veljavni možje, propade vlada pri sedanji postavi. »Vendar pripravljeni bodimo na najhujše", nadaljuje Parnell. »Zaupljivo prosimo amo-rikanski narod sočutja in pomoči, ktoro ni nikoli odrekel za prostost se borečemu narodu." — Fitz-gorald mu je odgovoril: »Narodna zveza bo podvojila svojo napore, in Irska more pričakovati od nas sočutja in pomoči. V Nebraski jo logislatura danes soglasno sklonila sočutje za Irsko, ter obsodila nasilno politiko angležke vlade. Tako izjavo stavijo angležko časnikarje na laž, češ, da Amerikanci ne mislijo z Irci."
se nam nohoto vsilijo krasne besedo prevrodnega Hrvata kneza Vojnoviča v glavo: »No zdvoj narode o svojoj budučnosti, pred vječnom Pravdom ima u zalili i još krvi proliveno od otaca tvojih za krst častni i slobodu zlatnu. Ostani vjeran ovoj nopo-bjedivoj zastavi, da konačuo pobiediš."
Čudno življenje.
Kakšna jedila naj bi so vpeljala za vsakdanjo potrebo? Brozdvomno taka, ki bi bila boljši kup, in bi tudi kaj z al ogla. Sicer pa to ni vselej morodajno. Marsikdo so drži trdovatno lo tega, kar mu najbolj tek no. Nekteri strašno (?) obrajtajo „pošteugano kašo", drugi »štrukljov" ne morejo dolgo časa mirno gledati pred seboj. Iz knjižice »Kako sem se jaz likal" jo pa znano, da so v domači hiši ,Brcncoljnovi" vselej komaj čakali, kedaj prines6 mati »kašnatega zelja" na mizo. V tem oziru, ktera jod komu bolj diši, zapaziti je silna različnost. Meni je znanih par tacih, ki jodo z ve-voliko slastjo pso in mačke. Pasja kri, pravijo, je dobra zoper jetiko.
Izvirni dopisi.
Iz Rudnika, 1. aprila. (M d d , če bole in 8 v e 6 e.) Podpisani s tom naznanja, da ima naprodaj nekoliko množino dobrega čistega svežega pitanca za čebele, še le pred blizo 14 dnevi z medometalnico iz satov pridobljenega; pa tudi nekoliko starejšega medu za drugo porabo pripravnega, povsem snažnega.
Cena pitancu je: do 5 klgr. ali 9 funtov po 59 kr. klg. ali 33 kr. funt, čez 5 klg. ali 9 funtov pa po 55 kr. klg. ali 31 kr. funt. Starejšemu medu je cena: 1 klg. po 43 kr. ali 1 funt po 24 kr. — Dalje naznanja, da ima naprodaj kakih deset plemonjakov čebel s panjovi na okvirčke, ter da bo tiste prodajal 12. t. m., na velikonočni torek, ob 9. uri dopoludne, kolikor mu jih bode dotlej še preostalo. — Pri tej priliki omenjam, da so voščene sveče veliko predrage v primeri s sedanjo nizko ceno medu in surovega voska, ko so je n. pr. kakor lani med z satovjem vred prodajal le po 14 kr. funt ali še samo po 20 kr. klg. Naj bi toraj svečarji nekoliko odjeujali v svoji previsoki ceni. Ravno zarad te previsoke cene skušajo duhovni in lajiki preskrbeti si za razne prilike cenejše svečave, namreč stearinovih ali umetnih, t. j. z voskom namešanih stearinovih sveč, seveda kjer se ne zahtevajo čisto voščene sveče, n. pr. za svečavo pri mrličih, pogrebih, procesijah, svečanostih, na lestencih in družili svečnikih po cerkvi (razun na altarjih in nad altarjem visečih). Na moje želje mi je preskrbel za tako slučaje pol-kilnih stearinovih sveč, a tudi umetnih (z voskom mešanih), ki so voščeuim jako podobno, g. Gustav Treo, špecerijski trgovec v Ljubljani, prav po-strežno in cenejše, kakor se dobivajo pri znanem Gratzel-nu na Dunaju. Preskrbel si je pa, kakor naznanja inserat v »Slovencu", tudi zalogo umetnih in stearinovih sveč različne teže in velikosti. Tudi s cesarskim oljem (čistim petrolejem) sem zadovoljen, ker veliko manj kadi in smrdi, kakor navadno. Nadejam se, da bode imel tudi G u m y olibanum prijeten duh, ker obstoji iz samih rumenih kapljic. Konečno omenjam, da tudi ondi prejemamo miz no olje, lepo gori v novem Guilluuovein aparatu za večno luč, kterega rabini povoljno že 3—4 leta in o kterem mislim v »Slovencu" svoje skušnjo priobčiti, ako menda komu s tein vstrežem in ga opozorim na lično, snažno, a tudi cenejšo in zanesljivejšo pripravo za večno luč, kakor z dušicami. — Kdor so toraj nahaja v enakih slučajih, ga opozorim na G. Treo-tovo firmo v nadi, da so šteje »svoji k svoj im".	G. J a k e I, župnik.
