ACTA MISTRIAL Ml - 2003 ■ 2 prejelo: 2003 08-14 UDK 94:327.323.3i450:49?.iri943/1944' MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAI) ITALIJANSKEMU LJUDSTVU JULIJSKE BENEČIJE (10. junij 1944, Miiano) Anton VRATUŠA International Center for Promotion of Enterprises, SI-1000 Ljubljana, Eitinajska 104 e-ro.iih vesna.golouh@icpe.si IZVLEČEK Avtor razpravlja o odnosih med OF in CLNAI v prvem leni po kapitulaciji Italije 8 septembra ¡943, zlasti pa o prizadevanjih za odpravo težav, ki so nastale zaradi nasprotovanja organizacij italijanskega odpora v severni Italiji odloku Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Primorske matični Sloveniji 16 septembra 1943. V prvem delu razprave avtor spremlja napore KPS in KPl ter OF in CLNAI, da bi uskladili, stališča glede vseh ključnih vprašanj in zagotovili njihovo izvajanje na terenu v okviru skupnega boja proti nacijasizmu kot prvenstveni nalogi obeh. narodov. Med. pomembnimi dosežki'teh dejavnosti je bila tudi objava Manifesta CLNAI "italijanskemu ljudstvu Julijske Benečije" 10. junija 1944. V drugem delu prispevka avtor podaja in analizira osnovna sporočila Manifesta. Ključne besede: Slovenija, Italija, mednarodni odnosi, druga svetovna vojna, QF, Manifest CLNAI MANIFESTO OF TIIE NATIONAL LIBERATION COMMITTEE FOR NORTH ITALY (CLNAI) TO THE ITALIAN PEOPLE OF THE VENEZIA GIULIA REGION (June 10, 1944, Milan) ABSTRACT The paper examines relations between the Liberation Front and CLNAI in the first year after the capitulation of Italy on Sept. S, 1943, and especially the efforts to solve the problems arising due to the opposition by organisations of the Italian resistance in northern Italy to the decree passed by the Supreme Plenum of the Liberation Front regarding the annexation of the Primorska region to the mother country of Slovenia on Sept. 16, 1943. In the first pan of his treatise, the author 11 acta ms trial; • u • 2003 • 2 Anton VRATUŠA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODDORA Z A SEVER (SO ITALIJO (CLNAI1, 77-90 follows the endeavours of the communist parties of Slovenia and Italy, as well as of the Liberation Front and CLNA!, to approximate the standpoints regarding all the key issues and to provide for their implementation in the field within the framework of their common Struggle against fascism as prime duties of both nations. Amongst the important achievements of these activities was the publication of the CLNAI manifesto to the "Italian people in the Venetia Giulia region" on June 10, ¡944. In the second part of his contribution, the author presents and analyses the Manifesto's basic messages 10 the. people. Key words: Slovenia, Italy, international, relations, World War !!. Liberation Front, CLNA! Manifest II vod Ko se razpravlja o pravnem položaju Slovencev pod Italijo, seje smiselno ozreti tudi na čas druge svetovne vojne, ko je slovenski narod v oboroženem boju za lastno osvoboditev in združitev na načelih Zedinjene Slovenije oblikoval tudi osnove za sodelovanje z italijanskimi antifašisti. Temeljni cilj je bila želja, da se s skupnimi močmi čimprej izžene nemški nacistični okupator in končno obračuna s fašizmom v Italiji. O tej naravnanosti Osvobodilne fronte slovenskega naroda govorita zlasti sodelovanje slovenskih partizanskih enot na Primorskem in v slovenski Benečiji z italijanskimi garibaldinci ter vzpostavljanje prijateljskih odnosov z italijanskimi antifašističnimi organizacijami v Trstu, Istri, Gorici in Furianiji že v letih 1942 in 1943, Še zlasti pa po premirju, ki gaje Italija sklenila z Atiglo-AmeriČani 8. septembra 1.943. Pomembno mesto v teh naporih je imelo dopisovanje med vodstvoma komunistične partije Slovenije (KPS) in komunistične partije Italije (KPI). Dopolnjevala so ga občasna osebna srečanja predstavnikov obeh partij na različni ravni. Konec leta 1943 je začel delovati tudi prof. Urban,' predstavnik CK KPS pri CK KPI, Glavnega štaba NOV in POS Slovenije pri Glavni komandi brigad Garibaldi in pri Poveljstvu Korpusa dobrovoijcev svobode (Corpo dei Voluntari di Liberia -CVL) ter Osvobodilne fronte slovenskega naroda (OF) pri Narodnoosvobodilnem odboru za severno Italijo (Comitato di Liberazione Nazionale per I'Alta Italia -CLNAI) v Milanu. Če se dela lotimo v luči dognanj soglasno sprejetega Poročila slovensko-italijan-ske zgodovinske in kulturne komisije (27. junija 2000) o slovensko-italijanskih odnosih 1860-1956, lahko upravičeno pričakujemo bolj uravnoteženo podobo sodelovanja med CLNAI in OF, kot pa jo ponuja zlasti de) italijanskega zgodovinopisja, ki i Anton Vratuša, doktor slavističnih zrianosii V sodelovanju z italijanskimi antifašisti v severni Italiji znan pod psevdonimi profesor Urban. Umberto. Vran. 78 ACTA HIST1UAE • 11 • 2093 • 2 Amra VRATUSA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAI). 