Dopisi. Sv. Jurij uft Ščavnici. Tukajšnje »bralno društvo« je obhajalo svoj redni občni zbor dne 24. svečana t. 1., ter si izvolilo razun dveh cdbornikov zopet stari odbor; društvo je naročeno na sledeče liste: >Slov. Gospodar«, »Domovino«, »Dom ia Svet«, »Kmetovalec« »Svetilnik< ter »Vinarski in Vrtnarski list« in »Ljudsko knjižnico«, je ud »Slovenske Matice« v Ljubljani in družbe Sv. Mohorja; darovani oziroma naročeni listi so: častiti gosp. Ivan Kunc župnik dajejo »Slovenca«, »Mir« za društvo plačuje gospod dr. Jakob Žmavc c. kr. profesor v Kranju, »Dolenjske Novice« pa zraven vsakoletnega doneska v denarju g. Anton Kupljen c. kr. notar v Crnomlju. Slavna posojilnica v Gor. Radgoni nam je blagovoljno zopet za J. 1900 podelila 20 K, razun zgoraj imenovanih podpornikov so vsi drugi s svojimi doneski izostali. Podpornim udom se je izrekla srčna zahvala, koja se tem potom dotičnim v imenu zbranega druStva naznanja, Bog povrni stotero! posebej pa velespoštovanemu g. Ant. Kupljenu, c. kr. notarju, ki nam je bil od početka društva dosedaj vedno zvest podpornik. Na predlog predsednika g. I. Košarja se druStvo, ki se je dosedaj imenovalo >Leposlovno bralno društvo« preosnuje v »Kmetijsko«, to je »Gospodarsko bralno društvo«. Udje bralnega društva so se začeli meseca avgusta preteklega leta po navodilu našega odličnega rojaka velecenjenega g. dr. Žmavca vsako nedeljo po rani božji službi zbirati v bralni sobi h gospodarskim pogovorom, katere je o času počitnic vodil sam ter z živo besedo vnemal za napredefc v gospodarstvu. Dragi bralec! Gotovo si radoveden, kakšni so bili ti gospodarski pogovori. Evo! Prvo nedeljo n. pr. je nekdo vprašal, kako se pripravi zrnje za posetev, da bo najbolje ? Kako se s pridom zatere predenica na detelji ? kako pripraviti oziroma popraviti sode za jabelčnik i. t. d., prihodnjo nedeljo so udje strokovnjaki in starejši skuSeni gospodarji na to v temeljitem poduku odgovorili, vsakdo je smel o predloženem svoje mnenje in izkuSnje povedati. Kar se je za najboljSe spoznalo, se je v poseben veliki zapisnik zapisalo, koji ostane v društveni knjižnici in je udom za poznejSi čas na razpolago v poduk. Ti govori se bodo nadaljevali ter bodo obsegali vse stroke v gospodarstvu. V začetku tega leta je predsednik izprosil od slav. deželnega odbora v Gradcu 60 lepih knjig »Škodljivci sadjarstva in vinogradarstva«, to prekoristno in podučljivo knjigo je dežel. odbor poslal na prošnjo zastonj in franko, ki se je skoraj vsa med ude razdelila. DruStvo je meseca oktobra preteklega leta priredilo krasno »SlomSekovo slavnost« s petjem, tamburanjem in gledališko igro v gostilni g. Martina Slana, ki je dobro uspela v slavo nepozabljenemu vladiku. Ker se |v lanskem letu ni o tem nič v časnikih ob- vestilo, izreka društvo sedaj tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem sosednim gostom, posebej pa Kapelčanom, ki so se veselice v prav mnogem številu udeležili, osobito pa slavnostneiau govorniku vseučiliSčniku gosp. Janezu Kolarju, ki nain je v lepi besedi opisal življenje in delovanje slavljenca. Igralci so tudi svoje uloge rešili v občno zadovoljnost občinštva, hvalevredno so se izkazali pevci pod spretnim vodstvom domačega organista g. Kocbeka. istotako tamburaši pod vodstvom cenjenega g. Majcena, učitelja pri sv. Andražu, posebej pa Se izrekamo srčno hvalo kapelskim pevcem, ki so nas pri prosti zabavi pod vodstvom g. Jož. Čiriča s svojimi zares krasnimi pesmami poleg naSih pevcev razveseljevali in navduševali. Prenapolnjeni obširni prostori Slanove gostilne so v pozno noč odmevali od navdušenih pesmi, govorov in napitnic; kdor je bil navzoč, ne bo tako kmalu pozabil Slomšekove slavnosti pri Sv. Juriju; možje in mladeniči, ki