Od kranjske meje, 30. marca. Cital som to zimo v »Slovencu" neko polemiko zarad nekrščanskega simbola na mrtvaškem listu. Ne dolgo potem mi no-izprosljiva smrt pobere osebo, s ktero sva se ljubila vse dni svojega življenja, preljubo mater. Šo vedno mi polni srce volika žalost. »Ce jo kdo žalosten med vami. naj moli", uči sv. apostel Jakob 5, 13. Blago tolažbo sem našel v molitvi. Ko bi bil izdal mrtvaški list, tudi na njem bil bi postavil kako znamenje molitve! K besedam apostola pa pristavljam: Tudi dela naj, kdor jo žalosten in svojo gorje čutečemu srcu odkrij 1 Zato me mika, k Vaši polemiki epilog spisati.
Kar se tičo posebej Ljubljančanov, pokazali so očitno, da za »ihaha" meso nič kaj no marajo; sicer bi se tistemu klavcu ne bilo treba tako kmalo od njih posloviti.
Ker smo že tako daleč zašli, naj tii povem, kakšen okus ima sedanji kitajski princ. »Journal des Debats" jo enkrat letošnjo zimo naštel te-lo njegove osmero sladčico: medvedje »tace", srnjakovi repi, račji jeziki, jajca otripne jegulje, velblodje grbe, opičje ustnice, ribji ropi, volovski mozeg. — No, dober tek!
Pri toj priliki moram omeniti tistih ko led a r-skih liter a to v, ki menijo, da se ljudje v oziru jedil ravnajo kar po njihovem predpisu. Meni sta prišla za letošnje leto dva taka koledarja po naključji v roko Prvi je tiste vrste, kjor je treba vsak dan posebej listo proč trgati. Pod dnevno številko ima napisan tudi za vsako opoludne jedilni list. Natisnjen (po novem »tlačen") je menda v Trstu. Nodeljo in praznike ima zaznamovane z rudečimi številkami, mod njimi jo tudi pustni dan. Veliki četrtok svetuje obirati svinjska reberca, veliki potok koštrunovo kračo lizati, včliko soboto pa se mastiti z bržolami (ne v«Wn ali tržiškimi ali ktorimi). (Konon prili.)
V četrtek popoludne dne . . . prišlo mi je pismo očetovo z naznanilom: »Mati bo težko včakala velikonočnega Jagnjeta, ali vendar le Bog v<5." Koj sem odpisal, v nedeljo zvečer bom doma. Imel sem upanje, mati ni še tako slaba, bil sem prepričan, preden se vidiva, ne more umreti.