77-90 kot krivca težav v zvezi s tem dokumentom ter sploh pri sodelovanju slovenskih in italijanskih anti fašistov vidi !e ah predvsem v "aneksijski" in "ekspanzijski" politiki OF in Jugoslavije. 1. Napori za oblikovanje trajnejše osnove za skupni boj proti nacifsšizmu Tako KPS kot KPI sta si močno prizadevali, da bi se čimprej postavilo na trajnejše temelje tudi sodelovanje med CLNA1 in OF. Tako je predsedstvo CLNAI v Milanu na pobudo CKKPI 7. februarja 1944 sklenilo, "da vzpostavi odnose z organizacijama OF in Hrvaške za medsebojno pomoč in usklajevanje borbe, v prepričanju, da bo ob sodelovanju in skupnem boju prišlo do bratske ureditve odnosov med italijanskim ter slovenskim in hrvaškim narodom, ki so vsi trpeli in trpijo enako hitlerjevsko zatiranje". Sedemindvajsetega marca je CLNAI objavil obširnejši dokument, ki je napovedoval "stvaren in zaupen sporazum, ki bi obe strani (Slovence in Italijane, op. p.) obvezoval, da okrepita boj proti skupnim sovražnikom in tako položita temelje za trajen sporazum v miru s ciljem, da se odprta vprašanja uredijo v duhu pravičnosti in spoštovanja odnosuih nacionalnih enotnosti, upoštevajoč voljo, ki jo bodo narodi izrazili". Desetega aprila seje celotno besedilo dokumenta pojavilo tudi na udarnem mestu v glasilu CKKPI Unita. Oba dokumenta sta v celoti obšla Odlok Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte slovenskega naroda z dne 16. septembra 1943 o priključitvi Primorske k matični Sloveniji. Zato sta povzročila veliko ogorčenje zlasti med primorskimi Slovenci. Staro in mlado na Primorskem je po dvajsetletnem trpljenju pod italijanskim imperialističnim fašističnim nasiljem začelo splošni ljudski odpor. Cilj sta bili osvoboditev in združitev z brati Slovenci vzhodno od krivične rapalske meje. To pravico so si primorski Slovenci pridobili z velikimi žrtvami v večletnih krvavih spopadih. Odlok Vrhovnega plenuma OF 16. septembra 1943 jim je zagotovil uresničenje tega cilja in AVNOJ gaje potrdil na svojem II- zasedanju 29. novembra istega leta. Zdaj pa jim nekdo iz mačehovske Italije, ki želi biti njihov so borec proti fašizmu in nacizmu, javlja, "da se odprla vprašanja uredijo v duhu pravičnosti in upoštevajoč voljo, ki jo bodo narodi izrazili". Nekoč v prihodnosti! Skočili so tudi slovenski belo-modri okupatorjevi kolaboranti z obeh strani rapalske meje. Zahtevali so, naj se jugoslovanske meje z Italijo prenesejo globoko v Furlanijo. Obenem so obtoževali KPS, da žrtvuje slovenske nacionalne interese v korist svetovnega komunizma. Bilo je nujno, da se sporna vprašanja čimprej razčistijo in da se odpravijo vzroki za ozračje rastočega nezaupanja med slovenskimi in italijanskimi antifašisti. Toliko prej, ker se je vzporedno z omenjenimi dogodki na strani italijanskega odporništva okrepilo na posebnem sporazumu zasnovano sodelovanje med Poveljstvom brigad Garibaldi in Poveljstvom IX. korpusa NOVJ, katerega enote so delovale na območju vse slovenske Primorske ter tudi v Beneški Sloveniji in Reziji. Na terenu so se 79 ACTA HISTRIAE • i J • 2003 ■ 2 Amon VRATUSA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBOR* ZA SEVERNO ITALIJO (CLN A!). 