SVOBODNA SLOVENIJA AtfO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 5 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 31. januarja 1963 Zgodovinski dogodek Nič novega ne povemo, če primerjamo svet in dogajanja v njem. z velikim gledališčem. Državnikom in politikom so dodeljene različne vloge: Velike in majhne; odločilne za razvoj dogodkov in manj pomembne. Državniki in politiki, ki nastopajo na svetovnem odru, s0 različnega vpliva in ugleda, različnega načina govorjenja; pa tudi sposobnosti nimajo vsi enakih. Občinstvo; t. j. prebivalci vsega sveta, ki jim je razvoj svetovnih dogodkov mar, spremljajo z večjim ali manjšim zanimanjem begede in dejanja teh državnikov in politikov. Včasih jih spremljajo z odobravanjem, včasih z nezadovoljstvom, večkrat pa z nezanimanjem. Kadar nastopajo državniki in politiki velikega formata, t. j. tisti, ki so jim dodeljene glavne vloge, tedaj stopi vse drugo v ozadje. Tako je bilo pri zadnji kubanski krizi, odnosno pri prvi odločni besedj in prvih odločnih dejanjih predsednika Kennedyja. Kdo se je tedaj zanimal za Čombeja ali Naserja, za Castra ali Tita, za Nehruja ali Čapg Kaj šeka. še za MacMillana ne, niti za dogodke v Nemčiji ali Franciji. Občinstvo, v tem slučaju ves svet, je le nestrpno pričakoval besede, ki jo ;bo izrekel drugi glavni igravec Hruščev. Kam. bo njegov odgovor Kennedyju za-okrenii tok svetovnih dogodkov ? Hruščev je pred Kennedyjevo odločnostjo izjavil, da je miroljuben človek. Pobral in odpeljal je iz Kube sovjetsko- napadalno orožje. Svet, ki se je zavedal vse resnosti trenutka, se je oddahnil. Pa ni vedno tako. Včasih se dogajajo velike stvari, pa jih svetovno občinstvo ne vrednotj v taki meri kot zaslužijo. Tako sta se pojavila 22. januarju. 13G3 skupaj na svetovni pozcr-nici dva moža, ki ju upravičeno štejemo1 med najznamenitejše osebnosti sedanje dobe. To sta bila nemški kancler in vodja nemške krščanske demokracije, 87-letni Konrad Adenauer in vodja francoskega odporniškega ¡gibanja proti Nemcem v drugi svetovni vojni in sedaj predsednik francoske republike, 73-letni general De Gaulle. Podpisala sta v Elizejski palači v Parizu pogodbo prijateljstva med Francijo in Nemčijo. Svečano sta ugotovila, da bosta nemški in francoski narod v bodoče najtesneje sodelovala kot prava prijatelja in zaveznika. Predstavnik Nemcev in predstavnik Francozov sta se objela in tudi s tem izpričala vso resnost nem.ško-francoske zveze. V veliki zmoti je vsak, kdor meni, da je to le ena pogodba prijateljstva več v arhivih zunanjih ministrstev. Ne pretiravamo, če trdimo, da pogodba, ki sta jo podpisala Adenauer in De Gaulle spada med največje in najdale-kosežnejše politične dogodke po drugi svetovni, vojni. Nemci in Fraincozi v prijateljski zvezi! Kdor pozna vsaj v glavnem zgodovino teh dveh narodov in njune medsebojne odnose, bo šele mogel pravilno openiti to dejstvo. Stoletja je trajala borba med njima. Nešteto bitk so bojevale njune vojske. Nešteto zmag in porazov so doživele. Ne da bi posegali dalj v zgodovino, moremo reči, da ga ni bilo Francoza pred prvo svetovno vojno, ki ne bi nosil v spominu poraza, ki ga je doživela Francija v nemško francoski vojni v letih 1870—1871. V hudih bitkah te vojne, m.ed katerimi omenjamo le bitko pri ¡Sedanu, in bitko za Pariz, je padlo 139.000 Francozov. Velika številka za tiste čase! In konec: Poraz Francije. V prvi svetovni vojni je dalo življenje 1 milijon 300.000 Francozov. Nekatere bitke med Nemci in Francozi iz te vojne niso prišle le v občo zgodovino, ampak razpravljajo o njih strategi na vojnih akademijah. Verdun, trdnjavski pas, kjer so ugašala francoska in nemška življenja. Prva svetovna vojna je končala z Versajskim mirom, katerega so smatrali Nemci za najhujši madež na svoji narodni in vojaški časti. Maginotova linija in njej v odgovor Siegfridova linija'. Nato tragedija Francije, tragedija Petainove Francije in tragedija Petaina samega, francoskega junaka iz prve svetovne vojne. V IVaiicij» ppepreeila vstop Anglije v §ET Francija in Nemčija sta v začetku prejšnjega tedna podpisalj prijateljsko pogodbo, s katero sta se povezali v tesno sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in /vojaškem torišču. 'S pogodbo sta Adenauer in De Gaulle zapečatila dob0 neprestanih krvavih in nekrvavih bojev med obema državama, ki so iu hromile in tolikokrat -pogreznile vso Evropo in dvakrat ves svet v nepopisno katastrofo. O pomenu te pogodbe pišemo v današnjem uvodniku. Pogodba je toliko večjega pomena, ker je Nemčija in Francija nista preložili na poznejši čas vsled spora, ki ga je premišljeno povzročil De Gaulle z Anglijo. Zastavil je vse sile. da bi vsaj 1 zadržal, če že ne preprečil vstop Anglije . v Skupni evropski trg. Anglijo končno tepe njena zgodovina. De Gaullov odpor proti Angliji je posledica londonskih, mnogokrat zahrbtnih manevrov s Franlijo v dolgih stoletjih zgodovine. De Gaulle, ki si je priboril sikoro neomejeno oblast v Franciji z narodnim mandatom, je zagrabil •priliko, da bi Anglijo postavil tja, .kamor v današnjih spremenjenih razmerah po drugi svetovni vojni spada: na otok in nič več. Anglija je skrbno skrivala pred svetom krčenje svojega položaja v svetu, De Gaulle si je zastavil nalogo, da to skrivanje razgali. To se mu je posrečilo. Kljub udarcu v obraz, ki ga je Anglija dobila ob, pivih De Gaullovih izjavah proti njenemu včlanjenju v SET, doslej toliko opevani angleški lev ni zarjovel, da bi evropska džungla prisluhnila, pač pa je ponižanje požrl. •MacMillan je samo zapovedal svojemu delegatu v Bruslju Heathu, naj venomer zatrjuje samo to, da se Anglija ne bo umaknila od zelene mize, naj stane kar hoče. Na vsak način hoče vstopiti v SET. K temu vsiljevanju jo pač silijo vedno slabše gospodarske razmere na Otoku in pravilni strah, da ji bo življenjska raven padla ‘Zelo piz-ko, če je 'Evopa ne bi hotela sprejeti v svoj sklop. Trdno so se postavili za Anglijo1 v njenem naporu Amerikanci. Tudi ti so doživeli udarec, čeprav milejši, kakor Anglija, ko jim je De Gaulle sporočil, da Evropa ne bo mogla več ostajati na milost in nemilost izročena vojaškemu poveljevanju iz Pentagona. Dvomi nad iskrenostjo Washingtona, ki so se vzbudili Franciji, so tud; opravičeni zaradi mnogih težkih ameriških političnih napak v živčni vojni z Moskvo. Zaradi takega vzdušja so preložili nadaljna pogajanja na minuli ponedeljek. Ta se niso mogla začeti zaradi večurne zamude, ki jo je imel zahodno-nemški delegat G. Schröder med poletom iz Bonna v Belgijo. Zaradi slabega vremena je zadnji del poti moral prevoziti z avtom, tako da so pogajanja preložili na torek Medtem, je bilo objavljeno, da je Adenauer pismeno sporočil Kennedyju, da ni mogel pregovoriti De Gaulla naj dovoli Angliji vstop v SET. Ostale članice SET-a pa so pritisnile na Bonn, naj poišče formulo, s katero bi bilo mogoče premostiti prepad med Francijo in Anglijo. Bonn je pripravljal predlog, naj bi ta problem zaenkrat odložili v debato posebni komisiji SET-a, ki bi v doglednem času, brez postavitve roka, predložila svoje izsledke glavnemu odboru SET-a v nadaljne proučevanje in morebitno odobritev. Ta komisija naj bi pripravila svojo spomenico tako, da Franciji ne bi bilo treba po-gaziti svojih pogledov na t0 vprašanje, Angliji pa bi bilo končno omogočeno včlanjenje v SET. > Tudi nadaljni poskusi nemških zastopnikov in pesebnega odposlanca ZDA niso mogli pregovoriti francoskih zastopnikov, da bi spremenili svoje odklonilno stališče. Trdovratno so vztrajali pri svoj; odločitvi, da so proti vstopu Velike Britanije v ¡Skupni evropski trg. To so pokazali nato tudj z glasovanjem. Pet glasov je .bilo za sprejem. Velike Britanije v .SET, Francija pa proti. Tako je Francija preprečila vključitev Velike Britanije v Skupni evropski trg. Zaostritev spora MSoskva -- Seeking Po kongresu vzhodnonemške KP v vzhodnem 'Berlinu se je Hruščev z vlakom vrnil skozi Varšavo v ZSSR. Pred odhodom iz Berlina, kjer si je, kakor znano, ogledal tudi svoje največje „arhitektonsko delo“, berlinski zid, je spremenil ton svojih izjav o mirnem •sodelovanju z zahodnjaki. Dejal je; „Zahodni Berlin boste lahko obranili samo, če boste podpisali mirovno pogodbo in ga napravili za svobodno mesto. To je edino zagotovilo za srečno bodočnost. Vse dotlej, dokler nemški ' problem ne bo rešen, bo petelin na puški ostal napet. Zahodnoberlinski vladajoči krogi trdijo, da imajo zaveznike, ki pravijo, da bodo branili Zahodni Berlin v slučaju vojne. Kakšne smešne in neumne izjave so to! Ti zavezniki ne bodo prišli v Berlin niti pravočasno na njegov pogreb, ker je Zahodni Berlin za naše poveljstvo eden izmed glavnih ciljev naših raket.