O polunoči potem me zbudi šum, ne vem kaj in odkod. Ravno tako služabnico mojo, ki drugo jutro še sobe pregleduje, kje li jo kaj težkega bilo padlo in se polomilo; a ničesar ni bilo. Grem ma-ševat in opravim najsvetejšo daritev v blagor bolne matere. Ob 10. uri, ko sem bil v šoli, pride pastir od doma s pismom: »Mati je o polunoči mirno v Gospodu zaspala, previdena s sv. zakramenti, kar nam je v veliko tolažbo." Tisto srce, ki je toliko za-mo skrbelo, toliko me ljubilo, kakor nobeno drugo na tem svetu, materno srce ne bije več za-me. Hrepenela je po meni, želela me je videti in govoriti z menoj, ko je v smrtnih težavah se borila. Prašala je po meni, čakala je na-me, še z večjo skrbjo, še z večjo ljubeznijo, kakor v časih mojega šolanja, ko sem se vračal k ljubim starišem. Izdihnila je svojo dušo, vdana v božjo voljo, ali vendar rada bi bila imela, da bi se jej bila srčna želja spoluila. Kdo mi za-more dokazati, da ni duša materina, oprostivši se s tisto željo ječe telesa, prihitela k meni o polunoči? Drugače si jaz onega nenavadnega šuma ne morem razlagati. Tisti dan zvečer sem se bližal rojstni hiši. Domislil sem se dogodbe pred kakimi dvanajstimi leti. Bil sem o počitnicah pri sestri M. v P. Mati bila jo doma nekoliko bolehna. Kar zaslišim zvonove iz domačega kraja. Strah me prešine, kaj ko bi bila mati umrla! Kakor iz uma hitim domu in od daleč že pogledujem, ali pri kakem oknu luč gori. Veliko je bilo moje veselje, ko sem videl mater zdravo.
In oni večer sem glodal od daleč, pri ktorem oknu jej sveti mrtvaška sveča. Le presvitlo mi je gorela žalostna luč! Dolgo časa sera jo videl, preden sera klečal in molil pri truplu ranjce preljubljene matere. Ni mi bila dana milost od Boga, posloviti se še od žive matere, roko jej dati in besede krščanskega upanja jej govoriti, ko se jo napravljala na neznano pot v večnost! Kaj sem čutil in trpel oni večer in drugo jutro, ko sem tiho šel zraven dveh »miserere" pojočih domačih duhovnikov?! Ko sem potem v cerkvi pri stranskem altarju za mater molil kot mašnik, sera bil mnogo mirnejšega srca. Kako britko mi je bilo pa zopet pri srcu, ko smo izročili hladnej zemlji n jeno truplo!
Ona, ki me jo redila in učila ter me za du-hovski stan z vso skrbjo spodbujevala, za-me molila, jokala se veselja pri novi maši, ki je vedno upala, da jo bora enkrat na smrtni postelji tolažil, a niso se nama spolnile srčno želje — preljuba mati mrtva leži v grobu. Ko sera ji zadnjikrat pogledal v obraz, videl sera nekaj žalostnega na njem, kakor bi mi bila očitala: Sin, zakaj nisi prej prišel?
Mnogo sera pretočil solz, pa vsaka bila je sad posameznega britkega čuta. Le oče, ki je po več ko petdesetletnem krščanskem zakonu izgubil najboljo tolažnico in podporo tii na zemlji, 011 bi bil znal ceniti mojo žalost, a imel je lastno preveč! Ko sem so na duši in na telesu truden vračal donui, mi je solnce vse drugače sijalo, svet bil jo vos spremenjen. Kdo me jo potolažil, kdo mi je spet upanje vlil v pobito srco? Kdino lo Kristus po svoji sveti veri! Mati še živi, mati bo vekomaj srečno živela! Pobožna vse življenje, je tudi na smrtni postelji z vso pobožnostjo prejela kruh iz nebos, ki daje nedvomno zastavo veselega vstajenja in vočuoga življenja. Bog v svoji najmodrejši volji mi ni dal od žive matere se poslovit, a dal mi jo obljubo in pomoč, ž ujo vekomaj se združit v presrečnem kraju, kjer ni nobeno solzo več. Križ jo moja tolažba, križ na ma-ternem grobu, križ na mrtvaškem listu. Mar bi mi bilo tolažilo pagansko znamenje? Gotovo ne, uiti meni, niti komu drugemu.
Domače novice.
(P. 11. gg. ude ,,Slovensko Matice") opozorimo na občni zbor »Matico Slovensko", ki so bo vršil 13. aprila, t. j. v sredo po Veliki noči. Želeti jo vsestranskega zanimanja, da naš prvi slovstveni zavod vodno lepše in popolnejše izpolnuje svoj namen, (ig. Matičarji vdele/,6 naj so toraj v obilnem številu občnega zbora. Kdor osebno ne moro priti k zboru, blagovoli naj poslati svojo glasovnico prodsedništvu !