77-90 pojavljali primeri nacionalne nestrpnosti. Obstajala je nevarnost, da se spor prenese tudi med enote oboroženih antifašističnih sil obeh narodov Pobuda je bila na strani KPS in Osvobodilne fronte Slovenije. Akcija je bila usmerjena zlasti na vsestransko razlago temeljnih ciljev Odloka Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Primorske k matični Sloveniji ter na kritiko stališč imperialističnih elementov v vrstah italijanskih antifašistov kakor tudi pojavov šovinizma mec! Slovenci, ki so bili žrtve dvajsetletnega fašističnega zatiranja v Italiji. Smernice za načelno razpravo med KPS in KP1 ter OF in CLNA1 ter za reševanje konkretnih vprašanj na terenu je oblikoval osebno Edvard Kardelj v pismu CK KPS v začetku februarja in vodstvu KPI (tov. Quintu) 15. marca 1944. Tudi sestanka s predstavniki CKKPI seje želel osebno udeležiti, ker pa je moral tik pred nameravanim odhodom na Primorsko oditi na sejo CK KPJ, je CK KPS za to srečanje pooblastil člana Poverjeništva CKKPS za Primorsko, Gorenjsko in Koroško (Lidijo Šentjurc.....Jožo in Aleša Beblerja - Primoža). Držita naj se Kardeljevih navodil in pripomb, ki jih jima je sporočil CK KPS (Mikuž, 1973, 397 si.). Vsebina teh navodil in pripomb je v naslednjem: L Z italijanskimi tovariši je treba tovariško urediti vse nesporazume na terenu. Ti bodo minili, ko bosta obe partiji zavzeli v vseh poglavitnih vprašanjih jasno skupno stališče in ko bo prišlo do izvajanja tega na terenu. Nesporazumi na terenu so detajli, zato se ne gre izgubljati v njih. Ogibati se boste morali spora, kam bo pripadel kak kraj. 2. Jasen cilj skupnega boja je boj za uničenje fašizma, ki se bije na narodnostnem ozemlju kot del skupnega boja vseh svobodoljubnih demokratičnih sil sveta. Prav tako pa je tudi nedvoumno, da je pravilno zastavljanje nacionalnega vprašanja ter energično in dosledno izvajanje pravilne linije ob tem vprašanju osnovnega pomena za dosego postavljenega cilja. 3. Italijanski tovariši morajo razumeti pravilnost Odloka Vrhovnega plenuma OF in AVNOJ-a o priključitvi. Namesto da ga imajo za nepravilnega in da jih ovira pri delu z italijanskimi množicami, bi ga morali pred italijanskimi množicami odkrito braniti. Popolnoma pravilneje, da se borimo za osvoboditev tudi tistih delov naših narodov, ki so bili zunaj meja stare Jugoslavije pod tujimi gospodarji in so Še danes pod fašistično oblastjo, in za njihovo priključitev federativni demokratični Jugoslaviji. Italijanski komunisti so dolžni kot avantgarda proletariata bivšega zatiralskega naroda njihovo pravico do samoodločbe in priključitve podpirati, saj je ta boj sestavni del boja italijanskega naroda proti fašizmu, da s tem bojem in bojem za demokratično Italijo vrže s sebe breme težkih posledic poraza fašizma. Treba je podčrtati, da naša dva odloka ne postavljata nobenih meja in da je rešitev tega odvisna še od mnogih faktorjev in od razvoja vojne. Res je, da sta dala ta dva odloka nekaterim našim tovarišem povod za diskusije o pripadnosti nekaterih krajev, a te napake so v glavnem že odpravljene. Odlok ni v ničemer otežil položaja KPI, ne oslabil možnosti antifašističnega 80 ACTA iUSTKIAI£ ■ II • 2M3 ♦ 2 Anion VRATtiŠA: MANIFI-.ST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA 2A SfcVERNO ITALIJO (CLNAlJ, 77-90 sodelovanja obeh ljudstev na Primorskem. Isto velja za Beneško Slovenijo, vzhodno od Čedada in Humina. Ta slovenska pokrajina je 1866. leta glasovala za priključitev k demokratični Italiji proti reakcionarni Avstro-Ogrslci in je ohranila svoj slovenski značaj. Zato je v odloku AVNOJ-a ta pokrajina vključena, a tudi pri tej ni govora o mejah in krajih. Gre izključno za slovenske pokrajine, ki so po kapitulaciji Italije prišle pod kontrolo naše NOV. Tudi pri vprašanju Trsta je bilo napačno vnašati v diskusijo bodočo državno pripadnost lega mesta, prav tako pa so delali napako italijanski tovariši, ki so poskušali izločiti Trst kot področje osvobodilnega boja slovenskega naroda. Ne smemo dopustiti, da bi se italijanski proletariat kot politični faktor, od katerega je v veliki meri odvisen izid antifašističnega boja obeh narodov. ločil od kmečkega ljudstva, ki je skoraj izključno slovensko. 4. Preprečiti je treba razmah šovinističnih tendenc, na katerih bi se lahko ugnezdila reakcija. V Trstu in drugih mešanih krajih je treba postaviti komiteje za zvezo; v teh naj bodo predstavniki obeh partij. Soglasni sklepi leh komitejev naj bi bili obvezni za vse organizaci je obeh partij na našem terenu. V obširnem pismu Quintu 15. marca je Kardelj poudarjal zlasti: nujnost skupnega boja slovenskih in italijanskih antilašistov proti nad fašizmu; nevarnost šovinizma ter upravičenost in nujnost Odloka Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Primorske matični Sloveniji, Depeša Kominterne z dne prvega aprila, naslovljena na Kardelja in Quinta. podčrtuje, da ima za politično nepravilno