NA ZBORIH KRAJANOV ZA 7 OBČIN
T€L€FONSKI IMENIK Zfl GORNJI GRAD
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
LETO XXVI, ŠTEVILKA 3, 11. FEBRUAR 1994, CENA 110,00 SIT
GORNJI GRAD
püst re mm v rod
VORANČEVI SAMORASTNIKI PO SMh LETIH
šSšimimmiiišiiiiiiiiimiiiiiiiašiiiiiiiiimiiSšiiitiiiiiišimiiimiiiiii
OE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o.
VAM NUDI V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH PO ZELO
UGODNIH CENAH:
Weisser riese 1/1	287,90		
Weisser riese 3/1	799,90	Posebna salama	471,90
Riba z zelenjavo - Izola	95,00	Šunka	892,90
Pašteta Kekec 50 g	66,10	Blejska suha salama	434,90
Kumarice 650 g ETA	151,30	Suha salama - trajna	956,90
Čokolada mlečna	77,90		
Robčki žepni papir 10/1	159,00		
Toaletno milo FA	98,90		
I	PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE!
j	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV!
j	SE PRIPOROČAMO !
»
B X
££BX»BBX»BBX»4BX»ÖBinfiftB8SBBK»$BX)fiftBXK4BXifi&Bi(SöBg&4BX»$Bg84BXSBBXl9«BX»$BK8£BXS«BX»£BX8öBX&BBX8Bfi3;8$BXS&BX&«BX£$BX84Bg&«&
mummìmìnmmnnmìmmmmmnmmmmmmmmmmumnmmnnnnnmmnmmm
EPSI		MìL
		
Poročno		P.E. PLOČEVINA Kocenova 4, Celje Tel. & fax : 063 / 442-300
fotografiranje -fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu; -fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...)	1	40V01 NOVO ! NOVO Cenjene kupce obveSčamo, da smo odprli novo trgovino z avto pločevino: ZASTAVA, WV GOLF, RENAULT, LADA, SAMARA, OPEL Možnost naročila pločevine za ostala vozila. Na zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozila*
Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah!		P.E. PLOČEVINA se nahaja v KOCENOVI ul. 4, e korak od AVTOPLUS trgovine v RAZLAGOVI 9, CELJE.
EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov		MAVA rmOYINA MA YAŠ
Imgggšgššmš!šišššš£šš3išiiiššgmššmmšš§sšš3gš£iiiš3imššissšmšmgg3šl
NASLOVNICA:
V POZDRAV KULTURNEMU PRAZNIKU
Foto: F. Kotnik
v
Cim prej ustvariti boljše pogoje za razvoj
Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirjre se pripravlja na preoblikovanje občin in reazmišlja o nadaljnem razvoju obrti in podjetništva
Na zborih krajanov za sedem občin
Krajani Zgornje Savinjske doline so se na zborih odločili oblikovati sedem referendumskih območij za nove občine
Poleg ceste proti Lučam še druge naloge
V krajevni skupnosti Ljubno poleg gradnje ceste proti Lučam intenzivno rešujejo tudi nekatere druge projekte
Vorančevi Samorastniki po 32-ih letih
Dramska skupina gornjegrajskega kulturnega društva je po več kot 3 desetletjih znova postavila na oder znano dramo o kmečkem življenju v 19. stoletju
Pust iz roda v rod
Mozirski pustnaki bodo tudi letos, kot so to storili že vsa minula leta, "rešili" prenekateri problem v Zgornji Savinjski dolini
Slovenski skakalci s Kopušarjem šesti
Slovenska mladinska reprezentanca, v kateri je bil tudi Robi Kopušar z Ljubnega, je na svetovnem prvenstvu osvojila šesto mesto
V primeru, da so se delegati občinske skupščine
■	M strinjali s kandidati, ki jih je predlagal man-
■	M datar za sestavo izvršnega sveta Jakob
B f	Presečnik (ob predpogoju, seveda, da je bila
Wr	skupščina ustrezno sklepčna), imamo od včeraj
»	dalje novo občinsko vlado. Morda imamo celo
podpredsednika skupščine, čeravno prevelike politične volje za njegovo izvolitev ni bilo zaznati. Na ta način naj bi bilo tik pred pričetkom pomembnih postopkov kompletirano občinsko vodstvo, ki bo za njihovo operativno izvajanje tudi zadolženo.
Veliko če že ne največ bo dela s pripravo na reorganizacijo sedanje občine oziroma njeno cepitev, zdaj to lahko že z gotovostjo napovedujemo, na sedem delov. Posamezne razprave na zborih krajanov v smislu nepotrebnosti in nesmiselnosti delitve obstoječe občine so bile kot zvonenje po toči, saj je prevladalo mnenje, da je boljša rešitev več manjših občin. Do tukaj je vse lepo in prav. Tisto, kar pa zna biti pri tej stvari še kako narobe, pa je zmotno razmišljanje nekaterih, da se bodo z nastankom novih občin podrle vse sedanje življenske povezave na različnih področjih - od šolstva, zdravstva, kulture, sociale vse do samega gospodarstva. Trdno sem prepričan, da strateški namen reorganizacije lokalne samouprave ni v zapiranju novih (manjših) občin samih vase in v njihovi kvazi-samostojnosti ter samozadostnosti. Bistvo je, glede na izkušnje v razvitem svetu, verjetno nekje drugje. Z novo lokalno samoupravo naj bi občani, državljani ali kakorkoli jih (se) imenujemo dobili možnost večjega in predvsem bolj neposrednega vpliva na življenje in razvoj svojega bivalnega okolja. Ob tem naj bi država tudi formalno prevzela vsa tista opravila, ki jih je zanjo do sedaj izvajala občina. Pomisleki o centralizaciji oblasti in (pre)moči države ter o finančni racionalnosti nove organiziranosti so verjetno tudi na mestu, a to je že drugo poglavje. Resna nevarnost, ki jo je čutiti, prihaja od drugod. Nevarnost namreč, da bo s postavljanjem in s postavitvijo novih občinskih meja, kjerkoli že bodo, prišlo do nezdravih odnosov v posameznih okoljih. Blago rečeno - neprijetno si je predstavljati, da se bodo poslej ob neki novi meji gledali v stilu "mi smo mi in vi ste vi". Mnogo premajhni smo, da bi si lahko privoščili kaj podobnega, če pa že, potem bo to gotovo v škodo nas samih. Po mojem mnenju bi bilo treba bolj razmišljati o možnostih sodelovanja kot pa o kvadratnih metrih, ki bi jih še lahko zvlekli v okvir bodoče občine. A žal temu povsod ni tako...
Pa lep pozdrav do prihodnjič!

Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.

AKTUALNO
		
	GOSPODARSATVO	
ZAMENJAVA VOZNIŠKIH IN PROMETNIH DOVOLJENJ IN REGISTRSKIH TABLIC
Vse lastnike motornih vozil in imetnike vozniških dovoljenj želimo opozoriti, da stare registrske tablice in stari (bivši jugoslovanski) obrazci prometnih in vozniških dovoljenj v Republiki Sloveniji veljajo le še do 25.6.1994.
Pri zamenjavi registrskih tablic je treba pred prejetjem novih oddati stare, za zamenjavo vozniškega dovoljenja pa je potrebno priložiti eno fotografijo v velikosti 4,5 x 5,5 cm. Vsi vozniki, ki so imeli po prejšnjih predpisih izdano tudi traktorsko dovoljenje (bele barve), morajo ob zamenjavi oddati tudi tega, ker se na obrazec novega vozniškega dovoljenja vpišejo vse kategorije.
Po naših podatkih je v občini Mozirje še preko 1.000 vozil s starimi registrskimi tablicami in preko 3.000 voznikov, ki še niso zamenjali vozniških dovoljenj. Vse te prosimo, da z zamenjavo ne čakajo na zadnji mesec, ker bodo stem povzročili dolgotrajno čakanje, ki je neprijetno za stranke in za uslužbence.
Sekretariat za notranje zadeve občine Mozirje
|išXW:%>.:®WXWXiWXWX-X5^^X%^:x:xWX%%¥X%^X%%WX%:xW:^XW5XW%:X^ft:Xw:::x:X¥?fflW??:W:|
§ REPUBLIKA SLOVENIJA I MINISTRSTVO ZA FINANCE 1 REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE 1 IZPOSTAVA MOZIRJE	1
VLOŽITEV NAPOVEDI ZA DOHODNINO ZA LETO 1993
Leto je naokrog in zopet se približuje čas, do katerega bodo morali zavezanci za dohodnino vložiti napovedi. Čeprav je Državni zbor Republike Slovenije že sprejel nov Zakon o dohodnini, ki je začel veljati 1.1.1994 in prinaša številne novosti tako na področju olajšav kot tudi zavezancev in stopenj, pa za odmero dohodnine in s tem tudi napovedi za leto 1993 velja še star zakon, tako, da pri odmeri dohodnine za leto 1993 ne bo nobenih sprememb.
Izjema Od zgoraj navedenega so le upokojenci, ki so v letu 1993 prejemali tako nizko pokojnino, da jim od le te ni bil obračunan dejanski davek, kar je razvidno iz mesečnih odrezkov izplačil pokojnine. Tem zavezancem namreč ni potrebno vložiti napovedi za dohodnino, če v letu 1993 niso imeli nobenih drugih dohodkov (tudi ne katastrskega dohodka).
Obrazci napovedi za leto 1993 so skoraj enaki kot za leto 1992 (rdeče barve), tako, da zavezancem ne bodo povzročali večjih težav pri izpolnjevanju.
Izpostava Mozirje pa bo tudi v letu 1994 organizirala pobiranje napovedi po krajevnih uradih, podrobnejši razpored pobiranja pa bo objavljen v eni izmed naslednjih številk Savinjskih novic.
X-XrX-X’XrX^X'X-X4-X:X*:'X-X':'X-XrX<-X'X-X'X-X'X-X-X'X-X-X-X4-X-X-X?X-X*X-X
I
1
?
1
I
1
I
;!j
I
Podjetniški kotiček
Iz prejšnje številke nam je ostala predstavitev obdavčitev po normiranih stroških , ki si jo bomo pobliže ogledali danes:
Plačevanje davka po normiranih stroških je način, pri katerem lahko, glede na dejavnost, zavezanec uveljavlja stroške v višini (40 % oziroma 60 %) prihodkov, ne glede na njegove dejanske stroške (53. in 54. člen Zakona o dohodnini). Omenjeni zavezanci so dolžni voditi samo knjigovodske evidence (ne poslovnih knjig), ne smejo imeti zaposlenih, način ugotavljanja dobička po normiranih storških se mora zahtevati pisno pred pričetkom leta, v katerem se bo tak način obdavčevanja uveljavljal. Zavezanci, ki so se odločili za tak način obdavčevanja, ne morejo uveljavljati višjih stroškov od predpisanih: 40 oziroma 60 %, tudi, če so višji stroški nesporno dokazljivi. Način, ki je enostavnejši za vodenje, ne pa tudi vselej finančno najugodnejši, si lahko izbirajo:
a)	40 % normirani stoški (53. člen Zakona o dohodnini):
-	samostojni kulturni delavci, zasebni raziskovalci, opravljanje vzgojnega izobraževalnega dela, samostojni novinarji, samostojni športniki, samostojni športni delavci in duhovniki.
b)	60 % normirani stroški (54. člen Zakona o dohodnini):
-	opravljanje domače in umetne obrti, čebelarstvo, sprejemanje gostov na prenočevanje v gospodinjstvu, kmečki turizem, opravljanje kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo. Stopnja obdavčitve je 25 %.
Po zadnjih razlagah Ministrstva za finance samostojni podjetniki naj ne bi imeli več možnosti uveljavljati osebnega avtomobila kot osnovno sredstvo. S tem bi si samostojni podjetniki lahko obračunavali za opravljene prevoze kilometrino, ne pa amortizacije in drugih stroškov v zvezi z avtomobilom (gorivo, registracija, vzdrževanje..). Ker je v zvezi s tem tolmačenjem prišlo do protesta, moramo na dokočno odločitev še počakati.
Že sedaj pa je znano, da ne glede na dokončno razrešitev gornjega problema, po mnenju Ministrstvu za finance, samostojni podjetniki (podobno kot pravne osebe) ne bodo mogli koristiti 20 % olajšave na tekoče investicije od vložkov v nakup osebnih avtomobilov.
Precej polemike in ogorčenja je v zadnjem času povzročilo izplačevanje povračil materialnih stroškov. "Normalno se lahko dvigujejo in vračajo le stroški, ki so nastali za delo zaposlenih delavcev in sicer do višine, ki je v skladu z Odlokom Vlade Republike Slovenije in se mesečno spreminja glede na rast plač in drugih kategorij, ki so osnova za določitev višine posameznega povračila. Stroški zaposlenim, ki so nad temi zneski, se obravnavajo kot osebni prejemki in se od njih plačuje dohodnina. Povračila stroškov nezaposlenim se obravnavajo kot pogodbeno delo in se od njih plačuje dohodnina in posebni davek na pogodbeno delo.
Izjema pri tem so samostojni podjetniki, za katere ni nujno, da so "zaposleni", v svoji obratovalnici, pase jim izdatki za povračila stroškov vseeno priznavajo kot strošek. Smatra se, da so lastniki obratovalnice in da so upravičeni do nadomestil stroškov v zvezi z dejavnostjo.
Po novi zakonodaji morajo samostojni podjetniki (obrtniki) izpostavi RUJP sporočiti način vodenja poslovnih knjig (enostavno ali dvostavno knjigovodstvo). Rok za sporočilo je 31.12. tekočega leta za prihodnje leto. To določilo velja že za vodenje knjig za leto 1994. Ker zaradi datuma izida UL tega nismo mogli sporočiti do 31.12.1993, davčna uprava poziva, da se ji način vodenja poslovnih knjig sporoči čim prej.
Obenem je potrebno zaradi napovedi dohodnine za leto 1993 (Tudi tu je rok že potekel z 31.1.1994) sporočiti izpostavi RUJP podatke o izplačilih po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in drugih izplačilih obrtnikov v letu 1993. Davčna uprava ima namreč na razpolago samo plačilne liste, ne pa tudi drugih izplačil, ki zapadejo plačilu dohodnine, zato ji podatke za tovrstna izplačila čim prej dostavite.
Želimo vam veliko potrpljenja ob nenehnem spreminjanju in številnih nedorečenostih novih, žal že veljavnih predpisov.
Vida Skok
IZPOSTAVA MOZIRJE
SSčtS'4	GOSPODARSTVO	11111 lt||ll
	
Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Mozirje
v
Cimprej ustvariti boljše pogoje za razvoj
Po določilih zakona o gospodarskih družbah se morajo podjetja in obrtniki preoblikovati oziroma uskladiti z novimi predpisi najkasneje do konca maja letošnjega leta. Kako v Zgornjesavinjski obrtno podjetniški zbornici gledajo na te spremembe, kako pričakujejo novo lokalno samoupravo in kaj si od nje obetajo, smo se pogovarjali z njenim predsednikom Hermanom Remicem.
SN: G. Remic, približuje se konec meseca maja, ko poteče rok za organizacijsko in kapitalsko preoblikovanje podjetij in tudi obrtnikov. Kako v zbornici ocenjujete ta proces in kakšno je stanje na področju ostale zakonodaje, ki neposredno vpliva na poslovanje vaših članov?
HERMAN REMIC: Če začnem kar z drugim vprašanjem, moram povedati, da tako na nivoju države kot tudi na nivoju naše občine ocenjujemo, daje zakonodaja do nas vedno bolj neprijazna. Tipičen dokaz za to so novi predpisi o knjigovodstvu, ki zahtevajo od nas mnogo dodatnega dela v pisarnah če ne že kar dodatnega zaposlenega. Kaj takšnega seveda ne prenese nobena kalkulacija in nobena cena, zato se nam zdi nerazumljivo, da skuša država, namesto da bi podprla razvoj najbolj zdrave veje gospodarstva, z dodatnim obdavčenjem od nas iztisniti še več. Ob tem pa ji istočasno uhaja mimo ogromno "šušmarjev", kar seveda vse tiste, ki delajo pošteno, zelo moti. Poleg tega se z novo dohodninsko zakonodajo uvaja uravnilovka. Že res, da je prav, da kdor ima več, naj več tudi plača. Toda ne toliko, da po tem ostane na istem, kot tisti, ki skoraj nič ne dela. Kako lahko od takega pričakujemo, da bo delal več; sploh pa ne bo zaposloval! Mi pa se vseskozi tako v državi kot v občini pogovarjamo o tem ,da bomo zaposlovali. Dodatne stroške pomeni od nedavnega tudi pogodbeno delo. Razumemo, da naj bi bilo omejeno v prid nezaposlenim, da bi dobili delo. Toda v vseh primerih ni tako! Zato menimo, daje takšna obdavčitev prehuda. Treba pa bi bilo aktivirati druge mehanizme, da se ta oblika dela ne bi zlorabljala. In ker se to ne zgodi, se pojavlja razmah "sive ekonomije". Medtem ko se eni ubadajo s tem, kako bodo pravočasno zadostili zakonskom pogojem glede novega organiziranja, drugi delajo naprej, država pa od njih nič ne dobi.
SN: V zadnjem pogovoru za Savinjske novice je bila zelo aktualna problematika zamudnih obresti. Kako je sedaj s tem?
HERMAN REMIC: Problem zamudnih obresti še vedno ni rešen. Predsednik Državnega zbora zadržuje v predalu 5.600 podpisov, ki smo jih zbrali, da bi zadeva prišla v parlamentarno obravnavo. To je hudo narobe! Država namreč do danes ni še nič naredila za zaščito upnika. Že res, da tega v tržnem sistemu tudi ne poznajo. Tam velja izrečena in napisana beseda. Kdor tega ne spoštuje, ga pomete konkurenca. Dejstvo je, da takšnega sistema pri nas še ni in dokler ga ne bo, je treba upnika zaščititi - nenazadnje tudi zato, da lahko svoje obveznosti do države sproti izpolnjuje.
SN: V teh dneh se oblikuje nova občinska vlada. Kaj si obetate od nje?
HERMAN REMIC: Nova občinska vlada bo imela glavno zadolžitev, da pripravi teren za preoblikovanje sedanje občine. V zbornici smo bili razočarani, ko smo izvedeli, da naj bi naše interese v tej vladi zastopali ljudje, za katere nas ni nihče vprašal, če jih podpiramo. Upoštevati je namreč treba, da naj bi bili to ljudje, ki jim zaupa večina obrtnikov in podjetnikov v dolini. Zato smo, morda že prepozno, predlagali dva svoja kandidata. Kakorkoli že, upamo lahko, da ne bodo tisti, ki nas bodo zastopali, usmerjeni preveč strankarsko.
SN: Ali bo z novo lokalno samoupravo v sami zbornici prišlo do kakšnih sprememb?
HERMAN REMIC: Naša zbornica se je lansko leto preimenovala v Zgomjesavinjsko obrtno podjetniško zbornico. S tem smo jasno nakazali naš namen: pokrivati celoten spekter dejavnosti na območju celotne doline. Nesmiselno bi bilo razmišljati o tem, da bi nove občine imele svoje zbornice. Sedanja zbornica je premoženje vseh bodočih občin. Deliti je ne moremo, zato predlagamo, da se v njen izvršilni odbor vključijo predstavniki novih občin. Mi jim ta mesta zagotavljamo, sami pa bomo po sekcijah imenovali tudi nekaj svojih članov. To bi moral biti dovolj velik razlog za obrtnike iz celotne doline, da se te zgradbe ne izogibajo. Jutri, pojutrišnjem, ko bo zbornica prevzela nekatere naloge, ki jih je za državo sedaj opravljala občina, bodo tako ali tako prisiljeni potrkati tudi na ta vrata.
SN: Razvoj obrtništva in podjetništva v dolini je neposredno odvisen tudi od razpoložljivega prostora. V zadnjem času je precej govora o obrtnih conah. Lahko glede tega poveste kaj več?
HERMAN REMIC: V dolini sta v tem trenutku aktualni dve novi obrtni coni: Prihova in Gornji Grad. Možne so tudi razširitve obstoječih obrtnih con, vendar le za nekaj objektov. Pri novih obrtnih conah je treba najprej pridobiti vsa zemljišča in ostalo dokumentacijo za infrastrukturo. Potem je treba poiskati investitorja. Glede .na splošno situacijo lahko sklepamo, da bi bilo direktnih investitorjev zelo malo. Zato je najbolj pravšnja oblika taka, kot so seje poslužili na primer v Trzinu, kjer je investitor zadevo dokončal in jo nato ponudil v odkup. Le-tapa je možen tudi s krediti, kar je še posebej interesantno za začetnike. Upamo, da se bodo z novo vlado čimprej sprostila tudi sredstva za nove programe, kajti čas je dragocen. Razvoja in napredka si želimo vsi, ne glede na to, v kateri novi občini bo kdo od nas poslej živel in ustvarjal.
KF
	GOSPODARSTVO
	
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA VELENJE, TRG MLADOSTI 2, P.P.45, 63320 VELENJE Telefon: 063/856-920, Tel/Fax: 063/855-645
POSLOVNE INFORMACIJE
1.	Na podlagi uredbe o načinu, rokih in pogojih razdelitve kontingentov za uvoz blaga (Ur. list RS, št. 15/93 in uredbe o določitvi obsega kontingentov na uvoz blaga v letu 1994 (Ur. list Rs, št. 72/93)
OBJAVLJA GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - ZDRUŽENJE TRGOVINE
RAZPIS
za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz tekstilnih izdelkov za široko porabo od 1.1.1994 do 30.6.1994.
2.	V dneh od 9. do 13. februarja 1994 je v Pordenone - Italija 7. sejem SAMUENTAL, na katerem so na ogled najsodobnejši stroji in tehnologija za obdelavo kovinskih predmetov.
3.	Združenje MANAGER in Društvo za vrednotenje dela Slovenija, organizirata POSVETOVANJE O VREDNOTENJU DELA -PLAČAH POSLOVODNIH DELAVCEV, ki bo 15. in 16. februarja 1994 v Zdravilišču Dobrna in 8. in 9. marca 1994 v hotelu Bernardin v Portorožu.
4.	Na razpolago imamo katalog sejmov na Dunaju.
5.	Dobili smo nov spisek Ponudb in povpraševanj iz Gospodarske zbornice Slovenije, ki je na voljo na GZS - Območni zbornici Velenje.
6.	GZS in Območna gospodarska zbornica Kranj v sodelovanju z Združenjem za gostinstvo in turizem ter Združenjem za agroživilstvo organizira predstavitev dela slovenskega gospodarstva na 26. mednarodnem strokovnem sejmu gastronomije, turizma in gostinske opreme GAST ’94, ki bo od 12. do 16.3.1994 v Celovcu. Vse podrobnejše informacije na OGZ Velenje.
7.	Obveščamo vas, da bo od 9. do 10.6.1994 na Poljskem - Gdansk sejem Europartenariat Poljska 94. Seznam razstavljalcev je na voljo na OGZ Velenje.
8.	Prejeli smo uredbo Evropske skupnosti, ki se nanaša na uvozni režim v državah Evropske unije za leto 1994.
9.	Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani in GZS - Združenje za gostinstvo in turizem razpisujeta izobraževanje za tretjo generacijo direktorjev za hrano in pijačo. Vse podrobnejše informacije na OGZ Velenje.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TELEFON: 063/ 856-920, TELEFAX: 063/ 855-645.
	P O L ITI K A
	
Krajevni odbor SKD Mozirje
Člani krajevnega odbora Slovenskih krščanskih demokratov iz Mozirja so se v nedeljo, 6. februarja zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ocenili so svoje delo v minulem letu in se dogovorili za letošnje aktivnosti. Kot je na tiskovni konferenci po končanem zboru povedal predsednik krajevnega odbora Jure Repenšek, so v letu 1993 organizirali slovesnost ob materinskem dnevu, udeležili so se tabora SKD v Bohinju, sodelovali so na nogometnem turnirju SKD v Šmartnem ob Paki, sodelovali so pri organizaciji dneva stranke SKD, ki je bil septembra v Lučah, organizirali so Miklavževanje na prostem, na video pa je bila posneta tudi oddaja z naslovom Velika noč v Mozirju.
V letošnjem letu želijo mozirski krščanski demokrati ohraniti vse
prireditve iz lanskega leta in jim dvigniti kvalitetno raven. Ustanoviti nameravajo krščansko kulturno društvo ne kot konkurenco temveč kot alternativo sedanjim društvom z namenom, da se ohranijo stari krščanski kulturni običaji, ki so bodisi pozabljeni ali pa tonejo v pozabo.
SKD iz Mozirja si želijo biti bolj opazni v medijih, še posebej v produkciji mozirske in velenjske lokalne televizije, zato so v ta namen izvolili dodatnega člana v upravni odbor, ki bo imel prav to zadolžitev. Vzpostavili bodo trdnejše
stike s sosednjimi krajevnimi odbori, tudi s Korošci preko meje. V frančiškanskem samostanu v Nazarjah
Na tiskovni konferenci: (od leve) Jože Hribernik, Jože Grudnik, Maksimilijan Lipnik, Jure Repenšek
_ o o S
	POLITIKA	
		
želijo organizirati kakšno srečanje ali predavanje. Pomemben del dejavnosti SKD v letu 1994 bo vezan tudi na lokalne volitve v novih občinah. O tem je na tiskovni konferenci spregovoril Maksimilijan Lipnik in poudaril, da se bo stranka aktivno vključila v kandidiranje nosilcev najpomembnejših funkcij, pri čemer se bo po vsej verjetnosti povezovala z občinskim odbororti SLS.
Na občnem zbom so ustanovili tudi odbor kmečkega gibanja pri krajevnem odbom SKD Mozirje, ki naj bi opravljal predvsem povezovalno funkcijo med neposrednimi proizvajalci in oblikovalci makro politike na kmetijskem področju. Kmečko gibanje na nivoju stranke vodi Ivan Oman, ki naj bi bil predvidoma gost občnega zbora občinske organizacije SKD konec tega meseca.
KF
Na zborih krajanov za sedem občin
V minulih dneh so v mozirski občini potekali zbori krajanov, na katerih so se le-ti odločali o oblikovanju referendumskih območij. Sklepi, sprejeti na omenjenih zborih, dajejo vedeti, da naj bi imeli v bodoče pri nas sedem občin.
Kot je bilo pričakovati, so se za svojo občino odločili v Mozirju, na Rečici, na Ljubnem, v Gornjem Gradu in v Nazarjah. Za združevanje v občino Gornji Grad so glasovali krajani Nove Štifte in Bočne. V Solčavi in v Lučah, kjer pred zboroma krajanov sveta KS nista imela dokončnih stališč glede morebitnega združevanja v eno gorsko občino oziroma samostojnih občin, so se opredelili za slednjo varianto. V Šmartnem ob Dreti je svet KS na podlagi jasnih argumentov predlagal skupno referendumsko območje z Nazarjami, zbor krajanov pa seje odločil za "referendum" o referendumskem območju (le-ta bo 27. februarja), ki naj bi na najbolj demokratičen način pokazal voljo prebivalcev te KS. Krajani Prihove so se na svojem zboru medtem tudi izrekli za referendumsko območje Nazarje, vendar bodo morali po tolmačenju nekaterih zbor ponoviti, ker ga ni sklical župan. Kakorkoli že, po zadnjem zasedanju Državnega zbora je jasno, da bomo šli na referendume o novih občinah meseca maja, na volitve županov in občinskih svetnikov pa najkasneje 27. novembra. Ponekod bo treba na volišča še 11. decembra (drugi krog volitev za župane). Novi občinski sveti morajo začeti delovati 1.1.1995.
KF

OBVESTILO
KOMISIJA ZA RAZISKAVO POVOJNIH MNOŽIČNIH POBOJEV IN PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV PRI SKUPŠČINI OBČINE MOZIRJE
vabi k sodelovanju tiste, ki vedo za primere med in povojnih likvidacij, posebno civilnih oseb na območju Zgornje Savinjske doline, vključno s tistimi, ki so bile izvršene po končani vojni v juniju leta 1945 v Mozirju ali širšem okolju.
Verodostojna pričevanja o takratnih dogodkih in civilnih žrtvah komunističnega nasilja naj pričevalec zapiše in pošlje na naslov zgoraj navedene komisije ali na predsednika te komisije.
Za sodelovanje se v naprej zahvaljujemo.
Komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov pri SO Mozirje, predsednik: Ivan Glušič
ZAOKROŽENO REFERENDUMSKO OBMOČJE ZADREČKE DOLINE?
V preteklem tednu so po vseh krajevnih skupnostih Zadrečke doline potekali zbori krajanov, na katerih so se krajani Nove Štifte, Gornjega Gradu, Bočne in Šmartnega ob Dreti odločali o oblikovanju referendumskega območja in poslednično o oblikovanju bodoče občine Gornji Grad. V Novi Štifti so se krajani po dokaj burni razpravi zedinili,da se bodo na referendumu odločili o bodočem povezovanju v gornjegrajsko občino.Nekaj pomislekov so imeli predvsem starejši krajani in sicer zaradi domnevnega podrejenega položaja v času,ko so bile omenjene krajevne skupnosti povezane v eno samo.Bočani so na svojem zboru soglasno potrdili sklep o referendumskem območju.Želijo si samo, da se v bodoči občini uredi status sedanjega občinskega smetišča.Kot pogoj oziroma željo so izrazili in to dovolj argumentiranoga želijo v okviru nove občine PTT usluge in storitve koristiti v Gornjem Gradu.Prav tako je za Bočane nesprejemljivo nadaljne šolanje njihovih otrok v Šmartnem ob Dreti. V kolikor bodo živeli in združevali svoje interese in težave v občini Gornji Grad, želijo ta za njih življenska vprašanja reševati v svoji občini.
Najbolj se je pri vsej stvari zapletlo v Šmartnem ob Dreti. Po mnenju in sklepu sveta KS naj bi omenjena krajevna skupnost v bodoče živeta v občini Nazarje. Na samem zboru krajanov se je pokazalo,da so krajani sami razdvojeni in razpeti med odločitvijo za Gornji Grad in Nazarje.Skratka krajani Šmartnega niso sprejeli sklepa o oblikovanju referendumskega območja, so se pa odločili za kompromis in sicer za tako imenovani predreferundum, na katerem se bodo Šmarčani odločali o vključitvi Šmartnega v občino Gornji Grad oziroma Nazarje.Skratka,krajani Šmartnega so se odločili,da bodo odločitev, kje in s kom želijo živeti v bodoče, vzeli v svoje roke.Brez direktive in posiljenih stališč enih in drugih.
Edi Mavrič
		IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI		
Že v 2. letošnji številki smo pisali o gradnji oziroma rekonstrukciji prvega dela ceste Ljubno - Luče, ki jo Cestno podjetje Celje kljub zimskemu času pospešeno izvaja naprej. Kaj pa se poleg tega še dogaja v krajevni skupnosti in kaj se še bo, nam je povedal predsednik Sveta KS Paul Orešnik.
PAUL OREŠNIK: Res je, cesta Ljubno - Luče ni edini projekt, ki se odvija v naši krajevni skupnosti. No, če se kljub temu najprej ustavim pri njej, lahko povem, da izvajalec sedaj že izdeluje škarpe, spodnji ustroj se utrjuje, realno pričakujemo, da bo otvoritev meseca maja, torej pred pričetkom glavne sezone. Preko upravnih organov občinske skupščine že potekajo razgovori z lastniki zemljišč,
kjer bo potekala druga etapa do meje s sedanjo KS Luče. Ne vemo še zagotovo, kdaj se bo pričela graditi, upamo pa da čimprej, kar je obljubil tudi podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle ob otvoritvi obvoznice.
SN: Ko sva ravno pri obvoznici, otvoritve Delovega mostu Se vedno ni bilo, čeprav je bil gotov pravzaprav prej kot sama obvoznica. Kako to?
PAUL OREŠNIK: Delov most oziroma "most solidarnosti' ', kot ga nekateri tudi imenujejo, bi moral biti svečano odprt že lansko leto, a se je stvar nepredvideno zavlekla. Nikakor ni bilo moč najti ustreznih terminov, Delo tudi ni pristalo na skupno otvoritev z obvoznico. Tako seje to preneslo v letošnje leto. Pričakujemo, da bo otvoritev v tem ali prihodnjem mesecu.
SN: Kako napreduje gradnja Batlnovega mostu?
PAUL OREŠNIK: Dela na Batlnovem mostu, ki jih izvaja podjetje Gradis, gredo počasi h koncu. Opravljen je že bil tehnični prevzem mostu, pri čemer so bile ugotovljene določene nedokončane podrobnosti, ki jih bo izvajalec opravil in ni razloga, da tudi tega objekta ne bi letošnjo pomlad uradno predali svojemu namenu.
SN: Na Ljubnem poteka gradnja Se enega objekta, katerega investitor je KS. Za kaj gre?
PAUL OREŠNIK: Gre za gradnjo večnamenskega objekta, v katerem bo v pritličju garaža gasilskega društva, zgoraj pa bodo prostori površine 80 m2 zadelo društev in krajevne skupnosti. Domači gasilci, ki so tako rekoč izvajalci, so z deli na objektu pričeli v drugi polovici lanskega leta, zdaj pa je le-ta tik pred pokrivanjem. Sledila bodo ostala dela, kot je napeljava instalacij in podobno, za kar imamo precej potrebnega materiala že pripravljenega.
SN: Katere so Se ostale naloge v KS v letoSnjem letu?
PAUL OREŠNIK: Vsekakor največja in prioritetna naloga je odvodnjavanje na pokopališču. Gre pravzaprav za star problem, ki ga rešujem že kot tretji predsednik KS. Finančno in tehnično je to kar zahteven poseg, k njegovi realizaciji pa bomo pristopili spomladi, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za pričetek del. Če bo na razpolago dovolj sredstev, bomo uredili tudi staro mrliško vežico. Nekatere krajevne ceste so nujno potrebne popravila, zato bo tudi to ena od prednostnih nalog.
Poleg tega si bomo preko ustreznih institucij prizadevali, da se uredi regulacija Savinje, mislim na Vrbje in Kolenčev jez ter Okonino, in Ljubnice od Pažetovega mostu navzgor ter zagotovi dokončanje kanalizacijskega sistema.
Kar se tiče ostalih nalog, bomo pravočasno in v skladu s sprejetimi roki vodili postopke v zvezi z reorganizacijo lokalne samouprave. Kot je znano, smo se na Ljubnem odločili za lastno občino, kar naj bi omogočilo našim krajanom oziroma občanom čimvečji vpliv na življenje in razvoj njihove temeljne sredine.
KF
Paul Orešnik