Matičnemu vsaj do 12. aprila. Da se olajša volitev priporoči Matičin odsek, kakor vsako leto, tako tudi lotos 10 gospodov, ki hvalevredno delujejo v raznovrstnih strokah vede iu umetnosti, da jih Matičarji soglasno volijo v odbor. Ti p. n. gg. so: 1. FI i s Jauez, semeniški spirituval; 2. K r ž i č Anton, katehet v nunskih šolah; 4. Leveč Franc, profesor na realki; 4. R o b i č Luka, deželni poslanec; 5. dr. Požar Lovro, gimn. učitelj; 6. Subic Iv., gimn. učitelj; 7. Gregorčič Anton, profesor v Gorici; 8. Ilubad Franc, profesor v Gradci; 9. Wiesthaler Franc, gimn. ravnatelj v Kranji; 10 Senekovič Andrej, gimn. ravnatelj v Novem mestu.
(Iz deželnega šolskega svčta) Dosedanji četrti učitelj na ljudski šoli v Št. Vidu pri Zatičini, g. Ivan Kremžar, je dobil ravno tam drugo učiteljsko službo; dosedanji učitelj na Brezovici, gosp. Ivan Bajec, dobil je delinitivno službo v Polhovem Gradci, in delinitivno je nastavljen v Grahovem dosedanji začasni učitelj g. Josip T u r k.
(Prihodnje učiteljske skušnje) za ljudsko in meščanske šole bodo 9. maja in naslednjo dni pri Ljubljanski izpraŽevalni komisiji. Kandidatje in kandidatinje naj svoje prošnje oddajo potom šolskega vodstva pri okrajni šolski oblasti in sicer o pravem času, da more okrajna oblast do 20. aprila izročiti prošnje izpraševalni komisiji. Kdor jo oddal prošnjo še o pravem času, pride naj k skušnji 9. maja, zjutraj ob 8. uri v izobraževališče učiteljsko v Ljubljani.
(Razpisana) je služba okrajnega zdravnika na Vrhniki, plača 400 gold. Prošnje do 20. aprila c. k. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani.
(Državne srečke oil 1. 1854.) Glavni dobitek 100.000 gold. dobila je serija 2123, št. 17; drugi dobitek 10.000 gold. serija 778, št. 28. — Dunajske komunalno sročke. Prvi dobitek zadela je ser. 32, štov. 40; drugi dobitek ser. 32, štev. 42. Serija 2439 številka 55 zadela jo 5000 gold., po 1000 gold. ser. 506, štev. 36, ser. 1034, št. 63, ser. 506, štev. 63, ser. 2617, štev. 42 in ser. 2481, štev. 76.
(Vabilo.) »Pedagogiško društvo" za učitelje in šolske prijatelje bode zborovalo due 14. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne v Mokronogu na Dolenjskem v ondotni ljudski šoli. Spored: 1. Društvene zadeve.
2.	Govor g. J. Ravnikarja o napakah pri vzgoji.
3.	Govor g. V. Gebauerja o šolskem vrtu (drevesnici). 4. O domačih šolskih nalogah na kmetih. 5. Posamezni nasveti. K muogobrojni vdeležbi vabi učitelje in šolske prijatelje	odbor.
Razne reči.