v času boja proti skupnemu sovražniku zaostrovati odnose med italijanskimi in slovenskimi partizani s teritorialnimi spori. Te spore bo treba urediti, ko bo sovražnik uničen, zdaj pa sta nujno potrebna tesno bojno sodelovanje in medsebojna pomoč. O glavnem kamnu spotike v odnosih med KPS in KPI - o Odloku Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Primorske matični Sloveniji - pa se Kom interna nt izrekla. Lahko rečemo, da so bile na slovenski strani priprave za oblikovanje trajnejše osnove za skupni boj slovenskih in italijanskih antifašistov na območju Primorske, Slovenske Benečije in Trsta vsebinsko temeljite. Implementacija ponujenih temeljnih stališč pa je bila odvisna od izida pogovorov predstavnikov CK KPS in CK. KPI ter predstavnikov OF iti CLNAI glede oblikovanja jasnih skupnih stališč v vseh poglavitnih vprašanjih kakor tudi glede njihovega izvajanja v okviru množičnega antifa-šističnega gibanja obeh narodov. Sestanek delegatov CK KPS in CK KPI je potekal od 2.-4. aprila na osvobojenem ozemlju Primorske (organiziral ga je Umberto v sodelovanju obeh K.P) (Mikuž. 1973. 404). O izidu srečanja je bil podpisan obširen protokol. Njegov prvi del govori o ciljih in pomenu sodelovanja, drugi del pa o oblikah sodelovanja. V prvem deluje izražena visoka stopnja soglasja ali privolitve o vseh pomembnih vprašanjih. Toda glede Odloka Vrhovnega plenuma OF o priključitvi Primorske matični Sloveniji je ostala disonanca. izraža jo tudi tale okorni stavek v Protokolu: "obe strani sta soglašali, da je neprimerno že sedaj razpravljati 81 ACTA HISTRIAfc * 11 • 2003 • 2 Anton VRATUSA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALIJO (CLNAI), 77-50 o mejnih vprašanjih, kar pa. ne pomeni, da bi se slovenski narod odpovedal sklepom svojih predstavniških organov in uspehom herojskega boja za združitev in svobodo". Različna mnenja so ostala tudi glede vloge stavkovnega gibanja industrijskega proletariata v Italiji na eni strani in razvoja partizanskih enot na drugi. V drugem delu dokumenta pa je nanizano nekaj koristnih političnih, organizacijskih in vojnih sklepov, kot so na primer: o enaki antifašistični kampanji v obeh deželah; o populariziranju jugoslovanskih narodov v Italiji in nasprotno; o oblikovanju in uporabi takih organizacijskih oblik v narodnostno mešanih predelih, ki bodo zlasti pospeševale rekrutacijo za partizanske enote (koordinacijski odbori v občinah, odbori delavske enotnosti v tovarnah); ustanovitev tržaške udarne brigade kot dela italijanskih garibaidinskih brigad na teritoriju IX. korpusa NOV pod poveljstvom paritetnega štaba. Pregovore predstavnikov CK KPS in CK.KF1 so po oceni slovenske strani spremljale razne težave. Poročilo poverjen i štva CK. KPS za slovensko Primorje svojemu centralnemu komiteju dne 11. aprila 1944 navaja tri vire teh težav, in sicer: omejen mandat delegatov CK KPI; usodni ukrep štaba slovenskega odreda v Istri, katerega posledica je bila ustrelitev poveljnika italijanskega bataljona, podrejenega istrskemu odredu; "oporrunizem v celotni KPI". Poleg tega noben italijanski delegat ni bil član CK KPI (eden je bil inštruktor CK KPI za Furlanijo, drugi pa delegat CK KPI pri vojaški komisiji CLNAI) in "si nista upala v formulacijah predloga njunega CK spremeniti ničesar količkaj pomembnega" Italijanska stran je bila zadovoljna. Tako Urban v svojem poročilu št. 14 z dne 23. maja 1944 javlja iz Milana, da je vodstvo CK KPI sprejelo sporazum "z zadovoljstvom in odobravanjem". Dodaja pa, da "CK KPI obžaluje trdokornost in ne-okretnost svojih delegatov. Opravičuje se, da ni mogel poslati boljših moči. Že zdaj je dal vrsto stvarnih predlogov za konkretizacijo dogovora, predvsem, v kolikor se tiče pomoči, ki mu jo KPS nudi." (UP, 1) Urban obvešča dalje, da so prek delegatov KPI v CLNAI tudi druge stranke v tej antifašistični koaliciji dale vedeti, da "žele vzpostaviti ožje stike z OF in če je mogoče, z Nacionalnim komitejem Jugoslavije ... želijo, da bi se dogovorili nekaj konkretnega, nekaj podobnega, kot se je zgodilo med Partijama". Pietro Secchia, v času vojne drugi človek v vodstvu CK KPI v Milanu, je 30 let pozneje v svojih spominih na sodelovanje med KPI in KPJ/KPS v tej zvezi zapisal, da je CLNAI z "zadovoljstvom vzel na znanje končno sprejeti sporazum " med KPI in KPS in da je kmalu potem "na zahtevo KPI vlada Maršala Tita poslala v M dano misijo, v kateri sta bila Anton Vratuša (Vran), ki se je že dalj časa nahajal v Italiji, in Franc Stoka (Rado) z nalogo, da vodita pregovore v imenu O F in KPS" (Secchia, 1973, 354). Secchijevega podatka ni bilo mogoče preveriti. Dejstvo pa je, da je pobuda za pripravo Manifesta CLNAI izražala željo tako slovenskega kot italijanskega narodnoosvobodilnega gibanja. 