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI OBVEŠČA KRAJANE,
da obstaja možnost napeljave novih telefonskih priključkov na območju KS Rečica ob Savinji. Vse morebitne interesente prosimo, da se prijavijo na Krajevnem uradu na Rečici ob Savinji.
Sv el KS
KONČNO DO ŽELJENE (IN OBLJUBLJENE) ČRPALKE
Gornji Grad je zadnji večji kraj v Zgornji Savinjski dolini,ki je moral kljub številnim in dolgoletnim obljubam iskati usluge bencinskega servisa v drugih krajih doline.Zahteve krajanov se po dolgih letih čakanja končno uresničujejo,saj odgovorni predvidevajo odprtje modernega Petrolovega servisa v drugi polovici aprila, v najslabšem primeru v prvih dneh maja.Moderno investicijo,ki bo funkcionirala po samopostrežnem sistemu, v celoti pokriva Pctrol.V samem objektu poleg bencinske črpalke bo razen trgovine s Petrolovo ponudbo bife - bistro in mehanična delavnica za tekoče vzdrževanje avtomobilov.Po znanih podatkih naj bi Petrol vse kapacitete vključno s črpalko oddal v najem.Po predračunu naj bi naložba skupaj z odkupom zemljišča veljala 1,2 milijona DEM.
Skratka, dela potekajo po načrtu.Pohvaliti velja izvajalca del,kamniški Graditelj,ki kljub težavnim zimskim razmeram uspešno sledi terminskemu planu izgradnje.Kdor čaka,dočaka pravi pregovor,ki drži tudi to pot,samo daje bilo v vseh teh dolgih letih čakanja porabljene preveč dragocene energije in časa. Kakorkoli, črpalka bo,slaba volja nekaterih se bo polegla,poglavitno pri vsem tem je,da bodo končno ljudje deležni prepotrebnih tozadevnih uslug.
tekst: Edi Mavrič foto: Sašo Bernardi
%
I ŽUPNIJA REČICA OB SAVINJI iščeprimer-
; no osebo za poučevanje verouka na Rečici ali pri podružni J cerkvi na Gorici.
k Zaradi pomanjkanja duhovniških in redovniških poklicev Z Cerkev prosi dobre laike - vernike, naj pomagajo v dušnem » pastirstvu v župniji, posebno še pri evangelizaciji in J katehizaciji otrok in staršev.
“ Za katehetsko - veroučno pomočnico se predvideva:
Z 1. Vsaj srednješolska izobrazba Z 2. Veselje do duhovnega in molitvenega življenja.
S 3. Ljubezen do otrok ;	4. Po možnosti tudi dar za petje.
“ Veroučne ure honoriramo po dogovoru.
S Dobrodošla tudi mlajša upokojenka s pedagoško, humanis-* tično ali medicinsko izobrazbo. Pogum!
Z Podrobnejše informacije dobite v župnijski pisarni. Lahko » pokličete tudi na telefonsko št. (063) 831-556.
«
«
'W;;?	 TURIZEM	
	
Društvo turističnih vodnikov Celje organizira TEČAJ TURISTIČNIH VODNIKOV (specializiranih za vodenje po Zgornji in Spodnji Savinjski dolini) v času od L do 13. marca 1994
Vabljeni ste vsi:
-	ki že imate najmanj srednješolsko izobrazbo družboslovne smeri,
-	ki obvladate vsaj en svetovni jezik,
-	ki ste komunikativni in imate smisel za delo s skupino,
-	ki obvladate lepo izgovorjavo slovenskega jezika.
S tečajem si boste pridobili potrdilo Društva turističnih vodnikov. To vam bo omogočilo, da že kot začetniki v letošnji sezoni za celodnevno vodenje skupine zaslužite od 80- 100 DEM v tolarski protivrednosti.
Zato izkoristite enkratno priložnost, ki se vam ponuja in se dodatno informirajte na enem od naslednjih prijavnih mest:
-	TA Popotnik Celje - tel. 24-019 Tatjana Koštomaj
-	TA Kompas Velenje - tel. 855-468 Grega Mohorko
-	Gostišče Pirnat Letuš - tel. 885-143 Janko Pirnat Predavanja so 10. in 11. marca ob 15. uri ter 12. in 13. marca ob 9. uri zjutraj. Področja, ki se obravnavajo, so: komunikologija, govorništvo, opis vodenja skupin, zbiranja turistične literature in spremljajočih dokumentov. Zadnji dan je namenjen praktičnemu preizkusu znanja na terenu. Sledi zaključek in brezplačno kosilo. Kraj predavanja: Gostišče PIRNAT, Letuš 80 a, 63327 Šmartno ob Paki.
Cena tečaja je 100 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Vplačila sprejemamo na žiro račun Društva turističnih vodnikov Celje:
50700-620-16-05-1371118-219060
Dela na bencinskem servisu uspešno napredujejo

SLOVESNO OBELEŽEN ZAČETEK MESECA KULTURE
Osrednja proslava meseca kulture,katerega obeležujemo v spomin na obletnico smrti velikana slovenske poezije dr.Prešerna, je tako kot že mnoge tega namena izzvenela v enkraten kulturno duhoven dogodek, kakršnih si je treba samo še želetiJProsvetno društvo iz Bočne in Bočna kot celota,letošnji gostitelji prireditve, so se potrudili nad vsemi pričakovanji in občinski kulturni in politični srenji dokazali,da se velikost iskanja v človekovo dušo ne manifestira samo in vedno skozi prizmo denarja.
Uvodno pesem,Prešernovo Zdravljico, so zbranim zapele domačinke,članice ženskega pevskega zbora.Osrednji govornik, predsednik Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, je poudaril pomen in smisel kulture od Prešernovih do današnjih dni.Po Miklavcu smo vsi ljudje kulturne osebe,ustvarjalci in žal tudi uničevalci kulturnih dobrin.Škoda je,je razmišljal Mklavc,da se prav z najvišjega političnega odra čuje največ nekulturnih besed.Za konec svojega razmišljanja se je predsednik spoštljivo zahvalil letošnjim dobitnikom občinskega priznanja, vsem ustvarjalcem kulturnih dobrin pa je zaželel obilo ustvarjalnega in vztrajnega duha.
Občinske plakete in priznanja sta zaslužnim ustvaijalcem naše doline podelila predsednica Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje Fanika Strašek in direktor Zavoda za kulturo Peter Širko.Polna dvorana je vse dobitnike in vsakega posebej hvaležno nagradila z gromkim aplavzom.Pozornost,ki so si jo zaslužili.
V programskem delu večera so se z občutenim smislom za spevnost predstavili mešani oktet AVE in recitator Franci Kotnik,ki je na samo njemu svojstven način prezentiral odlomke iz Prešernovih del.Najlepše in nepozabne trenutke večera je brez pretiravanja pričaral priznani citrar Miha Dovžan.Skupaj s pevko Jožico Kališnik je ustvaril atmosfero,ki se je spontano prelila v skupno pesem vseh prisotnih v dvorani.Se enkrat dokazano,da sta pesem in kultura,oboje v istem pomenu, povezovalca in rušitelja vseh nepotrebnih pregrad,ki se ustvarjajo med ljudmi.Tudi zaradi tega se kaže do kulture spoštljivo ozirati in ji ne odrekati prostora,kateri ji po pravici pripada.
tekst: Edi Mavrič foto: Janez Plesnik
Dobitniki Zlate plakete
s priznanjem Zveze kulturnih organizacij in Zavoda za kulturo občine Mozirje:
Berta Miklavc iz Krope,
Janez Časi iz Podhoma,
Albin Zamernik iz Luč,
Jakob Ugovšek iz Gornjega Grada, Ana Perne iz Gornjega Grada,
Niko Mlakar iz Mozirja,
Moški pevski zbor "Raduha" z Ljubnega ob Savinji,
Glasbena šola Nazarje in Šolska kulturna društva Osnovnih šol Mozirje, Gornji Grad, Ljubno in Luče.
ČESTITAMO!
Matjana ‘Rihter
gozd)
Zdi se,
dajt zima vso žalost vate pregnala.
Moj vdilj prijatelj.
Od daleč te opazujem, v zaiji in mraku.
‘Tvoji lasje so v ivje odeti, tvoj nasmeh, je leden.
CPot prekrita je z 6elo preprogo, pod njo so skrite najne sledi. Vrnila se 6om v pomladi življenja, sredi brstenja in ti spet poklonila žar plamenečega srca.
Dobitniki zlatih plaket s priznanjem
i KULTURA	mm m f-l 1 : 1 ; f 3;: :3 3
	