“ Iz Vzhodnega Berlina so po odhodu Hruščeva odšle tudi druge komunistične delegacije. Kitajska delegacija je odšla brez pozdrava. Minuli ponedeljek je nato kitajsko vladno glasilo Ljudski dnevnik objavilo nekakšen ultimat Moskvi. V članku, v katerem Hruščeva omenja imenoma, Po vsem tem pogodbe med Nemci in Francozi nista podpisala mlada neizkušena državnika, ki ¡bi jim, bila neposredna preteklost tuja. Podpisala sta jo star vojak in star državnik, ki sta bila ne lle priči, ampak sta sama sodelovala v medsebojnih borbah med obema narodoma v zadnjih šestdesetih letih. Nemški in, francoski narod tudi nista mlada naroda. Imata dolgo in veliko politično in vojaško tradicijo. V umetnosti in znanosti sta med prvimi v svetu, i Vsak zase je imel vpliv na razvoj dogodkov v Evropi in v svetu. Združena bosta povečala ta vpliv do-sedaj nepoznanih možnosti. Zato. je zahteva Peking od Moskve, da bo ZSSR morala začeti hoditi po poti, ki jo 3e začrtala Kitajska ali pa se sprijazniti z razkolom v mednarodnem komunizmu. V članku dnevnik nadalje zahteva, da rnPra Hruščev odpovedati nedavno prijateljstvo s Titovo Jugoslavijo in se znova priključiti moskovski deklaraciji iz leta 1958, v kateri so takrat ZSSR in njeni sateliti obsodili Jugoslavijo zaradi njenega „revizionizma“. Pisec zaključuje, da je komunizem danes na „,'križpotju“ in dodaja, da je „sedaj čas, ko je treba vajeti znova zagrabiti, predno bo zgrmel čez rob v prepad“. V mestu San José v republiki Costa Rica se bodo aprila meseca sestali z ameriškim predsednikom Kennedy-jem predsedniki srednjeameriških republik. Med drugim bodo razpravljali o sovjetskem prodiranju v Srednjo Ameriko, o komunistični trdnjavi na Kubi, s katere se širi komunistična propaganda po vsej Latinski Ameriki zlasti po Srednjeameriških državah, o vrsti gospodarskih ter finančnih vprašanj in o ukrepih za zboljšanje gospodarskega položaja v omenjenih državah. imel prav De | Gaulle, ko je ob podpisu pogodbe poudarjal njen pomen nele za Nemce in Francoze, ampak tudi za Evropo in ves svet. Bili smo priče veliki igri, ko je Kennedy o:b kubanski krizi odločno govoril in (odločno delal. Bili smo. pa tudi priče velikemu zgodovinskemu dogodku, ko sta sklenila prijateljstvo francoski in nemški narod. Pri zadnjem dogodku se je | marsikateremu izseljencu iz Jugoslavije, pa naj bo to Slovenec, Srb .ali Hrvat, porodilo vprašanje: Kdaj bodo ’Hrvatje in Srbi dobili, Adenauerja in De Gaulla. Dr. Maček in Cvetkovič sta dokazala, da ovire niso nepremostljive. IZ TEDNA Brazilska poslanska Zbornica je sledila senatu ter je tudi ona odobrila povrnitev s parlamentarnega na predsedniški sistem, za katerega se je izreklo tudi ljudstvo Pri zadnjem ljudskem glasovanju. V novi Goulartovi vladi je prejšnji ministrski predsednik Hermes Lima prevzel resor zunanjega ministrstva. Po zaprisegi je izjavil, da se smer brazilske zunanje politike v novi vladi ne bo prav nič spremenila in Ibo ostala taka kot doslej, t. p. „vzdrževala bo dobre stike z vsemi“. Najmočnejša in najvplivnejša osebnost v novi vladi je pa Francisco San Tia.go Daptas kot minister za narodno g°-spodarstvo. Listi so pisali, da je predsednik Goulart ponudil zunanje ministrstvo biv. predsedniku Kubičku, ki ga pa ni hotel prevzeti, ker da gre raje v New York kot stalni zastopnik Brazda pri ZN. Kot tak ima možnost postati na jesenskem zasedanju predsednik te svetovne ustanove. Na brazilskem veleposlaništvu v Havani so našli ubita dva kubanska politična emigranta. Predstavniki kubanske politične .emigracije v Mehiki in v ZDA So javno obtožili brazilskega veleposlanika na Kubi, da je v najboljših stikih s kubansko komunistično policijo, kateri je šel toliko na roko. da je nekaj njenih tajnih agentov sprejel kot politične emigrante na poslaništvo, kjer vohunijo prave kubanske politične emigrante. Ti komunistični agenti da so tudi na brazilskem poslaništvu umorili dva vplivna kubanska politična emigranta. Brazilska vlada je spričo teh obtožb poslala v Havan0 posebno preiskovalno komisijo, obenem pa tudi •zvišala število osebja na veleposlaništvu, da bi bilo bolj poskrbljeno za varnost kubanskih polit, emigrantov. V Londonu je umrl v starosti 73 let westminstrski kat. nadškof in kardinal William Godfrey. Španska vlada je obvestila vlado V TEDEN ZDA o svoji želji, naj bi se podaljšanje pogodbe o dovolitvi letalskih in pomorskih oporišč ameriškim oboroženim silam na španskem področju uredilo z nov0 pogodbo. Z njo misli Španija doseči od ZDA v©čjo gospodarsko pomoč in tudi sredstva za oborožitev španske vojske, mornarice in letalstva z najmodernejšim orožjem. Evropa še vedno trpi vsled silnega mraza. Hudo zimo so prejšnji teden ponekod spremljali tudi snežni viharji. Temperatura se je v večini evropskih držav (znižala na 30 in še več stopinj pod ničlo. Sneg so imeli celo na Siciliji. Kar 45 cm visoko ga je namedlo, med Solunom v severni Grčiji in Djev-djelijo v jug. Makedoniji pa kar 3 m. Zaradi mraza so bile skoro vse evropske reke zamrznjene in je bila plovba po njih ustavljena. Zaradi pomanjkanja goriva so morali skoro po vseh državah omejiti uporabo električnega toka. Ta teden j'© mraz popustil, led po zamrznjenih rekah se je začel lomiti, v južnih delih Evrope tudi topiti sneg in tako .grozi Evropi nova nesreča —-poplave. V Irahu-Perziji je .šah odredil ¡ljudsko glasovanje za izvedbo socialnih reform v državi. Prp referendumu so imele tokrat prvič v perzijski zgodovini volilno pravico tudi ženske. Ljudstvo se je z veliko večino izreklo za odpravo sedanjega velikoposestniškega in suženjskega sistema na deželi, za podržavljanje gozdov, za uporabo sredstev od prodaje delnic državnih industrijskih podjetij za izplačilo odškodnine veleposestnikom iza odvzeto zemljo po določilih agrarne reforme, za udeležbo delavcev pri dobičku od poljedelske in industrijske proizvodnje, za izvedbo poštenih volitev in za .boj proti nepismenosti. Proti so glasovali samo veleposestniki in muslimanski visoki cerkveni krogi,- Ti so bili tudi proti podelitvi volilne pravice ženskam. V Im ælwljemja lia dwfjfajaiaja v Argeaitlni Vrnitev zunanjega ministra • j ' J Zun min. dr. Carlos Muniz se je po večdnevnem prijateljskem obisku v ZDA vrnil y Bs. Aires. Med svojim bivanjem v Washingtonu je im©i ponovne razgovore z ameriškim zun. min. Ruskom, ostalimi am. osebnostmi in tudi predsednikom Kennedyjem. Vsem. je pojasnil „argentinski problem“ in prikazal napore sed. argent. vlade za povrnitev države v ustavno stanje, nato je pa bil razgovor 0 zavarovanju miru in svobode ter demokratičnih režimov na ameriški celini in o nastopanju proti komunistični prevratni delavnosti, ki se širi iz Kube. Razgovori so pokazali, da sta obe držav; v tem, pogledu enakih pogledov in bosta tudi skupno in enotno nastopali. Skupno poročilo o razgovorih argent. zun. ministra z ameriškimi funkcionarji v Wa-shingtonu t0 jasno dokazuje. Zun. min. dr. Carlos Muniz je v razgovoru s časnikarji naglasil, da ameriška vlada kaže popolno razumevanje za argentinske probleme ter bo zato argent. vladi priskočila na pomoč še z večjimi krediti. V zvezi z obiskom argent. zun. min. v Washingtonu so nekateri ameriški listi zapisali, da je istovetnost zunanjepolitičnih pogledov med argent. in ameriško vlado tolikšna, da je Argentina pripravljena namah nastopiti prot; komunistični delavnosti, kadar bi se pokazala potreba. V ta namen se znova omenja možnost, da 'bo za tako nastopanje določen poseben oddelek argent. oboroženih sil, ki bo za nastopanje proti 'komunistom posebej izvežban v ZDA, kot je bilo mišljeno že ob zadnji kubanski krizi. Priprava volitev V Argentini vedno bolj čutimo, da bodo v deželi junija meseca splošne volitve. Listi so polni poročil o sestankih vodstev političnih strank, na katerih razpravljajo o vprašanjih, ki so v zvezi z volitvami in določajo dneve za sestanke zborov strankinih zaupnikov iz vse države. Dosedanje volilne priprave so poka- zale, da bomo skoro1 g-otovo dobili za volitve razne „fronte“. Zlasti je to očitno po zadnji izjav; odstavljenega predsednika dr. Frondizija na otoku Martin Garcia prvakoma njegove intransi-gentne radikalne stranke ' dr. Carlosu Silvestru Begnisu in 'Raulu Urangi, da je argentinsko ljudstvo sedaj že brez dvoma dokazalo zrelost, k; naj pride do1 izraza v tem/, 'da se bo dosegla stabilnost za začetek reševanja vseh problemov. Zato je dr. Frondizi navdušen in odločen zagovornik ustvaritve narodne in ljudske fronte, katere osnovo naj tvorijo intransigentni radikal; in justi-cialisti (bivši peronisti). To je edina rešitev, da se bo ljudstvo znova samo vladalo. Ostale politične skupine pa nikakor niso1 izključene od udeležbe pri sestavi narodne in ljudske fronte. Dir. Frondizi je obema omenjenima osebnima, in političnima prijateljema tudi zatrjeval, da je najdražja dobrina v* državi notranji m,ir, ki ga je treba doseči za vsako ceno. Za dosego tega cilja ni in ne sme biti nobena žrtev odveč. Pri dr. Frondizi ju je bil prejšnjo nedeljo na obisku tudi nadškof iz La Plate, msgr. Anton Plaza. Tudi on je po vrnitvi z /Otoka