še niste udje, pristopite k društvu, saj za jedno krono na leto dobite mnogo lepega, podučljivega v krSčanskem duhu spisanega berila v zabavo in poduk, ki so ga premnogi še sila potrebni. lz Sevnice. V polpretekli burni dobi, niste dobivali, gospod urednik, iz naSega kraja ravno razveseljujočih dopisov, danes pa vam poročam nekaj veselega: o duhovnih vajah, ki se se vršile pretekli teden v naši župnijski cerkvi. Vodili so jih gospodje kapucini P. Donat, gvardijan in definitor v Škofji Loki, P. Karol, gvardijan pri sv. Križu in P. Lacko iz krškega samostana. Bati se je bilo, da bo deževno vreme kvarilo udeležbo, ali verno ljudstvo je kljub temu ali ravno vsled tega tem v večjih množinah prihajalo v zelo prostorno cerkev posluSat krasne misijonske govore in prejemat sv. zakramente. Do 3000 je bilo sv. obhaiil. Koliko milosti in dušne tolažbe! Nad vse ganljiv je bil pa sklep duhovnih vaj pretečeno nedeljo. Morda ni bilo hiSe v *is3i veliki župniji, ki biene bila ta dan prazna ostala, vse je hitelo v cerkev. Otroci so rno:ali v šoli ostati, ker niso našli prostora v natlačeno polni cerkvi. Umeje se, da je iz sosednih župnij mlado in staro prišlo, tako da je p. vodja 4000 ljudem v slovo govoril. Ko je ob koncu navzočim zaklical veselo svidenje v nebesih, je glasno ihtenje ljudstva na glas pričalo, kako so se mu omilili skromni, le za dušni blagor vneti misijonarji. Potem je bil vsprejem 150 mladeničev v Marijino družbo. Omislili so si krasno vezano bandero, katera se je tudi ob tej priliki blagoslovila in pod tem Marijinim praporom se botlo stanovitno vojskovali za vero in čednost. Velik utis so delali na zbrane tisoče, ko so si ponosno pripenjali dične Marijine svetinje na prsi. Končno je pristopilo tudi 38 deklet k onim 305, ki so vstopili pred par tedni v Marijino družbo. Ce Bog da, ni še zgubljena naša mladina, posebno ne, če ima tako izborno vodstvo, kakor sevniška. Naposled bi se bila vršila procesija po trgu, ki bi bila že po velikanskem številu udeležencev sijajna manifestacija katoliške zavesti — pa ni bilo vreme ugodno. V izbranih besedah se je gospod župnik zahvalil gg. misijonarjem in solznih očij se je od njih poslavlialo hvaležno ljudstvo. Duhovne vaje so pokazale, da je naše kmečko ljudstvo verno, verno iz celega srca, da so v zadnjem času razvpiti tovarniški delavci Se verni kristiani, da je naSa mladina vrla in pa da je trška inteligencija tudi spolnila svojo versko dolžnost s prav malimi izjemami. To Je sad duhovnih vaj, daj Bog, da stalen! Zato pa izreče tisočero zahvalo za-nje gg. mibijonarjem in tudi domačim dušnim pastirjem, ki so jih oskrbeli, v imenu vseh udeležencev Eden. Iz Majšperga. Ker je le redkokrat kaj slišati iz našega kraja, bi pač kdo mislil, da smo v MajSpergu čisto zaspali. Da ni tako, ampak, da smo Se pri življenju in se še gibljemo, pokazalo se je dne 17. svečana. Naše »bralno društvo« imelo }e namreč isti dan svoje občno zborovanje in je priredilo tudi priprosto veselico. — Za tekoče leto potrdil se je znova odbor, kakor smo že zadnjič naznanili. — V pretečenem letu je res bilo društvo precej na slabem, in kakor v več drugih krajih, bila je tudi pri nas nevarnost, da druStvo, ki je vendar tako velike važnosti, počasi zaspi; toda v novem letu obrnilo se je na bolje. Pred vsem se je preskrbelo društvo več časopisov (Slovenski Gospodar, Domoljub, Narodni Gospodar, Domovina, Mir, Slovenea, Dom in Svet), na katere je društvo ali samo naročeno, ali jih pa brezplačno prejema od raznih podpornikov, kakor tudi za redno razdelitev istih, tako da v novem letu dobivajo udje redno vsak teden raznovrstnega berila. Na tak način je začelo zanimanje za društvo vedno rasti, kar kaže že to, da nam niso le ostali zvesti samo