Mapi» prosvdno društvo Gornji Grad TORASCEVISAMUSIMI PO 38* Iflffl
Občinske prireditve v letošnjem mesecu kulture so se pričele na najlepši možni način - s premierno uprizoritvijo drame Samorastniki, ki jo je igralska skupina Kulturno prosvetnega društva Gornji Grad po več kot treh desetletjih znova postavila na domači oder. Premiera je bila v soboto, 29. januarja.
Dvorana Kulturnega doma je bila tega večera kar premajhna za vse tiste ljubitelje domače slovenske besede in njene dramske uprizoritve, ki so si želeli ogledati najnovejši dosežek gornjegrajskih kulturnikov, zaradi res številnega občinstva pa je bila vidljivost in slišnost predstave v zadnjem delu dvorane slabša.
Dramo o kmečkem življenju iz sredine 19. stoletja avtorja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca je tokrat režirala Anica Stakne, ki je
pred tem leta 1991 uspešno debitirala z režijo Cankarjevega Purgarja in nato še leto kasneje z režijo komedije Vesele čire-čare. V tretje gre rado in tudi tokrat je šlo.
Režiserka se je spopad-	....
**	1	1	Jaz	n>krh rPK'r? na >e b'1	'v/r- revsej...
la s scensko sorazmerno zahtevno predstavo, saj se prizorišča posameznih dogodkov resda ponavljajo a se tudi hitro menjajo. Gledalec mora ohraniti nit iz prejšnjega prizora, zato morajo biti vmesne pavze čimkrajše. Anica Stakne je zato sceno zasnovala na principu rotirajočega ozadja s sprotno zamenjavo scenskih rekvizitov. Uspešno.
Kot je zapisala v spremnem tekstu V ida Cajner (v drami je upodobila Hudabi vko, Metino mamo), "je zgodba postavljena v preteklost, kjer si stojita nasproti dva svetova, med katerima zevajo nepremostljive ovire. Kajžarska Hudabivška Meta krši umetni red, ustvarjen z razredno družbo, ko se zaplete v ljubezensko razmerje z gruntarskim sinom Ožbejem. Njuna ljubezen ima značaj naravne, prvinske sile, ki je ni mogoče ustaviti, čeprav je Ožbej značajsko slabič. Meta simbolizira neizmerno življensko trdoživost, iz le-te pa izvirata poseben ponos in dostojanstvo. Izpostavljena je vrsti mučenj, ki jih "Karnicam se lahko odpovem, ker nanje še mislila nisem. " junaško prenaša, ki pa imajo prav tako simbolen pomen. Njeni otroci, kot otroci nasploh, so simbol večnosti. Pripoved izzveni v spoznanje, da bo hudabivški rod preplavil deželo, si osvojil zemljo in dmžbo in da so Hudabivniki s svojo življensko silo edini pravi dedič "Karnic"!"
V kvalitetni zasedbi gornjegrajskega ansambla je kar težko izdvajati kogarkoli, saj so vse glavne vloge po svoje težke in specifične. V ospredju sta gotovo Tatjana Bczovšek (Meta), ki ji kljubovalnost in življenska moč dobesedno izžarevata iz pogledov, besed in kretenj, in Edi Mavrič (Ožbej), kije glavnemu tragičnemu junaku predstave prav tako vtisnil svoj pečat. Blestijo tudi Lojze Mavrič v vlogi KarniČnika in Vika Venišnik v vlogi Karničnice (enako vlogo sta odigrala tudi pred 32-imi leti) ter Jože Venišnik v vlogi župnika.
Seveda se v ozadju predstave skriva še vrsta zanesenjakov, ki s svojim delom pripomore, da vse teče po scenariju. Nenazadnje je pri tem treba omeniti tudi tiste, ki so zagotovili materialne pogoje, da je do uprizoritve Samorastnikov sploh prišlo: podjetje Smreka Gornji Grad,
KS Gornji Grad in podjetje Eikroj Mozirje. Tako njim kot akterjem gre zahvala za vložen trud, slednjim še čestitke za odlično opravljeno delo in vabilo vsem ljubiteljem dramske umetnosti, da si Samorastnike, če tega še niso, tudi sami ogledajo. Ne bo jim žal.
Tekst: KF,foto: Sašo Bernardi
'Ne, Karnic pa ne bomo delih!"
"Ko bodo mati povedali, potem bom dobil, kar mi po pravici gre."
"Vi niste kakor drugi otroci... Vi ste samorastniki. "
Goran Horvat
razstavlja v
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v petek, 4. februarja, v pritličju zgradbe Kovinotehne na Mariborski 7 v Celju otvoritev razstave likovnih del slikarja Gorana Horvata. Razstavo je odprl prof. dr. Mirko Juteršek.
"Figurativno slikarstvo Horvata je v današnjem ustvarjalno pluralističnem stilnem razmahu na majhnem območju v vseh ozirih prehodnosti podrejene Slovenije, nedvomno zelo opaženo. Sodobnemu načinu odgovarjajoče vzpostavlja domiselno in nenehno stik z javnostjo. Z razstavljanjem se razkriva, preseneča in izziva.
Tokrat prikazana kolekcija Horvatovih slik iz zadnjega obdobja je zaradi samosvoje slikarjeve izpovedi in to na izzivajoče velikih formatih, zopet eno novih presenečenj, ki torej na nekoliko drugačen način kot doslej omogoča poglabljanje in vživljanje vanj.
Horvatovo slikarstvo tudi tokrat na slikarju lasten in takoj prepoznaven način likovno izpoveduje osebni pogled na svet. V primerjavi s prejšnjim, sila obsežnim slikarjevim opusom, raznovrstnim po izhodišču in vsebini, zdaj že mnogo lažje sledimo določenemu skupnemu imenovalcu oziroma slikarskemu hotenju v prihodnje. Vse bolj prepričljivo se nam zdi, daje Horvatova ustvarjalna nuja in sla utemeljena na dveh že vseskozi izstopajoče prisotnih umetnikovih značajsko primarnih sposobnostih - čudenja in dramatizacije.
Da bi lažje razumeli vse slikarjeve silovite odzive tako na slikarsko in. drugo vedenje o življenju, na vsa tažka in nepredvidljiva dogajanja v svetu, moramo spomniti na Horvatovo specifično poznavanje in razumevanje stehniziranega ustroja sveta. Leta in čas, ki so mu bila odvzeta s poglabljanjem v zakonitosti mehanike, so mu omogočili in hkrati narekovali drugačnost," je med drugim ob priliki otvoritve menil dr. Juteršek.
V	kulturnem programu ob otvoritvi razstave je nastopila glasbena skupina Duma, katere glasba je izrazito avtorska. Opira se na
Kovinotehni
pesniška besedila, vendar presega običajno kantavtorstvo. Stalna člana skupine sta skladatelj, pevec in kitarist Veno Dolenc in pevka Klarisa Jovanovič.
Goran Horvat tako tudi letos nadaljuje s pogostimi javnimi predstavitvami, lani je razstavljal v Galeriji Sv. Jurija na Ptuju, v Galeriji Mozirje, na Razstavnem prostoru Alposa v Šentjurju, na Razstavišču Veronika, v Europahausu, na Trubarjevi domačiji v Rašici in v Galeriji Vegrad v Velenju, kjer povsod dobiva visoke ocene in pohvale. Ne dvomimo, da se bo slej ko prej znova predstavil domači likovni publiki.
KF
'Prebujajoči otok", 198x198 cm, olje-platno 1993
Koncert mladih ljubenskih glasbenikov
Na ljubenski osnovni šoli obiskuje pouk raznih instrumentov v glasbeni šoli in pri zasebnih učiteljih kar 57 učencev. Letos so se odločili, da bodo slovenski kulturni praznik pozdravili tako, da bodo svojemu kraju odkrili svoj talent in svoje znanje, ki so si ga pridobili z dosedanjem učenjem. Njihov koncert, ki je bil v petek, 4. februarja, je pod okriljem Prosvetnega društva Ljubno režirala Lenka Kralj.
Enajst mentorjev je pripravilo točke, v katerih so mladi glasbeniki nastopili z devetimi različnimi minstrumenti. Slišali smo lahko harmoniko, flavto, citre, violino, klavir, blok flavto, klarinet, synthesizer in diatonično harmoniko. Prav vsi so se dobro odrezali, poslušalce pa so ob zaključku nastopa najbolj razvneli Mihaela Kladnik, Peter Lenko in Tomaž ter Bernarda Podlesnik, ki so najprej vsak zase, nato pa še skupaj z mentorjem Tinetom Lesjakom, zaigrali nekaj živahnih melodij. Ob koncu je spregovoril še predsednik ljubenskega prosvetnega društva Darko Ermenc. Nastopajočim in mentorjem se je zahvalil za
njihov trud in prispevek, vsem pa izrekel prijazno voščilo ob slovenskem kulturnem prazniku. Lepo je bilo v petek na Ljubnem!
KF
Mladi flavtisti ob spremljavi Lenke Kralj
ORGANIZACIJE
L
DRUŠTVO PUST MOZIRSKI Mozirje
PROGRAM PUSTOVANJA V MOZIRJU
ČETRTEK, 10. februarja 1994
Na DEBELEGA PUSTA zvečer javna "skušnja" pustnega ansambla BOJ SE GA in podelitev trških pravic.
SOBOTA, 12. februarja 1994
Tradicionalna maškerada v TVD Partizan Mozirje.
NEDELJA, 13. februarja 1994
Dopoldne ofiranje Pusta Mozirskega po trških mejah.
Popoldne ob 15,00 otroška maškerada v TVD Partizan Mozirje.
PONEDELJEK, 14. februarja 1994 Popoldne ofiranje po Mozirju "od hiše do hiše".
TOREK, 15. februarja 1994
6,00: budnica ansambla "BOJ SE GA"
7,30: iskanje PUSTA
8,00: prevzem oblasti na občini Mozirje
9,00: obisk podjetij po dolini in reševanje njihovih težav
11,00: otroški Pustni program na trgu
15,00: tradicionalna prireditev:PUST V MOZIRJU na trgu
20,00: Pustna veselica in maškerada v dvorani TVD Partizan Mozirje, polnočni program ob smrti Pusta Mozirskega SREDA, 16. februarja 1994
15,00: pogreb PUSTA MOZIRSKEGA na Pekovih lavah, po pogrebu sedmina na trgu in branje testamenta.
I
I
J
Mozirske pustne prireditve so se skozi dolga desetletja obdržale, res v najrazličnejših oblikah, toda vse doslej so imele stalnice,kot je denimo "ofiranje" ali pa še pomembnejši "prevzem občinske oblasti". To slednje pove, da so v Mozirju od nekdaj župani razumeli pustne "aktiviste", ki so pač želeli s svojimi ukrepi doprinesti k boljšemu vladanju in dobremu počutju občanov -nekoč tržanov.
Čas je pač naredil svoje in tem okoliščinam so se pustnaki skušali prilagajati, vendar so bili in ostali vseskozi neke vrste "trška vest", ki je opozarjala na zdrahe in brezsmiselna prerekanja. Teh je bilo že od nekdaj na pretek in današnja torej niso nič novega! Če je včasih prihajalo do spora zaradi kure, ki je zašla na tuj vrt, ker pač ni bila "dresirana", da bi poznala človeško nečimemost in sploh ni vedela revica za meje med vrtovi vrlih tržanov, je že bilo narobe. Najprej je posredoval župan, pozneje pa so vse krepko podčrtano predstavili še pusti. Tako je bilo življenje v tedanjih trgih, ki so pač sloveli po tem, da so si njih prebivalci domišljali, da so nekaj več od okoličanov. Tudi to dejstvo je bilo pogosto predmet pustnih obravnav. Potem se pač ne smemo čuditi, če so se mogočni tržani bolj bali pustnega časa, kot trškega policaja... Pustom se ni nič zamerilo,
ORGANIZACIJE
Mozirski pust I. 1911
tako so rekli, pa ni bilo vselej tako. Pogosto so se zamere vlekle iz leta v leto in marsikdo je vzel pustno "kleščenje" preveč osebno, morda je tako še danes, čeprav je pojem "tržana" že pozabljen. Vsekakor je že dolgo tega, ko so na pustni torek, po trgu "močniki" preganjali otroke. Slo je za pustne šeme, ki so bile po obrazu namazane s sajami in z njimi so še mimoidoče namazali... To je po sedanjih virih najstarejša oblika pustne "norije" v Mozitju. Ker pa je Mozirje premoglo od nekdaj zelo duhovite ljudi, se je pustovanje tudi posodabljalo in bilo je takorekoč na tekočem. Povsem pravilna je odločitev, da se mozirski pusti poslej ne bodo držali le trških meja in da bodo svoje delovanje razširili po dolini, saj na ta način prenašajo pustovanje še v druge kraje, čeprav so pustovanja bila in so še tudi kje drugje, ne le v Mozirju. Pri tem napornem delu želimo mozirskim pustom mogočen zalet in vse mogoče "poslovne" uspehe.
AV
DELO ZGORNJESAVINJSKEGA GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA IN SKLEPI ZBORA ZVEZE REJCEV RJAVE
PASME SLOVENIJE
Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo, ki združuje rejce govedi rjave pasme, smo ustanovili pred dvemi leti. Ob ustanovitvi smo si zadali sledeče naloge: kontrola produktivnosti krav, selekcija in organizacija osemenjevanja, zreja in prodaja plemenskih živali, strokovno izobraževanje članov, pospeševanje in usmerjanje razvoja govedoreje ter gospodarskih interesov govedorejcev. Društvo šteje danes 88 članov. Upravni odbor društva se je v letu 1993 sestal dvakrat, kjer smo sproti analizirali izvajanje selekcijskega in reprodukcijskega programa ter ostalo problematiko na področju proizvodnje mleka in pitanja, za člane društva pa smo organizirali ogled letnega pregleda bikov v Preski z razlago podatkov v katalogu. Udeležili smo se tudi ugleda razstav rjave pasme v Kemptnu in Dornbirnu.
Naše društvo se povezuje v Zvezo rejcev rjave pasme Slovenije, kjer imamo svojega delegata. Letošnje leto nam je bila zaupana organizacija letne skupščine Zveze rejcev rjave pasme
Zbor govedorejcev je bil v Šport centru Prodnik v Juvanju
Slovenije. Poleg poročil o delu društva smo se pogovarjali o smeri selekcije rjave pasme. Ta pasma naj bi obdržala kombinirane lastnosti. S strani Mlekarskegainštituta in Biotehniške fakultete je bil predstavljen nov pravilnik o mleku in razmere na trgu ter predlog pravilnika o ocenjevanju klavne kakovosti in s tem spremenjenih kriterijih plačevanja.
Na tej skupščini so bili sprejeti naslednji sklepi:
-	strokovne službe naj z Rejsko zvezo proučijo močnosti za hitrejši napredek rjave pasme,
-	zaostriti je treba kriterije pri odbiri bikovskih mater in omogočiti nakup kvalitetnih bikov od drugod,
-	osemenjevalna služba je dolžna organizirati svoje delo tako, da lahko rejci izbirajo seme v skladu z usmeritvijo gospodarstva
-	mesna ali mlečna usmeritev kmetije; kmetijski zavodi so preko društev dolžni seznaniti rejce z lastnostmi bikov, ki so v programu za osemenjevanje,
-	organizacija osemenjevalnih centrov in osemenjevalne službe mora biti taka, da je zagotovljen vpliv rejcev in selekcijske službe,
-	rejska zveza naj deluje na razvijanju novih načinov prodaje živine,
-	prouči naj se večja uporaba gospodarskega križanja,
-	ker bodo z novim pravilnikom o klavni kakovosti velike razlike v ceni, se predlaga, da so razlike v začetnem obdobju manjše in se povečajo postopoma.
V sklopu te skupščine smo si prisotni ogledali tudi kmetijo Edija in Mimice Jurjevec, kjer iz leta v leto dosegajo dobre rejske rezultate. Dosežen nivo proizvodnje in tudi rezultati drugih dobrih rejcev v občini dokazujejo, da se z rjavo pasmo da doseči dobre rezultate.
Bernarda Prodnik
BBB 		
BELAJ FRANC, ŠMIKLAVŽ23	843-383
BELAJ JANKO, ŠMIKLAVŽ 7	843-692
BEZOVŠEK FRANC, LENART 27	843-565
ccc		
CESTNO PODJETJE CELJE-MALI, ŠMIKLAVŽ	843-031
v v v ccc		
ČEPLAK ANKA, KROPA 17	843-396
ČEPLAK JANEZ, BOČNA 27	843-509
ČEPLAK JOŽE-MIZAR, BOČNA 63	843-046
ČERNOVŠEK RUDI, TIROSEK 32	843-652
ČRETNIK FRANC, BOČNA 21	843-305
DDD		
DEBERŠEKJOŽE, SPODNJI TRG 19	843-343
DROBEŽ FRANC, FLORJAN 23	843-302
DROFENIK FRANC, FLORJAN 31	843-505
EEE 		
ENCI IVA, ŠMIKLAVŽ 65	843-671
ERMENC JAKOB, NOVO NASELJE 8	843-375
ERMENC JOŽE, BOČNA 51	843-070
ERMENC JOŽE,
FLORJAN PRI
G.GRADU 20,	843-555
FFF
FAŠUN JOŽE,	
KOCBEKOVA 4 FILAČ JAKOB -GOSTILNA,	843-246
ATTEMSOV TRG 12	843-006
FIRŠT AMALIJA,	
TIROSEK 61 FIRŠT DANILO,	843-617
NOVO NASELJE 16 FRICELJ FRANČIŠKA,	843-301
BOČNA 57	843-054
GGG 		
GG NAZARJE-	
GOZDARSTVO,	
KOCBEKOVA 23,	
H.C.	843-013
GG NAZARJE-	
GOZDARSTVO,	
KOCBEKOVA 23	843-271
HHH		
HREN ALFONZ,	
ŠOKAT	843-044
HREN SLAVKO,	
ATTEMSOV TRG 34	843-408
JJJ		
JELŠNIK JOŽE,	
LENART 15	843-503
KKK		
KAKER JOŽE,
FLORJAN 19	843-351
KOLAR FRANC,
BOČNA 23
KOLENC JANKO, > SPODNJI TRG 23	843-441
KOVAČ VIKTOR, ATTEMSOV TRG 42	843-312
KOVŠAK NADA,	
ATTEMSOV TRG 20	843-003
KRAJEVNA SKUPNOST BOČNA, BOČNA	843-605
KRAJEVNA SKUPNOST NOVA ŠTIFTA, NOVA ŠTIFTA	843-289
KRAJNC DANIEL, BOČNA 59	843-256
KRAJNC VILI, NOVO NASELJE 1	843-563
KREFELJ URŠKA-GOSTILNA, BOČNA 115	843-116
KRIVEC ANTON, LENART 6	843-557
KRIVEC FANIKA, DOL 6	843-273
KRZNAR RAFKO, ŠMIKLAVŽ 22	843-369
LLL		
LAMPREČNIK IVAN, LENART 23	843-525
LB P.E. GORNJI GRAD-TERMINAL, GORNJI GRAD LB SPLOŠNA BANKA VELENJE-P.E., ATTEMSOV TRG 8‘	843-051
LETONJA PETER-TAGA D.O.O., ATTEMSOV TRG 17	843-240
LEVAR IVAN, BOČNA 105	843-313
LUKAN ADICA, TLAKA 16	843-001
MMM		
MAJCEN IVAN, PROD 2	843-275
843-575
MANDL ANTON, BOČNA 181	843-477
MAROVT FRANC, BOČNA 61	843-004
MAROVT KONRAD, BOČNA 60	843-110
MAVRIČ VALENTIN, FLORJAN 24	843-274
MERMAL ANTONIJA, SPODNJI TRG 20	843-237
MIKEK FRANC-MIZARSTVO, BOČNA 166	843-445
MIKEK IVAN-MIZARSTVO, BOČNA 102	843-073
MIKLAVC ANTON, BOČNA 131	843-537
MIKLAVC FRANC, BOČNA 140	843-694
MIKLAVC FRANC, FLORJAN 33	843-403
MIKLAVC FRANC, ATTEMSOV TRG 26	843-118
MIKLAVC LUDVIK, BOČNA 58	843-032
MIKLAVC LUDVIK, BOČNA 122	843-100
MJTG BOČNA, BOČNA	843-206
MJTG GORNJI GRAD, GORNJI GRAD	843-123
M-ZKZ GOSTILNA MENINA, ATTEMSOV TRG 3	843-020
M-ZKZ KMETIJSKI OBRAT, ATTEMSOV TRG 3	843-104
M-ZKZ MOZIRJE HLEV REPANJE, DOL	843-493
M-ZKZ MOZIRJE TRGOVINA NOVA ŠTIFTA, NOVA ŠTIFTA	843-209
M-ZKZ PE JELKA TEKSTIL, GORNJI GRAD	843-036
M-ZKZ SAMOPOSTREŽBA GORNJI GRAD, GORNJI GRAD	843-247
000 		
OGRADI ALOJZ, TLAKA 17	843-501
OGRADI FRANC, SPODNJI TRG 39	843-431
OSNOVNA ŠOLA FRAN KOCBEK -TELEFAX,
KOCBEKOVA 21	843-012
OSNOVNA ŠOLA NOVA ŠTIFTA,
TIROSEK	843-297
PPP
PARIŠ VIDA,
PROD 3	843-193
PAVIČ ŠTEFAN, NOVO NASELJE 26	843-485
PETEK DOMINIK, ŠMIKLAVŽ 53	843-725
PETEK FRANC, ŠMIKLAVŽ 43	843-651
PETEK IVAN, ŠMIKLAVŽ 18	843-329
PETEK JOŽE, TIROSEK 37	843-667
PETRIN FRANC, KROPA 23	843-270
PEČNIK IVAN, FLORJAN PRI G.GRADU 40	843-469
PEČOVNIK AMALIJA, DOL 45	843-674
PEČOVNIK CIRIL, DOL 39	843-567
POŽARNIK MATEVŽ, BOČNA 109	843-527
PODPEČNIK IVAN, OTOK 17	843-283
PODPEČNIK RAFAEL, DOL 13	843-675
POLIČNIK FRANCKA, PREKŠTAN3	843-521
POLIČNIK IVAN, PREKŠTAN 4	843-401
POTOČNIK VIKTOR-GOSTILNA, NOVO NASELJE 32	843-257
POZNIČ FANIKA, BOČNA 80	843-559
POZNIČ FRANC, ŠOKAT 22	843-409
POŠTA G.GRAD- OKENCE- GOVORILNICA, ATTEMSOV TRG 19	843-022
POŠTA G.GRAD- POSREDOV. TELEGRAMOV, ATTEMSOV TRG 19	843-050
POŠTA GORNJI GRADTELEFAX, ATTEMSOV TRG 19	843-090
PREK FRANC, FLORJAN 17	843-339
PRESEČNIK ANKA, TLAKA 31	843-489
PRESEČNIK FRANC, LENART 35	843-662
PRESEČNIK IVAN, LENART 2	843-285
PRESEČNIK MARTIN, LENART 34	843-418
PRESEČNIK PETER, BOČNA 102	843-282
PURNAT BREDA, BOČNA 101	843-345
PURNAT FRANC, BOČNA 165	843-413
PURNAT JOŽICA, NOVO NASELJE 43	843-424
PUSTOSLEMŠEK FRANC, SPODNJI TRG 17	843-335
PUSTOSLEMŠEK JANEZ, DOL 5	843-281
PUSTOSLEMŠEK STANKO, DOL 3	843-361
RRR 		
RAJTER FRANC,	
BOČNA 98	843-241
RAJTER JANEZ, FLORJAN 37	843-242
RAJTER JOŽE, PROD 28	843-213
RAJTER JOŽEFA, DOL 2	843-367
REPENŠEK TONE, NOVO NASELJE 11	843-717
RIFELJ ROZIKA, ATTEMSOV TRG 9	843-236
RIHTER ANTON,	
ŠMIKLAVŽ 68	843-659
RIHTER IVAN, TIROSEK 58	843-682
RIHTER IVAN, TIROSEK 13	843-529
RIHTER JANEZ, DOL 14	843-623
ROJTEN STANE, SPODNJI TRG 7	843-221
sss		
SLAPNIK VOJKO, BOČNA 133	843-035
SLATINŠEK MIRKO, PROD 46	843-541
SMREKA- KOMERCIALA, PODSMREČJE 20	843-052
SMREKA-MONTAŽNA GRADNJA-PBX V., PODSMREČJE 20	843-122
SMREKA -RAČUNOVODSTVO, PODSMREČJE 20	843-047
SMREKA MONTAŽNA GRADNJA, PODSMREČJE 20	843-078
SMREKA MONTAŽNA GRADNJA, PODSMREČJE 20	843-287
SMREKA MONTAŽNA GRADNJA, PODSMREČJE 20	843-034
SMREKA MONTAŽNA GRADNJA- DIREKTOR, PODSMREČJE 20	843-069
SMREKA MONTAŽNA GRADNJA-N.C., PODSMREČJE 20	843-102
SMREKA MONTAŽNA GRADNJA- TELEFAX, PODSMREČJE 20	843-000
SO-KRAJEVNI URAD, ATTEMSOV TRG 3	843-068
SRČNIK IVO, KROPA 18	843-252
STENŠAK IVAN, FLORJAN 5	843-229
STENŠEK ANTON, TIROSEK 36	843-337
STENŠEK FRANC, TIROSEK 30	843-225
STRGAR IVAN, ATTEMSOV TRG 7	843-265
STRNAD ANTON, DOL 27	843-392
SUHOVRŠNIK LUDVIK, ČEPLJE6	843-397
SUHOVRŠNIK MIHAEL, LENART	843-473
v v v sss 	 ŠARB FRANC,	
ATTEMSOV TRG 24 ŠPEH STANKO,	843-212
LENART 9 ŠPOLJAR FRANC,	843-535
BOČNA 185 ŠTIGLIC ANTONIJA,	843-316
NOVO NASELJE 44 ŠTIGLIC FRANC,	843-733
BOČNA 141 ŠTIGLIC IRENA-GOSTILNA,	843-425
ATTEMSOV TRG 21 ŠTIGLIC JANEZ,	843-055
BOČNA 141 ŠTIGLIC JOŽE,	843-533
FLORJAN 22 ŠTORGEL PEPCA, BOČNA 54	843-573
TTT		
TAJNŠEK AMALIJA, NOVO NASELJE 20	843-633
TEVŽ FRANC, BOČNA 20	843-377
TOMINŠEK LUDVIK, BOČNA 169	843-228
TORI D.O.O., ATTEMSOV TRG 9	843-007
TRATNIK FANIKA, DOL 49	843-317
TRATNIK JOŽE, TLAKA 32	843-048
TRATNIK VLADIMIR, TIROSEK 64	843-373
TRBOVŠEK DANIJEL, BOČNA 89	843-543
TRGOVINA Z KZ BOČNA, BOČNA	843-005
TURISTIČNO DRUŠTVO, ATTEMSOV TRG	843-703
uuu 		
UGOVŠEK-BASTL JUSTINA,
ATTEMSOV TRG 23 UGOVŠEK FELIKS,
PODSMREČJE 12 UGOVŠEK FRANC,
LENART 4 UGOVŠEK IVAN,
FLORJAN 26	843-291
UGOVŠEK IVAN,
ŠMIKLAVŽ 29	843-417
URLEP DR. FRANC, TELEFAX, TLAKA 26	843-028
vvv 			
VALTE MARJAN, KOCBEKOVA 10	843-196
VENIŠNIK JOŽE, NOVO NASELJE 39	843-447
VIAS-GORNJI GRAD-TELEFAX, GORNJI GRAD 60	843-088
VIAS-TRGOVINA, ATTEMSOV TRG 30	843-002
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD BOČNA, BOČNA	843-719
zzz		
ZABREZNIK JANEZ, DOL 32	843-365
ZAGOŽEN ANTON, DOL 1	843-303
ZAGOŽEN STANE, BOČNA 104	843-381
ZAVOLOVŠEK ANTON, ATTEMSOV TRG 42	843-637
ZAVOLOVŠEK IVAN, BOČNA 58	843-254
ZAVRŠNIK MATIJA, LENART 7	843-120
ZC ZOBOZDRAVSTVO, TLAKA 10	843-702
ZDRAVSTVENA POSTAJA, TLAKA 10	843-018
ZIDARN IVAN, SPODNJI TRG 2	843-331
v v v ZZZ		
ŽEHELJ VINKO, BOČNA 178	843-433
ŽEROVNIK JANEZ KOCBEKOVA 3	843-571
ŽMAVC IVANA -PLETILJSTVO, BOČNA 128	843 -208
ŽUPNIJSKI URAD GORNJI GRAD, ATTEMSOV TRG 1	843-107
ŽUPNIJSKI URAD, NOVA ŠTIFTA, TIROSEK 51	843-124
843-071
843-601
843-429
TRGOVINA TADI" Tajnšek Diana .. Gornji Grad, Tlaka 32 Vam nudi: Tei. 843-633 -	rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna -	snežne verige -	olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage -	dodatni asortiman Ugodne cene: -	antifriz, akumulatorji Topla, olja Shell -	zelo ugodne cene avtomobilčkov Bburago Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta! Del. čas: 8.00 -12.00 in 14.00 - 17.00, sobota 8.00 -12.00. Se priporočam!		Attemsov trg 25 Gornji Grad Tel. 063/843-212 ODPRTO: - vsak dan 13.00 - 23.00 -	nedelja 8.30 -23.00 -	ponedeljek zaprto Za obisk se priporočamo!
		