časnikarjem v pismeni izjavi zatrdil, da je dr. Frondi-zija obiskal kot starega osebnega prh jatelja. Potrdil je tudi on, da dr. Frondizi ne bo nobena ovira za dosego političnih rešitev v državi. S. tem je tudi on povedal, da je dr. Frondizi za ustanovitev širokega ljudskega 'bloka za volitve. Za ustanovitev takega narodnega bloka se zavzema tudi msgr. Plaza, v katerega imajo zlasti zaupanje bivši peronisti. Za skupno nastopanje v narodni in ljudski fronti so že dalj časa delali tudi sami peronisti in v krščanski demokratski stranki. Zlasti sedanji predsednik stranke dr. Sueldo s svojimi najožjimi sodelavci. Dr. Sueldu so nekateri listi te dni podtaknili tud; zelo ostro izjavo proti dr. Frondizijevim radikalom in prot; samemu dr. Fnondi-ziju, kar se je pa izkazalo kot izmišljeno. Kršč. demokratska stranka je zadnje dni samo objavila, da je pripravljena skupno nastopati z drugimi Stran 2 % S V O BO Df A SLOTH Ui Buenos Aires, 31. januarja C963t 30-letnica Duhovnega življenja Med slovenskimi izseljenci so poleg svetnega informativnega tiska zavzemali vedno pomembno mesto tudi verski listi. Najprej so nastali v ZDA, zatem med Slovenci v Argentini, danes jih pa imajo tudi v Evropi in Avstraliji. Najstarejša slov. izseljenska verska revija je Ave Maria, ki jo izdajajo slovenski frančiškani v ILemontu, ZDA, takoj za njo pa Duhovno življenje, ki izhaja kot tridesetletnik med Slovenci v Argentini. Nastanek Duhovnega življenja sega v leto 1933, ko je na pobudo ted. slov. izseljenskega duhovnika v Argentini pok. Jožeta Kastelica ted. slovenski list „Slovenski Tednik“ dne 28. maja prinesel versko prilogo „Moje versko življenje. Do 17. junija istega leta so naročniki lista dobivali samo en list te priloge, tega dne je pa bil objavljen že poziv za naročnino te verske priloge, ki jo je bilo mogoče za en pes naročiti do konca leta tudi kot samostojno publikacijo. 15. julija 1933 je „Slovenski tednik“ prinesel povečano versko prilogo na 4 straneh pod naslovom „Naše duhovno življenje“. Pok. Kastelic jo je izdal v posebni nakladi 500 izvodov. Glavni namen „Našega duhovnega življenja“ je bil „opozarjati na božjo besedo ter dajati starišem potrebna navodila in pripomoček za verski pouk otrok in vzgojna navodila“. V obliki 24x32 je izhajalo „Naše duhovno življenje“ do 16. sept. 1933. Tega dne je pa izšla štev. 19 že na 8 straneh v obliki 30x40 cm. V taki obliki je „Naše duhovno življenje“ izhajalo kot priloga Slovenskega tednika do srede julija 1934, k0 se je Argentina pripravljala na Mednarodni evharistični kongres. Pri pripravah za ta kongres so aktivno sodelovali tudi Slovenci ter je pok. Jože Kastelic izdal prenovljeno „Naše duhovno življenje“ dne 25. avgusta 1934 na 36 ¡straneh z lepim ovitkom kot popolnoma samostojno publikacijo pod sedanjim imenom „Duhovno življenje“. Izšlo je kot „jugoslovanska družinska revija“, ki je med raznimi zaglavji imela tudi zaglavje „Službeni vestnik slovenske katoliške misije“. Ker pok. Kastelic sam vsega uredniškega dela ni zmogel, &o mu pomagali pri tem delu tudi v domovini. Tako je otroški del urejevala učiteljica Kristina Hafnerjeva kot „Botra Mina“. S članki so sodelovale znane slovenske osebnosti kot n. pr. dr. Aleš Ušeničnik, dr. Jos. Mal, dr. Ujčič, strokovno uredništvo v domovini je pa imel na skrbi ¡pok. dr. Jože Debevec. Za sam Mednarodnj evharistični kongres v Bs, Airesu je pa Duhovno življenje izšlo v oktobru 1934 na 100 straneh. „Duhovno življenje“ je tedaj izhajalo kot tednik, tako, da so slovenski izseljenci v Argentini tedaj imeli kar tri slovenske tednike: Slovenski Tednik, Slovenski list in Duhovno življenje. Od poznejših važnejših številk Duhovnega življenja omenjamo št. 90 z dne 25. maja 1935, v kateri je bila objavljena „Izseljenska spomenica“, predložena slovenskemu izseljenskemu kongresu, ki je zasedal med evharističnim kongresom v Ljubljani, od 27. do 30. junija 1935. Ker pa pok. Jože Kastelic vsega uredniškega dela za Duhovno življenje v Argentini in dušnopastirske službe ni več sam zmogel, je odšel septembra 1935 v domovino in pridobil za odhod v Argentino sed. msgra. Janeza Hladnika, ki je prišel v Buenos Aires 1. 3. 1936 in je s štev. 103 prevzel uredništvo Duhovnega življenja. Med Kastelčevim bivanjem v domovini je Duhovno življenje izhajalo kot mesečnik in je nato kot mesečnik tudi ostalo ter izhajalo naprej vse do današnjih dni. Po vrnitvi iz domovine je Kastelic uredil še nekaj številk DŽ. Tako št. 114 z naslovom „Dekletom“, št. 115 za Veliko noč ;pa je bila posvečena Rosariju in slov. naseljencem v tem mestu ter v pr o v. Sta Fe. Je bila to obsežna številka na 200 straneh. Naslednja večja številka je bila majniška l®ta 1938, posvečena slovenskim materam. Slovenski naseljenci so DŽ kot družinski verski list zaradi zanimivih člankov radi prebirali. V njem so bili literarni prispevki, zanimivi potopisi, Darinka Čehovin je prevajala v kasteljan-ščino. Finžgarjev roman „Pod svobodnim soncem“ njena sestra Vanda ga je pa ilustrirala. Vsaka številka je imela tudj sestavke iz slovenske narodne in literarne zgodovine. Pri listu je požrtvovalno sodelovala cela vrsta zavednih slovenskih izseljencev. Omenjam0 zlasti ing. Cirila Jekovca, Mirka Peljhana, Laknerjeve, Blaznika, Škerbca, Ivanko in Ludvika Misleja, Rudija Skalo, Franca Gomaščka, Andreja Laha in številne druge, ki so pomagali tudi v upravi in v organiziranju vsakoletnih družabnih prireditav revije za kritje tiskarskih stroškov. Ko se je 8. marca 1940 Jože Kastelic smrtno ponesrečil na Aconcagui, je vse breme uredniškega dela in skrbi za redno izhajanje revije padlo na g. Janeza Hladnika. To naporno delo je opravljal z vso nesebičnostjo in požrtvovalnostjo poleg svojega rednega dušnopastirskega dela do leta 1949, ko je DŽ začelo izhajati v nekoliko manjši obliki in s pritegnitvijo v uredniški odbor še gg. Antona Oreharja in Ladislava Lenčka. Tedaj se je ustanovil tudi konzorcij za izdajanje lista, ki so ga sestavljali dotedanji izdajatelj g. Janez Hladnik kot predsednik, Anton Ore-har, Ladislav Lenček, Gregor Mali, Štefan Tonkli in dr. Mirko Gogala kot člani. Naslednje leto sta se reviji DŽ in Kat. misijoni združili in sta kot enotna revija izhajali v letih 1950 in 1951. Uredništvo je prevzel g. Lado Lenček, g. Janez Hladnik je pa po odhodu na faro sv. Jožefa Pompejskega v Lanus izstopil tako iz konzorcija, kakor tudi uredniškega odbora. Leta 1951 so pod uredništvom g. Martina Mizerita začele izhajatj tudi Božje stezice kot priloga DŽ. Leta 1952 je vstopil v uredniški odbor, ki so ga tedaj sestavljali gg. Jože Jurak, Gregor Mali in Marijan Šušteršič za tehnično opremo, še g. prelat dr. Alojzij Odar in prevzel-nje-govo predsedstvo, izstopil pa je iz njega g. Lado Lenček. Po smrti g. prelata dr. Odarja 1958 je njegovo mesto v ! uredniškem odboru prevzel g. rektor dr.-| Fr. Gnidovec, v uredniški odbor pa je. >vs±opil g. dr. Branko Rozman, tako, da so uredniški odbor' do konca leta 1957 sestavljali gg. dr. Fr. Gnidovec, Jože Jurak, Gregor Mali in Marijan Šušteršiči za tehn. opremo. V letih 1958 in 1959’ sta bila v uredniškem odboru gg. Jože' Jurak, Gregor Malj in M. Šušteršič, leta 1960 gg. dr. Jože Rant, dr. Branko Rozman,, dr. Alojzij Starc in Marijan Šušteršič za tehnično opremo. Predsedstvo uredniškega odbora je prevzel g. dr. Alojzij Starc. V letih 1961 in 1962 je ostal uredniški odbor v isti sestavi, samo brez g. Šušteršiča, letos ga pa sestavljata gg. dr. Branko Rozman in dr, Al.. Starc, .Svobodna Slovenija Duhovnemu življenju k 30-letnemu jubileju iskreno čestita ter prosi Boga, da M stal vsem tistim, ki skrbe za njegovo redno izhajanje vedno 0b strani, da bi vztrajali pri težkem in odgovornem delu ter z revijo delali za iste ideale, za katere je bila ustanovljena in tako vršili poslanstvo med slovenskimi izseljenci za ohranitev slovenskih verskih in narodnih izročil.. | * GORIŠKA IN PRIMORSKA ZASEDANJE ITALIJANSKO- V decembru se je v Rimu sestala na deveto zasedanje mešana italijansko-jugoslovanska komisija za izvajanje posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. Sej€ odlbora so bile tajne, skopo je bilo tudi zaključno uradno poročilo, v katerem je komisija sporočila javnosti, da je preučevala položaj etničnih skupin na obeh straneh in da bodo mnenja in podatki sporočeni oblastem obe držav. Jugoslovanska delegacija, ki ji je načeloval bivši generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak je načela vprašanje dvojezičnosti, ki je predvidena v posebnem statutu. Italijanska delegacija je, kakor se je izvedelo iz neuradnih virov, na jugoslovansko zahtevo odvrnila, da je z JUGOSLOVANSKE KOMISIJE ustanavljajočo se deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino prohlem dvojezičnosti prešel v pristojnost dežele. Druga zadeva, o kateri se je tudi nekaj zvedelo v javnosti, je bila italijanska zahteva, da