—	Nov gospodarski list na Hrvaškem. V Križevci je jol izdajati prof. zbora križevskega zavoda : »V i e s t n i k za gospodarstvo i š u 111 a r s t v o". Prvi zvezek jako hvalijo, Češ da ima za ekonome jako izvrstnega gradiva. Slovencem, ki so bavijo z narodnim gospodarstvom ali z gozdarstvom, bodi s tem priporočeni
—	Geograf, društvo v Petrogradu jo v svojem etnograf. oddelku 11. marca letošnjega leta sklenilo, da izda vse zbrane veliko-rusko narodne pesmi. Narodna literatura je pri Rusih brezdvomno največja izmed vseli slovanskih rodov. Zato bode to dolo gotovo vsem Slovanom zanimivo in važno. Važno pa jo tudi še posebej za nas Slovence. Preje ali slejo so bode tudi pri nas moralo misliti na tako zbrano izdajo narodnega blaga. Da jo na tem, kako jo tako blago zbrano, jako mnogo, in da jo od tega skoraj vsa uporaba odvisna, jo jasno. Narodno blago, ki ni praktično sestavljeno in urejeno, ne koristi niti tretjino toliko, kakor drugo, ki jo lepo razvrščeno. Od rusko izdaje se bodo, po pripravah sodeč, Slovenci tudi lahko kaj učili. Etnograf. oddolek je sklenil, da naj so spišejo vso do zdaj izdane, naj so poiščejo one, ki so še-lo v rokopisih in naj se zbero še ži-vočo med narodom. Sestava ureditve še ni popolnoma določena; sklenjeno je še-lo, da so ured6 pesmi po vsebini in značaju in tudi na kraj naj se ozira. Pri obrednih pesnih, ki so rabijo pri posameznih običajih ruskega naroda, se pridene tudi popis dotičnoga obreda. Do zdaj sodelujejo: V. J. Lamanskij, L. N. Majkov in A. N. Pypin.
—	V Petrograd u jo 27. marca 11111 r 1 Aleksander P. B o r o d i n. profesor kemije na zdrav. - kemični akademiji v Petrogradu. Pokojnik se je rodil leta 1834 v Petrogradu in od tridesetega leta svojega je bil profesor oudi. Borodin ni bil le izvrsten kemik, marveč tudi znamenit in slavljen glasbenik; bil jo eden prvakov tako zvane nov 0-rusko glasbene šolo, ktoro jo ustanovil Balakirev;
ž njim vred je pobijal Petrograjski konservatorij in njegovega načelnika Rubinsteina, ki je med Rusi hotel širiti nemško-kosmopolitično glasbo.
—	Carski grad Gačina, kjer sedaj biva ruski car z obiteljo, je v sredi razsežne puste ravnine, brez prijazne okolice, kakoršna se nahaja na primer pri cesarskem gradu Schonbrunn blizo Dunaja; isti nima tudi tega zgodovinskega pomena kakor pruski Sanssouci, niti ni tako velikansko in
. potratno zidan, kot francoski Versailles. Ko je car nastopil vlado, izbral si je ta grad za bivanje, ker je izmed vseh carskih gradov najbliže glavnemu mestu, ter je jako samoten in se lahko d& zapreti vsemu svetu; tam se laglje, kakor drugod zabrani vstop vsakemu tujcu. Tukaj ima vladati mir in varnost. In tam naj bi bil morilec napadel cara?! Kdor pozni! lego tega kraja, pa tudi ve, kaj se vse godi v Rusiji, odkar je Aleksander III. nastopil vlado, in kako se zapira pred vsem svetom, mora vendar dvomiti nad kakim napadom; da, zdi se mu neverjeten. ■ Gačina je med Carskoje-Selom in Krasnoje - Selom. Dovozna cesta k temu carskemu gradu od imenovanih dveh krajev, ki imata posebne postaje pri železnici, ima posebno stražo, nihče, razven carske obitelji in dvorjanov, ne sme se voziti po tej cesti. Visok zid je okoli parka, v sredi pa je grad Gačina, pri tem zidu so zmirom straže, ki ne odstopijo od vnanjega zida ali iz parka le za trenutje ne. V grad se sme vstopiti le s posebnim dovoljenjem, in načelnik glavnega carskega stanišča, general Richter, isto tako general čerevin, načelnik carskega redar-stva, skrbela sta, da je Gačina popolnoma zaprta pred drugim svetom, in da je carska obitelj popolno varna, če tudi pa je zaprtija tako popolno dovršena, prebivalci v gradu o tem ne smejo nič zapaziti; car in obitelj ne pogrešajo kakoršne koli zabave in prijetnosti ; prilika je tukaj za sprehode peš ali z vozom, za lov, za jahanje in veslanje; da, tudi za zabavne večere in predstave. Poleg parka je prostoren gozd; kakor park, isto tako je tudi okoli njega zid in straža; v parku sta dva velika ribnjaka; grad ima krasne dvorane, dvoje stebrišč je okoli grada, kar stori, da je tudi o slabem vremenu tukaj prijetno sprehajati se; vse to skupaj pa napravi, da v gradu in v ograjenem prostoru nič ne vedo o puščobni okolici, nič ne zapazijo, kako skrbno da jih stražijo. Čestokrat se pa car in carica iz te ograje peljeta v bližnja carska gradova ali v Petrograd, a tačas naj bi pa nikdo ne zapazil, da je vse redarstvo na nogah? Pa kako? Car se noče peljati s spremstvom redarjev, a vendar se oblasti na vso moč prizadevajo, da bi se kaj ne zgodilo, kar bi slavno gospodo vznemirjalo. Za nekaj časa je car stoloval v Petrogradu, a vedno se povrača v Gačino.