Krajevna skupnost Gornji Grad obvešča, da bo v prostorih KS Gornji Grad za potrebe krajanov organizirana pravna pomoč v najeti odvetniški pisarni in sicer vsak torek med 15.00 in 17.00 uro, z začetkom 15.02.1994. KS Gornji Grad Anton Rifelj		Trgovina z mešanim blagom ŠTEMBERGER Tlaka 32, Gornji Grad Tel. 843-048 vam po ugodnih cenah in pod ugodnimi pogoji nudi ŽIVILA IN TEKSTIL Delovni čas:7.00 -19.00, sobota 7.00 -12.00, nedelja 8.00 -11.00.
MORDA IŠČETE IZVAJALCA ZA
'PKOPSlGSVtfDME .9TOff m^E ceCostne podoòe, računaCniškp oòdkgvanje, prospekti, kataCogi, kptedaiji, p [albati....
ZJUJDŽOdl&M)
ad
rcrlOGRATlIO
diateka, industrijska,, modna, fotografija, studijska fotografija, poročna
fotografija
POKLIČITE PODJETJE EPSI
Tel & fax 832 363
ORGANIZACIJE
s Love rsi ^ Ici i-i
V soboto, 29. januarja, je bilo na Gol-teh kljub močnemu vetru 3. državno prvenstvo slovenskih vojških častnikov v smučanju in streljanju, katerega pokrovitelj je bilo Ministrstvo za obrambo, organizatorji pa Občinski odbor Zveze slovenskih častnikov, Območni štab TO, Sekretariat za obrambo, Smučarski klub Velenje in RTC Golte.
Tekmovanja se je udeležilo 120 častnikov v 40-ih tričlanskih ekipah, ki so se pomerili v smučanju in streljanju z malokalibersko puško. Zmagala je ekipa
3.	PŠTO Kranj, druga je bila ekipa 85. ObmŠTO Slovenske Konjice, tretja pa ekipa 1/82. br. Celje. Zelo dobro deveto mesto je osvojila ekipa Zveze slovenskih častnikov iz Mozirja v pos-
CASTIN i kov rsi A OoIteIh
tavi Metod Tratnik, Bojan Napotnik in Andrej Stefanovič.
Kot gostje so si zanimivo tekmovanje ogledali predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara, državni sekretar Ministrstva za obrambo Gorazd Vidrih in poveljnik PŠTO Celje Viki Kranjc.
Organizatorji so tekmovanje izvedli z veliko mero truda in naporov, saj bi ga morali zaradi zelo močnega vetra skoraj odpovedati. Na zadovoljstvo vseh pa
se je končalo z uspešno izpeljano tekmo. Vsi tekmovalci so za svoj nastop prejeli praktične nagrade.
Tekst: KF,foto: JP
NARODOPISJE
h Qwmimk xapis
Podružnične cerkve in kapele v Gornjem Gradu
m
Bralce želimo opozoriti, da je v tem sestavku opisano nekdanje stanje v fari Gornji Grad. Sedaj bi zamanj iskali prenekatero kapelico, ki jo je Orožen še videl ali pa le opisal.
O kapeli SV. GERVAZIJA IN SV. DOROTEJE vemo le toliko, da je stala na območju nekdanjega Piše: Aleksander Videčnik benediktinskega samostana in da jo je posvetil škof Sigismund (Žiga) in to 26. septembra 1479.
KAPELA SV. URŠULE je stala ob cerkvi (stari) in jo je posvetil škof Tomaž 18. oktobra 1614.
KAPELA SV. MARGARETE je stala na pokopališču okoli stare cerkve benediktinskega samostana. O njej govori vizitacijski zapisnik z dne 15. novembra 1631.
KAPELA SV. TOMAŽA je bila zgrajena na zgornjem delu samostanskega območja. Dne 22. avgusta 1604jo je posvetil škof Tomaž, tudi zgraditi jo je dal on. Bila je očitno večja zgradba, saj je imela 3 oltarje in sicer sv. Tomaža, sv. Marije in sv. Magdalene.
Že za časa raziskovanja Orožna, nobena od navedenih kapelic ni več stala.
CERKEV SV. MAGDALENE
Stara cerkev posvečena tej svetnici je nekoč stala v spodnjem delu pokopališča. Orožen govori o "prastari cerkvi". Bila je 12 klarier dolga in nad korom rebrasto obokana. Ob glavnem oltarju je bilo dvoje gotskih oken, nad ladjo pa je bil lesen strop. V smeri proti vzhodu je bilo leseno predverje. Nad glavnim oltarjem pa je bil nameščen grb škofa Tomaža Hrena. Poleg glavnega, posvečenega sv. Magdaleni, je cerkev premogla še tri stranske oltarje posvečene sv. Mariji, sv. Antonu in sv. Ani. Prižnico so uredili v 17. stoletju. Kot posebnost velike vrednosti opisuje Orožen podobo v oltarju sv. Ane. Prava zanimivost je bil lesen zvonik nad vzhodnim vhodom v cerkev. V njem sta visela dva zvona. Baje je cerkev razpolagala z vrsto zanimivih slik na lesu. Tik pred vhodom na kor je bila grobnica, leta 1752 umrlega župnika Ludvika Umeka. Ko je 5. decembra 1757 na Dunaju umrl škof Ernest Amadeus grof Attems, so ga na njegovo izrecno željo pokopali, dne 9. decembra 1757, v gornjo grobnico cerkve sv. Magdalene.
Cerkev se v samostanski zgodovini omenja že leta 1438, ni pa jasno, zakaj so jo leta 1869 podrli. Viri navajajo, da so v času od 1867 do 1869 gradili novo cerkev, ki še danes stoji na gornjem delu pokopališča. Gradili sojo v času župnikovanja dekana Jožeta Florjančiča inje bila potem 17. oktobra 1869 posvečena.
NARODOPISJE
Orožen domneva povezavo stare cerkve sv. Magdalene z obstojem ženskega samostana v Gornjem Gradu, pripominja pa, da za to ni dovolj zanesljivih virov.
KAPELA SV. PAVLA je nekoč stala za cerkvijo sv. Magdalene, v gornjem kotu pokopališča. Domnevajo, daje bila v času reform Jožefa II. porušena.
CERKEV SV. LENARTA POD ROGAČEM
Gre za zelo staro cerkev, saj jo v svoji zgodovini Štajerske, avtor Muhač, omenja iz virov v letih 1180 in 1300. Orožen izraža dvom v te trditve in smatra kot edino zanesljiv vir gornjegrajski urbar,kjer je že leta 1426 omenjena. Toda to pomeni, daje bila le prej zgrajena, morda tudi znatno prej. Po vizitacijskem zapisniku iz leta 1631 je imela cerkev tri oltarje, zapisano je, daje merila v dolžino 8 klafter, nad korom da je bila obokana, sicer pa je imela lesen strop. Tlakovana je bila z opeko, ki je nosila letnico 1529. Zapisnik omenja kot znamenitost na desni strani pod korom viseče predmete: 1 turška podkev, 1 para železnega okovja za roke in noge, en par ročnega okovja in veriga s ključavnico. Orožen meni, da so ti predmeti prinešeni iz turškega ujetnišva in so spomin na turška grozodejstva v naši deželi. Zunanje stene cerkve so obdane z verigo. Tedanja cerkev je imela dva zvona. Očitno je cerkev bila leta 1749 prenovljena, saj je ta letnica na plošči na koru.
CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA
Ljudje pravijo tej cerkvi kar Florjanova. Stoji na predgorju Menine in se omenja že v prvem gornjegrajskem urbarju. Vizitacijski zapisnik iz leta 1631 navaja novo zgrajeni oltar sv. Primoža in Felicijana, kapela sv. Florjana pa je dograjena v 17. stoletju, to je sicer domneva glede na zunanjo podobo oltarja. Tedaj je cerkev imela tri zvonove, najstarejši je bil narejen v delavnici Adama Kokher-ja v Nazarjah, leta 1648.
Spoštovanim bralkam in bralcem
Kot že velikokrat, se tudi tokrat obračam na vas s prošnjo za sodelovanje. Pri zbiranju gradiva za zapis o domačem zdravilstvu sem v rokopisu iz leta 1767 naletel na ponavljanje izraza "fajhtikost". V stavku zveni to takole:	za bolezen te glave od
mrzle fajhtikosti" ali "za bolezen te glave od te hude fajhtikosti". V nekem zapisu sem naletel na stavek "če život ne more več spraviti gnilih vlag iz sebe... vlaga je ostra in žarka". Ta slednji stavek je že prevod besede "fajhtikost" v "vlago". Očitno je, da gre za neko vlago, toda to je premalo, da bi pojasnili bolezenski pojav kot tak.
Prosim vse, ki bi kaj več vedeli o tej zagonetki, da mi to sporočijo ali pa telefonirajo na uredništvo Savinjskih novic. Hvala vnaprej!
ZGODOVINA
Kulturno zgodovinske in etnološke ZANIMIVOSTI V GORNJEM GRADU
V zadnjih številkah Savinjskih novic smo lahko sledili zanimivim zapisom gospoda Aleksandra Videčnika o bogati zgodovini Gornjega Grada. Predstavil nam je dogajanja v Gornjem Gradu in njegovi okolici od ustanovitve benediktinskega samostana v davnem letu 1140 naprej, preko prihoda ljubljanskih škofov v letu 1473, gradnje sedanje mogočne katedrale in še marsikaj drugega. Vse to priča o pomembnosti našega kraja v širšem prostoru tako na cerkvenem, kulturnem kot upravnem področju.
Moj namen pa je, da bralce seznanim z zanimivostmi in znamenitostmi, ki so se iz teh in kasnejših obdobij ohranile do danes, s
povabilom, da si jih ob priliki pri nas tudi ogledajo.
Benediktinski samostan in pa stara romanska cerkev sta bili pred gradnjo sedanje katedrale zaradi dotrajanosti porušeni in iz teh časov (12., 13. stoletje) je ohranjenih le nekaj kamnoseških fragmentov, spravljenih v lapidariju pod zvonikom. Tu je spravljena tudi zanimiva reliefna plošča "Parisova sodba", ki izhaja še iz rimskih časov. Kako je prišla v Gornji Grad, ni znano, možna pa je povezava z izkopaninami v Šempetru. Več kamenin iz tega časa je verjetno vzidanih v sedanjo cerkev in pa zasutih pod zemljo, kar tudi še ni raziskano. Iz srednjeveške dobe
(14., 15. stol.) so verjetno tudi spodnji prostori župnišča.
Iz časov bivanja ljubljanskih škofov v Gornjem Gradu pa je ohranjenih seveda še več zgradb in drugih spomenikov. Najstarejši zgradbi sta stražni stolp ob parkirišču in pa "kajha" kot del obrambnega sistema, ki gaje dal v letu 1517 postaviti škof Ravbar. V tem času je bila postavljena tudi škofijska palača - graščina, vendar je bila kasneje, ko je bila pozidana sedanja cerkev, predelana in barokizirana, leta 1944 pa razen manjšega dela na žalost požgana in po vojni razrušena.
Obrambni stolp "Steki", skozi katerega je bil včasih preko dvižnega mostu vhod na
	ZGODOVINA
	