bi na italijanske šole v Jugoslaviji poslala svoje, v Italiji šolane in usposobljene šolnike. To zahtevo so Italijani predlagali že na prejšnjih zasedanjih komisije. A Jugoslavija se je temu vedno upirala, pač pa je pripravila za svoje italijanske šole dva seminarja, na katerih so predavali profesorji iz Italije. Sedaj pa je menda tudi Jugoslavija zahtevala, naj bi italijanske šolske oblasti pripravile podoben seminar za slovenske šolnike. I ' i' STOLETNICA TRINKOVEGA ROJSTVA V petek, 25. januarja, je minilo sto let, kar se je v 'Trčmunu vzhodno od Čedada rodil narodni buditelj ift voditelj beneških Slovencev msgr. Ivan Tririko. Svojemu narodu je zvesto služil in j :anj deloval vse svoje življenje na vseh j oložajih, ki jih je zavzemal kot pro-'esor in cerkveni dostojanstvenik v Vidcu. Nikdar ga ni zatajil, ampak vedno ielal kot posrednik slovanskih kultur-.ih dobrin italijanskemu narodu. V italijanščino je prevajal Prešerna, Gregorčiča, Tavčarja, Stritarja, Gogolja, lienkiewicza in Chlumeckega. Veliko je pisal o Beneških Slovencih in njihovem jeziku ter za Italijane napisa] slovensko slovnico. Tudi sam se je pesniško udejstvoval. Njegovi vzornik] so bili Gregorčič, Stritar in Jenko. Na Gregorčičevo pobudo je zbral svoje pesmi in jih izdal leta 1897 v Slovanski knjižnici z naslovom „Poezije“. V mladinskem in pokrajinskem slovstvu je znana tudi njegova knjiga „Naši paglavci“. Msgr. Trinko je bil tudi skladatelj in je uglasbil več cerkvenih pesmi. Mnogo je pisal v italijanščini o starih cerkvenih napevih med Slovan} v Italiji, o zgodovini oratorija „Odrešenikovo rojstvo“ in o Jakobu Tomadiniju in cerkveni glasbi na Furlanskem. Bi] pa je Trinko tudi slikar. Posvečal se je predvsem risbi s peresom. V mlajših letih .se je s svojimi deli udeleževal tudi slikarskih razstav. Zadnja leta je msgr. Trinko preživel na svojem domu v Trčmunu, kamor je tudi prej vedno zahajal. Umri je leta 1954 kot najznačilnejši ih največji beneški Slovenec. V Sovjeti znova ohoroznjejo Kufo« V ameriškem senatu so pretekli teden povzročila veliko razburjenje poročila (New York: Timesa, da sovjeti na Kubi nadaljujejo s postavljanjem, letalskih in pomorskih oporišč. Na Kubo so zopet začele prihajat] velike pošiljke sovjetskega orožja vseh vrst, po vsem otoku sovjeti postavljajo svoja vojaška taborišča in sovjetski strokovnjaki pomagajo; kubanskim komunistom graditi podzemne trdnjave, hangarje in letališča. Največja razgibanost se kaže v provincah Havana, Camagiie in na področju Sierra Maestra v provinci Oriente. Senator Keating, ki je bil lansko ■ leto prvi, ki je javno opozoril ameriško vlado na sovjetske rakete na Kubi, je sedaj izjavil, da je po poročilih, ki jih ima na razpolago, Kuba danes 10-krat močnejša, kakor je bila julija 1962, nekaj časa- pred prevozom sovjetskih raket na otok. Sovjet] so sedaj navozili večje stavilo bojnih letal Mig, s katerimi' lahko odmetavajo atomske bombe na ZDA ih na južno Ameriko. Sovjeti so prepeljali sedaj na Kubo tudi majhne torpedne čolne, s katerih lahko streljajo z atomskimi granatami. Kennedy se na svoji tiskovni konferenci ni mogel izogniti vprašanjem o točnosti zgornjih poročil. Ni zadovoljil ARGENTINA (Nadaljevanje s 1. strani) političnimi skupinami samo v iskanju' rešitev sodobnih političnih, gospodarskih in socialnih problemov za povrnitev v ustavno stanje, nikakor se pa ne misij vezati za celo bodočo dobo novega argent. predsednika. Prihodnje dni bodo imeli pomemben sestanek tudi predstavniki obeh radikalnih strank, kršč. demokratov, justi-cialistov, argent. socialistov, .progresivnih demokratov in ljudskih konservativcev ter bodo nadaljevali razgovore o vprašanjih, o katerih bi se naj sporazumeli in dosegli enotnost pogledov za njihovo rešitev. Predstavniki teh strank so tudi že izročili notranjemu ministru spomenico, v kateri zahtevajo spremembo nedavno objavljenega zakona o polit, strankah, da bi iz njega izginile še zadnje ovire za bivše pero-nište glede- lastnega nastopanja pri volitvah. Z ozirom na pripravljanje raznih blokov za volitve — o bloku, ki ga gotove politične skupine pripravljajo za izvolitev gen. Aramburuja za predsednika smo že ponovno govorili — se v Argentini pripravlja tudi „revolucionarna demokratska fronta“. V izjavi, ki jo Je sporočila javnosti, naglasa, da se pripravlja kot protiutež akciji „raznih levičarskih in drugih skupin za ustanovitev narodne in ljudske fronte“. Demokratsko in svobodoljubno javnost kliče k budnosti in zatrjuje, da v Argentini ne bo miru in pomirjenja s povrnitvijo privržencev „pobeglemu diktatorju, krivcu vsega sedanjega kaosa“. Podpisniki gornjega proglasa končno zatrjujejo, da „revolucionarna demokratska fronta nikdar ne bo dopustila povrnitve režimov, ki bi bili nasprotni demokraciji in opozarjajo javnost, da je nemogoča zveza totalitarizma z demokracijo. V zvezi .z volitvami je značilno opozorilo drž. tajnika za letalstvo brigadirja Edvarda McLoughlina, ki ga je objavil po sestanku s predsednikom dr. I Guidom prejšnji torek: „Vojno letalstvo je še naprej trdno prepričano, da bo razpis volitev ustvaril ali vsaj pomagal ustvariti notranje pomirjanje, če in kadar bodo hotel] tudi vsi, ki bodo pii volitvah sodelovali, doprinesti svoj delež iza ¡demokratsko rešitev. Zato je poudariti nujnost in potrebo iskrenosti v tem razvoju, Naj ne bo nobenega dvoma, da bj bile sprejete tendence ali poskusi za vzpostavitev kakega protidemokratskega sistema, pa tudi ne dvomljivega. Se pravi: Vsi državljani morajo prispevati, da bo iskrenost in evidentnost te demokracije, katero si vsi žele, prišla do vidnega izraza!“ časnikarjev niti ameriškega kongresa, ko je izjavil, da orožje, ki sedaj prihaja na Kubo, ni napadalnega značaja, ker so mu tako sporočili odgovorni elementi v Pentagonu. Pentagon da opazovanja z letali še vedno izvaja in da zat0 ni strahu, da ne b] pravočasno ugotovili, če bi ZSSR znova začela voziti na Kubo za ZDA in latinsko Ameriko nevarno 0r°žje. MILOVAN DJILAS: 6 ¡ I Moji razgovor! s Stalinom Nekaj dni pozneje so nas Sovjeti v| ranem, jutru prepeljali na letališče | Vnukovo, kjer so nas brez vsakih ceremonij in pozdravov vkrcali na letalo in poslali domov. Ko smo že leteli, sem občutij prav0 otročje veselje, obenem sem pa vedno manj mislil na to, kar m,; je svojčas Stalin pripovedoval o usodi generala Sikorskega. Spraševal sem se, ali sem še vedno isti človek, ki se je pred štirimi leti ves srečen odpravil na pot v Sovjetsko zvezo. Moral sem ugotoviti, da so se moje sanje razpršile ob srečanju s stvarnostjo. Mnogi — med njimi tudi Trocki —■ so omenjali Stalinove zločinske nagone in njegovo žejo P° krvi. Jaz jim. ne morem niti oporekati niti pritrjevati, ker mi je dejanski položaj premalo znan. Pred kratkim so objavili v Moskvi, da | svojo lastno ženo ali pa da jo je vsaj I s svojo surovostjo pripravil do tega, da je napravila samomor. Stalinovi agenti so nat0 razširili vest, da je bila njegova žena zastrupljena, ko je za svojega „dobrega“ m,oža pokušala jedila. Pri Stalinu je bil vsak zločin mogoč, kajti ni bilo niti enega, ki ga on ■ne bi izvršil. Kakor koli ga že sodimo, pridemo d0 zaključka, da je največji zločinec v zgodovini, ker je združeval v sebi lastnosti velikih okrutnežev: bil je brezčuten kakor Kaligula, pretkan in zvit kakor Borgijci, ter surov in nasilen kakor car -Ivan Grozni*. Kar pa mene predvsem zanima, je vprašanje, kak0 je moglo priti do tega, da je ta mračni, prekanjen; in okrutni človek vodil usodo ene izmed največjih in najmočnejših držav na svetu in to ne samo en dan ah eno leto, temveč je Stalin dal svojčas ubiti tajnika komunistične stranke v Leningradu, Ki-rova, da je imel nato pretvezo ir, vzrok, da je obračunal z opozicijo v stranki.1 Najbrže je imel Stalin svoje prste' vmes tudi pri smrti pisatelja Gorkija, ker je Stalinova propaganda preveč očitno zvračala krivd0 za to smrt na opozicijo. Trocki je celo domneval, da je Stalin usmrtil samega Lenma pod pretvezo, da mu je treba skrajšati trpljenje. Trdijo tudi, da je Stalin ubil skozi trideset let! Dokler Stalinovi kritik] — to se pravi, njegovi nasledniki — tega točno ne pojasnijo, si moramo misliti, da oni sami v veliki meri nadaljujejo Stalinovo del0 in da imajo iste ideje, pojme in metode, kakor jih je imel Stalin. Stalinu so vsekakor bile v korist pri izvedbi njegovih načrtov razrvane razmere v Rusiji, ki je bila izčrpana zaradi revolucije. Poleg tega pa je vladajoča plast v ruski komunistični stran- ki nujno rabila odločnega, brezobzirnega in fanatičnega človeka, kakor je bil Stalin. Vladajoči razred komunistov mu je zagrizeno in poslušno sledil in Stalin jih je resnično vodil od zmage do zmage, dokler se ni, opojen od oblasti, izpozabil tudi proti svojim lastnim sodelavcem. To je pa tudi edino, kar mu očitajo tisti, ki danes v Rusiji vladajo. Pri tem pa ti ljudje niti ne omenjajo