82 ACTA HI S TRME ■ 11 • 2003 ■ 2 Anion VRATUSA- MAIVIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNC! ITALIJO (CI.NAI). 77-95 2. Manifest CLNAI Osmega junija je bila sklicana posebna seja CLNAI. Udeležili so se je predstavniki vseh političnih strank, članic tega organa - komunistične, socialistične, de-mokristjanske, liberalne in stranke akcije (partito d'azione) - ter delegati iz nekaterih pokrajinskih CLN, Le predstavnikov CLN Trsta ni bilo. Osvobodilno fronto slovenskega naroda sta zastopala profesor Urban, predstavnik OF pri CLNAI, in Prane Stoka (Rado), sekretar organizacije OF v Trstu, pred 8. septembrom 1943 dolga leta v fašističnih zaporih. Profesor Urban je v obsežnem poročilu predstavil rezultate triletnega oboroženega upora slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov ter opisal grozodejstva, ki so jih izvedli fašistični okupatorji na ozemlju razkosane Jugoslavije. Poudaril je, da jugoslovanski narodi nikoli niso priznali razkosanja Kraljevine Jugoslavije in da z orožjem v roki gradijo svojo novo domovino. Posebno seje zadržal pri oblikovanju Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, članice Velike antifašistične koalicije, in razvoju organov nove ljudske oblasti v federativno organizirani novi Jugoslaviji. Obsodil jc krivično rapalsko mirovno pogodbo in poudaril, da so se je jugoslovanski narodi otresli z orožjem v roki. Na tej osnovi je povabi! italijanske antifašiste k skupnemu boju za izgon nacističnega okupatorja ter proti fašizmu in imperializmu v Italiji, za svobodo in enotnost slovenskega naroda in narodov Jugoslavije. Med izidi posveta OF CLNAI v Milanu so pomembni zlasti trije: objava Manifesta CLNAI 10. junija 1944 "Italijanskemu ljudstvu Julijske Benečije", sklep, da se pripravi skupna Izjava CLNAI in OF, ter formalna potrditev profesorja Urbana kot predstavnika NOV in POJ pri Korpusu dobrovoljcev svobode Italije (Corpo dei Volontari di Liberta - CVL). Manifest je svojo ozaveščevalno in buditeljsko vlogo v precejšni meri opravil. Odprl je tudi pot za začetek dela pri pripravi skupnega dokumenta slovenskih in italijanskih antifašistov, ki naj bi poleg politične deklaracije vseboval tudi določbe o vojnem in političnem sodelovanju obeh narodnoosvobodilnih gibanj na območju Julijske krajine skupaj s Trstom ter Beneško Slovenijo, Osnovna sporočila manifesta CLNAI so tale: CLNAI kot "predstavnik misli in valje ljudstva severnih pokrajin" v svojem razglasu najprej zavzame stališče do politike fašistične vlade v Italiji. Ugotovi, daje ta oblast "v preteklem dvajsetletju čez vse mere zaostrila kršitve pravice narodov do samoodločbe, prelomila s tradicijami italijanskega preporoda, ko je vse bolj oteže-vala zmotno rešitev, kije bila dana raznim problemom že v aneks ij i novih provinc, vodeč do slovanskih narodov politiko zatiranja in raznarodovanja, teptajoč celo pravice do človeka dostojnega življenja praktično nezavarovanih narodov, politiko, ki jemlje Italiji dobro ime in ki jo bo zgodovina imenovala zločinsko". 83 ACTA HTSTRIAJi • 11 • 20(13 »2 Anion VRATOSA: MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA OCffiOllA ZA StVFJiNO ITAUfO (CLNAI). 77-90 jAUe pepoiasjoRi ifaiiane ,del!e ¥ e rt e z f a G i y M š I,o svctgersi fie^i! avventcaentt. milltaii o politic!