Petrodvor je velečastnejši, „Oranienbaum" prijaznejši, a Gačina je najmirnejši in najvarnejši kraj. Sedanji cesar Aleksander III., ko je nastopil vlado, je ukazal stari grad popraviti in vrediti za stanovanje; poprej že mnogo let ni nihče ondi stanoval. Gačina je slovela zarad pasje reje, in pes tega plemena je bil mnogo cenjen; za grad in park se ni nihče kaj menil. A vendar ima Gačina tudi svojo zgodovino. Peter Veliki je podaril Gačino svoji sestri Nataliji; cesarica Katarina II. pa ljubimcu Orlovu. Ta je grad jako razširil; po načrtu italijanskega stavbinega mojstra Rinaldinija je dobil grad vso drugačno podobo. Cesarica si ga je pozneje zopet pridobila, ter ga je podarila velikemu knezu Pavlu, ki je tudi nekaj časa tam stanoval. Grad ima podobo dolgega čveterokota, v vsakem kotu je ponosen stolp. Grad ima troje nadstropij. Na dveh stranskih pročelih je prizidano stebrovje (kolonade), stebri so iz finlandskega marmorja. Notranje sobe nimajo posebne stavbene lepote, a iz cesarske „Eremitage" iz zimske palače in iz Aničkove palače prinesli so dragocene slike, da z njimi okrasijo dvorane. Razgleda sicer ni, ker park in gozd okolico zakrivata, a kar človeška roka in glava premore, zgodilo se je, da je raznolična sprememba na vrtu in parku. Dvoje jezer oklepa dva mala otoka in potok se vije po ravnini; to so porabili umetniki, da so izpeljali razne stavbe v navedenem prostoru. Krasni mostovi vežejo breg z bregom in oba otoka, kjer so napravljeni umetni izdelki v okras in v razveseljevanje. Tujci so malokdaj sem zahajali, sedaj pa je že celo nemogoče. Hodili so v Pavlovsk, Petrodvor in v „Oranienbaum", a semkaj niso zašli. Sedaj pa vse molči o drugih cesarskih gradovih, le Gačina se zmirom imenuje, a v njo si ne upa stopiti drugi, kakor tisti, ki je tje poklican. Ako bi pa car premenil stolico in se preselil v Moskvo, bode pa tudi Gačina pozabljena in živela bode le — v zgodovini.
—	Ruska beletristika je preteklo leto jako napredovala. Grof Leo Tolstoj je napisal najznamenitejše delo „Smrt Iljiča Ivana". Pojavil se je tudi mlad talent Vladimir Korolenko, ki je izdal nekaj krasnih povesti, n. pr: „Les šumit", „Slepaj muzikant" v realističnem duhu. — Tudi nova pisateljica izredne nadarjenosti, Bostromova, je stopila v krog ruskih romanopiscev. Njen roman, vzet iz socijalnega življenja novejše dobe, kritika jako hvali.
Telegrami.
Dunaj, 5. aprila. Taaffe je danes ogledal bolnišnico po vseh oddelkih.