j 'njegovih še veliko večjih ¡n forutalnej-ših zločinov proti tako imenovanim „razrednim sovražnikom“, to je proti kmečkemu sloju in razumništvu, kakor tudi prot] desnemu in levemu krilu v sami komunistični stranki. Dokler pa komunistična stranka ne bo v teoriji in praksi prelomila s stalinizmom, to se pravi z ideološko enotnostjo in monolitskim sestavom stranke, ho to brez dvoma dokaz, da komunisti še vedno stojijo v Stalinovi senci. Tudi dejstvo, da so potisnili v Sovjetski zvezi sedaj v ozadje skupino pristašev Molotova, še ne pomeni nekega izboljšanja. Kajti jedro problema ni v tem, katera skupina je boljša od druge. Kar je res važno, je vprašanje ali se je soloh kaj začelo delati na tem, da bi se ukini] ideološki in politični monopol ene same skupine v Sovjetski zvezi. V tem oziru pa vidimo, da je Stalinov si-moram0 pričakovati, da se ho še dolgo stem še vedno v rab] in, če ne bo vojne, časa obdržal v Sovjetski zvezi. Kljub temu, da sedanji sovjetski mogotci pre- klinjajo Stalina, je njegov duh še vedno podlaga in temelj sovjetske družbe. Danes je za sovjetske voditelje lahka stvar, da objavljajo ta ali oni Stalinov zločin. Težje pa jim je prikrivati dejstvo, da je bil baš 'Stalin tisti, ki je „izgradil socializem“ in postavil temelje sovjetski družbi in sovjetskemu imperiju. Sovjetija se namreč kljub velikim tehničnim uspehom, notranje ni dosti spremenila in je še vedno vklenjena v stalinistični sistem dogem. Kljub temu pa smemo upati, da se bodo V 'Sovjetski zvezi v bližnji bodočnosti pojavile pove ideje in struje, ki morda še ne bodo mogle omajati Hru-ščevega sistema ene same vladajoče skupine, pač pa bodo vsaj pokazale na njegove nedostatke in protislovja. Ni namreč verjetno, da bi že v sedanjem času prišlo v Sovjeti ji do večjih in globlje segajočih izaprememb. Vsako stvar lahko gledamo in presojamo z različnih vidikov in stališč. Tako je tudi s Stalinom. Če gledam,o s splošno človeškega vidika in s stališča svobode, potem zgodovina ne pozna bolj nasilnega in ciničnega despota. Bil je eden tistih redkih in strašnih dogmatikov, ki so zmožni uničiti devet desetin človeštva, da bi nato „osrečili“ tiste, ki so preostali. Če pa hočemo oceniti Stalina v luči zgodovine komunizma, potem, ga moramo smatrati kot človeka, ki je po veličini prvi za Leninom. Stalin sicer nima zaslug pri duhovnem razvoju same ko- munistične ideje, pač pa je on to idejo spravil v življenje in uresničil v družbi in državi. Spremenil je Rusijo v industrijsko silo in imperij, ki se vedno bolj odločno in neizprosno poteguje za nadvlado sveta. Težko hi tudi našli državnika, ki bi prekosil Stalina kar se tiče uspehov in politične spretnosti. Seveda pa s tem nočem trditi, da je uspeh edino merilo v politiki in da je politika isto kot nepriznavanje moralnih vrednot. Za mene so veliki politiki in državniki tisti možje, ki znajo povezat; ideje s stvarnostjo in ki korakajo neomajno proti svojemu cilju, ne da bi pri tem pozabili na osnovna moralna načela. Ob danih prilikah in pogojih, Stalin svojega dela ni mogel izvršiti na kakšen drug način, kakor ga je dejansko izvršil. Na drugi strani pa tudi politične sile, katere je on vodil, niso •mogle imeti voditelja drugačnega kova kakor je bil Stalin. Bil je ustvarjalec in obenem orodje svojevrstnega socialnega sistema. Sedanje odkrivanje Stalinovih zločinov dokazuje, da pride resnica vedno na dan, pa čeprav tisti, ki so se zanjo borili, pri tem poginejo. Kajti človeška vest je neizprosna in se je ne da uničiti. Ob koncu moramo ugotovit] sledeče: tudi sedaj, ko so v Sovjetski zvezi navidezno odstranili stalinizem, ta v resnici ni propadel. Stalinova miselnost je ostala po svojem bistvu in moči neokrnjena, Konec Buenos Aires, 31. januarja 1963 SVOBODI! S 1 O V E KI1 A Stran 3 ti Pismo o Zbornih, u V Zavodu LRS za zaposlovanje delavcev so 'govorili o problemu šolske in poklicne orientacije mladine, ki končuje obvezno ¡šolanje. Ugotovili so, da ni mo-.Igoče take mladine usmerjati ne v šole in ne v poklice, dokler ne bodo ugotovili potreb in ¡posameznih delovnih in učnih področjih. Leta 1962 je v Sloveniji končalo osnovno ¡šolo 26.000 fantov in deklet. Od teh jih je šlo kakih 11.500 v ¡šole druge stopnje, 5500 v uk, kakih 2000 se jih je pa zaposlilo. Ne-vključenih je ostal0. okoli 6000 fantov in deklet. Udeleženci posveta so bili mnenja, da ibi ibil0 treba misliti na nekakšno obliko dopolnilnega oblikovanja za vso po končani osnovni ¡šoli ne-vključario mladino. Na beograjski univerzi je ¡na gradbeni, elektrotehniški, strojni in na nekaterih drugih fakultetah nad 400 študentov izgubilo pravico do nadaljnjega študiranja, ker po zaključenem drugem letu Iše niso položili vseh izpitov iz prvega letnika. Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Anton Kuhelj je za 60-letnico svojega življenja prejel od Tita odlikovanja reda dela z rdečo zastavo. Dr. Kuhelj je strokovnjak na področju aerodinamike in konstruiranja letal. Slovenska Matica v Ljubljani je za leto 1962 izdala naslednje redne publikacije: Monografijo o pesniku Simonu Gregorčiču, ki jo je napisal dr. France Koblar; razpravo: Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. Knjigo je napisal Franjo Zvvitter s sodelovanjem zagrebških vseuč. prof. Jaroslava ¡Sidaka in Vase Bogdanova. Tretja knjiga je roman predstavnika sodobnih sovjetskih pisateljev Vasilija Aksjonova Prijatelji, s snovjo iz življenja sodobnih sovjetskih izobražencev v prevodu Janka Modra. V Sloveniji imajo komunistični oblastniki neprestano obiske raznih funkcionarjev iz drugih komunističnih držav. Tako so bil; nedavno v Ljubljani romunski parlamentarci, iz Sovjetske zveze pa večja skupina sovjetskih ¡pisateljev. Iz Slovenije je pa odšla na povabilo ukrajinskih sindikatov na obisk v Sovjetsko zvezo skupina predstavnikov ¡slovenskih sindikatov. Umrli so. V Ljubljani: Albin Sinic, skladiščnik. Franc Peterlin, Anton Marušič, Jakob Seher, 'žel. upok., Ana Roj-nik, roj Jakič, Marija Marn, Antonija Kanba, roj. Žafran, Gregorij Kuhelj, upok. in Lucija Štirn, roj. Dušit v Kranju, Tona Biček v Ilirski Bistrici, Ivan Jerman, bančni ravnatelj v p, v Vid-mu-Krškem, Jurij Mikolič, župnik v Lučah, Micka Mavec v Borovnici, Drago Jazbar, občinski uslužfo. v Logatcu, Anton Cijan, žel. upok. v Celju, Jožko Potočar v Mirni peči, Josip Kerin, upok. v Vidmu-Krškem, Terezija Grbec, roj. Bračič v Celju, Anton Dimnik v Vitanju, Jože Dolina, v. svetnik drž. žel. v Ratečah, Andrej Dobrovoljc, ključ, in kiparski mojster na Vrhniki in Mara Hreščak, roj. Lantieri v Lokvi. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1963 mi je za božične praznike res napravil veliko veselje. Vzel sem ¡ga v roke, ga .odpiral in ogledoval. Resnično lepa in reprezentativna knjiga! Človeku se nehote vsiljuje vprašanje: Kako je le mogoče v skromnih emigrantskih razmerah spraviti skupaj tako knjigo in jo izdati. Tisti, ki pozna delo v emigrantskih ustanovah, ve, da take žrtve, čudeže, more ustvarjati samo idealizem in ljubezen do slovenske stvari, d0 slovenskih ljudi v izseljenstvu in v domovini. Gotovo vas zanima, kako sodijo ° Zborniku ljudje, ki so ga kupili. Povedal vam bom nekaj mnenj. Na splošno ljudem ugaja. Že za ovitek pravijo, da je iep, in da človeka nekako kar opozori, da se mora ustaviti pri tej publikaciji. Prav je, da ste Zbornik začeli z nauki pok. škofa dr. Rožmana. Kajti nikdar ni zadosti ponavljanja vsega tega, kar nas je učil, da bi ostali to, kar smo bili: dobri in verni ter demokratski ¡Slovenci. Glede vsebine pa tole: Zdi se m; pomembno, da ste za uvodno ¡besedo postavili poglavje „Pogled v d o m o- »■M•»«■■»»••*»■■■■■■■■■■•■»■■•■■■■■■■■■■■■■•••■■■■■■ vojn0 je imel v Metliki kot upravnik tamošnje pošte. V tem m.estu se je ob začetku vojske leta 1941 tudi poročil s ¡poštno uradnico Sonjo Doklerjevo. V zakonu z njo se mu je rodil sin Jože. Vojna leta je z ženo preživel v Ljubljani, kjer je služboval na glavni pošti, begunska leta pa preživel najprej na Koroškem, natoj pa v begunskih taboriščih Monigo, 'Servigliano, ¡Senigallia, ¡odkoder je leta 1948 emignral v Argentino. Tu je imel razne zaposlitve. Najprej v ind. podjetju Malmann, zatem v raznih pekarskih podjetjih, pri ind. podjetju pok'. Westna, zadnjih 10 let pa v podjetju VIGOR, v Bs. Airesu. Zbolel je na praznik sv. Treh kraljev. V zadnjem, času mu je zlasti močno oslabelo srce. V četrtek 24. t. m. ga je direktor g. A Orehar spovedal in lepo pripravil na smrt, naslednjega dne obhajal in v petek 25. t. m, dopoldne, prav v času, k0 so se mu iztekali zadnji trenutki življenja, podelil tudi zakrament sv. poslednjega olja. Tako je dobro ¡pripravljen na smrt stopil pred božjo ¡sodbo. Pogreb zavednega rojaka je bil v soboto 26. januarja ob 15. uri popoldne na buen.osaireško pokopališče Flores. Molitve za-umrlega je opravil in tudi vodil pogrebni sprevod g. direktor