-. Cd 11 prccliarsi dei complti ehe per roi no dcrivauo, neila iolta ill libcrazione del popoli, reads nocessario the ■ il C. L. N. A. I,, rajpresonta&te ii pensiero o la volosta degll ifaliaci žolio rsgioai .cotfcntrioDfdi del Paws, vl dica !a sua parola e vi Sndkhl i oomplti ebc vl spcliaco; Kel ventcimio irafcorso il soverno iascisia, icaspretido oiirc ogni- limite le violaiiou! ¿<¡1 diritto «! i' a idea deltlsria poliflti dalla ¡noaarchia absburgica, detla quale ia «neslo roomenl» i nazisfi sono i eanlimiaiori, lendunte a controporre I» varte un-zisnalltii, una pjj-rfe dc^f italiaai, speoii fra lo popoliittom detle Provinsie di coniico, osctirnfo dalla, propaganda, dcgil uitimi venti.snni o deli* attuato politlca iaKadnatriii oowipAsili nazisti chi appog^ia Indi-iereniomeDte sui taseisl) ilaliani, uiiis gaaidic bianco-blu slo vešč o sugli usiasoiii,' apn vcdSooE bhlw»za ia resic sitnav zicne ed }ia ansora inegta^renšioiis o'diiiidemzu verso t« goposaiioci slave, Reve essere oggl etiarsmeato .lifcrmajo e. dovc diventafe tfonVJneiniiaBto 41 ognf ilallaho «i» j probSeiat tortami daila vlrinscia' e dalla eaiitvesia dei dao popa!! occorra slano .iHrontati e risof« in aaa spirito dl mutua iratcHafisa risotto Jiel dliitii Baiionall di ciasttma, cbo II popilo italiano" rtoooosce la coriiplsta unit« tiasiotiab: c findipsatonza del po?05t Jusoshvl chc loro spetta di žjriUo, oKe view «oitsacrafa eoi satrifitio cel loro seitiw mfglisro, cORelaaiaia dalle isro rappressa-taiue- p^olail e sanidonala dai supcrforc orgaito leg&l&tfvtf ed eseentivo deli® Jugds&vfti. lederata o dcaocralisa. tB P«l«»MonS Cialimtff dblia VbjKsg» fifmr?;. oui k presonto eiorta'aien» o rivcli?-, 84 ACTA HISTRIATC • U ■ 2003 • 2 Anion vratuša: manifest narodnoosvobodilnega odbora za severno ITAI..1J0 (CLNaII. 77-90 non dJiíleütlohiDO one ogni popote che si ba(to per la propria Sridipcpdeiiza 6 per ta UberU. democrática. si bade .atabe per.-traa cansa- comime di. (atti i popel?, ¿(traverso 1 primi contalli ciic tl Comitate Liberazione Haaionalc per" 1' Alta Itt.lií'. isls nvutc con 1 .rappiDseiiíanii del popoti vicio! a si é pótala rile varo í'ídentitá fil vedu'.s e <11 propositi, io ¿ale spiriío di írateílanza e di rlidueiaj par la risn'w2rorus del proMoml «lie soao fii fronte a nel. Tale identiíá cowf'noia -a'd sssumere te rata oonereta noli'aKerraa^as, d'arofeo ¡o jjkrti, ohs é pxematafo ed inuoportoo iaisiare Gualsiasi iitseussiooa salle stsmil'tini iAr^íortaU^áerríantv-iali'esistenza di (íígaisuionl di nasíonaliti mlst» prabloisJ cáe dbwanñq.':ésere risoltl snlla basa' del firíniipio di nasionalltíl o di autodoeisíons; teácsdo présenle la- nesessita- della .oollawrasiono eeononiíca Ira i popoli, clficstiie garanda úell'iaííressi vitó!! "dslle siagois uazioni o dsüa esigenza di una solMariefá nolla ricosírtiitonc pátisi ¿cvasíafi daü'oocu- aicii« HMl-íastlsta. - ■ • • Tutte (¡oeste solraloíl dflvono. fi^sere, prospeftete uel f^iiadro di «lia .isiii- large e teñerais sisteiaazioae polHiso ett.. econemitsa doll' Europa. Sappiano 'üuutju? tuíti che i nocivo alta piü efficace ooiidotta- doUa, guerra di libcrazlono, -agli iméi'-jsíl ¡taliasi ed a! •ristaWUmeBto.;ái. rapjwiíhpMiüot^a -aitiicbctfoll.Ira^tóUaaí.e sUvJ, ií saüermatsl.oggt e H disent«». solasi'tjai-IpotetLCbe ed arbitrarte, abe coma iali u»ü sobo corrispoadenti ai^priueipi piu sopra etuinciati. .. Cgjí.i i! gtonio dell'.aziotie : il ccutdtyuto che gU itatlaní del le Provincia di eatíiae 509.a in greda di date e áebbono spppfíare cüa glasta cansa coranas lii.dtte p¡j;iol! o yi contristo il- arione. Per riparar.g^ag»i • errovi del passaio ed a.f delítií del fascisms' Mesuro ÍSii'p.ysgnáre le arml cVafro iniLílesío^óeeiipaale- ed i tradition saoi vas-íMi; Ií1 «sMDpiu dolí* azioae el viene dato ••dilté Jiadfeioni del" austro- Rfeorsitaíoto, ¿¡-lia recaní« epepea dei popoit slavi, ¿al ¡iiirabíic couiportaciecto- dei ooslri voictiari delta'liberta. ITALIAN* DELIA VENE Z TA GIU LI A Gosíitulfe sonsa indusío io ogot centro i vostrí Comiiati di Lihernsionc Nasíonaís e dato vlfa a Comitaíi aiuiíascisíi fíalo-siovcai o italo-croati i qn?.li, oiire ad ergani?-sara la lotta contro il comuac optessore, awraauo lo seopo di ovgaaiiiajc g8 tnlt- xessi del due popoli. MALI A Til DEL LA V E N E Z f A Q 1 U L í A ít vostro ¿overo a tiuello di arraolcrvi selle fcrmasicnl italiaoe eñe flií rt solio • costil mía eá opería» valoEosameatc iu eollaborazioiie con lo liuppo ;lol MartísiaUo' Xiiú, o riel repartí itaiiani che a! comando del Marescialo rilo comhaftono ia corsíf.ns guerra di liberazioae, di aiutare iq. tuíiji, j modi í partiglani, di orgacirzate nt-lte ciíti fonnatíoii! di Bomtetlimapto aá'tlaazísto, di pastar« al-sabntaggte cd alia re-slstsHza ín..massa coníro ceatsjKui^1.;*¡Darete' cosí il piti laminoso «empi« di gairiofísmo. La ármate del Marescialío íiio seno una parte ie¡ granJi wtuüi á«íle Haaioai Units. Vol latter ete al laxo fia neo coiné a íiaiioo di frateili llbíraiovi: creareis le preiaesso ücasssarlc alia coacorde saluiion» del pwbieml fra i dur popoli o ioiiíando il nuevo período di civile vita italiana e- áí arff.oiiüa coaviveoza icternazionalB, L-.eg^reío o diffoodete i SI. /. Manifest A lie popokiziom italiane delta Venezia Giulia. Fig- 1: The Manifest "To the Italian Population of the Venezia Giulia". Comitate di Lifcsrazione iíaíioaale-por r Ai tu Italia 85 ACTA HISTRIAfc * 11 • 2003 • 2 Anton VRAT! f.