grajsko dvorišče, je dal v letu 1578 postaviti škof Glušič.
V stekleni vitrini pri vhodu v župnišče si lahko ogledamo zanimivo plastiko "Oltar Sv. Andreja" iz leta 1527. Oltarje bil prvotno postavljen v stari samostanski cerkvi, pozneje pa vzidan na južni fasadi sedanje cerkve. V isti vitrini stoji tudi lesen baročni kip Sv. Janeza Nepomuka, ki je bil svoj čas postavljen ob dvižnem mostu pri vhodu v graščino.
Posebna zanimivost gornjegrajske katedrale je božji grob, ki je stalno postavljen v prostoru levo od prezbiterija. Po vsej verjetnosti je delo istega Fantonija, ki je poslikal tudi prezbiterij, izhaja pa iz sredine prejšnjega stoletja. Vsakuliserija s poslikavami je danes obnovljena in ji po zanimivosti postavitve pri nas ne najdemo enake.
Med zgodovinskimi zanimivostmi velja omeniti še "gavge" v bližnjem Homu, ki izhajajo iz 1. 1782, služile pa so bolj za ustrahovanje krajevnih
udodelcev kot pa za dejansko izvrševanje smrtnih obsodb - tako vsaj govori izročilo. Njihova postavitev pa je imela kar resne namene, saj je znano, da je ljubljanska škofija izvajala v tem času na Gornjegrajskem tudi krvno sodstvo.
Poleg opisanih kulturnozgodovinskih zanimivosti si lahko obiskovalci ogledajo v Gornjem Gradu še dve zbirki.
V	1. nadstropju obrambnega stolpa "štekla" sta Turistično društvo in Krajevna skupnost uredila prostore etnološke zbirke, za katero skrbi naš neutrudni zbiratelj Janez Mavrič, ki je poleg pokojnega učitelja Jožeta Tratnika zbral tudi večino razstavljenih predmetov. Tu lahko vidimo marsikaj zanimivega iz življenja naših (pra)babic in (pra)dedov. V tem letu bomo zbirko razširili še v II. nadstropje.
V	obnovljenem prostoru "pod velbom" v pritličju graščine je postavljena zbirka starih nabožnih podobic, kiji verjetno ni para pri nas.
V	tej zbirki si lahko ogledamo preko 600 najbolj zanimivih podobic, starih od 70 do preko 200 let - tudi te je zbral Janez Mavrič. Opisane kulturnozgodovinske spomenike si v zadnjem času ogleduje čedalje več turistov, izletnikov in šolarjev iz vse Slovenije pa tudi iz tujine. Zanimanje za narodove korenine med Slovenci končno narašča in to opažamo tudi v Gornjem Gradu, ki je bil v preteklosti pomembno cerkveno, kulturno in upravno središče tega dela Slovenije.
Na koncu naj povabim vse bralce, ki jih zanima naša kulturna in etnološka dediščina, da pridejo v Gornji Grad in si ogledajo te zanimivosti. Kadarkoli lahko pokličete na telefon 843-335 in nekdo iz Turističnega društva vam bo omogočil ogled z ustrezno razlago. Zlasti zimski meseci so primerni za takšne oglede, ko se vreme in razmere manj primerne za daljše izlete.
Franc Pustoslemšek
IZDELOVAL JE SKAKALNE SMUČI
Franc Volovšek z Ljubnega ob Savinji je bil v letih po drugi svetovni vojni za smučarje tisto, kar je za današnje smučarje Elan. Ker se skakalnih smuči v trgovinah ni dalo kupiti, so bili pač mizarji tisti, ki so ustregli mladini, kije želela smučati pa tudi skakati na smučeh.
Dela jim ni nikoli zmanjkalo.
Redki pa so bili, ki so izdelovali skakalne smuči. Zato je Franc Volovšek delal skakalne smuči za ljubenske skakalce pa tudi za tiste iz bolj oddaljenih krajev. Prve skakalne smuči je videl leta 1953, ko so bile na Ljubnem prve velike skakalne tekme. Pri najboljših slovenskih skakalcih sije ogledal smuči in vzel mere. Doma sije potem izdelal šablono za krivino in "proizvodnja" je stekla.
Za par skakalnih smuči je najprej potreboval ustrezen les. To je moral biti mlad jesen, ki je bil prožen, bel in brez grč. V sili je bil dober tudi javorov les, vendar pri taki smučki krivina ni dolgo zdržala. Deska je morala biti dolga 2,5 m, 30 cm široka in 30 mm debela.
Ko je iz te deske izdelal par smuči, je le-te dal v dolg ozek kotel, ki je bil visok 70 - 80 cm.
Kotel, napolnjen z vodo, je dal v peč. Smuči so se tako kuhale 1 uro v vreli vodi.
Koje vzel smuči iz kotla, jih je dal v model, tako daje smučka dobila krivino. V tem modelu je morala smučka biti 15 ur, da se je les posušil.
Skakalci so že takrat zahtevali na sredini prožno smučko. Smučka je morala biti napeta. To je Franc Volovšek dosegel tako, daje sredino smučke dal na peč in jo podložil z železom. Na obeh koncih je smučko obtežil, sredino pa je namakal z vodo. To je delal kakšne pol ure in smučka se ja napela približno za 2 cm. To delo ni bilo enostavno, saj sta morali biti obe smučki enako napeti.
Žlebove je izrezal z obličem. Nekateri skakalci so želeli dva, nekateri pa tri ali več žlebov.
Še bolj zahtevni so želeli, daje imela njihova smučka rdečo spodnjo plast, zato jih je pobarval z rdečim nitro lakom.
Manjkale so samo še vezi. To so kupili in jih montirali na smuči. Franc Volovšek je naredil preko sto parov skakalnih smuči.
1PP
Franc Volovšek
Gornjegrajska katedrala
ŠPO RT
Rally Varpolje 94
Kdo ve, če je bilo v Varpoljah že kdaj toliko ljudi, kot v nedeljo, 30. januarja. Tega dne je bilo vtem kraju, v "varpoljski gmajni", kot pravijo domačini, v neposredni bližini kampa Menina tekmovanje v avtomobilskem rallyu. 14 voznikov iz zaselkov krajevne skupnosti Rečica ob Savinji se je s "tički" pomerilo med sabo, kdo je hitrejši.
"Ideja se je rodila že pred časom," je povedal vodja tekmovanja Jože Tlaker. 'Tekmovanje smo organizirali v času, ko so vplivi na naravo oziroma okolje minimalni, no, tudi vreme nam je tega dne res ustreglo. Kakšen je interes za tovrstna tekmovanja, dovolj zgovorno pove podatek, da si je rally v Varpoljah brez poprejšnje večje propagande ogledalo preko tisoč ljudi, mladih in starih. To po mojem mnenju
Pomerili so se fantje s "težko nogo"
tudi dokazuje, da je v zimskem času pri nas kronično pomanjkanje družabnih prireditev. Če se vrnem nazaj na naš rally, moram poudariti, da smo organizacijo izpeljali skrajno resno. Poskrbeli smo za vse potrebne službe od dežurnega zdravnika, gasilskih ekip za reševanje in redarske službe. .Avtomobili, s katerimi so nastopili tekmovalci, so morali ustrezati določenim tehničnim pogojem in so bili pred tekmo pregledani. Tekmovalci in njihovi sovozniki so morali imeti zaščitne čelade in biti privezani z varnostnim pasom. Interes za nastop na rallyu je bil zelo velik, vendar smo bili zaradi omejene propustnosti proge prisiljeni voznike izven naše KS odkloniti. Po končanem tekmovanju smo progo pregledali, odstranili vse označbe in ugotovili, da ni bilo nobenega razlitja olja, poškodovanja dreves ali česa podobnega, kar bi ogrožalo naravo. To bo tudi temeljna stvar, na osnovi katere bomo razmišljali o morebitni ponovitvi tekmovanja prihodnje leto." Na 1.300 metrov dolgi progi z 12 kontrolnimi vraticami sta bila s časom 2 minuti in 50 sekund najhitrejša voznik Matej Bider in sovoznik Darko Poličnik. Z zaostankom dveh sekund sta se na drugo mesto uvrstila Vinko Ermenc in Stanislav Pfeifer, tretja pa sta bila Zvone Reberšak in Milan Pistotnik, ki sta zaostala še za eno sekundo več.
V globokem blatu so nekateri potrebovali "Ročni pogon "
LETNA KONFERENCA LOKOSTRELSKEGA KLUBA GORNJI GRAD
Lokostrelski klub Gornji grad je v okviru še aktualne mozirske občine eden uspešnejših športnih kolektivov,saj prav iz njihovih vrst prihajajo številni državni reprezentanti,kateri se lahko ponašajo s številnimi uspehi tudi na največjih športnih tekmovanjih.Kljub temu je njihova letna konferenca odrazila skupno mnenje,da je vendarle potrebno še bolj resno in predvsem strokovno pristopiti k delu v klubu.Iz poročila predsednika kluba smo slišali, da so v preteklem letu realizirali preko 1.000.000 SIT, od tega so namenili okoli 51% za materialne stroške,ostalo pa so porabili za udeležbe na tekmah. Po njegovem je upravni odbor premalo spremljal treninge kakor tudi samo udeležbo na tekmovanjih. V bodoče naj bi te stvari spremljali tekoče in po potrebi tudi ukrepali.Krajnc je apeliral predvsem na bolj strokovno vodenje treningov,želijo pa si,kar je seveda zaenkrat še neuresničljivo,da bi vsak tekmovalec imel svojega trenerja.Za tekoče leto načrtujejo izvedbo treh velikih tekem v Gornjem Gradu,po možnosti z mednarodno udeležbo,katerih organizacijo naj bi vodil poseben odbor, sestavljen iz članov kluba in zunanjih sodelavcev. V klubu si močno prizadevajo za tesnejše sodelovanje s starši,kateri naj bi po svojih močeh pomagali pri izvedbi tekem in treningov. Gornjegrajski lokostrelci poleg tesne povezanosti z ostalimi krajevnimi faktorji uspešno sodelujejo s svojimi kolegi iz Kamnika. Dušan Letnar, predsednik LK Kamnik in istočasno tudi predsednik tehnične komisije ZL Slovenije, je v svojem pozdravnem nagovoru spregovoril o problemih, s katerimi se srečujejo pri sestavi in financiranju članske reprezentance.Apeliral je na skupno povezovanje različnih športov zaradi lažjega in objektivnejšega razdeljevanja sredstev.Med ostalimi sta lokostrelce pozdravila Darko Repenšek, občinski sekretar za občo upravo in družbene dejavnosti,ki je poudaril in kritično ocenil po njegovem premajhno pozornost Gornjega Gradu lokostrelskemu klubu,in pa Martin Aubreht, predsednik Športne zveze občine Mozirje. Predstavil je delo športne zveze in jasno poudaril,da tudi do sedaj ni bilo finančnih težav za klube s strani zveze. Seveda za tiste,ki so s svojim delom izkazovali rezultate. Kakor koli že, lokostrelstvo je s svojim vztrajnim in trmastim delom pokazalo, da zna in zmore ponesti ime kraja in doline tudi izven ograje naše zaplankanosti.O tem dovolj zgovorno pričajo rezultati sami.Mar ni dolžnost vseh,ki lahko vzpod-bujevalno vplivajo na razvoj kluba,da to v resnici tudi storijo?
Edi Mavrič
mmm		'	lili!	S P 0 R T	illli
					
Mladinsko SP v nordijskih disciplinah Slovenski skakalci s Kopušarjem šesti
Prejšnji teden seje slovenska reprezentanca, v kateri je bil tudi Robi Kopušar z Ljubnega ob Savinji, vrnila s mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah, kije bilo v avstrijskem Breitenwangu. Čeprav brez (vsaj na tihem pričakovane) kolajne, so naši predstavniki z nastopom zadovoljili.
Najbolj so se po pričakovanju izkazali smučarski skakalci, ki so med 17-imi reprezentancami osvojili 6. mesto. Po prekinjeni petkovi (28. januar) moštveni tekmi so naši fantje v zasedbi Kopušar, Bogataj, Kaligaro in Zupan celo vodili, v nadaljevanju pa jim ni šlo več tako dobro. Tekmo posameznikov, ki je bila v nedeljo, 31. januarja, je oteževalo nizko zaletišče in veter v hrbet. Robi Kopušar po odločitvi strokovnega vodstva na njej ni nastopil (v ekipi so ga zamenjali z Grosarjem, kije nato osvojil povprečno 36. mesto), najboljši slovenski nastop pa je zabeležil Velenjčan Kaligaro, kije zasedel odlično 7. mesto.
Za Robija je bila to gotovo dragocena izkušnja na njegovi športni poti, na kateri mu želimo še obilo uspehov! Njegov klubski tovariš Tomaž Murko je medtem nastopil na državnem prvenstvu članov v Planici in na 90-meterski skakalnici osvojil dobro 25. mesto.
Tekst: KF, foto: Jože Marovt
Na^razglasitvi rezultatov
lil MLADI DOPISNIKI
Pri urarju v Mozirju
V šoli smo se pogovarjali o urah. Spoznali smo, da nam ure kažejo čas. Tovarišica nam je obljubila, da bomo obiskali urarja v Mozirju. Težko smo čakali na ta dan. V torek smo odšli na trg. Ura in napis Urarstvo sta nam povedala, da smo že pri urarju. Sprejel nas je prijazen gospod Martin Aubreht. Pokazal nam je svojo delavnico. Pozdravilo nas je prijetno tiktakanje stenskih ur, da smo kar onemeli. Gospod Aubreht nas je v delavnico povabil po skupinah. Povedal nam je, da ure popravlja, prodaja nove in zbira stare. Vsaka ura je zanj dragocena, vsako vzame v roke in ji prisluhne na svoj način. Njegovo delo je zanimivo in natančno. Urarje prijazno odgovarjal na naša vprašanja. Mene so zelo zanimale stare ure. Všeč pa so mi bile tudi tiste, ki krasijo stene njegove delavnice, posebno tista s kukavico. Urar nas je razveselil še z žvečilnim gumijem. Veseli smo se vračali v šolo in se med potjo navdušeno pogovarjali o prijetnem doživetju.
Tjaša Marinc 2.a OŠ Mozirje.
Zmagali so ljubenski navijači
'"PISMA BRALCEV	
	