A. Orehar ob asistenci gg. župnika Gregorija Malija, dr. Alojzija Starca ter Jožeta Horna, dušnega pastirja men-doških Slovencev. G. direktor Orehar se se je od pok. Mihlja poslovil tudi pred odprtim, grobom in zlasti poudarjal vzgledn0 pokojnikovo versko življenje in ¡njegovo iapo smrt. Pokojnik zapušča v Argentini vdovo go. ¡Sonjo ter sina Jožeta, katerima ob hudem življenjskem udarcu izrekamo iskreno sožalje ter globoko sočutje. Rajni pa naj počiva v miru v argentinski zemiji, njegova duša pa uživa večno veselje in srečo pri Bogu. vino“. Značilen) poudarek vidim v tem: Izseljenci smo. Slovenski izseljenci, ki hočemo ostati zvestj Slovenci in kot taki tudi zvesti svoji domovini. Zat0 tako viden poudarek slovenskega izseljenstva z domovino V Zlb-orniku, v najbolj reprezentativni knjigi, ki jo vsako leto premore slovenska ideološka emigracija, In kaj naj rečem o člankih tega za-zaglavja? Samo ¡to, da sem jih z zanimanjem bral. Vse po vrsti. In to svetujem slehernemu, kdor hoče poznati sedanje razmere doma. Nihče mu jih bolje ne bj mogel prikazati, kakor sta storila s svojo temeljito razpravo I* A. „Komune v Jugoslaviji“ in Lev Detela s svojo „¡Slovensko kulturno problematiko .od zadnjih let do 1962“! V zaglaviu Razprave, Dokumenti in Pričevanja sem ¡začel brati najprej razpravo J°ška Krosi ja „Ob 30-letnici Slovenske deklaracije“. Lep del iz svojih spominov je razgrnil pred nami. Kar znova so zaživeli pred man® tisti dnevi, polni navdušenja in bojev za politične pravice slovenskega naroda. Deklaracija, deklaracija, 0 kje so tisti časi! Zelo ¡prav je, da Zbornik ¡objavlja stvari iz slovenske politične zgodovine. Če bo mladina hotela pravilno graditi naprej slovensko narodno' stavbo, mora poznati slovensko preteklost: politično, gospodarsko, versko, socialno. Prosim, nadaljujte s tem delom. Obenem pa naj bo Krošljev prispevek resno opozorilo vsem starejšim, slovenskim javnim delavcem, naj tudi on; sežejo v, zakladnico „svojih spominov“ in naj tudi oni kaj objavijo. Po mojem je to kar dolžnost! Z največjim zanimanjem sem bral Žekarjevo pričevanje „V komunističnih zaporih“ in Sircev „Poskus demokratične opozicije 1945—1947“. Odkrito povem, da sta me oba sestavka pretresla, ko sta mi znova ¡priklicala v spomin tiste strašne dni, ki smo jih preživljal; med komunistično, revolucijo. Značilno za °ba članka je tole: Vidim, da sta pisca iz raziičnih taborov. Žekar je bi; domobranec, Sire pa iz tabora, ki z domobranstvom ni imel nobenih zvez ter je svojo dejavnost usmerjal samo po navodilih iz Londona. Pa oba prihajata do istih zaključkov, do istega spoznanja: Komunizem je največje zlo, ki je moglo priti nad slovenski narod. Nihče naj tudi ne misli, da bi komunizem mogel prinesti ljudem in narodu svobodo, demokracijo. Kdor miši; tako, se b0 z njim zgodilo enako, kakor se je s Sircem, in Žekarjem in neštetimi drugimi in se ¡bo še dogajalo, dokler bo komunizem na oblasti: Vtaknili jih bodo v zapore in napravili neškodljive. Oba članka sta pisana z grozotno prepriče-¡valnostjo. Ob njihovem branju se mi je kar vsiljevala misel: Oba članka bi kazalo prevesti v angleščino in španščino ter ju izdati v posebni brošuri. Ne bi bila sicer to zgodovina komunistične revolucije na ¡Slovenskem, učinkovit pri- Vsah. todon ena Z NEBA MI MESEC JE SIJAL... Z neba mi mesec je sijal, moj ljubček je slovo jemal, je bil izpolnil dvajset let, pa mi je bil na vojsko vzet. Ko je odhajal na vojsko, prišel je tužen po slovo, sem dala šopek mu zelen, z rdečim trakom prepleten. Ves solzen je slovo jemal, poljubil me in mi je d’jal: „Kar z mano se zgodilo bo, to pismo sporočilo bo.“ Zdaj drobno srce me boli, ker od nikoder pisma ni, ga je zadela kroglica, ali vmorila sabljica. Oj mesec, oj ve zvezdice, ki k meni mu svetile ste, poglejte tjakaj čez gore, ali še bije mu srce. kaz komunističnih zločinov v Sloveniji pa. Zd; se mi, da bi bilo to brošuro potrebno izdati, ker ne vidim nobene možnosti, da bi moglo v doglednem času iziti delo o pripravah in izvedbi komunistične revolucije v ‘Sloveniji. Tudi ostale članke v tem zaglavju sem z zanimanjem bral, zlasti oba članka o Solunu, ker sem večkrat v zadnjih letih v srbskih emograntskih listih zadeval na polemiko o Solunu v zvez; s ¡pristopom Jugoslavije k Trojnemu paktu. Prav je tudi, da ste iz zapuščine pok. Vladimira Vauhnika objavili njegove prikaze „politike kneza Pavla“. O naslednjem poglavju v Zborniku „Slovensko dekle in, slovenska žena v svetu“ pa bom, začel kar z ugotovitvijo „moje boljše polovice“, ko je z Zbornikom v rokah vzkliknila: „Vendar enkrat tudi nekaj o ženskah v slovenski izseljenski knjigi“. Pa ima: ¡prav. Tudi jaz sem tega mnenja. Vse premalo, ali pa skoraj nič, pišemo 0 njih in zanje. Pa sta slovensko dekle in slovenska žena tak0 važen činitelj v življenju naroda, da jim moramo posvečati vso. pozornost. Saj je ¡od duhovnega in telesnega zdravja slovenskih deklet odvisno, če bomo imeli še naprej duhovno ¡zdrave slovenske žene in matere, ki bodo res držale pokonci slovenske domove in vzgajale v narodnem in, verskem duhu svoje otroke ter jih tako ohranjale slovenski skupnosti in narodu. Gospe Anici Kraljevi sporočite moje lepe čestitke, da se je lotila tega dela in zbrala toliko gradiva, s katerim ie „ženski problem“ obdelala 'z raznih vidikov. Morda bi kazalo t0 gradivo še spopolniti in ga tudi izdati v posebni brošuri. Kaj mislite ? Zdi se ¡mi, da sem vam za danes napisal zadosti. Ob priložnosti vam bom povedal mnenje ¡še ¡o ostalih stvareh v Zborniku. SLOVE NCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki še nimajo poravnane naročnine, opozarjamo, Ida bo iv nedeljo, dne 3: februarja ob družabni prireditvi Duhovnega življenja, uprava Svobodne Slovenije odprta VES DAN. Nudi se Vam najlepša priložnost za poravnavo zaostale naročnine. Plačate jo lahko osebno; če bi pai bili sami zadr-ženi in na prireditev ne bi mogli priti, jo ¡pa lahko pošljete po prijatelju ali znancu, ki se bo udeležil prireditve Duhovnega življenja. Tudi Zbornik-Koledar Svob. Slovenije za leto 1963 bo ves dain na ¡razpolago. Osebne novice Družinska sreča. V družini Jožeta ¡Selana in njegove žene ge. Marije, roj. ■■■■■■■•■■■■■»■•■•M■■■■■■■■■■■■■■■■«■■•■■■■< ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za leto 1963 stane samo 450 pesov. Pri naročilu po pošti priložite še 30 ¡pesov za poštnino, priporočnino in ovojnino. ■ Gredar v Floridi se je rodila hčerka, ! V mestu Tortuguitas so v družim; Jožeta , štefanič in njegove žeir.e ge. Olge, roj. Grobelnik, dobili sina, k; je pri krstu dobil ime Silvo. Fantička je krstil g. dr. Mirko Gogola, botrovala sta pa Slavko ¡Skoberne in ga. Lojzka Benkovec, katero je nadomestovala ga. Anica Skoberne. Družino Slavka Erjavec in njegove žene ge. Marije, roj. ¡Stanovnik je pa tudi razveselil sinček. Krst so imeli tudi v družini Toneta Bidovec in njegove žene ge. 'Cvetke, roj Božnar. Hčerko je krsti; g. direktor A. Orehar na ime Bernardka, botrovala sta pa ¡Stane in ga. Marija Snoj. Srečnim družinam naše čestitke. f Jože Mihelj. ¡Slovenska skupnost v Argentini je znova izgubila enega svojih zavednih članov. Dne 25. januarja 1963 je po krajši bolezni umrl v Bue-mos Airesu Jože Mihelj, bivši upravnik pošte v Metliki. Pok. Jože Mihelj se je rodil 26. februarja 1888 v Rihenbergu ipri Gorici. V bivši Avstroogrski monarhiji je bil pr; vojni mornarici in je z njo prevozil vsa svetovna morja. Po razpadu te države se je naseli; v Jugoslaviji. Najprej je služboval pri orožnikih, nato pa pri poštni upravi na raznih mestih Slovenije. Zadnje službeno mesto pred 3. februar - nedelja slovenskega verskega liska VRISK IN PESEM SLOVENSKIH Končno! Vlak je zapiskal in se počasi premaknil. Vsa okna zadnjega vagona so v hipu zaživela v mahajočih ročicah in veselo razigranemu „Zbogom“ odhajajočih je odgovoril ljubeči, manj brezskrbni „Nasvidenje“ mamic in očkov. Prva otroška kolonija se je tisto < jutro, 29. decembra, odpeljala iz Buenos Airesa v cordobske hribe soncu in otroški sreči naproti.. . V enakomernem ropotanju vlaka za nekaj trenutkov utihnejo otrošk; glasovi, pa se zibude v še večjem pričako- ■ vanju. Kdaj pridemo v Cordobo ? Koliko časa se bomo peljali z vlakom? Ali bodo kmalu hribi? Počasi si mladi matematik; ustvarijo resnično sliko dneva: ves dan (12 ur vožnje z vlakom, do mesta Córdoba, potem pa v mraku naprej do Capilla del Monte. V veselem petju, igri in smehu, med prigrizovanje.m in pridnim zalivanjem dobrot iz popotne torbe potečejo dopoldanske ure. Vroče in soparno popoldne stavlja mladini trdo preizkušnjo, dokler močan veter ne naznani nevihte. Hvala Bogu! Dežuje! Ozračje se je shladilo. Zdaj se da dihati in termometer optimizma se dvigne. Da bo čas hitreje potekel, začnemo s površno čistko obrazov in rok, ki so med vetrom in vročino dobili indijanske izraze. (Da bi nas videle skrbne mamice!) V Cordobo- do- OTROK V CORDOBSKIH GORAH spemo že popolnoma civilizirani. Glasovi dobe spet svojo svežost in mesto pozdravimo z veselo ’.pesmijo. Samo še nekaj uric vožnje in na cilju bomo. Vožnje? Da! Amnak še preje celi ¡dve uri — za nas nepredvidenega — čakanja iz „uradnih“ razlogov. V poznem mraku odrinemo iz Cordobe. Brezkončno čakanje v sicer prijetnem hladu in nastopajoča noč počasi utrujata mladež, da omagujejo veke in — zdaj ta zdaj oni — omaga. Ko drsi vlak skozi noč, je že vse tiho. Med na videz spečo družbo pa se tu in tam. dvigne malo okno. Kaj je? „Gospodična, hribi! Poglejte, hribi!