Š A; MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA ODBORA ZA SEVERNO ITALUO (CENAH. 77-90 Poudarja, daje bila agresija na Jugoslavijo aprila 1941 največji zločin, da pa so se jugoslovanski narodi "neoboroženi in s siio svoje vere v pravično stvar . golih prsi zoperstaviii krutemu nasilju" in začeli "slavno epopejo, ki vršiči v irmjevanjit demokratičnih pravic ter nacionalne enotnosti in neodvisnosti". Meni, da "so italijanski dobrovoljci, vojaki in oficirji, ki se hrabro bore z ramo ob rami z rodoljubi NOV Maršala Tita, najvišji odraz razumevanja čustev jugoslovanskih narodov in njihovih idealov. Opozarja pa, da de! Italijanov - posebno med prebivalstvom obmejnih provinc - ne vidi jasno stvarnega položaja in goji še vedno nerazumevanje in nezaupanja do slovanskih narodov, deloma zavoljo stare razdvojevalne politike habsburške monarhije, deloma, ker ga je zaslepila propaganda zadnjih dvajset let in sedanja zmajujoča politika nacističnih okupatorjev, katera se opira, brez razlike, tako na italijanske fašiste kot na slovensko belo-modro gardo in na ustaše." Izjavlja, "da italijanski narod priznava popolno nacionalno enotnost in neodvisnost jugoslovanskih narodov, ki jim po pravici pripadata, ki so jo potrdila njihova narodna predstavništva in ki ju je uzakonil najvišji zakonodajni izvršni organ federativne in demokratične Jugoslavije". Poziva italijanske ljudske množice Julijske Benečije, "ttaj ne pozabijo, da sleherni narod, ki se bori za lastno neodvisnost in za lastne demokratične svoboščine, bije obenem tudi boj za skupne cilje vseh narodov", in poudarja "da mora biti prepričanje slehernega Italijana, da je treba probleme, ki se nanašajo na sosedstvo in na sožitje obeh narodov, postavili in reševati v duhu bratstva in medsebojnega zaupanja in v spoštovanju narodnostnih pravic obeh strani". Obvešča, da se je "po prvih stikih, ki jih je imel Narodnoosvobodilni odbor za severno Italijo s predstavniki sosednjih narodov, mogla ugotoviti enotnost pogledov in ciljev ter duh bratstva in zaupanja za rešitev vseh problemov, ki so pred nami". Obvešča tudi, da sta obe strani zatrdili, "da je prezgodaj in da ni na mestu, da bi danes začeli kakršne koli razprave o teritorialnih rešitvah", ker bodo ti problemi "morali biti rešeni na osnovi narodnostnega principa in samoodločbe". Svari: "naj torej vedo vsi, da je škodljivo za uspešnejšo skupno narodnoosvobodilno borbo, za italijanske interese ter za vzpostavitev mirnega in prijateljskega razmerja med italijanskimi in jugoslovanskimi narodi, če bi se danes ustavljali ob hipotetičnih in spor vzbujajočih rešitvah, ki kot takšna ne odgovarjajo zgoraj navedenim principom ". Poziva k dejanju: "Prispevek, ki ga Italijani obmejnih provinc lahko dajo in morajo dali k skupni pravični stvari obeh narodov, je prispevek v dejanjih. Da bi popravili zmote iz preteklosti in zločine fašizma, je treba predvsem pograbiti za orožje proti nacističnemu okupatorju in njegovim izdajalskim slugam." Manifest se sklene s ponovnim pozivom Italijanom Julijske Benečije, "naj oblikujejo brez obotavljanja in v slehernem kraju narodnoosvobodilne odbore" in naj skupno obudijo v življenje "antifašistične italijansko-slovenske in nalijansko-hrvaške 86 ACTA H ISTRI AE • 11 • 2003 < 2 Anion VRATtJŠA: MANIFEST NAROONOOSVOBOD!L.NGGA ODBORA ZA SEVERNO ITALUO (CLNAI). 