Zmagala pa je le - Štirinajsta
Iz Suhorja v Beli krajini je 7.1.1944 krenila na slavno in trnjevo pot XIV. divizija v sestavi Šercerjeve, Tomšičeve in Bračičeve brigade.
Njena pot je potekala po svobodnem hrvaškem ozemlju do Varaždina čez hrvaško Zagorje nazaj proti Štajerski.
Šla je po poti, kjer sta leta 1573 hodila Ilija Gregorič in Matija Gubec s svojimi puntarji. Uporni duh Gregoriča in Gubca je poneslo po vsej Sloveniji.
V noči od 6. na 7. februarje pri Sedlarjevem prekoračila Sotlo in stopila na slovenska tla. Po skoraj pomladnih dnevih v Podravini jih je Štajerska pričakala z meter visokim enegom in sibirsko zimo.
Zavest, da so na svoji zemlji in da lomijo fizično in moralno -trikrat močnejšega sovražnika, jim je dajala moč, da so se prebijali iz hriba v hrib, iz zaselka v zaselek.
Zaživele so strmine Bohorja. Po njem je odmevala pesem, rafali in kriki ranjencev. Kako težka je bila odločitev komandanta Badovinca, ko je v zasedi v Gračnici varoval kolono ranjencev, ki ji je sledila četa Nemcev obdana s šolarji iz Lokovca.
Kako naj strelja na "Živi zid" slovenskih otrok?
Odločitev in povelje: "Streljaj visoko" je onesposobila sovražnika in rešila smrti večino otrok.
Ranjenim otrokom pa so nudile partizanske bolničarke pomoč. Vendar dvema dečkoma ni bilo več rešitve. Za hudo ceno življenj dveh otrok je bila rešena kolona ranjencev. Padel pa je tudi komandant - legendarni Mija Badovinac.
Prebijajoč se iz sovražnih obročev je prišla divizija v strmine Paškega Kozjaka. Na svojo zemljo, od koder je videl rojstni Šoštanj, je prihajal tudi vodja kulturne skupine, borec in poet XIV. divizije - Karel Destovnik Kajuh.
Ni pa mu bilo dano, da bi dočakal pomlad in češnjev cvet, da bi se s svojo drago bos sprehodil po zemlji tej. Njegovo mlado življenje je ugasnilo na pragu Žlebnikove domačije.
Divizija se je prebijala in bojevala na območju Mozirskih planin. Njena pot je bila končana pri Rastkah nad Ljubnim.
Preživeli zdravi in ranjeni borci, ki so se odločili za odhod na Koroško 'stran, so pozdravljale bele Terske peči. Drugi pa, ki so se odločili za Moravsko pa je pozdravljala od sonca obsijana silhueta mrtvega meniha.
Kljub strahotnim žrtvam, ki jih je XIV. divizija utrpela, ne more nihče razvrednotiti veličastne epopeje in herojstva na njenem pohodu.
Vera Poličnik Spodnja Rečica 34
Glas prizadetih
Dovoljujem si skromno vprašanje vsem merodajnim, ki krojite v naši krajevni skupnosti pravice, dolžnosti in splošni pravni red.
Vprašanje postavljam v imenu vseh tu posredno prizadetih prebivalcev vzdolž stare cestne trase v spodnjem trgu, močno načete, ki je do konca pretečenega leta veljala za edino vezo skozi naš kraj Ljubno, kakor za ves tranzitni promet do Logarske doline in naprej.
Kako dolgo bomo še morali, povsem nemočni prositi in opozarjati, na vidne posledice hitrega propadanja tega ozkega in nevarnega odseka asfaltne podlage, ki jo težki tovornjaki vseh kategorij, često naloženi s hlodi do višine naših hišnih streh, nadalje številni polni avtobusi, ki stresajo narušene temelje naših stavb.
Kdo nosi odgovornost, kdo sploh vodi nadzor in skrb nad splošnim stanjem naših krajevnih dobrin in razmer?
Ali sploh koga vsaj malo zanima od odgovornih nosilcev funkcij, kako in kje se bodo našla sredstva za vzdrževanje in popravilo, ki bo nujno terjalo svoje. Predvsem pa še sedaj, ko žal moramo resno misliti na približajočo se samoupravo.
V porog vsemu temu pa naj vas spomnim, da teče vzporedno nova ponosna nam ljubenska obvoznica, dobrohotno namenjena in vsem predpisom za razbremenitev tovrstnih težav varnega prometa.
Vidna prometna obeležba signalizacije, nadalje omejena dovoljena obremenitev novega zasilnega, enosmernega mostu do 6 T pa služi le kot okras voznikom, ki na račun neupoštevanja in izigravanja vsega zakonitega, mirno izsiljujejo svojo moč in voljo.
Mnogi sokrajani se spominjajo in mi priznavajo moj neskromno velik trud in zaslugo, ko so vode v letu 1990 poplavljale, imenovane kot vode stoletja, porazno in brez pravih ovir, ogrožale naša življenja in imovino, da sem zastavil ves svoj trud, da se zgradi obrambni nasip vzdolž vsega poplavljenega in ogroženega območja, ki je ob vsaki večji poplavi bilo prepuščeno neovirani vodni sili.
Za dosego svojega takratnega cilja in uspeha sem ponosen in hvaležen takratni občinski pomoči /gospoda Miklavc Franca/ in Vodni skupnosti "NIVO" /gospodu N. Rožiču/ za izdatno podporo, tako da je prišlo do zgraditve v letu 1981, prepotrebnega obrambnega nasipa. Nasipa, ki je odigral svojo vidno vlogo, že pri naslednji še večji vodni stihiji v letu 1990.
Mislim, da me vse to opravičuje, da postavim tudi to pereče vprašanje na dnevni red, ki terja le dobrohotno in vestno izvajanje cestno prometnih predpisov in zaupanje v nekakšen splošen red, ki ga nam na vseh koncih primanjkuje.
V imenu prizadetih:
Ivan Ermenc Ljubno ob Savinji
Rally v kampu Menina
Prireditev, ki je pritegnila mnogo gledalcev, ima žal tudi temno plat. Ker so poplavni logi ob Savinji objekt botanične, zoološke, hidrološke in površinske geomorfološke naravne dediščine. Na obsežnih prodiščih, kjer vijuga reka Savinja, je razvita posebna življenjska združba obvodnega rastlinstva in živalstva. Tu živi največji del redkih in ogroženih živalskih vrst z Rdečega seznama. Savinjski logi so izpostavljeni preštevilnim negativnim vplivom od abiotskih faktorjev (visoke vode in poplave ter nizke vode ob sušnih obdobjih) do človekovih posegov:
-	Gospodarjenje v logih ne pospešuje varovalnostj gozda in ne izboljšuje življenjskega prostora redkih in ogroženih vrst.
-	Savinja ni več čista, nastajajo divja odlagališča odpadkov, odvzem proda je nekontroliran.
-	Logi imajo vedno več obiskovalcev (novo naselje v bližini, dva kampa).
Zato menimo, da ni umestno tega dragocenega delčka naše krajine obremenjevati z dirkami starih avtomobilov. Posebej nedopustno je to, da je bila proga speljana skozi vodo, kjer so si temeljito oprali podvozja. Hrup je pregnal vse živali, gledalci poročajo tudi o nezgodi, ko je v neposredni bližini struge po hudem skoku enemu od avtov odteklo vse gorivo.
Predlagamo, da se tekmovanja avtomobilov preselijo na dirkališča, ki so za to posebej urejena. V okolju ohranjene narave pa naj se organizirajo prireditve, ki naravi neposredno ne škodijo. Saj je konec koncev ohranjena narava podlaga za razvoj turizma v naši občini.
Skovik - Skupina za opazovanje in varstvo narave
Moje razmišljanje po ogledu uprizoritve Samorastnikov
Dne 29.1.t.l. smo si Gornjegrajci imeli možnost ogledati uprizoritev Vorančeve tragedije Samorastniki v izvedbi KUD-a Gornji Grad.
Ne bom preveč opisovala posameznih oseb, niti vsebine igre, ker sem prepričana, da vsak kolikor toliko pismen Slovenec pozna Prežihovega Voranca in vsaj nekaj njegovih del - med njimi zelo brane Samorastnike.
Pišem zato, ker je ne samo mene ampak večino publike navdušil in izzval solze in smeh Edi Mavrič - Ožbe, s svojo izvoljenko.
Tudi "knjiga" čudovito narisanih kulis in elementov iz Biblije nas je popeljala v takratni že kar grozljivi svet zakonov ljudi, ki vedno iščejo moč in srečo. Tako kot zdaj. Žal pa se le-ta hitro nekomu izmuzne ali po krivdi posameznika ali po spletu okoliščin, v katerih živimo. Skratka, dramo Samorastniki v izvedbi režiserke Anice Stakne z našimi estrad-nimi umetniki si je vredno ogledati že zaradi same osvetlitve odra, glasbe in vizualne predstavitve.
Novak Helena Attemsov trg 37, G. Grad
PISMA BRALCEV			KRONIKA	
O lovcih tokrat drugače
K pisanju me je spodbudil članek v 2. št. Savinjskih novic. Ker sem tudi sam lovec, ne morem mirno prenesti kritike, da smo lovci le streljači, ki uživamo ob ubijanju nič krivih živali. Tudi sam imam psa in zato popolnoma razumem jezo in žalost lastnika ustreljenega psa, vendar pa je potrebno upoštevati tudi nekaj okoliščin, ki so pripeljale do neljubega dogodka. Po zakonu ima lovec pravico pokončati psa ali mačko, če se prosto gibljeta 200 m od hiš oz. 50 m od gospodarja. Tega določila lovci že dolgo ne izvajamo več. čeprav opažamo v lovišču veliko škode, ki jo povzročijo potepuški psi in mačke. Pred nekaj leti pa se je v Sloveniji in žal tudi v naši občini pojavila smrtno nevarna bolezen steklina, ki jo prenašajo predvsem lisice, psi in mačke. Zdravila za to bolezen še vedno ni! Od takrat velja območje naše občine za okuženo in od takrattudi velja tako imenovani KONTUMAC. To je posebna odredba, ki strogo prepoveduje vsako prosto gibanje psov in mačk! Po tej odredbi ima lovec pravico in dolžnost takoj pokončati vse pse in mačke, ki se prosto gibljejo! Da lovci te odredbe ne izvajajo dosledno, dokazuje tudi veliko število psov in mačk, ki se potepajo okoli Mozirja. T rditev, da je ustreljenega psa od doma zvabila psička, ne drži povsem, saj je bil pes ustreljen precej daleč od hiše, kjer ta psička živi in to v gozdu. V zakonu tudi piše, da mora lovec pokončano žival pokopati na takšnem mestu in tako globoko, da ne pride do širjenja kužnih bolezni! S tega stališča pa za ravnanje lovca, ki je psa ustrelil, ni pa ga pokopal, ni opravičila. Delno ga sicer lahko opravičuje želja, da se izogne srečanju z lastnikom psa, ker v takih primerih pogosto prihaja do zelo resnih konfliktov, ko ob trenutnem razburjenju in jezi lahko nastanejo težko popravljive posledice! Na koncu naj pripomnim še, da jaz osebno ne bi nikoli pustil svojega mrtvega psa dva dni na prostem, ampak bi ga takoj dostojno pokopal. Upamo lahko le, da ta neprijeten dogodek ne bo vrgel slabe luči na vse lovce, saj si večina vendarle prizadeva za čimboljše odnose in sožitje med lovci in nelovci.
Viktor Lukše
Praprotnikova 18, Mozirje
1.2.94	je neznana ženska med 9. in 10. uro
v trgovini Perla v Lučah na škodo lastnice odtujila 8.000,00 tolarjev in 2 brisači. Neznanke še niso odkrili.
* * *
V	noči s 3. na 4.2.94 je neznani storilec skozi vrata vlomil v trgovino Savinjske trgovske družbe na avtobusni postaji v Mozirju. Iz nje je odtujil 3 glasbene stolpe in 2 avto radia. Kdo je bil storilec, še ne vedo, bil pa je to že drugi vlom v to trgovino, odkar obratuje avtobusna postaja.
* * *
4.2.94	je prišlo okrog 22. ure do spora in pretepa med Omerjem D. (32) in Zoranom Š. (31) iz Lok pri Mozirju. Zoper oba so napisali predlog sodniku za prekrške.
* * *
V	času od 25.1. do 9.2.94 se je na območju občine Mozirje zgodilo več prometnih nezgod z materialno škodo, katerih vzrok je bila največkrat neprilagojena hitrost glede na stanje na cestišču.
Novembra lanskega leta je družinsko podjetje Filčičevih iz Nazarij, ki nosi ime Diana d.o.o., odprlo specializirano trgovino s športno in lovsko opremo. Kot pravi Stane Filčič, sicer glava podjetja, so najprej razmišljali o trgovini z železnino, a so si kasneje premislili. Ker so pri hiši kar trije lovci z njim vred in ker tovrstne ponudbe v dolini ni bilo, je padla odločitev o takšni trgovini, kot si jo lahko ogledamo danes. K temu pa je svoje prispevala tudi odločitev najmlajšega Filčičevega sina, da pojde za puškarja.
Kot rečeno, ponuja trgovina Diana vse za lov in ribolov, v kratkem pa se bo ponudba razširila tudi na opremo za planince, kolesarje, lokostrelce, itd. Če vzamemo najprej pod drobnogled lovsko opremo, lahko naštevamo:	•
lovsko orožje s strelivom (vseh lovskih pušk nimajo na zalogi, jih pa dobavijo v 1-2 dneh),	£
lovske obleke, lovska obutev, noži, pribor za čiščenje orožja, vabila za divjad, komisijska prodaja rabljenih pušk in ostale lovske opreme. Za strelce imajo v prodajnem programu zračno orožje (puške in pištole) in tarče vseh vrst - tudi lovske. Tu so še nepogrešljivi glinasti golobi in daljnogledi za kontrolo zadetkov ter kovčki za prenos pušk. Ribiči lahko v trgovini najdejo za svoj hobi ves ribiški pribor in oblačila. Nekoliko bolj splošnega značaja pa so ribiški in lovski darilni predmeti, vžigalniki ZIPPO, pasja in mačja hrana, ovratnice in povodci za hišne ljubljence, pokali, svetila npr. baterijske svetilke, nahrbtniki, potovalke, verige za pse, startne pištole, naboji za pištole za živino, zelo zanimivo področje artiklov, ki je bilo v prazničnih dneh prodajni hit, pa je zabavna pirotehnika.
"Seveda ne bomo ostali zgolj pri tem," zatrjuje Stane Filčič. Ponudbo trgovine želijo čimprej popestriti, da bi tako postala čimbolj zanimiva za širši krog potrošnikov. Temu primerno skušajo prilagajati tudi plačilne pogoje. Glede tega je v trgovini Diana možen dogovor, ki pa je v neposredni odvisnosti od količine oziroma vrednosti kupljenega blaga. Možno je tudi plačilo na obroke.
Delovni čas trgovine Diana, ki jo najdete v Obrtniški ulici 8 v Nàzaijah, je vsak dan od 7.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00, ob sobotah od 7.00 do 12.00. Stranke se lahko predhodno
pozanimajo po telefonu 831-757.	Stane Filčič rad pokaže edinstveno indijansko per-
janico, ki je na ogied v njegovi trgovini
	INFORMACIJE	
		
"Kaj pa jutri, pojutrišnjem?" smo povprašali Staneta Filčiča. "Če bo šlo vse po načrtih," pravi, "bomo v trgovini zaposlili trgovca. Diana d.o.o. namerava namreč odpreti še eno trgovino s kleparskim materialom za strehe, kjer bomo nudili tudi montažo. Največji problem pri vsem tem so obratna sredstva, ki jih je premalo. Kot začetnik moraš dosledno spoštovati plačilne roke, po drugi strani pa obračanje zalog pri nas ni tako hitro kot v kakšni dnigi branži. Kljub vsemu pa smo optimisti."
EP
OGLASI


SERVIS ROSENSTEIN
Popravimo vam:
-	Vse vrste gostinskih hladilnih naprav
-	Expres kavne aparate
-	Pralne stroje Gorenje, Ei, Candy
-	Pomivalne stroje Gorenje, Ei, Candy
-	Termoakumulacijske peči vseh tipov
-	Likalne stroje vseh tipov
-	Hladilne skrinje-hladilnike vseh tipov
-	Toplotne črpalke vseh tipov
Tel. 063-721296, Mobitel 0609-610085 Milan Rosenstein, Andraž 111a Polzela

cs, lesarstvo.	
H	B železnino Lesotehna	
Cesta talcev IT, Vslenje	
- ■— '■ teL (063) 853 982	
UGODNO!	
Lepilo za parket c. 20 m2	3600,00
Lak za parket c. 20 m2	3900,00
Zidna barva BELOL 30 kg	1880,00
Kljuke medenina par že od	1550,00
Belton 4 lit kom	2090,00
Beltop 4 lit kom	3060,00
Možnost plačila na dva ali tri	čeke.
^$»88¥8ft8$8*8S»ft8$»ft8S&88¥BÄ8$«a8$f8ÄBS»ft88BÄ8SfS88?8*8¥Sfft8?S5ft8SBÄ8¥«Ä88>g
I Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
S - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) g - dekracijo sobe, postavitev odra na domu I - izkop grobnih jam I - postavitev žarnih niš I - ureditev kompletne dokumentacije I - odštejemo pogrebnino v višini 48.000 SIT I	Štiglic Jožica
I	Radmirje 10,
§	63333 Ljubno ob Savinji
1	Tel. 063/841-029
ZAHVALE
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta ter starega očeta
JOŽETA BEZOVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče ter maše. Zahvaljujemo se za poslovilni govor ob grobu, pevskemu zboru iz Nove Štifte ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti
JANEZA BEVCA iz Gornjega Grada
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pogrebcem, svečarju, prijateljem in znancem za vso pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba, posebno pa pevcem, organistoma g. Ugovšku, g. Pustoslemšku, zastavonošem in govorniku. Lepa hvala za opravljen obred obema duhovnikoma g. župniku J. Korenu in g. župniku M. Tostovršniku. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD G. Grad.
Posebno zahvalo izrekamo g. zdravniku dr. Francetu Urlepu za strokovno pomoč v najtežjih trenutkih, zlasti pa za njegovo toplo človeškost!
Vsi Šokatnikovi!
iSS8B5S8BSa8B388BBS8B588B0S8B588BS88BS88BS88BS881
Ik O G LAS I	l! m	JU'
		
		
zavarovalnica triglav d.d
i
OBMOČNA ENOTA CELJE
* Ugodni pogoji za zavarovanje živali in požarno zavarovanje na novo vrednost * Paketna zavarovanja * Popusti
Predstavljamo vam zastopnike, ki sklepajo zavarovanja na področju občine Mozirje:
ZASTOP	ZASTOPNIK	TELEFON
ŠMARTNO OB DRETI GORNJI GRAD	Cvetka OMLADIČ, Cesta na Vrhe 15, Mozirje Boris LAMUT, Bočna Kropa 12, Šmartno ob Dreti	831-615
MOZIRJE	Marija MAROLT, Ob Savinji 2, Mozirje	831-876
REČICA OB SAVINJI	Božo PLESEC, Šolska 12, Mozirje	831-207
LUČE	Janez PREPADNIK, Luče 2, Luče	844-092
LJUBNO	Maks SLATINŠEK, Radmirje 34, Ljubno	841-194
NAZARJE	Ivan SOVINŠEK, Rosuljska c. 5, Ljubno	841-405
ŠMIHEL - LEPA NJIVA	Dušan ŽUNTER, Zadrečka c. 15, Nazarje	832-095
V interesu zavarovancev smo zamenjali zavarovalnega zastopnika v zastopu Bočna, Šmartno ob Dreti, Brdo, Homec, Melise,
Rovt pod Menino, Sp. in Zg. Pobrežje, Sp. Kraše, Volog
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE, Hribernikova 2, tel. 831030 je odprto:	Cvetka Omladič
ponedeljek	od 7. do 14,30. ure
i torek, četrtek, petek od 7. do 14,00. ure sreda	od 7. do 16.00. ure
PREDSTAVNIŠTVO GORNJI GRAD, Attemsov trg 3 (v prostorih Krajevne skupnosti), tel. 842-010 je odprto: ponedeljek	od 9. do 11. ure
sreda	od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure
PREMIJA JE NALOŽBA V GOSPODARSKO VARNOST ZAUPAJTE LJUDEM, KI JIH POZNATE