“ Tiho gre vest po vsem vozu in vsi napol speči ožNe. Z vso silo se napenjajo te otroške ¡oči, da bi v temi zaznale obrise gora. Po prvem vzkliku oneme in molče strme. Kakšno zadoščenje! Prvič v življenju vidijo oz. čutijo hribe! šele zdaj naslonjeni na okno omagajo tudi ¡najbolj vžtrajni. Okrog ene ponoči se vlak ustavi. Punilla. Na cilju smo! Na nov0 oživljen; poskačejo otroci v travo ob progi (tu ni redne postaje); srečno zložimo tudi prtljago in previdno počakamo, da vlak odpelje. Z vlakom pa je izginila tudi vsa luč, da se znajde vsa družba v popolni temi. Že se med trenutno zaskrbljenostjo pomešajo dobrodošl; dovtipi mladih humoristov, ko zamiglja v bližini ročna sve- tilka in nas pozdravi znan glas. Dr. Hanželič s spremljevalcem! Globoko se oddahnemo in zvrstimo na pot, kj vodi v ¡nekaj sto metrov oddaljen; počitniški dom. Prvič stopajo otroške noge po poti navkreber, kar v pozni nočni uri vzbuja še posebno razpoloženje. Z desne se zabiešče okna razsežnih prostorov, ki nudijo otrokom po okrepčilu drugi dom. Zadovoljni ležejo k počitku, ne da bi slutil; kakšno presenečenje jih čaka naslednji dan. Lepo nedeljsko jutro že nekaj časa leži nad gorami," ko se prvi radovednež po prstih prikrade do .okna. Na mah so V6e spalnice pokonci. Le kup ob oknu se prerivajočih spalnih srajc je videti, ki jim, je pogled na venec gora ves besedni zaklad zgostil v eno samo besedo-Gore, gore! Pred njimi se je odgrnila zavesa. Napočil je dan, ki ne ¡bo minil, dokler jih b0 spremljal ta nepozabn; pogled. V' kapeli je zazvonilo k nedeljski maši. In potem ? Kako smo preživeli počitnice ? Otroci, povejte! ,;Odkar smo prišii v Cordobo, smo vsi veseli, ker se nam lepo godi,“ ¡pravi Cvetka iz Morona. „Prva pot nas vodi vsako jutro k sv. maši. Vsak dan se hodimo k bližnjemu potoku kopat. Veselo skačemo v vodo, se škropimo in se učimo plavat. Naredili smo tudi veliko izletov. Za Novo leto smo si ogledali mesto Capi-ila del Mo-nte. ¡Naslednji izlet je bil na „E; Zapato“, veliko skalo v obliki čevlja, k; stoji na vrhu druge, še večje skale, in pa v „Los Mogotes“ ter „Paso del Indio“. Kako pa je bilo tam, Majda? „S posebnim avtom smo se pripeljali do Los Mogotes, kjer leži med samimi skalami manjše naravno jezero. Tam so ostali najmlajši. Vsi večji pa smo se z vodnikom odpravili v hrib. V začetku je šlo prav lepo in prijetno. Potem, so se pa začele težave, iz katerih nam je mogel pomagati le vodnik. Zelo previdno smo morali plezati, če nismo hoteli zdr-čati v prepad. Globoko1 ‘smo se oddahnili, ko smo bili iz nevarnosti.“ In tisti ozki prehod med skalnatima stenama, ki se imenuje Paso del Indio, kakšen se ti je zdel. Ivan? „Kako naj človek pride skozi tako ozek prehod? A mi smo prišli! Zelo mi je bil všeč ta izlet.“ „K0 smo prišl; skozi,“ nadaljuje Cvetka, „smo zagledali skalnata obraza Indijanca in Indijanke.“ Na sv. Tri kralje smo se peljali v La Cum.bre in šli do velikanskega Kristusovega kipa, do katerega vodijo kapelice križevega pota. Isti dan smo šli tudi v zabavišče v Los, Cocos. Tam je labirint. Med zavitimi potmi v grmovju se človek lahko izgubi. Ko se po velikem križem-kra-žem pride v sredo, so na steni ogledala, ki človeka spremenijo. V enem se vidimo bolj debeli, v drugem bolj visoki. , Tako smo se smejali, da b; skoraj po-I pokali. , ¡S 1 Doma s0 nas obiskali sv. Trije kralji in nam pustili paket bonbonov.“ Kako pa je bilo na Mastilu, Gregor? „Takoj po zajtrku nas je odpeljal avto do kapelice sv. Terezije. Potem sm.o ,šl; po strmi poti peš. Približno v eni uri smo bili na vrhu. Nudil se nam je lep razgled. Opazili smo v daljavi tudi vodni mlin z našega počitniškega doma. Veseli, da smo dosegli cilj, smo se spustili dol do' avta. Med veselim, petjem smo se pripeljali domov.“ „Praznovali smo tudi oba sveta večera,“ nadaljuje Cvetka, „ob navzočnosti tudi drugih gostov. Dr. Brumen nam je zelo lepo govoril. Celo kres smo naredili! To je bilo lepo, to! Pripravili so ga fantje. Dolgo časa ni hote; zagoreti, šele dr. Hanželič je znal prav podkuriti. Peli sm.o vesele pesmi in naredili krog ognja velik krog. Potem pa se je za temi lepimi dnevi pokaza; gospod Mraz. A mi se ga nismo ustrašili. Odšl; smo na lep izlet v tovarno „El Rosario“, si ogledali jez „San Jeronimo“ ir, se vzpeli na najvišji vrh v La Cumbre. Tudi zadnji dan se nismo mogli odreči plezanju po skalah bližnjih vrhov. Zvečer pa smo imeli poslovilno akademijo. Deklamirali smo in peli. Fantje so se celo- postavili z vojaško godbo. Res kar težko smo se poslovili s ‘Cordobe, a trdno smo sklenili, ¡da se drugo leto vrnemo, če nas bosta dr. Hanželič in Mladinski odsek Zedinjene ¡Slovenije kaj povabila. Za letos obema — hvala lepa!“ M. B. Stran 4 : i ! SVOBODNA SLOVENIJA Sr.Rodolfo ŽIVEC Sarmiento 4 ‘Assiios^^c^e^ • Buenos Aires, 31. 1» 1963 - No. 5- SLOVENCI PO SVETU AVSTRALIJA Slovenci v Melbournu so imeli do letos redno slovensko maši vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Alojzija, od novega leta naprej jo pa imajo v novo odprti hrvatski cerkvi bi. Nikolaja Taveliča. KANADA Slovensko kulturno društvo Baraga v Torontu pod predsedstvom Petra Mar-kešem in tajnikom H. Erčuljem. pripravlja tudj letos razstavo slovenskega tiska. Za razstavo sta določena dva dneva in sirer 30. in 31. marec. Razstava ima dva namena: prikazati nekak pregled kulturnega dela Slovencev, ki žive izven domovine, na drugi strani pa nuditi slovenskim izseljencem po čim mogoče nizkih cenah v prodajo knjige, ki so vredne, da pridejo med slovenske izseljence. OBVESTILA Vsa dekleta iz okolice San Justa so vabljena na sestanek dne 10. februarja 1963 ipo sv. maši v Našem domu. Na sporedu zanimivo predavanje ¡ge. Vivo-dove. ZEDINJENA SLOVENIJA (Društvo Slovencev) obvešča vse člane, da b0 v februarju društvena pisarna odprta le ob sobotah od 16. do 20. ure in ob nedeljah po sv. maši. Nova pridobitev v Slomškovem domu! Bo geslu: kamen do kamna palača... v Slomškovem domu vedno kaj novega naredimo. V veliko veselje vseh kegljačev, sporočamo, da bomo v nedeljo 10. februarja otvorili v našem domu novo kegljišče. Prireditev bo združena z nagradnim tekmovanjem posameznikov, zato vabimo vse kegljače, da ne zamude te lepe prilike in se izkažejo v tem lepem športu. Pričetek: ob 10 dopoldne. Na razpolago bo tudi kosilo. Popoldne pa iprosta zaibava za vse! V nedeljo, 17. februarja t. L, popoldne, bo na zeleni Pristavi v Moronu predpustna prireditev, tna katero se bo prišlo zabavat tako lep0 število naših rojakov iz bližnje in daljne okolice, kakor so to storili pri lanskoletni otvoritvi otroškega igrišča. Kakor takrat ni ibil nihče prikrajšan v svojih pričakovanjih glede pestrosti jn zanimivosti sporeda, tako upamo, da bomo tudi na tej Mladinski odsek Zedinjene Slovenije vabi vse otroke in njih prijatelje na pravljično igro v treh dejanjih ZAKLAD Nastopajo • kulturni odsek Naš dom 'San Justo • slovenski tečaj „France Balantič“ • odsek iSDO iz San Justo Kraj • Nova slovenska dvorana na R- Falcônu 4158 Cas • nedelja, 10. februarja ob 16. uri. LOJZE NOVAK IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302 Ramos Mejiai T. 658-7083 Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh -slogov, kakor tudi z velik0 izbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah im z dolgoročnim, odplačevanjem. Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec. Obiščite nas in prepričajte se! prireditvi zadovoljili vse navzoče. -Ne pozabi, da si tudi ti med tistimi, ki te z veseljem s-prejemamo v našo sredo prijatelje-v zelene Pristave, saj jo gradimo ‘zate in za tvoj rod. Zabeleži si takoj v -svoj koledarček: 17 februarja pridem na prireditev na Pristavo. Na svidenje torej! CENA NOVI HLADILNIK BLED 63 sestavljen iz najboljšega materiala. P0 svoji obliki in opremi prekaša vse dosedanje. Ako ga še -nimaš, nabavi si ga, pri P. NOVAKU kakor tudi vse drugo za dom. Naznanjam, da sprejemam vsa popravila in eelotno zamenjavo hladilnikov in T. V. aparatov. Cerrito 2245 Lomas del Mirador KVALITETA — DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE SLOMŠKOV DOM V R. MEJII pripravlja za nedeljo 10, februarja OTVORITEV KEGLJIŠČA združeno z NAGRADNIM TEKMOVANJEM Začetek: oh 10 ilopoldn« nato kosilo in prosta zabava !