77-90 odborenaj se vključujejo v italijanske oddelke, ki na njihovem območju "pod poveljstvom Maršala Tira bijejo skupili narodnoosvobodilni boj", "naj z vsemi sredst\i pomagajo partizanom, naj v mestih organizirajo antifašistične borbene formacije, iz\'ajajo sabotaže in oborožen odpor okupatorju," In slovesni sklep: "Armade maršala Tita so del velikih zmagovitih vojska, vojska združenih narodov borih se boste ob njihovem boku kot ob boku bratov osvoboditeljev; tako boste ustvarjali potrebne pogoje za soglasno reševanje problemov, ki so med našimi narodi in začnete na ta način novo obdobja" kulturnega italijanskega življenja in ekonomskega mednarodnega sožitja. , Manifest so objavili v tisku vseh političnih strank, članic CLNAJ in tudi na posebnem letaku. Na italijanski strani so edino v CLN Trst ostro ugovarjali, češ da je bil manifest oblikovan brez njihovega sodelovanja. Poleg tega so trdili, da ta dokument pomeni "priznanje jugoslovanskega ekspanzioniuna". Odpor CLN v Trstu je pomenil slabo popotnico zlasti pa je bremenilo pripravljanju skupne izjave obeh narodnoosvobodilnih gibanj. Na slovenski strani so bili odkrito nezadovoljni le sanjači, ki so pričakovali, da se bodo italijanski antifašisti takoj odkrito odpovedali rapalski meji med Italijo in Jugoslavijo. Urbanova ocena pregovorov in vsebine Manifesta je bila pozitivna (glej si. 2; UP, 2) in vodstvo Narodnoosvobodilnega gibanja Slovenije se je strinjalo z njo. Ostala pa je splošna pripomba, kako to, da italijanski antifašisti, zlasti pa komunisti niso mogli jasneje izraziti svojega strinjanja z dejstvom, da je bila plebiscitarna priključitev primorskih Slovencev k Sloveniji in Jugoslaviji upravičena, ker je bila izvojevana z dvajsetletnim odporom primorskega ljudstva italijanskemu fašizmu iti z oboroženim bojem v narodnoosvobodilni vojni. Vendar je treba priznati, da je vodstvo CLNAI v odnosu na stališča v svoji Resoluciji, objavljeni 10. aprila v Unita, v tem dokumentu bistveno napredovalo v oblikovanju prednostnih dolžnosti italijanskih antifašistov, da odpravijo težke posledice dvajsetletnega fašističnega nasilja nad Slovenci in Hrvati pod Italijo in razdejanja, ki ga je povzročil zločinski napad imperialistične Italije na Jugoslavijo aprila 1941. 3. Sklep Manifest CLNAI nedvomno zrcali skupni bojni interes Narodnoosvobodilnega odbora za severno Italijo in Osvobodilne fronte slovenskega naroda v spopadu z nacizmom in fašizmom. CLNAI ga je potrebovala za svojo lastno afirmacijo pred italijanskim narodom in pred veliko antifašistično koalicijo Anglije, Francije, ZSSR in ZDA, Osvobodilni fronti slovenskega naroda pa je dalje širil pot med italijanske demokratične množice v severni Italiji. Prispeval je k utrjevanju dotedanjih narodnoosvobodilnih pridobitev zlasti v Slovenskem Priniorju in v Slovenski Benečiji. Vseboval pa je tudi elemente, ki so omejevali njegov domet in vpliv. Zato bi bila 87 AOTA HlSTRlAE • 11 • 2003 • 2 Aitton VRATUŠA- MANIFEST NARODNOOSVOBODILNEGA OUSOKA ZA SEVERNO ITALIJO fCl.NAi). 77-9G koristna njegova vsestranska strokovna osvetlitev, zlasti z vidika prednostnih ciljev obeh strani, časa, v katerem je nastal, ter subjektivnih težav in objektivnih okoliščin, kt so oteževale njegovo implementacijo, ter ocen in stališč, izraženih v italijanskem in slovenskem zgodovinopisju. / i* "--l. ,'išr ¿ iat£ t^vAa tMigtkMl&rt jUr^vr^.1. >/-/'c.Vl' &rr4 A^VUMUA «« MV' ¿> »»lu ^ ^ A» /vi ^afes.' L-TCM tASv"- (-t^ « "•m-^Hj.iia. «AUi ¿.'r^M! MA. Met-HBJ atntMvi-g- fvui 'ivj-J*" ¿rtyiw «tti^t^-flilio^i ^-^vA^ti. . i / ^VutAa i'{i J^t-^rif , s*.», k+itAt ■bo-tt. bvd^io t , -U, MiitMv MJvrrdj 4,'jK tir»' M ¿eV^-o au-^.VK^IT" M. t» iori^«. cit- ' ?«> jkA»,^ i», ¿An jiv.tA. ''2/, W /i «ji. -K^mnlii £4«*!«* 1-^lUtv Iv,c¿-t ■fefiiviv TiUtfAi^C lil 'Hifj^i' aVA> ^ , T». tM^C-i^r" «iiife« v s, liii, , «t« ^t /w ^«j ^trC, ^ fe 'j^Kf^juji C tv^U-r.j^M^.-. it**' I "rv^i ^ 'i. ss ACTA HISTR1AE ■ II • 2003 ■ 2 AiMon VRATIJSa: manifest narobncx.1svobodr.neca odbora Zf\ SliVERNO italijo (CLNAI), 77-! -90 ij'->*<*> ^sj^j^fi, t 4«,». -fc fA^W-^'foio »/«i {.i ««i^, ^ „^^ ^^^ fm/M /¿ni. i.-."-/ ^ — . -jJt/9 . . .. v" ® . ^ J® rf^-fvitt MSuSfi&MW. t*. 'Ul.jA^iu ivJfAjfi, X«, n^^-tco r^-n^cj ^vj-JU^Wit^a, -TVAM^^ ¡•jrtli, iltwrax^iC, -4. ^i. Wiry' «ojk^A««, . Ji ■ f^T^tuJtk, JA ¿«Xto Jj^^jj^ tM^fS*^*^* ¡M^vsX^ rt-tiMji, »«liliji « ¿Uj'a^y'v*. At tA^-riispssv fAiXiXkryk rtfixS1^' , fJduUn *LL oi W*«/ iroJfw ^vtipsti'Wfiv • u^vi^'U.' ¿»^e fM^KI^,'*' xA-fvj. e^ ^-frv-t^uUj A^ii tyA-K, tf'cA AtJto^' XPJ ftWA*/ AoaJw^ 'WoM/^^e AHW4^' /^ 'V**' it-lwUid vxi- ^^tr^^^v T-rii«. ¿H< wtvxl ^fHitv^; «t«^ ¿t-ta MAit*v