stari udje, ampak še pristopajo zmiraj tudi novi udje. — Isti dan videlo se je pa tudi, kaj zanimanje za društvo posebno pospešuje, namreč primerne veselice z igrami, petjem, govori itd. Prostori g. Vobnerja, kjer se je priredila zabava, bili so napolnjeni. Počastili so nas s svojim prihodom razni gostje: iz Grne gore, Makol, Studenic, Laporja, za kar jim prisrčna zahvala. Predstavljali sta se dve igri — obe prav dobro. Res lepo in veselo je gledati, kako se ravno kmetsko dekle, kmetski fant zna kretati na gledališkem odru! Da so g. učitelji, ki so pri igri sodelovali, svojo stvar dobro izvrSili, se razume. Tu se nam je ob enem zahvaliti gospodu učitelju Žolnirju iz Makol, da nam je pri igri pomagal. — Razveseljevalo nas je pa tudi lepo petje pod rodstvom delavnega g. Žunkoviča, ki je pač imel največ truda in skrbi za vse. Poleg domačih, preprostih sliSali smo tudi več res umetnih in težavnih pesmi, in skoraj bi ne verjel človek, da sliši tako peti priproste kmetske iante in dekleta! Vsa čast jim! Navzlic tako neugodnemu vremenu, kakor }e bilo ob istem času, so vendar redno prihaiali k vajam. Takih deklet, fantov in mož, kakor so ti, ki so pri igri in petju sodelovali, tako vnetih za dobro in narodno stvar, naj bi bilo veliko! — Tekom leta še bo društvo priredilo več takih zabav v zvezi s poučljivimi govori. — Veliko bolj bi napredovalo naše društvo, ko bi imelo svojo bralno sobo, kjer bi se udje lahko vsako nedeljo shajali in pogovarjali bodisi o gospodarskib, bodisi tudi o poHtičnih stvareh! Dalje je želeti posebno, da bi se pred vsem mladeniči v večjern številu zanimali za društvo, ker le potem je upanje, da postanejo kedaj pravi zavedni in značajni gospodarji, ki se bodo znali potegovati tudi za pravice svojega maternega jezika! Bog daj, da se izpolnijo te želje! Bralno društvo pa naj, kakor je začelo v novem letu, tudi zanaprej vedno napreduje, da bo spolnovalo svoio nalogo in doseglo svoj namen! Iz Prankovec smo dobili naslednji dopis in ga priobčujemo: Malokedaj se slisi ali piše po časnikih ime naSe občine k večjemu če nas zadene kaka nesreča ali kaj enacega. Sedaj pa sem bral dvakrat v >Slovenskem Gospodarju* št. 8 stran 4 in št. 10 stran 3 o občini Frankovski in sicer št. 8 stran 4 pravi, da se je odločiloza regulacijo Drave pri Frakovcih 31.000 K. To je sicer lepa svota, namenjena nam na korist. Ali žalibog, te krone bodo se drugod uporabile kakor pred 11. leti. Naši gospodje zemljemerci bodo jih zopet zaslužili,- mi ubogi kmetje, ki nam je voda že dokaj najrodovitnejših njiv pobrala in nam takorekoč ljubi kruhek iz rok izdrla, moramo dačo plačevati, in z mirnim očesom gledati svoje nesrečno stanje. Kakor so zdaj izmerili, kje se bo pričelo delati, zdi se mi ravnotako, kakor sem nedavno gledal Solarčke, ki so hoteli pri spodnjem delu vinograda vodo zajeziti. Ravno tako se tu godi, namesto da bi se tam začelo, kjer se je 1. 1897. končalo, po tem bi se preprečil vodi tek, ia bi tam tekla, kjer ji gre. Veliko raanje bi se porabilo denarja, in vsakdo mora pripo- znati, da bi se delalo tudi za korist. Sedaj pa nam hočejo skoraj po sredi polja Dravo uravnati in vsakdo mora priznati, da bo brez vsake koristi, pa ne samo nam, temveč tudi sosedni občini Obrež preti velika nevarnost, če se o pravem času ne stori potreben korak. Vsaki, katerega veže dolžnost, pomagati v nesreči bližnjemu, naj tukai stori potrebno. V >Slovenskern Gospodarju« št. 10 stran 3 pa sem bral, da je priskočil cel okraj ormoSki nam na pomoč, da je prevzel 10% pomoči vseh stroSkov za regulacijo Drave v frankovskem zalivu, in temu so ugovarjali ormožki Nemci. Torej lepa vam hvala, kdor je že in še bo za nas kaj storil. Kdor pa je nam nasproti, bodemo tudi mi njemu!