■■■■■■■■■■■■ IRlIHMIBIIIlilUlllIlIlllllllHlillll V nedeljo, 3. februarja, vsi Slovenci v Argentini prav lepo vabljeni v Slovensko hišo na Ramón Falcónu 4158, v Buenos Airesu, kjer bo JUBILEJNA PRIREDITEV „DUHOVNEGA Življenja" PROGRAM 9 ob 11,30 sv. maša g. direktorja Antona Oreharja za rajne in (žive dobrotnike „Duhovnega življenja“ 9 Skupno kosilo 9 Popoldne pa: 9 govor g. msgr. Janeza Hladnika in g. šolskega nadzornika Aleksandra Majhna 9 nagradno žrebanje 9 srečelov 9 prijetno razvedrilo 9 Za otroke posebej: tekmovanje in nagradno žrebanje 9 Ves čas: razstava ,,Duhovnega življenja“ ESL8VENIA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina O o?« ïz! 0(3 • FRANQUEO PAGADO Concesión N* 577* TARIFA REDUCIDA Oje o < Concesión N 2824 Registro Nacional de la PropWU Intelectual No. 688.209 Vsem lastnikom pletilnih strojev sporočamo, da domače podjetje Brata Piber San Justo, Pichincha 3973 Izdeluje; Variador automático de frontura, alista-dor automático de colores Prednosti: Instalacija na licu mesta Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji. Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—-; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 JAVNINOTAR Francisco Saúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires MOTORNO KOLO znamke DKV 125 cc, skoraj novo na iprodaj Inclan 2654, San Justo Priateljem jn znancem sporočava žalostno novico, da je dne 25. januarja 1963 po krajši bolezni, previden s tolažili svete vere umrl v Bs. Airesu najin -dragi in skrbni mož ter ljubeči -oče, JOŽE M ji H E L J Na njegovo zadnje zemsko bivališče na pokopališču Flores v Buenos Airesu srn,o ga -spremili v soboto, dne 26. januarja 1963. Vsem ga priporočava v molitev in lep spomin! Žalujoča žena Sonja in sin Jože za vse ostalo sorodstvo -Slovenski javnosti sporočamo žalostno novico, da je v petek dne 25. januarja 1963 umrl v Buenos Airesu zaveden član slovenske izseljenske skupnosti gospod JOŽE MJHELJ K zadnjemu počitku smo ga spremili v soboto 26. januarja ob treh popoldne na pokopališče Flores v Buenos Airesu. Zavednega rojaka bomo ohranili v trajnem, spominu. Zedinjena Slovenija IVAN PREGELJ: Oiroei VII. „Ali smem vstopiti?“ je vprašala plaho in v zadregi. Geometer jo je z obema rokama prijel za pleča in jo potegnil v sobo. „Gospodična, gospodična,“ je govori' nemirno, iznenajeno. „Kaj se je zgodilo? Ali je Slavici huje? Sedite, -prosim. Saj se tresete. Sedite!“ Potisnil je deklico ma stol pred njo, visok in močen, vznemirjen. Topla rdeča luč od zastora na svetilki ji je ležala na obrazu; izrazito se je črtala (ostrost njenih lepih, 'nemirnih nosnic in polodprtih ustnic. Mehko so ji valovala ramena pod lahko volneno ruto, ki ji je zdrknila z las. Dolge trepalnice so ji ležale na očeh kakor sladka senca. -Nikoli ni bila ¡bolj mična, bolj trudna v svoji zrelosti in vonljivi žalosti. Zaupljivo Je dvignila oči. Naravnost v očj mu je gledala. Ni krenila z glavo, kakor da j0 je sram, kakor da se boji pogledati le za ped vstran od njega po njegovih predmetih. Kakor bi se bala, da bo ‘zagledala, kar bi ne smela, kar bi žalilo, ako bi opazil, da je videla. Morda malo fotografijo na mizi, morda pismo, ki ga je začel pisati, morda steklenico, ki jo j-e iz-praznil in, sunil v kot. „Gospod -geometer,“ je začela tiho, „stricu Feliksu je hudo.“ „Revež,“ je vzkliknil Poznik. „Naš doktor je pri njem.,“ je nadaljevala, „pa sam ne ve, kaj je, ali mr-tvoud alj vnetje možganske mrene. Pravi, da mora (biti porazno.“ „Lepi doktorji,“ je menil Poznik. 38 s o n e a „Kaj ¡študirajo, če pic ne vedo.“ „Ni veščafc,“ je rekla Helena brez očitanja. „Nujen -bi bil strokovnjak. Vurnika je nasvetoval.“ „Poznam,“ je prikimal Poznik. Sošolca sva. Telegrafirati je treba.“ „Zveze ni,“ je odvrnila. ,(Potem pošljite voz ponj!“ „Ne more. Cesta je poplavljena.“ „Vražje razmere,“ se je razgrel Poznik. „če je tako, je treba jahati po starj cesti.“ „Da!“ je 'šepetnila. Zasmejal se je. „Pa seveda, kje zdaj najti človeka, ki bo jahal. Pa še takega, ki -bo znal Vurnika v mestu najti. Gospodična, ne ■zamerite! Če se zelo ne motim, dvomim, da je kdo v trgu, ki .bi našel Vurnika -Po noči.“ Povesila je .glavo in rekla: „Gospod geometer! Veste, da ima stric Feliče svoje premoženje. Jaz bi dedovala. Z-ato, gospod geometer! Želim, zelo želim, da ne bi umrl, in storila bi vse — 'Solza ji je -stopila na lice. Poznik se je zravnal v vsej svoji moči in rekel: „Nekdo je že, ki bi znal najti Vurnika ‘tudi po noči in ga hitro pripeljati. 4Ji mi -zaupate, da ga bom?“ „Zato sam prišla,“ je šepetnila. „Pojdiva!“ je rekel. „Prav! Vurnika -sem. vajen. Nadejam, se, da je konj ¡že osedlan.“ „Osedlan,“ je rekla. „Imenitno,“ je menil in sta šla drug ob drugem iz sobe po temnih stopnicah. On ji je medtem zaupno govoril 0 svojem razmerju do Vurnika. „Ali pa ste že večerjali?“ je vprašala skrbeče. „Ne skrbite,“ je odvrnil. Hitro sta 'šla čez trg in vstopila pri Koširjevih. Helena je potegnila geometra s seboj v neko sobico. Okusna mrzla večerja je bila na mizi in poleg narezka steklenica dragocenega vina. „Jejte in se okrepite,“ je hitela govoriti. „Naši ne vedo še nič, vse sem pripravila sama. In tu imate .plašč. To pa spravite za pot. -Sever je oster. ¡Spravite!“ Potisnila mu je v žep steklenico ¡kdove kako okusnega konjaka in sedla, ■ko je vrgel plašč nase. Iz.pil je naglo nekaj čaš vina, použil nekaj mesa in .si zvil cigareto. Vprašal je: „Kje je konj?“ ,¿Pojdite z .menoj,“ je rekla. Kakor sta vstopila, sta šla’. Z.a hišo ipod lopo je stal konj. Učitelj je držal vajeti. „Ali si ¡ti opremljal?“ je vprašal Poznik. „,Ne,“ je odvrnil učitelj. „Dobro,“ je vzkliknil Poznik, „potem se zanesem.“ Že je stal v sedlu. Nato je rekel: „Dve uri do mesta, tri nazaj. Gospodična, ob dveh naj čaka voz, do kamor more.“ „Prav, gospod geometer.“ „Sijajno gre,“ se je zasmejal Poznik. „Srečno hodite!“ „Brez skrhi!“ Izpočiti konj je zaipeketal čez trg. Poznik se mu je nagnil nad vrat in vzkliknil: „Zdaj boš dirjal, sivček, urico ali pa dve.“ Zaemokal je z jezikom in utonil v temi. čuvstvoval je: ,¿Ostrog si nisem pripel. Sicer sem ves kakor vitez. Konj in jezdec sta se razživela v drzno, naglo ježo. Požirala sta cesto pred seboj. Težke rosne kaplje so udarile zdaj .pa zdaj Pozniku v obraz. Slišal je -peti veter oh sebi. Po desetih minutah sta/zavila konj in jezdec v stransko dolino v zatišje. Nekje ob cesti je z-aišumel narastli potok. Da živi v idili, se je zazdelo Pozniku. Za njim je ugasnil motni in zlobni šum reke. Jahal je skozi majhno selo, mimo rdeče zastrtih oken. „Rapp’, Ra-pp’,“ je priganjal. A v .njem ni bilo ne sence o kaki baladni groznosti. Toplo se mu je razlivalo po ž:ivotu in je modroval: „Helena! Prokleto dobrega vina si mi natočila!“ Podil je naprej. Visoko nad njim je tuli] sever v .bukvah in hrastih. V dolino je sunil le zdaj pa zdaj. Nobena rosna kaplja ni več padla in če je, mu je v hrbet in je ni čutil. Cesta pred njim je ležala motno bela. Dobre oči so videle vse. Noč je morala biti mesečna. „Čudovito,“ je -pelo v Pozniku. „Kakor vitez jaham skozi noč. Jaham za mir svoje kraljice, -kakor v Du-masjevem romanu, kakor Gaskonjec d’Artagnan. Hej, hej! Podvizaj se, konjiček!“ Dolina se je začela ožiti. Šum reke se je oglasil znova. Poznik je objahal prvi veliki krog. Imel je zopet ravno cesto in pod cesto šum. narastle reke. „Jaševa, jaševa!“ je vzkliknil in se zmislil na mlinarja, ki -ga nese morda prav ta čas voda vzporedno ž njim. Rahlo ga je streslo v živce. „Larifari,“ je zamrmral nato in pognal živahneje. Zdaj pa zdaj je presekalo -čez cesto, hudournik se mu je zaprašil v obraz. Po vsakem skoku čez narastle vode je rastla nova moč v njem, ■objestnost brez konca. „Helena, prekleto sladkega vinca si mi nalila. Helena, kraljica moja!“ Ni govoril o vinu, govoril je o sreči, o veselju, ki ga je prešinjalo. Dojahal je do tam, kjer -se cesta deli v spodnjo novo in zgornjo zapuščeno. Del spodnje je bil ¡pod vodo. Konj je začel zastajati. „Aha,“ je mislil Poznik, „kljuse! Ne poznaš ceste? Le naprej sivček! Tj ne, pa jo jaz poznam, to staro, častitljivo cesto, do kamor ne seže niti vesoljni potop. Hej, hop!“ V veselem razpoloženju je dospel do vrha. Cesta ni ¡bila v©č za vožnjo, a jahati je mogel mirno in varno. pa je čustvoval in premišljal davne dneve, ko je -kot mlad dijak hodil pozno v noč in za dne vsako uro to samotno cesto, včasih sam, včasih z romarji, včasih na vozu z robatimi vozniki, ki so vozili za desetico in napajali z vinom in žganjem, petkrat v noči in zastonj. Spomnil se je* živo, kakor da je bilo včeraj, toplega mladega veselja, da bo v treh, štirih urah pri botri Katri, živ.0. se mu je povrnila slast domotožja, ki ga je polnilo, ko se je vračal v mest». Jezdecu je srce igralo od miline, konj pa je stopal nejevoljno, nerad. Ni imel spominov, in če jih je imel, na ta del ceste ga niso vezali. Bil je štirileten...