Berolin, 5. aprila. „Nordd. Allg. Ztg." je dobila poročilo, da je zastopnik Španije v Hongkongu pil na vspeh častno „revanche" francoske. Avstrijski zastopnik in drugi gostje so izrazili začudenje nad besedami, ki se ne strinjajo z diplomatiško službo. Nemški zastopnik je stvar primerno in odločno pojasnil. K temu pripomni „N.AlIg.Ztg.", naj španjska vlada ne dopusti, da njeni zastopniki laliko-miseljno pozabijo svojo dolžnost.
Umrli so:
2. aprila. Noža Kozamernik, hišnikova žena, G4 let, Turjaški trg št. 5, Epiltelioma v prsih. — Nothburga Tuswohl, devica, 38 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Prano Jeralla, strojevodja, 28 let, na Bregu št. 20, jetika.
Tuj ci.
3. aprila.
lJn Muliiu: Profesor Wilhelraj, glasbeni umetnik, z soprogo, iz Nemčije. — Profesor Nieman, umetnik, iz Nemčije. — Prane Kraus, posestnik, z Dunaja. — Konigstein, Kracehi, Holfeiich, Hohmberg, Reiz, Leitner in Rosenbaum, trgovci, z Dunaja. — Preiss, tajni sovetnik, z soprogo, iz Gradca. — Volk, trgovec, iz Gradca.
Pri Slonu: Teodor Hliber, trgovec, iz Berolina. — M. Schreiber, trgovce, iz Nemčije. — Anhalzer, Motli in Hopp, trgovci, z Dunaja. — H. Raulatscher, potovalec, iz Prage. — Prane Spendu, potovalec, iz Gorenje Avstrijskega. — H. Greissing, potovalec, iz Nemčije. — Moric Schlanger, potovalec, iz Varaždina. — Alojzij Pcrne, krojač, iz Tržiča. — Jan. Rachich, potovalec, iz Trsta. — Jloline, zasebnik, iz Tržiča.
Pri Bavarskem dvoru: Janez Zenari, zasebnik, iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Ludovik Weiner, trgovec, iz Prage. — Prane Senig, posestnik, z soprogo, iz Gorenjskega.
Pri Virantu: Janez Pcterlin, dijak, iz Ribnice. — Penrek in Kandare, trgovca, iz Starega trga. — Miroslav Koren, knjigovodja, z družino, iz Zagreba.
Pri Avstrijskem caru: Janez Hutter, trgovec, iz Celovca. — Prane Smola, železnični uradnik, iz Kranja. — Rozalija Mauri, uradnikova soproga, iz Cirknice. — T. Petro-vec, učitelj, iz Čemšenika. — Nikolaj Piran, urar, iz Litije.
Vremensko sporočilo.
^ čas	Stanje
---Veter Vreme
_______„„	zraVomera toplomera	®
opazovanja v ram popColziju	& g
77u. zjut. 736 35 -f- 3 ti I si. svzh. del. jasno ~ 4. 2. u. pop. 734 24 +15'8 si. zap. del. jasno 0 00 9. u. zvec. 733-75 -j- 7 4 si. zap. jasno
Lep solnčnat dan, jasna noč. Srednja temperatura 8'8° C., za 0-5o nad normalom.
Dunajski* borza.
(Telegratično poročilo.) 5. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davkal 80 gl.
Sreberna , 5% „ 100 „ (s 16% davka)	81 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta . .112
Papirna renta, davka prosta ...	96
Akcije avstr.-ogerske banke .	876
Kreditne akcije......280
London.......127
Srebro.......—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini.......5
Nemške marke . .	62
50	kr.
75	„
90	„
45	„
n
70 „ 50 „
n
09 „ 99 „ 55 „
Dostojno so naznanja, da je prečastiti gospod
FRANC LEGAN,
duhovnik v pokoju
4. t. m. ob 9'/a uri dopoludno po daljnem bolehanji previden s sv. zakramenti v Gospodu zaspal. Pogreb bo 6. t. m. ob 10. dopoludno na Ubeljskem. Osmina po rajnem bo v četrtek po beli nedelji t. j. 21. t. m. na Ubeljskem.
Vsem znancem in prijateljom se rajni v molitev priporoča.
Hronoviee, 4. aprila 1887.