* 1	'	" Mercator - Zgornjesavinjska
kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
GEJ
i
OBJAVA
Javni natečaj za oddajo poslovnega prostora v najem po sistemu franšizinga
za poslovni prostor:
- v zadružnem domu Nova Štifta v izmeri pribl. 88,50 m2 (bife) - za gostinske namene Skupaj s poslovnim prostorom se oddajo v najem tudi vsa osnovna sredstva, ki se v prostoru nahajajo.
Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bo kot kriterij za izbiro upoštevala predvsem višino ponujene najemnine.
Pisne ponudbe naj interesenti oddajo v zaprti kuverti v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator - ZKZ Mozirje, Cesta na Lepo njivo 2, s pripisom: "Najem poslovnega prostora."
Dodatne informacije lahko interesenti dobijo vsak delovni dan do izteka roka za zbiranje ponudb med 8. in 13. uro po telefonu 063 831-521 int. 217, v istem terminu pa si poslovne prostore lahko tudi ogledajo. Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 7 dni po končanem zbiranju ponudb.
4:
-fr
SAVINJSKA
trgovska dražbo io.o. Žalec
Izredno ugodne cene
Moške srajce Nogavice Moške in ženske pižame Otroške mikice Sythesizer CASIO, 4 oktave,
od 1.338,00 dalje od 98,00 dalje
od 2.200,00 dalje od 1.800,00 dalje
27.460,00 SIT
Program MASH 30 % popusta
	RUMENILO	
		
dotik ùtkfrUw
Komaj smo pozabili potovanje v Kazahstan, smo že priča novemu, v prekomorske dežele. Spet bodo "gospodarstveniki" predstavili našo deželo tistim, ki nas radi zamenjajo za Honkong, Slovaško, Jugoslavijo in še kaj. Če bi vsako potovanje skupin naših gospodarstvenikov obrodilo vsaj najnujnejše rezultate, bi naša industrija ne zmogla vsega narediti, toliko bi bilo naročil. Bili so tudi na Japonskem, pa zaradi tega nimamo nič več posla s to bogato deželo, razen, da uvažamo vse več avtomobilov... Ko se ti vrli popotniki vrnejo v domovino, pa lahko slišimo poročila z novinarskih konferenc, "da so dosegli pomembne uspehe" ali da se ta in ta dežela zelo zanima za nas...
***
Zloglasni niski turist je na Bledu povedal marsikaj, predvsem pa svoje vizije bodočega sveta, v katerem bodo zavladali le veliki. Trosil je nekaj rožic okoli njegovega občudovanja naše dežele, omenil je celo našo kulturo, vendar pa se temu primemo niso obnašali njegovi oprode. Kozarce so jedli, to je slaba reklama za naš turizem, ker bi kanil kdo reči, daje bilo pri nas premalo hrane in zaradi lakote so pač segli po skrajnem in jedli steklo... To in kopanje v mrzlem ježem je naše na zunanjih zadevah tako razjezilo, da so razgibani družbi veleli Slovenijo najhitreje zapustiti, Rusi pa če so enkrat že kje, ne gredo zlepa od tam, še žalostni niso bili zaradi grožnje, rekli pa so, da bodo še nekaj časa ostali... Nobenega pravega odnosa torej nimajo do naše diplomacije!
***
Na osrednji občinski proslavi v počastitev kulturnega praznika seje slavnostnemu govorniku pripetila neljuba nezgoda. V žaru povezovanja kulturnega delovanja Avsenikov, Avgusta Stanka in še vrste narodnih zabavnjakov s Prešernom in namenom dogodka, zaradi katerega so se kulturniki zbrali, so se mu na tla izmuznila očala. Na srečo brez posladic. Za očala - se ve. Skrb vzbuja neka druga primerjava. Vsi se še dobro spomnimo, kaj se je dogajalo z očali nekega bivšega vojaškega predstavnika zdaj že neke bivše države. Samo čakamo lahko in upamo, da se zgodovina to pot ne bo ponovila. Saj ne gre toliko za nostalgijo po občini, katero je govornik predstavljal. Žalostno bi pa bilo, da bi zaradi očal začela razpadati tudi sedanja občinska kultura.
***
V Bočni smo povsem naključno in nehote prišli do pomembnega podatka, iz katerega je moč razbrati, da se vse življenje na Ljubnem, seveda v okvirih kulturnega življenja, vrti okoli osebe alfa in omega imenovane. Skoda, ker nam je bila zamolčana informacija (in to bistvena) zakaj prav na Ljubnem kulturniki nikakor ne zmorejo enotno prezentirati svojega poslanstva. Kaj pa, če je del vzroka prav v tako imenovanih sivih eminencah?
***
Očitno je predsednik KS Šmartno ob Dreti pozabil, da je bil dolgo vrsto let ravnatelj OS Gornji Grad. Ker če bi se tega dejstva še spominjal, bi gotovo tudi vedel, da ni Šmartno nikoli šolsko gravitiralo na KS Nazarje. Tako se mu je namreč zapisalo v pismu, naslovljeno na Svet KS Gornji Grad. Če je njegova trditev resnična, nas zanima, od kod, za Božjo voljo, so bili otroci, za katere smo očitno zmotno mislili, da so iz Šmartnega?
***
Ubogi Nazarjani! Nič lepega, še manj pa čistega se jim ne obeta v svetli bodočnosti novih občin. Vsaj sodeč po besedah dobro poučenih je tako. Na zboru krajanov so bili Šmarčani dobrohotno opozorjeni, naj nikar ne silijo v skupno občino z umazanimi Nazarjami, Gornji Grad pač da ima lepo perspektivo v turizmu. Čudno, le zakaj so bili torej Mozirjani tako zainteresirani za skupno občino z Nazarjami? Mar ne uvidijo, kakšno packarijo bi si nakopali na vrat? Ali pa je morda v zmoti kdo drug?
***

ZA RAZVEDRILO

NAGRADNA KRIŽANKA
:u . > -ÉllllÉg.					Približevanje točni vrednosti v 'matematiki		Prebivalka Brazilije	D ojenček, dete	Mesto pri Neaplju	T elemeter	Osnovni prehrambeni artikel
				S *£	Italijanski dirigent (Claudio)						
					T elovadni element						
					Krvnik Makarska						
											
Sestavil . Metod Rose	Okrašena antična svetilka	Optimistična ženska	Ruski pisatelj (Evgenij)	Gorski reševalni .čoln	 Ancona				Silicij T emelj			Mesto v jugo-vzhodni Makedoniji
Veža, hodnik					Am.grafik (John) Politik Ha-mmarskiolc						
Slepič									Oleg Vidov Mesto na v. Nemčije		
M aribor. tekstilna				Dopolnilni -fif- plevel							
Indijanski čoln iz debla							Planinska ptica InKovski vladar				
Izraelski prerok					Mehiški slikar (Diego)						
Slavna igralka, zvezdnica					Indijski droDiž Tkačeva					Dušik Grški bog ljubezni	
Visoka karta			Oklepno vozilo Naselje					Stari oče Tip nemšk. avtomobil.			
„ Radio televizna Delo z likalnikom				Južnoam. pastir Neznanec							
							Materija Žveplo				
I Televizij. 1 novinarka 1 T epina						Stane U rek			Sombor		
MINI
SLOVARČEK ?
AVERSA : Mesto pri Neaplju
DAG : Ime Švedskega politika Hammarskjolda LAMPADARIJ : OkraSena antična svetilka RIVERA : MehiSki slikar (Diego, 1 886 - 1957)
SLOAN : Ameriški slikar in grafik (John, 1871 - 1951 )
REŠITEV KRIŽANKE IZ 2.
ŠTEVILKE:
topoli, elativ. Titani.
Vrbovec, IA, lira, vatel, Boč, Zlatorog, RK. general, tor. Oka. Odiseja. JS, agave. AN. IATA, nagelj, tnalo, radiò, editor, Liza, lesorez, ten. jr. TNT, Ami.
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Križanko s kuponom iz 3. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka, 21. februarja 1994 pošljite ne naslov: EPSI d.o.o. Savinjska cesta 4, Nazarje s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala trgovina DIANA iz Nazarij:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SIT,
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT,
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT.
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v vrednosti 3.000 SIT
Tereziji Čeplak
iz Bočne 47.
Nagrajenka lahko koristi nagrado v navedenem znesku v trgovini DIANA v Nazarjah.
Čestitamo!
OGLASI
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE LINIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO...
Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.000,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja!
čmrd

000
STE RAZOČARANE NAD VIDEZOM SVOJIH NOHTOV?
Krhke, lomljive, pogrizene in poškodovane nohte vam ojačam, podaljšam in estetsko uredim.
Telefon: 853-220.
KEMIČNA ČISTILNICA
Pečnik Nazarje prične obratovati 15.2.1994. Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel. 831-567.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109.
NOVO! ZASTOPSTVO ZA LTH V NAZARJAH
-	Prodaja celotneg programa hladilno-zamrzovalne tehnike za gospodinjstvo, gostinstvo in trgovine, hladilnike za mleko, toplotne črpalke po tovarniških cenah
-	Možnost dostave in montaže
-	Naročila sprejema M 44 d.o.o. tel. 831-318
KLEPARSKI IZDELKI, OLJNI JAŠKI,...
Montaža in izdelava. KLEPARSTVO FILČIČ. Tel.: 831-757.
TAPICIRANJEVRAT
Tel.: 831-636, popoldan.
Smihelska c. 1, Mozirje, tel.:832-011
Ugoden nakup!
Keramične ploščice ..........od 669,00 SIT dalje
Bavalit 40/1 ......................1.799,00 SIT
Zvezki A4 .........................  79,00	SIT
Lak za les in železo....................416,00	SIT
Lak za parket za 25 m2 ...........5.732,00	SIT
Tuš kabina 80 X 80 ...............14.490,00 SIT
Tuš kad 80x80 ....................5.990,00	SIT
Enoročne baterije ..........od 8.990,00 SIT dalje
MALI OGLASI
Mati . oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nacfaljna beseda 100,00 SIT Mali oglas v okvirju 1.000,00 SIT.
Prodam telico staro 7 tednov. Tel.:
831-	892.
Ugodno prodam štedilnik na trda goriva - kuperbuch. Tel.: 843-397.
Golt diesel, I. 87/12, 85.000 km prodam za 10.300 DEM. Tel.: 832-605.
Prodam dva bojlerja 80 I + 200 I kombiniran. Zajc Marija, Okonina 5.
Prodam kozi po ugodni ceni. Tel.:
832-	137.
Suho svinjsko meso prodam. Tel.: 841-196.
Zamenjam manjše stanovanje v Nazarjih, za stanovanje v Gornjem Gradu. Sonja Krznar, Zadrečka c. 17, Nazarje.
Molzni stroj "Virovitica" prevozni, malo rabljen, prodam. Tel.: 832-191.
Prodam golt JX diesel I. 90, metalno moder. Tel.: 844-534.
Ugodno prodam maturantsko obleko št. 38, enkrat rabljeno. Tel.: 844-127.
Kupim starejšo hišo in nekaj zemlje za preureditev ali parcelo za postavitev brunarice na območju:
Nova Štifta, Gornji Grad, Radmirje, Ljubno ali Bočna.
Ponudbe prosimo na tel.: 061 224-631 od 8h - 12h ob delavnikih ali 061 1272-508 od 19h -21h vsak dan.
Prodam akumulator (12V, 50A) Magneti Marelli, star 2 leti. Tel.: (063)-832-215.
Prodam Yugo 45A	1.1985,
registriran 3/94, cena 1500 DEM. Informacije Primož 41, Ljubno.
Prodam Hondo 125 CROSS I. 88, brezhibno. Praznik Dušan, Dobletina 10, Nazarje.
Prodam vpeljan in opremljen gostinski lokal v Šoštanju. Tel.: 853-220.
Ugodno prodam synthesizer Casio SA-100 z usmernikom. Tel.: 831 -262.
Po naročilu, prodam trame za ostrešje (grušt). Tel.: 843-671.
Priložnost za zaslužek. Tel.: 061-733-119 od 20.-22. ure.
Prodam avto Lada 1300/S letnik 1983. Cena po dogovoru. Tei.: 832-523.
Malo rabljen električni štedilnik, sistem AEG ugodno prodam. Tel.:
831-	603.
Zaposlim frizerko z več letno prakso! Tel.: 831-648. Moško in žensko frizerstvo Bojana Škruba, Na trgu 27, Mozirje.
Prodam rabljen pianino znamke Jos Kalinski. Tel.: (063) 831-660.
FIAT 750, neregistriran, vozen, starejši letnik, poceni prodam. Tel.:
832-	812.
Prodam 2 leti rabljeno kuhinjsko pohištvo, kombiniran štedilnik, hladilnik, bano in 3 omare. Tei.: 31-194.
Prodaja vrtnic - sadika po 300,00 SIT. Naročila po tel.31-194.
Prodam jedilni krompir po ugodni ceni (20 SIT/KG)! Tel.:064/421-540.
Prodam fiat750 (fičo), letnik 1980, registriran do 1994-oktobra. Dobro ohranjen. Tel.: 721-432.
Računalnik ZX SPECTRUM z 80-imi igricami prodam za 100 DEM. Tel.: 831-563.
Prodam syntesizer CASIO 401, štiri oktave. Tel.: 831-794.
Lepo dekliško obhajilno obleko prodam. Tel.: 063-831*786.
Novo strešno okno 1,20/78 prodam ali menjam za macesen. Tel.:831-179.
Prodam otroški kombinirani voziček zelene barve, malo rabljen. Cena: 8.000 SIT. Tel.: (063) 24-562.
Trosobno družbeno stanovanje menjam za dvosobno. Tel:831-938, dopoldan, Fanika
V najem vzamem hišo z vrtom v Savinjski dolini do 25 km iz Celja. Informacije: tel: 21-825 po 19.00 uri
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v4.št.SN
ime in priimek:
naslov:
L
/o ljubljanska banka
Splošna banka Velenjre d.d. Velenje
ALI POZNATE TA ZNAK?
pri okencu sem rad sam
Tudi v naši banki uvajamo novost, ki ste jo mnogi že dolgo pričakovali.
Diskretnost pri opravljanju finančnih poslov pred bančnim okencem je del poslovnega bontona, del kulture obnašanja in upamo, dajo boste vzeli za svojo...
Da bi imeli možnost zaupnega pogovora o vaših denarnih zadevah brez radovednih pogledov in občutka utesnjenosti, vas prosimo, da počakate korak ali dva, dokler je pred vami pri okencu druga oseba.
POGREBNA SLUŽBA
STRAHOVNIK d.o.o.
(Pogrebna oprema - (Pogrebne storitve
-	Ureditev pokopališč
-	(Dobava spomenikov
- (Dobava cvetja
Odštejemo pogrebnino v vrednosti 48.000 SN.
Vrečerje va 2, 63310 Žalec, Tel: 063/712-261,714-686 Mobitel: (0609) 615-427

PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE W STORITVE
CIZEJ
Parižlje 1, Braslovče, tel. 063/ 721-081, mobitel 0609-617-441
Spoštovani kupci!
V MESECU FEBRUARJU VAM NUDIMO:
-ARMATURE MARIBORSKE LIVARNE 10 % popust za takojšnje plačilo - RADIATORJE KORADO 10 % popust za takojšnje plačilo (n.pr. 600 x 1200	12.594,00)
Kroglični ventili 5/4".1.235,00
Cisterne 2000 litrske .29.500,00
Na zalogi imamo ves ostali material za vodovodno instalacijo in material za centralno ogrevanje.
HVALA ZA ZAUPANJE!
SE PRIPOROČAMO !
MRMU SfEStMIK
Parižlje 11 /c tel., fax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043
POGREBNA SLUŽBA
- cvetličarna
-	trgovina z žalno in drugo
modno konfekcijo
-	prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih
aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 56.600,00 SIT
- POSLUJEMO 24 UR NA DAN
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Parižlje 11/c, 63314 BRASLOVČE
Ä9Sg*9Sg*9Sg99Sg39Sg*9SgS9Sg359Sg*9Sg«9Kg99Sg«9Sg9
Celje - skladišče	
r			7/1994 Veli llllllllllllilllllll II 5000001673,3 ^ -v cenah!
	
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE n- J	
DNEVI MURALESA OD 15.2. DO 28.2.1994	Savinja Poslovna
JEDILNIŠKO POHIŠTVO:	enota
-	mize -	stoli	Pohištvo vas
- kotne klopi itd.	pričakuje!
		OBVESTILA	
			
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
7.	do 13.02. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609 -616-978 (841-769)
14. 2. do 20.2. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Mozirje, tel.0609-616-978 (831-219)
21.02.	do 27.02. KRALJ CIRIL dr.vet.med.Ljubno, tel.0609-616-978 (841-410)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978
IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
07.02.	do 13.02. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263
14.02.	do 20.02. MAROLT MARKO, Mozirje , tel. 831-877
21.02.	do 27.02. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije.
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
EPSI
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	MLADINSKA LITERATURA:
*	Jurca: Vesele novice z Zelenice * Praprotnik-Zupančič: Zgodbe in nezgodbe * Pregl: če bi in če ne bi * Dekleva: Lučka na Brodwayu * Gombač: Največji časopis na svetu * Schubert: Gusar Berto + Schreiber- Wicke: Ko so bili krokarji še pisani * O’Dell: Otok modrih delfinov * Wilde: Srečni kraljevič * Muck: Blazno resno o seksu * Lindsay: Velik atlas dinozavrov *
II.	STROKOVNA LITERATURA:
*	Werner: Konji: pasme, nega, šolanje, šport * Grunfeld: Igre sveta * Lipičnik: Psihologija v podjetjih * Narava v osrednji Evropi * Gradišnik: Igre: vočlje in ovčje: priročnik za hazarderje in proti njim * Biser na Savinji: Celje na starih razglednicah * Pehani: Osnove telekomunikacij
III. LEPOSLOVJE:
* Quenean: Moj prijatelj Pierrot * Crichton: Vzhajajoče sonce * Križnar: Samotne sledi * Puncer: Časovna vrv *
SPORED FILMOV
KINO LJUBNO OB SAVINJI
Od 20.12.1993 do 20.02.1994 KINOPREDSTAVE ODPADEJO
KINO "JELKA" NAZARJE
12.02.	in 13.02. ROBIN HOOD - ameriški film - komedija
19.02.	in 20.02. PRVA LJUBEZEN - ameriški film - ljubezenski
KINO "DOM" MOZIRJE
12.02.	in 13.02. SAM DOMA 2. - ameriški film - komedija
19.02.	in 20.02. ZADNJA VELIKA AVANTURA - ameriški film - akcijski
OSREDNJO KNJ. CELJE