Mihael Arko,	Alojzij Puc,
kaplan.	župnik.
Organist in cerkovnik
ki jo že voč let to dvojno službo zvesto opravljal, ter si s tem tudi dobra spričevala pridobil, želi o sv. Jurji kakšno tako iz-praznjono službo sprejeti.	(3)
Prav toplo se toraj priporoča čast. cerkv. predstojništvom, naj blagovolijo ozirati se na ponudbo, kadar tako službo oddajajo. Pisma naj se pošiljajo z napisom J. M. post rest. Litija.
Iz «lr. Cirregorič-eve zapuščine t Ptuj i prodajam
200 četrtinjakov
dobrega štirskega vina,
letine od 1869. naprej.	(2)
Naročila pri
Antonu Gregorič-11 v Ptuji.
Bober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršne rizik« pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbo v nemškem jeziku naj se pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.	(1)
T' "^'' T ▼ ▼ ▼
▲ - ▲ ▲ Jk. ▲ a
.yr ▼ yr ▼ t T T ' a. A. ▲ A.	A
aW S*o znižanej eeni. "M
Kmetom y pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal
(22)	IVAN BELEC,
župnik.
Cena, knji(ji je znižana od 25 kr. na
It i*., po pošti 5 kr. več ; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno, — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
„Katoliška tiskarna"
v Ljubljani
Valvazorjev trg štev. 5.
Vožnji red cesarjevih
Iz ljubijane v Beljak.
liudoifbvc železnice.
Iz Beljaka v Ljubljano.
Osobni vlaki
.	št. 018 št. 1714	št. 1716	št. 1712
r OStaje	ponoSi zjutraj	dopoldne	zvečer
Ljubljana j. k..........640	1140	6-25
Ljubljana R. k..........644	11 45	629
Vižraarjo............653	11-55	638
Medvodo............7- 4	12- 7	6 49
Loka................717	12 21	7- 2
Kranj..............731	1238	7 16
Podnart ............748	1256	7-33
Radovljica............8- 5	114	7*50
Lesce..............8 12	124	758
Javornik............829	146	815
Jesenice............839	157	823
Dovje..............8-56	2 18	840
Kranjska gora ....	9 21	2 48	9 04
Rateče-Bela Peo ....	9 37	3- 3	9 18
Trbiž..............9-55	320	933
št. 004	št. 91«	št. 902
Trbiž............3-58 11 07	341
Thorl-Maglern ....	411 11 17	355
Podklošter............425 11-27	4 11
F iirniti!..............4-40 •	4-27
Toplico Beljak (ostaj.) . .	•	4 35
Beljak drž. ž. (ostaj.) . .	4 54 ■	4 46
Beljak j. k............4 58 11 50	4 50
zjutraj dopoldne popoldno	zrečer
OKobni -v 1 tilci
P o 3 t a i e	št' 915	903 št'957	917
"	dopoldno popoldne popoldne	zvočer
Beljak j. k......11 ol	4 42 5- 8	10 45
Beljak drž. ž. (ostaj.; . .	1156	• 5-14	10 58
Toplice Beljak (ostaj.) . .	12 02	• 5 20
Purnitz.......1210	•	530	11-14
Podklošter............12 24	5- 7 5.50	11 40
Thorl-Maglern ....	12 36	• 6- 3	1159
Trbiž..............12 48	5-26 6 16	12-18
»t. 1711	»t. 171!!	Ht. 1715
Trbiž..............4 10	620	1-10
Rateče-VVeissenfels . . .	426	6 36	130
Kranjska gora ....	4-40	6 49	1-46
Dovje..............5-6	7-14	2 19
Jesenice............5-26	734	2-43
Javornik............5-32	740	2-50
Lesce..............5 51	804	3 15
Radovljica............5-57	8 11	3-22
Podnart..............615	835	3-44
Kranj..............6 33	8 55	4- 2
Loka ..............6-4Q	913	4-20
Mcdvodo............7'0i,	9-28	4-34
Vižmarje............7 17	941	446
Ljubljana R. k..........7 26	9-50	4 55
Ljubljana j. k..........7 30	9.55	5 —
zjutraj	zvečer	popoldne